35. štev.
V Kranju, 30. avgusta 1902.
III. leto.
Političen in gospodarski list
Vabilo na naročbo. 'JH^SLtt
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Samogoltnost naših klerikalcev.
(Dopis.)
Vsi narodi in vse države hočejo napredbvati. To je neka sila sedanjega časa, ki prodira naprej. Mnoge drža\c so prehitele svoje sosede za več desetletij v napredku, bodisi v gospodarskem, bodisi v socijalnem oziru.
Tudi med nami Slovenci je želja po napredku, toda žalibog, da mi vsled majhnega števila ne moremo tako naprej, kakor bi radi. Naše narodno gospodarstvo napreduje prav počasi. V gospodarskem oziru je storila kmetijska družba še največ, le žal, da so se našli nasprotniki, ki vedno ovirajo uspešno delo. Koliko je storila ta koristna družba v živinoreji, to vedo tisti, ki pazno zasledujejo njeno delovanje. Koliko je pospeševala sadjarstvo, posebno v zadnjih letih, to pričajo lepi sadovnjaki, ki so se vsled delovanja družbe zasadili. Koliko se je zboljšalo pridelovanje krme z umetnimi gnojili, to je zopet lepo spričevalo za družbo. In še mnogo druzega, kar bi se moglo le obširneje popisati, je storila c. kr. kmetijska družba. Lahko bi bilo njeno delovanje še obsežnejše in plodonosnejše, ko bi se naši kmetje bolj zanimali za njo. Od druge strani se ji pa še mečejo polena pod noge, kjerkoli se ponudi prilika.
Takoimenovana katoliška stranka je zato, ker ni mogla dobiti družbe in njenega denarja v roke, osnovala nasprotno družbo, ki naj bi uničila kmetijsko družbo. Znano je ime «Gospodarska zveza*.
Kakšne namene ima ta «gospodarska* zveza, je zadnji njen občni zbor odkril marsikaj prikritega. Predsednik te «zveze» je dr. Šušteršič, kateremu se je dokazalo, da je po «zvezi* opeharil kmeta za 2000 K. To bi bilo že dovolj za presodbo te zveze.
Letošnji občni zbor, ki se je vršil 26. junija, pa je nekatere stvari poslal v svet, katere nam pričajo, da ima «zveza» namen dobiti vso Kranjsko v svoje kremplje.
V začetku so pričeli s posojilnicami in konsumi. Ker se konsumi niso dobro sponašali, prekrstili so jih v kmetijske zadruge, ki imajo namen, kmetu razpečavati
njegove pridelke in skupno kupovati potrebščine kmeta. Ker pozna te »zadrege* vsak, kdor se količkaj briga za to, kar se godi okrog njega, ne bodemo razkladali, kakšno je njih stanje, le toliko lahko omenimo, da jih je nekaj že na kraju propada.
Zadovoljili se niso se s tem, šli so še korak naprej in zasnovali razne mlekarne in slednjič lesno zadrugo.
Kako si predstavljajo lesno zadrugo, povedali so v «Slovencu«. Najprej naj poučujejo kmete, da naj ne izsekavajo po nepotrebi lesa; če to ne bode pomagalo, naj od tistih kmetov, ki hočejo na vsak način dobiti denar iz lesa, kupijo posojilnice ali zadruge njih gozde. Potem pa naj mislijo na to, da pokupijo zadruge vse žage. To je cel načrt, in zdi se nam, da j« v teh kratkih stavkih povedano dovolj, da je katoliška stranka na potu, spraviti vse posestnike in vse kmetovalce pod svoj klobuk.
Izkušenejši lesotržci trdijo, da je to pravzaprav mrtvorojeno dete, in menda imajo prav. Mi pa hočemo pogledati naprej za slučaj, da se namere te stranke uresničijo. Dandanes je mnogo lesnih trgovcev, ki kupujejo od posameznih posestnikov les. Vsak posestnik je toliko izveden, da ve, po kateri ceni je les. Ce pride k njemu kupec, mu ga proda, če mu plača po volji, če ne, ponudi ga drugemu, tretjemu. Eden ga pa kupi gotovo. Posestnik ima na ta način prosto pot prodati les dražje ali ceneje. Vse to se pa preneha, če se posreči klerikalcem, da zasnujejo lesno zadrugo, ker potem bi zadruga, ker ima namen pokupiti les od posestnikov, določevala ceno, in kmet bi moral prodati hočeš, nočeš, za tako ceno, kakor bi jo nastavila zadruga. Marsikdo si pri tem misli, ljudem pa dal les v žago in tako prodal deske. Toda motiš se, klerikalci imajo namen pokupiti žage in, če jim ne bodeš prodal lesa, ti ne bodo hoteli žagati. Tako bode kmet lepo tako plesal s ceno lesa, kakor bodo zadru-garji piskali. Mi si kar predstavljamo take čase in vidimo v duhu, kako se bode godilo kmetu, če pridejo do veljave te zadruge. _ Konec pridt.
Promet tujcev na Gorenjskem.
(Oopii.)
Prav zelo so nas razveselila izvajanja neznanega pisca v člankih 'Ljubljanski grad in promet tujcev*, ki imajo namen vzbuditi večje zanimanje za to panogo gospodarstva.   Pisec je sprožil v spisu dokaj misli,
338
vendar je po naših mislih tupatam preveč vobče in presplošno začrtal pot, kar je pa, kakor se nam dozdeva, storil radi tega, da bi mu spis preveč ne narastel. S pričujočimi vrsticami hočemo nekoliko spopolniti izvajanja. Tako n. pr. pisec ne omenja Radovljice in sosednih vasij kakor: Begunje, Poličane in Podbrezij, ki so že dokaj priljubljena letovišča, v katera pa ne zahajajo le domačini, ampak tudi tujci iz daljnjih krajev. Nikakor tudi ni prezreti Kranja, katerega lega je zelo slikovita. In okolica mesta Kranja, kako je krasna! Kamorkoli se napoti človek iz mesta, povsod se mu nudijo krasni naravni užitki. Na izletih proti Kokri, Cerkljam, Kamniku ali Tržiču lahko zreš na celo gorenjsko pogorje, ki slikovito obrobuje našo deželo. Dalje je omeniti priljubljeni Št. Jošl, kamor se dospe v pičlih dveh urah in od koder vživa človek zares krasni razgled! Komur je pa dve uri preveč hoda, lahko dospe v eni uri po zložno izvedeni poti na Šmarjetno goro, katera je vse premalo poznata. Kdor se potrudi na Šmarjetno goro, nc bode mu žal, kajti nikoli ne bode pozabil tega izleta. Velika neprilika turistov je okolščina, da mnogokrat na višavah ne morejo uživati razgleda zaradi vetra. Tega na Šmarjetni gori ni. Lastnik «Cofišča», gospod Cof, je vso stavbo tako praktično začrtal in izgotovil, da človek brez vsake nevarnosti glede prehlajenja vživa neopovirano čudežno krasni razgled, ki se nam nudi z gore, kajti vsa zgornja stavba ima okoli in okoli velika okna, ki omogočujejo razgled na vse strani. Ko človek vstopi v zgornje gostilniške prostore, je naravnost očaran. Ure in ure bi sedel in zrl v daljavo tja čez krasno polje na nebokipeče gorovje. —
Krasna okolica Kranja je takorekoč sama privabila tujce, kajti letos opazujemo, da jih je prišlo prav znatno število in to Cehov, Nemcev in Italijanov. Kaj ko bi se našim gostilničarjem vzbudilo malo več podjetnosti, da bi nekoliko posnemali gostilničarje po Švici! Mislimo, da bi to njim najbolj koristilo. Omenjati nam je tudi Škofje Loke, kamor zahajajo tujci že desetletja. Škoda, da so le neke rodbine, ki pridejo leto za letom, a novih ni, bržkone ker ne dobijo dovolj stanovanj. Ko bi naši meščani storili, kar je treba, bila bi naša dežela lahko kar preplavljena s tujci. Ugodne železnične zveze pa bi omogočile, da tujci lahko prebivajo v Ljubljani, ako ne bi hoteli bivati v Loki, Kranju ali v Radovljici. Žalibog,
PODLISTEK.
