VESTI O DOMOVINI VELIKO VERSKO PREOBNOVO PRIČAKUJEJO PO TEJ VOJNI dal moči in vodstvo katoličanom vzhodnega obreda. Njegovo delo je obrodilo sad. V tnalo manj kakor v desetletju je nad 60 tisoč Jakobitskih kristjanov v Indiji sledilo njihovim škofom in duhovnikom v zvezo s sv. stolico. Z velikim upanjem moremo gledati v bodočnost proti miru, ki bo nam jamčil na podlagi Atlantskega čarterja svobodo bogočastja. Ko pride to, se bodo kristjani vsega sveta začeli zavedati in obračati proti vikarju Kristusovemu v Vatikanu. Na svetu' je Se vedno nad 160 milijonov kristjanov, ki so ločeni od Rima. ^— Monsignwiina^veHko upa- nje»^jia'-č?fbom.o dovolj zaved-■nt; lahko dovedemo ves krščanski svet do velike verske obnove. Vesti londonskega radia London, 25. marca (Radio prejemna služba) — Včeraj so javile nemške radio postaje, da so utrdbe na grški obali in na vseh važnejših grških otokih dograjene. * Italijansko-nemška pogajanja v zvezi z ogromnim zneskom, katerega Nemčija dolguje Italiji, so zašla na mrtvo točko in so ustavljena. Italijanski delavci pošiljajo iz Nemčije svojim sorodnikom preko kliringa vsak mesec svoje prihranke; ker jih je 300.-000, je izplačevanj zelo težko in počasno — italijanska vlada mora tako vsak dan potrošiti približno 7 milijonov lir, kar znatno povečuje inflacijo. Italijani so baje zagrozili Nemcem, da jim bodo v bodoče pošiljali manj'hrane. "Amerikanski Slovenec" DELA ŽE 52 LET ZA SVOJ NAROD V AMERIKL amerikanski Slovenec Be lo z PRVI ^0VENSKI LIST v AMERIKI * y 1JbJNVER' C0L0" IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. ,__[(Official Organ of four Slovenian Organizations) fwicromr buy. vTjmfl WITI9 MJtI "AR JgWsiAttPt KUPUJTE VOJNE BONDEI StEV. (NO.) 71 CHICAGO, ILL., TOREK, 13. APRILA - TUESDAyT^PRIL 13, 1943 I _ —--r V Ul. AmeriRanci bombardirali Sardinijo - OPA znizuiT« LASKI KRIZARKI "TRIESTE" IN "GORIZIA" RAZBITI Ameriški letalci so v soboto napadli Sardinijo in povzročili vehko vsestransko škodo. — Osma armada zavzela dve važni luki Sfax in Souse v Tuniziji. - Zavezniki ujeli italijanskega generala s celim štabom. Zavezniški stan, Afrika. — Ameriški letalci pod vodstvom generala Jamesa Doolittle so v j soboto izvedli obsežen in silo-1 vit napad na Sardinijo, ki je | otok južno pod Korziko v sredozemskem morju. Naj si lovi-1 tejši napad je občutila luka na i severnem koncu otoka La I Maddalena. V tej važni luki I sta se nahajali dve na I boljši križarki italijanske mornarice "Trieste" (Trst) in "Gorizia" (Gorica), katere je Italija zgradila po zadnji vojni in jima dala italijanizirana imena slovenskih mest. Vsaka izmed križark je imela kapiceteto 10,000 ton in sta bili najmo-j dernejšega tipa. Poročflo pra- ( vi, da je križarka Triegte po-! ] topljena in Gwfsia -ft^akiJi 1 razbita, da bo dalj Časa ne rab- . Jjiva. Tudi druga sardinska mesta so bila občutno bombar- } dirana in škoda je velika. To T je zdaj že tretji eden največ- , jih zračnih napadov na Itali-jo. V T »niziji je koncem zadnjega tedna osma armada prodrla do Sfa> a in ktega nasedla. Zgodnja radio poicčila v pondeljek pa so objavila, da p so Angleži zasedli že tudi lu- z ko Souse, ki se nahaja skoro v 100 Tilf severno od Sfaxa. A- p meričani pa so baje že v Kai- i rouanu, ki je le kakih 35 milj u od obrežja zapadno od Souse. = Kot zgleda in če bo šlo v tem j, tempu bo kampanja v Tunizi- s ji kmalu zaključena s popolno „ zmago zaveznikov. S( Italijani v Tuniziji so kakor