Kako sva se zadnjič srečala s ,,Tonetom".
Tone ni več moj prijatelj! Temu sem kriv večinoma sam. Kako bi si jaz, ki se ne pečam s politiko, mislil, da bode Tone pikiran, Če mu naznanim svoj poset v «Gorenjcu*. In kako sem se veselil, da prijateljski stisnem roko Tonetu, dokler sva še med živimi!
Jaz sem potožil svoje gorje prijatelju «Pepetu» in ta mi je šele razjasnil vse. Povedal mi je, da je Tone klerikalec, da mu je »Gorenjec* najantipatičnejši list i. t.d. Seveda sem jaz nato odgovoril, da ni mogoče, da bi Tone česa razumel, če je klerikalec, saj je (kakor je »Pepe* sam enkrat pravil) »Slovenski List* pisal pred kratkim, da so klerikalci neumni, brez pameti, ker se od liberalcev še pameti niso priučili («Slovenski List*) št. 81, str. 227, III. kolona zgoraj). Na to mi »Pepe* zopet pojasni, da je Tone izjema, da je bil »Tone* svoje dni hud liberalec in da je iz tistih časov gotovo rešil nekoliko pameti v svojih sedaj poklerikaljenih možganih.
Uvidel sem, da sem grešil. Popraviti sem izkušal svoj greh. Še tisti dan sem poslal Tonetu razglednico, na kateri so se impozantno blesketali «škofovi zavodi*. Prosil sem Toneta odpuščanja in naznanil obenem svoj bližnji poset. A Tone je molčal kot grob.
da se ni storilo za naše kraje dosedaj prav nič reklame, ali pa je bila v nemškem jeziku. Ni čuda, da se je pritoževal predsednik »Moskovskega planinskega društva*, A. K. pl. Mekk. da še nobeno slovensko planinsko društvo ni izdalo ruskega »p u tj e voditelj a* po teh krajih, in da se mora človek posluževati nemške izdaje Hartlebena z očitnim nemškim duhom. Britko je to očitanje, a zasluženo. Zato naš veseli poziv k ustanovitvi občeslovanskega planinskega društva, ki bode lahko izdajalo take »putjevoditelje* v vseh slovanskih jezikih. Da bi le seme padlo na plo-dovita-tla, v to pomozi Bog!
V Kranju, 30. avgusta.
Deželnozborske volitve nižjeavstrijske se vrše med 27. oktobrom in 8. novembrom, na Moravskem pa koncem septembra ali začetkom oktobra.
Umrla je dne 2(3. t. m. vojvodinja Marjeta Virtem-beiška, nečakinja našega cesarja, vsled otrpnenja srca.
K položaju. Listi vedo poročati, da se prične zasedanje državnega zbora šele začetkom meseca oktobra. Vlada hoče namreč takoj začetkom zasedanja zbornici predložiti proračun za prihodnje leto, ker bi rada, da bi bil odobren do božiča. Te dni je imel ministrski predsednik pl. Korber pogajanja z raznimi strankami. Nasproti Cehom se je menda izrazil, da ne misli ustreči njihovim zahtevam. Vsled tega bodo gotovo slednji obstruirali v državnem zboru in tako onemogočili redno poslovanje poslanske zbornice. Morda se Korber premisli.
O nagodbi. Posvetovanja se nadaljujejo. V mnogih točkah se je doseglo zbližanje in edinost, glede nekaterih točk pa se vrše še nadaljnja pogajanja. Diference so še velike, ker se Ogri ne dajo pregovoriti.
Francosko. Vojni minister Andree postopa z neizprosno strogostjo v sedanjem času, ko je treba imeti disciplinirano vojaštvo. Vse nemirne in nepokorne duhove je izbacnil iz armade. — Dosedaj je 47 generalnih svetov čestitalo vladi zaradi njenega nastopanja proti kongregacijam.
Staroslovensko bogoslužje. Minuli teden je bila na Krku prva staroslovenska maša. Lahi so vsled tega zagnali silen krik. Krški župan je odstopil, da protestira proti  u vedenj tj   staroslovenskega  bogoslužja  v krško
Prihodnji ponedeljek oblečeni svojo črno obleko j (imel sem jo prvič pri maturi) in nataknem cilinder, katerega sem nalašč za ta slučaj kupil v Ljubljani na stari krami »za vodo*. Hajd Toneta obiskat! Ker sem šel obiskat klerikalca, peljal sem se v III. razredu z romarskim vlakom, ki je ravnotisti dan odhajal. Za-pustivši kupej, krenem jo proti Tonetovem stanovanju po »gasi*, kjer Tone najrajše hodi. Bilo je pozimi in že mračno.
Do Toneta pa nisem prišel. Kakor polž po zimi se je skril v svojo « hišico* in postavil pred hišico lupinjo v podobi dobro zaklenjenih hišnih vrat. Trkal sem, trkal sem, a vse zaman! Tone se ni oglasil. Zlobna misel me je že obhajala, da bi začel klicati, kakor sva delala s Tonetom, ko sva še pasla krave: «polž, polž, pokaž' roge!» a premislil sem se, ter jo krenil proti bližnji vasi ob Savi, kajti za vožnjo po železnici mi je primanjkovalo gotovine. Ko pridem do vasi »C.*, ni bilo videti nikake luči. Prišedši pa na konec vasi, zagledam hišico, ki je bila izvanredno razsvetljena. Jaz vstopim in, ker jezen, sem voščil gotovo z nekoliko osornim glasom »dober večer*. Šele sedaj sem zagledal, da leži na mrtvaškem odru mrlič. Ljudje, ki so «vahtali», so me prestrašeno pogledali. (Kaj morem jaz, če sem temne polti in črnih las! Da sem bil pa v črni obleki in imel »cilinder* na glavi je bil kriv »Tone*!).
stolno cerkev. Občinski odbor namerava vladi poslati spomenico, s katero bo zahteval, da se zopet uvede latinsko bogoslužje. Laški poslanci pa se tudi pripravljajo, da i>rovzroče v državnem zboru posebno akcijo v tej zadevi.
Nemški cesar Viljem pojde v jeseni na Angleško. Iz dobro poučenih krogov se čuje, da jako pridno študira razne govorance.
Vodstvo Burov prevzame — kakor se zatrjuje iz Haaga — Botha, ker je Kruger izgubil ves vpliv na Bure.