A nekako peto kolo. Nihče jih ne v omenja in vendar jih je v Tu- L niziji precej in skrbeti morajo J p tudi za vso morsko plovbo med j d Tunizijo in Italijo. Omenja se p _ PREUREDBA NA-' BORNIH DOLOČB lo-1 ___ je Tri milijone oženjenih, ki ni-e" majo otrok, pride v prvi n- razred. -^ ia i Q Wa«hington, D. C. _ Do- ločbe za vpoklicavanje za vo-81 jaško službo sposobnih moš-ce kih so spremenjene. Okrog 3,-\ 000,000 moških od 18 do 37 f® j leta starosti, ki so poročeni in I brez otrok bodo premeščeni iz ,a! 3-A in 3-B razred v A-l in d j oblasti jih bodo začeli takoj 0 vpoklica vati v vojaško službo, i >■ j V razredu 3-B se je nahajalo ^. dosedaj okrog 2 milijona mož, ■ ^ j ki se jih je dosedaj oprošcalo ] » pre.'T vpoklicem. Ta razred bo " zdaj čisto odpravljen. £ a Za tiste, ki so res neobhod- 1 r"j no potrebni in ki bi vpoklic po- i 0 vzročal težave pri družinah ali r - pri poslu, bo zdaj ustanovljen^ razred 3-D, pa le za zelo iz- 1 redne slučaje 1 I- -b--js K NEMCI UPORABLJAJO j NOVO LETALO v Moskva, Rusija. — Rusko' a poveljstvo javlja, da so Nemci! - začeli te dni uporabljati novo 0 vojno letalo, ki je manjše od ti- c - pa Junker 87. Vendar strokov- \h - njaki izjavljajo, da posebnih n 1 uspehov Nemci z njim nimajo, b * ■ o 1 le Rommela in Nemce. Ko so 5 se Nemci te dni pred Sfaxom'° > na hitro umaknili, so pustili za|v seboj italijanskega generala d " Alberto Mannerini, ki so ga za- s1 i j vezniki ujeli z vsem štabom. ■ Ujeti Italijani so baje delali P ► pikre opazke proti Nemcem, a; l! da jih zlorabljajo in nič ne u- & H pošlevajo. OPA OPOZARJA PRODAJAL-!CE REFRIGERATORJEV NAJ I j NE GREGO PREKO VIŠINE CEN Chicago, 111. — Direktor urada za kontrolo cen in odmerje-" vanje (Office of Price Administration) objavlja opomin li vsem trgovcem, ki prodajajo j električne ledenice (refrigera-= tors), naj nikar ne prestopijo j določene višine cen za električne ledenice. Kakor znano je od- } bor za vojno produkcijo opro-;stil 148,847 električnih ledenic, da se sme iste prodati civilne-i- mu prebivalstvu. Da pa ne bo rj kakih neupravičenih navijanj cen, oblasti opozarjajo naj se vsak kupovalec ledenic prepri-ča, kaj je postavno določena . višina cenam za take ledenice.! . Vsak naj vpraša trgovca, naj i - mu pokaže tiskovino, kjer so 7 objavljeen višine cen za ledeni- ! i ce vseh raznih tipov. 5 I _* -O- , ZRAČNI NAPAD NA SOLO-i i MONSKE OTOČNE POZICIJE > Zavezniški stan, Avstralija. , — Japonci so zadnjo sredo na-i padli zavezniške pozicije na €u7fd£fkafialn in drugih otokih s 98 letali vseh raznih tipov. J Kakor se poroča, je bil to doslej j največji zračni napad od stra- 1 ni Japoncev. Slednji so zgubili v tem napadu 37 letal. Zavezni- : ki le sedem, omenja poročilo. I : Ta napad kaže, da so Japonci ; ■ svojo zračno silo v Tihem m%r- i i ju zelo ojačili. -o- 200 ODSOTNE2EV ODPU- j i ŠČENIH ] Dover, N. J. — Uradniki Pi- i catiney arzenala so objavili 200 | imen, ki jih bo vodstvo orožar- ( ne odpustilo, ker so ostajali « brez pravih zadostnih vzrokov 1 od dela. Preiskovalci so prona- j šli, da so odpuščeni delavci i ostajali doma radi nepotrebnih ; vzrokov od dela. Odpuščeni bo- t do kaznovani s tem, da jih vod- «: stvo ne bo oprostilo, da bi šli lahko drugam za delo, zakar je potrebno posebno dovoljenje, ampak bodo le odpuščeni zn-, | časno od dela za kazen. f -a--b OGLASI V "AM. SLOVENCU** * IMAJO VEDNO USPEH! 