Vojne na Filipinih še ni konec, dasiravno so imeli Američani že ogromno troškev in žrtev. Od leta 1899 do letos so Američani izgubili vsega skupaj 11.522 mrtvih in ranjenih. Vzlic vsem grozovitostim pa niso Američani gospodarji niti glavnega otoka Filipin.
Dopisi.
Iz smledniške župnije. O našem kapelanu se mnogo piše. Kar se je v zadnjem času o njem pisalo, je vse gola resnica. Vsled tega se pa tudi jeze peni, ker se ne more braniti. Povsod, kjer on načeluje, se kaže posurovelost njegovih »ovčic*. Najbolj pa se to opaža pri takoimenovani »Marijini družbi*. Marija se mora pač zjokati, da se njeno ime tako zlorablja za to ustanovljeno društvo, v katerem se neti sovraštvo, hinavstvo in surovost. Ko bi se pri kakem takem društvu, ki je v liberalnih rokah, godile take stvari, bi župnik in kapelan vpili, da je to bogoskrunstvo. Le poglejmo te Marijine otroke. Na dan cerkvenega shoda na Ska-ručini se je zbralo več teh devičarjev iz smledniške župnije F^veda dopoludne v vsi svoji pobožnosti. Popoldne pa so se zbrali v gostilni, kjer so se prav dobro imeli. Seveda jim tega nihče ne zavida. Vino jim je razburilo živce, postali so korajžni in hoteli svojo korajžo in moč pokazati nad drugimi tovariši. Zbrali so se naenkrat na dvorišču in kleli ter se pridušali ti Marijini otroci tako, da bi se mogel največji liberalec zgražati nad to grdo kletvino. Proklinjali so Boga in celo Marijo, katera je njih društvu patrona. Taka izgoja je torej v tem Marijinem društvu, kateremu načeluje kapelan iz Smlednika. Na Skaručini pa vendar ni prišlo do pretepa, ker so sosednji fantje bili pametneji in so se odstranili. Toda kri teh nedolžnih Marijinih otrok ni
Jaz sedem za mizo in prosim, da mi dajo kaj jesti. Prinesli so mi latvico kislega mleka in kos ajdovega kruha, Že tri dni preje sem se treniral za slastno večerjo pri •Tonetu*. Ker je izostala ni čuda, da mi je šlo v slast kislo mleko z ajdovim kruhom. Za svojo okolico se sicer nisem mnogo brigal, a opazil sem nekako preplašene obraze; da, čul sem celo besede »gospod Anton*; »črna šola*, »hudiča zganjati*, a nisem se oziral na to, marveč klepal mleko in kruh. Ko sem se dobro napasel, gledal sem mirno, a resno po prisotnikih. Nihče ni govoril, pa vse ustne so se gibale v tihi molitvi.
Za dobro uro se odpro vrata. Kdo vstopi! Prijatelj Tone! «O servus, Tone!» sem zaklical. A on? »O ti prokleti hudič!* je zavpil in zginil. Jaz pa za njim in kričim: »Tone! Tone! ali ne poznaš svojega prijatelja? Vse zastonj! Tone je zginil v nočni tmini.
Jaz sem se pa vrnil v hišo in pojasnil ljudem vso stvar. Seveda velik smeh na Tonetove troške. Vabili so me, da naj ostanem čez noč. Zahvalil sem se, ker sem jo vrezal per pedes apostolorum v Ljubljano. Poslovivši se, pa sem rekel: »Glejte, dragi ljudje, kaj je prijateljstvo! Danes ste videli, da najboljši prijatelj zataji svojega prijatelja. Hudo mi je, a tolaži me dejstvo, da je nekaka usoda prisilila mojega bivšega prijatelja Toneta, da sva se vendar še enkrat videla ,med živimi'.*
339
mirovala. Iz Skaručine so šli domov in zvečer — hajd!
— vasovat na Podrečje. Tamkaj so pili še nadalje in se konečno spoprijeli z domaČimi fantini. Posledica tepeža je bila ta, da je eden teh Marijinih otrok s sekiro presekal glavo drugemu, ki je umrl še taisto noč. Ta Marijin otrok, katerega so orožniki privedli v zapor, je imel pri sebi svetinjo Marijine družbe. Torej ubijalec je hotel izkazati svoj hrabri čin s svetinjo nedolžnosti. To so tedaj nasledki hinavstva! Tu vprašamo kapelana o potrebi društva, v katerem se nahajo ljudje, ki spadajo med ubijalce, bogokletnežei.t. d. To je pač sad hujskajočega delovanja, in škof je lahko ponosen na te Marijine družbe, katere so mu zrastle k srcu.
Iz Selc. Razpisana volitev župana bi se imela vršiti dne 13. t. m. Kakor znano, imajo v občinskem za-stopu naprednjaki 10 mož in klerikalci 14. Predno bi se imela vršiti volitev, stavili so naprednjaki nasvet, da bi se volila dva napredna svetovalca in dva klerikalna, in pisarna naj bi bila v Selcih. Toda ošabni župnik Rožnik je zavrnil vsak kompromis, na kar so se naprednjaki odstranili in se tako ni mogla vršiti izvolitev, ker ni bilo dvetretjinskega števila odbornikov. Tu se jasno kaže, kdo je pripravljen za mirno delovanje in kdo hoče gospodariti brez vsakega ozira. Pred tremi leti, ko so imeli naši skoro ves odbor v rokah, volili so izmed klerikalcev enega svetovalca sami od sebe ter pokazali s tem, da bolj razumejo krščansko ljubezen do svojega bližnjega kakor klerikalci. Župnik, ki je le od danes do jutri tukaj, on komandira in prezira zastopnike največjih davkoplačevalcev v občini. To ne gre in naši možje se ne bodo dali teroriziriti, naj potem župnik in njegovi pristaši še tako divjajo. Prihodnje volitve so se vršile v četrtek, dne 28. t. m. (Ker se napredni obč. odborniki
— kakor se poroča — niso udeležili volitve novega župana, se volitev zopet ni mogla izvršiti. Opomba uredništva.)
Od Vokla. Po občinskih volitvah smo molčali in nismo pošiljali dopisov v časopise, misleč, da bo vsled tega, ker se je napravilo med strankami nekako spo-razumljenje, zavladal mir v naši občini. A kakor kažejo zadnji dogodki, smo se pač varali. Pred nedavnim časom nekako kmalu po volitvah so onesnažili klerikalni zlikovci hišo tukajšnjega posestnika Gorjanca s človeškim blatom in gnojnico, in sicer tako, da jo je bilo gnusno pogledati. Pozneje pred dobrim tednom pa so jo onečedili in zraven tega še eno posestnika Rotarja. To vse pa zaradi tega, ker sta pri volitvah volila z Vogljanci. Vsakemu, kdor je videl to klerikalno svinjarijo, se je moralo gabiti, in poštenejši klerikalci sami so strogo obsojali ta surovi čin. Na dan sv. Jerneja, ki je cerkveni patron vokljanske cerkve, je imel g. župnik iz Vogljan božjo službo v Voklem. V pridigi je obžaloval ono nezaslišano pobalinstvo in izjavil: »Klerikalci hočete biti, pa storite tako grdobijo! VVogljah, kjerpravite, da so liberalci, se kaj takega ne zgodi. Skoro bom prišel do prepričanja, da so liberalci boljši kakor klerikalci* in pristavil je še: »Ubogi Rotar!* Mislil je menda, da bodo ti zlobneži v resnici obžalovali svoj čin, a varal se je. Še taisti večer so še bolj onesnažili hišo Rotarjevo in debelo zapisali na njo besede: »Bog Rotar*, zraven tega pa so še namazali župnišče v Vogljah s slabodišečo tvarino. To so sadovi klerikalnega vodstva, in vodniki se lahko ponašajo s takimi junaki. — Taka zlobnost in hudobija se ne sme pustiti v miru, temveč mora vmes poseči roka pravice, ki naj pošteno kaznuje zlodejce. Kakor se govori, so bili zlikovci toliko predrzni, da so se ponoči celo javili Rotarju, torej so njemu znani. Dobro bi bilo, da bi ključarji, oziroma županstvo napravili ovadbo, ker bode orožnikom lahko poizvedovati to zadevo, ako niso neznani ti malovredneži. Radovedni smo, kaj je mislil o tem kapelan šenčurski, ki je pri nas pobiral biro in če se je zgražal nad oliko svojih pristašev. Naj bi tudi on prihodnjo nedeljo, ko se vrši shod v Šenčurju, kaj omenil o napredku voklanskih klerikalcev in jih tako svetu pokazal kot izgled katoliške ljubezni do bližnjega.