7. CENE RAZNEMU MESU ZNIŽANE 00 2JM 12 CENTOV Nove cene r.znemu me.u pridejo v veljavo prihodnji četrtek. _ Cene ,o dvovrrtne in .icer za verižne trgovine m nekoliko mzjc, kakor za trgovine neodvi«nih trgovcev. — Rertavra-torji določijo brezmesne dneve. £ PO KAT. SVETU lic, ne- — Vatikansko mesto. — Na bo Prošnjo Vatikana, da naj se! inj dovoli za angleško govoreče se vojne ujetnike v Italiji duhov-iri_ ne vaje, so italijanske oblasti na ugodile. Vatikan bo poslal ir-ce ! skega jezuitskega duhovnika v laj i taborišča, kjer bo dal ujetni-so kom priložnost za duhovne va- j nj_ije in da bodo lahko opravili svoje verske dolžnosti. — New York, N. Y__Po- 0- ročilo iz Poljskih krogov omenja, da izmed 85,850 jetnikov, ki so bili odvedeni po nazijih ia. v koncentracijska taborišča na^ ia. Poljskem, jih je dosedaj po-Qa mrlo več, kakor 57,000. Okrog ih 10 % teh jih je pomrlo radi bo- j ,v. lezni in starosti, drugi radi ej j brutalnosti paznikov. Umrle a_ naziji sežigajo. ili — Washington, D. C. — Po- • li- ročila iz Belgije omenjajo, da o. naziji odkar so belgijski škof- ■ ci je v pastirskih pismih obsodili : f- prisilno delo ob nedeljah in J praznikih, kar divjajo. Grozi-! ; j jo vsem z najstrožjimi ukazni- : I mi, ki bi razširjali taka pisma, J 1 pa naj bo to v cerkvah ali zu- j 1 1- naj cerkva. T_ * )0 ^ — Vatikansko mesto. — Sv.|! 1 r- Oče Pij XII. je objavil italijan- -li ski katoliški mladini pismo, v ►v j katerem pravi, da je dolžnost | l 1 Pravega kristjana ljubiti vso' r ci č?oveško družino, neglede na h pleme in barve. Ta izjava >" -j >| bija odpi*+o naziisko in faši-! i- '-lično filo7ofijo glede tega. li: — Vatikansko m«sto. — Ne- šl e ki nazijski list je pisal ob srtir- d -JI ti angleškega kardinala Hin- p] sleya, di je on molil za zmago p] boljševizma ob priliki Ž5 letni- 01 „ ce sovjetske armade. Vatikan- n-ska radio postaja ;ie to trditev ir zavrnila kct neresnično. b U Chicago, 111. — Urad za kontrolo cen in odmerjevan je Na OPA, je izdal nova določila se glede prodajanja mesa, ki zni-•eče ž u je j o cene mesu raznih vrst lov- J od 2 do 12 centov pri funtu, asti One vrste mest, ki ni na listi ir_ za znižanje pa bo imelo enake a v cene. Te nove cene bazirajo na tni- cenah iz meseca maja lanskega va- leta 1942 in so določene za vili dvovrstne trgovine. Za verižne trgovine (Chain Store) do-Po- IočaJ° nekoliko nižje cene. Ta-ne- ko tudi večje veletrgovine, ki ov imajo ve c kakor $250.000.00 jih letne2a prometa. Neodvisne tr-na- govine, ki imajo nižji promet p0_ pod omenjeno svoto pa bodo .og; lahko prodajali meso od 1 do ^ j 3 centa funt dražje. J idi Urad je znižal tudi določili rle \točlc za razne mesenine kot razno vrstne klobase, ter za| .druge slabše kose mesa. (la Glede novih cen in glede i of novih določb o znižanju točk lili za razno meso» naj v boiioče •n vsak pogleda po trgovinah na zi- i ^ti116' ki bodo v ta namen ra-žobešene v vsaki trgovini, da ia se tako lahko gospodinje in ru'_ -drugi kupovalci sproti prepri-j čajo o vseh določilih glede cen „ ^ ' in števila točk. Chicaški restavratorji bodo imeli danea posebno posveto-i ^ vanje, na katerem bodo dolo-l > i čili, ob katerih dnevih v tednu f so ne bodo servirali mesa. na ^ t -o- L!" ANGLEŠKI POVELJNIK bl OBIŠČE TURČIJO Ankara, Turčija. — Angle-e- ški poveljnik na Bližnjem vzho-T- du general Sir H. M. Wilson bo n- prihodnji teden posetil turško ?o prestolnico Ankaro. Poročilo 11- omenja, da bo obisk strogo taj-n- nega značaja in se bo tikal po- i iv moči od strani zaveznikov, ako 1 bi bila Turčija napadena. C1 ^ll?:** ^ pline proti četnikom ge- nerala Mihajlovica. - Povsod se širi upor, zatiralci pa postopajo toliko bolj ki*uto. - Hitler bi rad razdvojil zaveznike. t«- _ Pokolji v Jugoslaviji Švicarski list 'Arbeiter Zei-tung' javlja, da je nemški 'ka-on- zenski' oddelek v Loznici, za-nje padna Srbija, izvršil množična ,.la streljanja civilnega prebival- . 