s k i h žen in deklet tudi v krajih, kjer so bili enkrat samostani. To rožico nam je odtrgal in jo utaknil za svoj cilinder, kjer je pa takoj zvenela. Pritrdil jo je nanj s prav špičato iglo. Piše namreč, da so bili tudi v Kranju samostani in hoče s tem jiamigavati, da Kranjice niso lepe. Naš tehant je res grozen človek. Še ženske hoče nahujskati zoper »Gorenjca*. A Kranjic ne bo premodril. One dobro vedo, da je <Gorenjec* pisal le o kmetskih ženskah in še to le v nekem oziru. Njim tehant ne imponira, če ima tudi pušeljr, na cilindru. Sploh ne razumemo, kaj ga tako grizejo samostani. Mi, ki smo »otročje-naivni*, ne vemo in tudi ne povprašujemo, kako je s to zadevo. Le o tem smo prepričani, da bi pisec dotičnega »Gorenjčevega* članka kranjskemu tehantu, če bi ga poznal, ne napravil nikdar tacega komplimenta, kakor srednjeveškim menihom. Ajha, pajha, štrukelj, knedelj, kavs!
Zaključek kegljanja s koncertom in prosto zabavo, ki se je vršil minulo nedeljo na gostilniškem vrtu g. Petra Mavrja, se je zelo povoljno obnesel, tako da je •Slovensko bralno društvo v Kranju* ž njim prav zadovoljno. Kegljalo se je — kakor znano — od 20. julija naprej, in se je število serij povspelo do lepega števila — 2000, kar je gotovo lep uspeh. Točno ob osmih zvečer se je zaključilo kegljanje na dobitke. Pred razdelitvijo dobitkov so še tekmovali med seboj posamezni kegljači, ki so imeli enako visoke številke. I. dobitek (50 K v zlatu) je vlekla štev. 23 (g. Josip Fuso); II. in IV. dobitek štev. 21 in 20 (60, oziroma 5 K) je dobil g. Fran Krenner; III. dobitek štev. 20 (10 K) g. Matija Varšek; V. dobitek štev. 20 (5 K) g. Fran Jurca in zadnji (šaljivi) dobitek (en sodček piva), ker je imel največ kegljanih serij, g. Fran Krenner. — Po razdelitvi zaigrala je tukajšnja godba gasilnega društva pod jako spretnim vodstvom g. kapelnika H. Horna nekaj komadov, vmes pa je presledke izpolnjeval z znano točnostjo naš vrli pevski zbor tukajšnje »Narodne čitalnice* z milo donečimi pesmicami. Za zabavo je bilo skrbljeno tudi s šaljivo pošto, in so dražestne gospice s svojo ljubeznivostjo dokaj pripomogle pri prodajanju dopisnic k živahnemu vrvenju. Kmalu je veselo smehljanje naznanilo vpliv kro-žečih dopisnic. Še večje veselje je občinstvu napravil koriandoli-korso, ki se je prvikrat v Kranju uvedel. Mavrjev gostilniški vrt je izgledal, kakor bi bil sneg pokril njegova tla. — Tudi nekaj tujcev je obiskalo ta koncert in slišal se je glas, da je bila prav živahna ta veselica, kateri naj bi prav kmalu sledilo še več takih.
Ra .. .. n.
Fromenadni koncert godbe tukajšnjega gasilnega društva bo danes zvečer ob osmi uri v »Zvezdi*.
Prostovoljno gasilno društvo v Kranju je dobilo dovoljenje za prireditev efektne tombole s 1000 kartami po 40 vin.
V cirkusu Variete Fumagalli in Canestrelli v
Kranju bo danes v soboto ob poldevetih velika benefična predstava na korist gospoda Fumagallija. Na splošno zahtevanje se predstavlja igra: «Grof Siegfried ali nedolžna grofinja Genovefa*. Beneficijant vabi slavno p. n. občinstvo k tej predstavi, zagotavljaje, da bode taisto kar najbolje zabaval. — Jutri v nedeljo se vršita dve zadnji predstavi, in sicer prva ob pol štirih popoldne, druga ob poldevetih zvečer, vsaka s popolnoma novim in menjajočim se sporedom. Koncem predstave velika pan-tomima: Grozni kalabrijski roparski glavar Musolino ali dvoboj med Musolinijem in drugim roparskim glavarjem zaradi ropa neke kalabrijske dame. Ravnateljstvi Fumagalli in Canestrelli se zahvaljujeta tem potem slavnemu občinstvu za tako mnogobrojen obisk in prosita še za nadaljnjo naklonjenost slavnega p. n. občinstva v Kranju in okolici.
Ubil se je v Zadragi pri Tržiču dne 20. t. m. 63 let stari hlapec Gregor Lombar, ko je šel iskat na hlev krmo. Nesrečnež je padel skozi odprtino po stopnjicah.
Iz Vokla se nam poroča, da so zločinci, ki so onesnažili poslopja, že znani in ovadeni. Med njimi je sin Brauharjev in en cerkveni pevec. Zlobneži se iz-
341
govarjajo. da so bili vsakokrat tako pijani, da niso vedeli, kaj da delajo. Prepričani naj bodo, da ob svojem času gotovo zvedo, kaj da so delali.
Nesreča. V Britofu pri Predosljih je vtorek kobila sunila 14 letnega fanta Vida Trempetiča tako močno v v želodec, da mu je poškodovala obisti, vsled česar je čez par dni potem umrl.
V Podbrezjah pri Kranju so napravili minulo nedeljo otroci ondi na letovišču bivajočih gostov na Štritkovem skednju jako zanimivo in dobro uspelo gledališko predstavo. Igrali sta se igri »Prijatelj* in »Prav-darja*. Za igro je sledil ples, in sicer se je plesalo v turški obleki »kolo*. Nato so predstavljali s petjem »Pod-breško vojsko* in »Zvonik sv. Marka v Benetkah* ter proizvedli več drugih glasbenih in pevskih točk. Ta veselica je bila namenjena »Dijaški kuhinji v Kranju* in »Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani*. Ker je bil obisk prav dober, seveda tudi gmoten uspeh ni bil ne-povoljen. Predstavo je počastilo med drugimi tudi mnogo odličnjakov iz Kranja, kakor: voditelj tukajšnjega okrajnega glavarstva g. Alfonz Pire, župan in cesarski svetnik, g. Karol Šavnik i. t. d.
Prostovoljno gasilno društvo v Kropi priredi povodom blagoslovljenja novega gasilnega orodja veliko vrtno veselico jutri v nedeljo, dne 31. avgusta 1902. Za slučaj neugodnega vremena se preloži veselica na 7. septembra t. 1. Spored: 1.) Sprejem gostov ob 2. uri popoldne. 2.) Ob 3. uri blagoslovljenje gasilnega orodja. 3.) Obhod po trgu. 4.) Veselica na prostem na vrtu g. Jalena: Godba, petje, srečkanje na dobitke i. t. d. 5.) Ob 5. uri igra: V Ljubljano jo dajmo! Izvirna veseloigra v treh dejanjih. 6.) Za tem: Eno uro doktor. Burka v enem dejanju. Začetek igre točno ob 5. uri zvečer. 7.) Po igri ples in prosta zabava. Vstopnina k veselici in igri za osebo 40 vin. Cisti dobiček je namenjen pokritju troškov novega gasilnega orodja. Preplačila se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi najuljudneje , . odbor.
V Kranjski gori se vrši jutri v nedeljo, dne 31. t. m. slavnost blagoslovljenja zastave veteranskega društva. Pokroviteljstvo je prevzela nadvojvodinja Elizabeta Marija Windischgratz.
Iz Škofje Loke. Dne 26. avgusta je umrl gospod Andrej Leskovec, trgovec in posestnik, v starosti 49 let. Zapustil je vdovo in dva sina. — Naš vodovod bo skoro dogotovljen. Sedaj se izvršujejo le še inštalacijska dela v posameznih hišah. Dne 14. septembra bo vodovod slovesno blagoslovljen. Povodom otvoritve se bo vršila veselica s primernim sporedom. — Tukajšnji lekarnar, g. Ervin Burdvch hoče graditi novo vilo. Načrte mu je napravil ljubljanski arhitekt g. Holinskv.
Za zidanje šole v Bukovici v selški dolini je dovolil deželni odbor 800 kron podpore.
Ljudska šola v Šiški se razširi s prihodnjim šolskim letom v štirirazrednice. Četrti razred se začasno nastani v Vodnikovi hiši poleg ondotne podružnične cerkve, kjer ima tudi novoustanovljeni »Sokol* svojo telovadnico, ki naj bi služila tudi kot telovadnica za šolske učence. Za poznejši čas je določeno razširjenje sedanjega šolskega poslopja, oziroma zgradba nove šole.
Volitev občinskega odbora. V Domžalah je izvoljen županom Matevž Janežič iz Spodnjih Domžal; občinskim svetovalcem pa Franc Kuhar iz Zgornjih Domžal, Franc Habjan in Mihael Kremžar iz Sp. Domžal.
Ponesrečil se je dne 23. t. m. pri streljanju s to-piči 19 letni delavec Franc Kotnik v Nevljah pri Kamniku. Topič mu je zdrobil in odtrgal kazalec in palec na desni roki. Ponesrečenca so prepeljali v deželno bolnico.
Prosta vsake nalezljive bolezni sta okraja Kamnik in Radovljica.
Planinske vesti. »Planinskemu Vestniku* posnamemo, da je bilo v Triglavski koči na Kredarici do dne 28. t. m. 125 hribolazcev. Tujci so s postrežbo v vsakem oziru kar najbolj zadovoljni; saj je pa tudi vse izvrstno: jed in pijača ter postelje. — Na Triglavu je bilo dne 15. avgusta 34 turistov. — Tudi Orožnova koča na Črni prsti je imela letos žc lepo število obiskovalcev,
340
Is Škofje Loke. (Veselica škofjeloške m'a-dine v pri d Kettejevega spomenika) dne 24. t. m. je izpadla nepričakovano sijajno. Čistega prebitka je bilo 140 K! Veselice se je pa udeležila tudi vsa loška inteligenca brez izjeme. Vse točke obširnega programa so se izvršile na občo zadovoljnost. Z ognjevitim prologom je govornik navdušil in vpeljal občinstvo v veselico. Pri veseloigri. »Ne klici vraga!« moramo posebno pohvaliti igralca profesorja (g. A. A.) in pa dražestno igralko njegove gospe (gdč. A. J.). Žal nam je pa, da smo igralca Angelikinega ženina malo premalo razumeli. Kljub temu je pa igra vzbudila mnogo odkritosrčnega smeha in veselja. V tretji točki je govornik predaval z vzvišenimi besedami o Kettejevem življenju in delovanju. Ker je govornik mnogo poslušalcev s tem predavanjem seznanil s Kettejem, smo mu zato posebno hvaležni, čeprav se je pri nekem stavku culo v zadnjih sedežih sikanje; no, mi bi bili onim na mestu govornikovem odgovorili s klasičnim »Čevlje sodi naj kopitar...!* Krasna dramatična slika »Zahod sonca* je bila za Škofjo Loko pač premoderna, vendar je bila pa na mestu, ker je sujet podoben Kettejevemu življenju. Seveda bi bilo bolje, če bi bil igralec znal svojo težavno ulogo malo bolj na pamet. Živa slika: »Slovensko dekle (gdč. A. J.) venca Ketteja* je nas v resnici iznenadila , le škoda, da smo jo tako kratek čas videli, no, zato smo pa potem lahko kupili razglednico s fotografijo te žive slike, na kateri je pa Kette mnogo manj podoben kot je bil pri predstavi. Največji vspeh je gotovo napravila velika tragedija «Karakala», katero so pa igralci tudi brez pogreška in kaj fino odigrali. Posebno moramo pohvaliti Livijo (g. A. A.), Karakala (g. P. C.) in neizrečeno smešnega vojaka (g. G. B.), ki so svojo vloge tudi razumeli kot parodijo. Po predstavi so požrtvovalne gospodične z veliko vnemo prodajale šopke in razglednice z živo sliko, potem se je pa plesalo do jutra, in vsak je odšel zadovoljen z veselice. Vobče moramo pohvaliti škofjeloško mladino, ki je s tako požrtvovalnostjo — z neko malo, a jako čudno izjemo — delala v prid Kettejevega spomenika, in želimo, da bi kaj kmalu našla enakih naslednikov. —o—
Z Bleda. Praško pevsko društvo «HIahol» se je na svojem potovanju iz Zagreba proti domu ustavilo pri nas, da si ogleda podobo »raja*. Ob najlepšem vremenu so se pripeljali pevci iz Ljubljane v soboto popoldne in si ogledali v naglici jezero in okolico. Zvečer pa so napravili koncert v korist slovenskih visokošolcev, ki študirajo v Pragi. Peternelov vrt se je do zadnjega kotička napolnil z domaČim občinstvom, letoviščniki in gosti iz okolice. Pa je bilo tudi vredno priti poslušat češke pevce! Tako finega in točn«ga petja še nismo slišali na Gorenjskem. Peli so najtežje skladbe tako izrazovito, da se je čuditi, kako so po potovanju mogli ohraniti tako sveže in čiste glasove. Mnogobrojno občinstvo je s ploskanjem in živioklici izražalo svoje priznanje. Dodali so še slovensko »Bodi zdrava domovina!* Med posameznimi pevskimi točkami je igrala zdraviška godba, med drugimi točkami tudi »Naprej zastava Slave* in razne češke pesmi, kar je zbujalo navdušenje. Drugo jutro so se pevci odpeljali čez Vintgar h Klanskima jezeroma in naprej proti domu. — V nedeljo večer dne 24. avgusta je bila običajna — zaradi slabega vremena zaostala —razsvetljava jezera v proslavo cesarjevega rojstnega dne. Godba je igrala po jezeru, pevci bralnega društva pa niso peli, kakor druga leta, kar se je splošno opazilo. Pač so se oglašali nekateri peyci po ladijah, a o njih petju se ne moremo pohvalno izreči, saj so peli brez pevovodja kakor pojejo pevci izobraževalnega društva pri svojih veselicah. Da tako petje za javni nastop pri nas nikakor ne zadostuje, ve vsakdo, kdor razmere samo od daleč pozna. Letoviščniki so delali vspričo tega ne ravno laskave opazke. Za danes naj to zadostuje. Dalje prihodnjič.
Novičar.
Na Gorenjske ni.
Osebna vest.   Župnijo Mošnje je dobil g. Ivan Trpin, dosedaj beneficijat v Šmartnem pri Litiji.
Javen klerikalen političen shod bo jutri v nedeljo ob treh popoldne v Šenčurju pri Kranju na ondotnem farovškem dvorišču. Na tem shodu bo govoril tudi deželni poslanec kranjske okolice dr. Brejc. Obširno poročilo nam je obljubljeno.
Kranjski deželni zbor se morda snide — kakor se poroča — v mesecu septembru k rednemu zasedanju. Kakor znano, so Šušteršičevi pajdaši z neumno in otročjo obstrukcijo razbili deželni zbor in s tem požrli deželi neštevilno podpor zlasti v gospodarskem oziru. Sedaj se oglašajo razne zadruge in županstva za prispevke, katere pa deželni odbor na svojo roko ne more dovoljevati. Vzemimo le en slučaj. Za regulacijo hudournika Mirne, za katero je bilo na razpolaganje 280.000 kron, je že pošel skoro ves denar. Deželni odbor je prišel v največjo stisko, kajti škoda bo ogromna, če se ustavijo dela. Bati se je, da bi kaka večja voda še ne podrla tega, kar se je sedaj napravilo. Treba bi bilo še kakih 250.000 K, katere bi plačali deloma dežela, deloma država. Vsled tega se je deželni odbor obrnil na poljedelsko ministrstvo z vprašanjem, če je vlada pripravljena izplačati državni prispevek za regulacijo Mirne. Toda ministrsvo, in to je klerikalno poljedelsko ministrstvo je odgovorilo, da nakaže državni prispevek, če dovoli deželni zbor deželni prispevek. V ta namen hoče izposlovati, da se skliče deželni zbor v mesecu septembru, ako deželni odbor prevzame jamstvo, da bo mogel deželni zbor mirno delati. Vprašalo se je za mnenje vse tri klube v deželnem zboru. Razume se, da so narodno-napredni in veleposestniški poslanci za sklicanje deželnega zbora. Kaj je odgovoril klerikalni klub, nam še ni znano.
Kje si hodil, kje si bil? Tako vprašujejo otroci v znani pesnici »Anderle-panderle Cuckov sin*, kadar je treba izbirati onega, ki potem lovi druge. In tudi mi, ki se bavimo z gorenjskim »otroškim vrtcem*, (kakor je izvolil imenovati nekdaj neverni in sedaj na stara leta nad vse pobožni dvorni svetnik Šuklje »Gorenjca*), smo več nedelj zaporedoma v mislih povpraševali našega gospoda Antona: Kje si hodil, kje si bil? Odkar smo namreč pred dobrima dvema mesecema vrgli v koš zadnja Koblarjeva popravka in smo gospodu tehantu povedali na precej nedvoumen način, kako spoštujemo »svojega* župnika, od takrat smo zaman iskali v vsakokratnem »Slovenskem Listu* Koblarjevih bojevitih notic. Naše vprašanje je bilo tedaj opravičeno. Semintja je pač prinašalo njegovo glasilo nedolžne notičice iz Kranja, katere so pa izlezle iz topih in okornih peres njegovih vajencev. Mislili smo že, da je Koblar bolan in da ga mučijo »umazani liberalci*, ki leže v njegovem pre-častitem želodcu, in bali smo se, da bo dekanova muza utihnila za vedno. Šele iz zadnjega »Slovenskega Lista* smo posneli, da je bila naša bojazen neopravičena, in da ima Koblar še vedno uprav nojev želodec. Sedaj tudi vemo, kje je hodil in kje je bil, da je bil namreč na letovišču in da je »Po vrtu špauciral, kamničke nabiral*, prav kakor pravi ona otroška pesmica. In sicer je stopala nežna noga Tonetova po potih našega »otroškega vrtca*. Tu se je sklonila vitka postava po kakem kamničku in tam zopet oddrobila kako skalico. Iz posameznih člankov v »Gorenjcu* je po znanem receptu odtrgal tam kak odstavek, tu zopet posamezne besede, izpustil interpunkcije, zvezal je poljubno posamezne stavke in vse te pestrobojne kamničke je sprešal v svoji mogočni roki (številka za rokovice 12l/i). Ta konglomerat, katerega tako poetično imenuje »Sprehodek po otroškem vrtcu* je potem vrgel s pomočjo svoje frače, »Slovenskega Lista* v naš lepo zasajeni vrtec. A kamničevje brez vezila se je, komaj izstreljeno, razpršilo in ni napravilo nikake škode našim gredicam. Bog ne daj, da bi se podrobneje bavili z dekanovim »sprehodkom*. Kdor ima čas, naj bere ta najnovejši umotvor kranjskega tehanta v »Slovenskem Listu* in se bo vsaj prepričal, kako zna pisec zavijati. Omenjajmo le toliko, da dekan prav grdo ravna tudi s cvetkami, katere je med nabiranjem kam-ničkov mimogrede odtrgal na našem vrtcu. Tako je »Gorenjec* nekoč pisal, da je šla po vodi krasota kmet-
342
Občni sbor kamniške podružnice »Slovenskega planinskega društva« se je vršil 23. t. m. v hotelu Fišer-jevem v Kamniku. Gospod načelnik Košir pozdravi vse udeležnike, zlasti zastopnike osrednjega odbora gg.: dr. Tominšeka, pl. Bleivveisa-Trsteniškega in Verovška ter zastopnika savinjske podružnice gg. Kocbeka in Kneza. Tajnik g. Kos poroča o delovanju in blagajnik g. Pintar o denarnem stanju podružnice. Gospod župan Močnik predlaga, naj se v odbor voli namesto odstopivšega odbornika g. Jenska g. notar Milan Orožen, katerega so vsi navzoči pozdravili z velikim navdušenjem. Sklenilo se je, letos napraviti več novih markacij in popraviti stare ter nabiti tudi mnogo napisnih tablic. Ta podružnica postavi v najkrajšem času na važnem kraju planinsko kočo. Na Kranjskem sploh.
Velikansk požar je bil minuli torek na Notranjskem, kjer je pogorela skoro vsa vasMartinjak ; zgorelo je mnogo živine in vsi pridelki. Zažgali so otroci.
Na Koroškem.
Družba sv. Mohorja v Celovcu je — kakor se nam poroča iz Celovca — letos znatno napredovala. 80.040 Slovencev-Mohorjanov se je letos zbralo v njej. Družba šteje letos 3936 udov več kakor lani in 1450 udov več kakor predlanskem.
Križem sveta.
Razne vesti. Belgijski kralj je podpisal zakon, s katerim se prepoveduje vsaka javna igra_za denar. —
V Libcrcah na Češkem je zaklal 21 letni hlapec Cinder deklo Urbankovo.   Storil je to iz ljubosumnosti. —
V Oseku so obsodili na smrt 17 letno morilko svojega otroka. Sodbo je cula povsem mirno. — V Buzetu v Istri so dne 23. t. m. zmagali pri volitvah Slovenci in in Hrvatje. Tako je padla zopet laška trdnjava. — V Trstu je gorelo v ondotni Dreherjevi pivovarni velikansko skladišče, v katerem so bili shranjeni oglje, sodi in druge stvari. Škode je kakih 200.000 kron. — V mestu Felanit na otoku Malorka je te dni razsajal hud vihar. Več hiš je popolnoma razrušenih in stoletna drevesa leže izruvana na tleh. Tudi mnogo ljudi je bilo žrtva groznega viharja.
Boj s sneženimi kepami — v avgustu! Ko je pred nekaj dnevi iz Upsale na Švedskem došel vlak do postaje Bftrbv, zagledali so potniki s čudom na postaji cele kupe snega. V par minutah so bili vsi železniški vozovi prazni, in potniki so se začeli prav pridno obmetavati s sneženimi kepami. Vlak je moral dalje postati, nego navadno, in je šel naprej šele potem, ko so se potniki nakepali do sitega.
Grozen potres v Ameriki. Začetkom tega meseca je potres hudo poškodoval malo mesto Los Alamos. Cerkev je do tal porušena. Skoro vsi dimniki so podrti, lesene hiše pa so precej omajane. Ljudje so prestrašeni bežali na ulice.   Boje se, da se bo potres še povrnil.
V zidana poslopja ne upa nihče iti spat.
Gospodarske stvari.
Opisuje župan Mati j a Bobnar.
Ječmenove pleve kot zdravilo. Ječmenove pleve se dobro porabijo pri konjih, ki imajo tako imenovano črvivost. Rabijo se takole: Skuhaj ali popari 2 do 3 kile i od prahu očiščenih plev, jih dobro pomešaj z ovsem in s plevami ter jih pokladaj trikrat na dan. Na ta način se čez en teden ali 14 dni odpravijo črvi. To zdravilo pa se mora rabiti toliko časa, da ni zaslediti nič več črvov.
Kako je obvarovati čebele 6s in sršenov? Cestokrat se toži, da se število čebel zmanjšuje, a pri tem se nič ne pomisli, da strežejo poleg nekaterih ptic, tudi ose in sršeni čebelam po življenju. Tu imate gotov pripomoček zoper te škodljivke: Nalijte steklenice do polovice s pivom, kateremu ste primešali žličico medu, in jih obesite tupatam na panjove. Čebele same se zoprnega duha po pivu skrbno ogibajo, dočim poginjajo Ose in sršeni v steklenicah. Na ta način rešite prav mnogo čebel pred temi sovražniki.
Loterijska srečka dne 23. avgusta 1.1.
Trst: 77      6      8     68 30
51. JotsHitn Vodstvom
na Gorenjskem se udano priporočani za cenjena naročila
šolskih tiskovin.
Z odličnim spoštovanjem
Iv. Pr. Lampret, tiskarna v Kranju.
Tedenski sejem v Kranju dne 36, t. m.
Prignalo seje 155 glav goveje živine, 6 telet, 1 prašič, 150 ovac, — koze, 19 buš. — 50 kg: pšenice K 7*25, prosa K 7'—, ovsa K 6 —, rži K 625, ajde K 7'—, ječmena K 6*—, krompirja K 250.
Zahvala.
Podpisani odbor < Slovenskega bralnega društva« v Kranju te Um potom najiskreneje zahvaljuje slavnemu p. n. občinstvu za uanogobrojno in radodarno udeležbo pri kegljanju na dobitke in pri zaključnem koncertu; gostilničarju g. Petru Mayr-ju za njegovo požrtvovalnost, posebno za društvu brezplačno prepuščeno kegljišče z razsvetljavo vred; slavnemu pevskemu zboru »Narodne čitalnice-v Kranju za njega neumorno sodelovanje; slavnemu odboru godbe tukajšnjega gasilnega društva, kakor tudi godbi sa ni za s tako ugodnimi pogoji društvu prepuščeno godbo pri koncertu in pre-Ijubeznivim damam za tako prijazno prevzeto razpečavanje dopisnic šaljive pošle in koriandola, ker so s tem toliko pripomogle k dobremu gmotnemu uspehu minulega koncerta! Odbor«
Naprodaj skoro čisto nov
harmonij za 45 goldinarjev.
Kje? se izve pri upravništvu Gorenjca. 131
Svarilo.
Vse trgovce, obrtnike i. t. d. svarim, da naj mojemu možu Janezu Pikonu ničesar ne prodajajo in še manj posojujejo, ker jaz nisem plačnica za njegove dolgove.
Urša Pikon
132 posestnica na Blejski Dobravi št. 7.
343
Stanje hranilnih vlog:
1,200.000 K.
Posojilnica t
Rezervni zaklad: nad 36.000 K.
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestuje
po 4J/2 odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica za vložnike plačuje iz svojega. 30—82
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
97-9
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj.
JOS. POGAČNIK
krojaški mojster v Radovljici štev. 41
priporoča slavnemu občinstvu
svojo delavnico za izdelovanje
I Raznovrstnih= ^   oblek =-
za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistiskih in kolesarskih oblek, havelokov, površnikov za spomladansko in letno sezono.
Različno blago, in sicer najmoderneje je vedno 14-31 v zalogi.
Blag. gosp.
Gabrijel Plccoll.
lekar,
dvorni založnik Nj. svet. papeža Leona XIII.
v Ljubljani.
Potrjujem prejem steklenic Vaše tinkture za želodec, katero morem najto-pleje vsakomur priporočati, kajti rabim jo že od leta 1878. in zmiraj mi je kot izborno učinkujoče zdravilo služila pri želodčnih in črevesnih boleznih.
Krmin, 13. maja 1897.
Miroslav Leitner,
c. kr. davčni blagajnik.
Z uporabo Vaše izborne tinkture za želodec
sem rešen skoro dve leti trajajoče želodčne bolezni ter sem popolnoma ozdravel, kar z lahko vestjo potrjujem in to tinkturo za želodec le priporočam vsem, ki trpe na želodčni bolezni.
Strasoldo (Primorsko), 6. marca 1898.
m. I66-50 Karel grof Strasoldo.
Ne skiaanim fllistrom
ampak
prijateljem humorja
priporočamo
.NflVIMflNCE'
spisal Rado Murnih.
Velika 8«. SLr. 229.
Indijanci. — Iz Dragovega dnevnika. — Prisiljeno zelje. — Matura. — Nirvana. — Ata Zužamuža. — Cačkočikar pa Križkraz. — Peklenski napredek. — Zavozlan roman. 96—9
Cena K 2*50, po poiti K 2-70. Založništvo L. Schwentner
v Ljubljani, Dvorski trg 3.
(Vellacher Sauerbrunnen) 3—IS
pri Albinu Ran tu, Kranj, Savsko predmestje. / zaboj (50 steklenic) 8 K.
Najboljše strune za citre, gosli in kitare.
►o
§lvnaote peci,
za, <Jtopeli, fia&ot tudi fiipt, va&c in
v  v$e>d  ßatvan,  ttpe&tte in cen* -priporoča pt-va in najv&oyx
75—15 v Sju&tjani.
Nad 500 različnih vzorcev
Pri nakupu blaga za
Moške obleke
se dobro priporoča
1.
v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 5
ki ima v zalogi vedno najnovejše blago.
0 resnično nizkih cenah ae vsakdo lahko prepriča. 74—16
Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine prosto
35
344
T
*5J
<u
.o
•d a
Priznano najboljše
oljnate barve
smlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvali veliko površino, razpošilja
po nizkih cenah
Adolf Hauptmann
v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. 82—13
Ilustrovani ceniki so brezplačno na razpolago.
o
E
o
o cr o o
uw>o LJUBLJANA Prule (Sredina) št. 18
TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV
MIZ ZA VRTOVE in vseh v to stroko
spadajočih predmetov, ki se izvršujejo
natančno po naročilu.
Zunanja naročil* se ii-ii*BJ*jo totno in po najnižjih
Cnlkl se razpošiljajo zastonj in frankovano.
Zahtevajte »Gorenjca" mm m m V Vseb gostilnah in ((aVarnah!
R. LANG. LJubljana (Kollzej)
tovarna za modroce na perem in poateUno opravo, »ulogn-pohištva,
priporoma vsake vrste
modrocev, postel/ne uloge, zrcal, podob, otroCjih vozICkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanapo, divan) io sobno opravo 60—is-po najnižjih cenah.
Cenike s 30O podobami potljr zastonj in poštnine prosto.
Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno.
Predtiskarija
RAN1A
Predtiskarija
ERŠOL
LJUBLJANA, Mestni trg št. 18
priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — pa zelo zmernih cenah. 158-50 Monogrami in risarije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsakršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
G. Tonnies
Ljubljana 76_14
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna
priporoča kot posebnost vse vrste
žage in vse stroje
za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin-motore in parostroje.
C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnie, kmetijskih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi in pasov
R. A. SMEKAL
v Cechu pri Prostjevu in Smictiow-Praga. Podružnica v Zagrebu, Frankop. ulica 9
priporoča 13—32' slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve L t. d., kmetijsko orodje in Peronoipora-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in ceno Plačila po dogovoru.
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu.
Naprodaj je več novih in rabljenih
HARMONIK
nemškega in dunajskega sistema. Kje se zve v upravništvu „Gorenjca". i_35
jösip wehl
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4
Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
lično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike i-1, d. 81—u
Špecijaliteta: valjiČni zastori (Rollbalken).
Stavbinska kleparska dela
vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi.
ustanovljeno 1861.
L. M. ECKER
Ustanovljeno 1861.
LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16.
Vodne instalacijske »aprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stranišč in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje brezplačno. 118—5
345
Posamezne številke „Gorenjca"
se prodajajo po 10 vin. v
Škof j i Loki pri g. M. Žigonu, trafika na glavnem trgu;
Radovljici pri g. Otonu Homannu, glavna trafika.
I
ključaničarstvo in trgovina z železnino v Radovljici, Gorenjsko
priporoča svojo zalogo najboljših mlatilnic na vitle.....po K 103*—
roke
112-—
vsake vrste slauioreznic, šivalnih strojev za krojače in šivilje, kolesa (bicikelji) od K 160—240. Najboljše železo in jeklo, kovina za okna in vrata štedilna ognjišča vsake vrste, knhijske posode i. t. d.   i. t. d. ii2—i
LJUBLJANA
na Starem trgu štev. 1
Prva in najstarejša
zaloga šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, ki se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
1
Trgovina z železnino „MERKUR"
PETER HAJDIČ
"V O e 1 j Ti 3 Graška cesta. štev. 1«3
priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
JfW   Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. *^PI
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev.
Postrežba točna.
Cene nizke.
vX.vV
5*5
f.;-i-Si-f---f-:-;-;-:---f-:-:-;-.'-f~j-j~?>-f-!-1-i-S----:-:-;-jt-.:-i>f-1-.-:-J-'-f-f-
mm
SR
CD CD
i
M
<
.3
IM
O CD
N<
O CD
34«
Za pravo zlato ali srebro se pismeno jamči.
H. SUTTNER
urar v Kranju
Za pravo zlato ali srebro se pismeno jamči, i
Ispisek is novega velikega cenika, ki ima okrog 600 podob in je na zahtevanje vsakomur na razpolago.
14 kar. zlat srček gld. 8-50
Double-zlat srček 75 kr.
Svetinja enoaj-hrana 1 gU.
Svetinja emaj-lirana 90 kr.
Svetinja emaj-lirana 80 kr.
00#*
14k. zlati uhani 2*35  14kar. zlati uhani s gld., double-zlati     pravimi opal-kamni 75 kr. gld. 485
14kar. zlati uhani z bliskajočimi kamni gld. 4-50
14 kar. zlati uhani ■ plavim kamnom gld. 275
Double-zlata verižica gld. 325, 14kar. zlata gld. 1050
Srebrna verižica gld. 1*35, zlato na srebro gld. 2*75, 14kar.zlato gld. 975
Dolga /avratna verižica iz 14 kar. zlata gld. 29 — srebrna gld. 3*50
Zavratna verižica 75 kr. in naprej double-zJato 2-75 14 kar. zlato 575 in naprej
Srebrna ura za dame gld. 4*50 in naprtj 14 kar. zlata gld. 1050
Srebrna ura za dame 14kar. zlata ura za 14 kar. zlata ura za
najfinejša 7 gld. dame, močna z dvoj- dame, prav fina,
Zlata močna fina      natim pokrovom močna z dijamanti
17 gld.                 gld. 1950 gld. 35 —
Srebrna ura remont. 3-50gld. bolja gld. 5—, najfineja pld. »i-50
Usojam se slavnemu občinstvu naznanjati, da sem svojo zalogo ur, zlatnine in srebrnine zelo povečal. V zvezi ■ prvini evropskimi tovarnami razpošiljam le dobro in solidno blago z malim dobičkom ter velikim iztrženjem, ne samo po avstrijskih deželah, dmpak tudi v inozemstvo po najnižjih cenah, po katerih se nikjer drugod ne kupuje. — Dobe se vse vrste briljantov in dijamantov, prstanov, uhanov in najnovejše verižice za dame.
Posebno se priporočam pri nakupu birmanskih daril.
Z odličnim ipodtovanjem H* Suttner.
120-4
Prosim, zahtevajte novi veliki cenik!
Krit zlato na »rebro 80 kr.,vetji gld. 1-35, 14 kar.
zlato gld. 2-75
Uhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po poč ti prejem an za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, r.a četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom Uoe za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na rmročhe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — '/jl oznanila plačuje se za petitvrato 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina t «klaina«ije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Izdaja in zalaga konsorcij »Gorenjca*. Odgovorni urednik Gašper Eržen. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.