1 stva. ini- • ^ j Isti list piše tudi o brutal-tu.! nem bombardiranju mesta l^i Krupa v Bosni. Nemci so se tke z zračnim napadom maščevali na nad mestom, ker je večji del moškega prebivalstva vstopil za I V «ruerilske oddelke. O priliki iž napada je poginilo več od po-io lovice vsega mestnega prebi- ra- valstva- ki -0- 00 Prisilna mobilizacija v Srbiji tr-1 Bern - živine, 6.000 puranov in 160 10 vagonov žita. o -o- o Grčija 3- Washington (ONA) _ Gr- ška vlada v izgnanstvu je pred o kratkim poročala, da so okupacijske oblasti v Grčiji pobile -= dozdaj že 20.000 oseb, dočim se nahaja nešteto tisočev v koncentracijskih tab oriščih.! J Guerilsko vojskovanje in pod- 1 talno delovanje se nadaljuje. Na atenskih ulicah so nacistični in fašistični tanki streljali na demonstrante in ubili1 preko 200 oseb. J --0- l Nemci o izgubah upornikov London, 30. marca (Reuter) C —• Nemški radio trdi danes, da ' je bilo v teku pobijanja "komunistične revolucije" v južni Hrvaški tekom nekaj tednov ! ubitih 13.000 upornikov. -o- Nacisti groze da bodo uporab- j ljali strupene pline Office of War Information! j v New Yorku pgroca, da je ge- i o neral B. Eader, vrhovni po-1 i, veljnik nemških čet v Jugosla- d viji, izjavil v nekem govoru v š orožarni v Kraljevu, da bodo k Nemci uporabili strupene pli-| I ne proti četnikom generala > Mihajloviča. 1 v Govor gr. Jukiča ei- London, 25. marca (Radio ca- Prejemna služba) — V teku za- londonska radio oddaje v srna bohrvaščini je govoril g. JU-al- kič prebližno naslednje: I Po polemu Francije je Hit-al- Ier odkrito priznal ,da je bila 5ta vsa njegova zunanja politika se osnovana na prevari. Svoj naj-ali večJi uspeh na tem polju je do- " lel j gel, ko je o priliki oborože-pil vanja Nemčije prepričal za-iki veznike, da veljajo vse te vo-(0_ jaške priprave edino le Rusiji- ji — sicer, trdi on, bi mu tega J ne bili nikdar dovolili. Zdaj si Hitler nanovo priza-ji j deva, vsejati zmešnjavo in ne-nJ zaupanje v vrste zaveznikov Ia in v tem cilju širi laži in zlob-v ne govorice. Nemški generali li- j 80 najbrže prepričali Hitlerja, la da bi se Nemčija še utegnila ili rešlti iz zagate, ako se ji p^ se sreči razdružiti zaveznike _ g. kakor je to nekdaj s tako velikim uspehom storil Fride-rick n. To je vzrok sedanje splošne diplomatske ofenzive nacistov. a-: iz v ?oebbeIs Se J'e začel obra-čati na vse strani, ko da v cir-kusu deli poklone občinstvu. ). Eden izmed njegovih časopi-aJ sov v Stockholmu naglasa, da pričakovati za bližnjo bo-s_l dočnost sklep kompromisnega I miru med Nemčijo. in Rusijo, is 1 češ da se je pokazalo, da ne j moreta druga druge premaga-ti. Ono kar zavzamejo Rusi . pozimi, jim poleti Nemci zo-h pet iztrgajo. jj; Amerikancem Goebbels za-n I trjuje, da je Velika Britanija ej prepustila vso Evropo bolše-Q vikom. Amerikancem in Angležem skupaj se približuje še malo drugače in jim razlaga, da je edina želja in cilj Nemčije ta, ' da bi Evropo rešila bolševiz-° m a. Toda nacizem se bo v last-nih zanjkah zadesil. Saj se j Ribbentrop in Mussolini nista ( j mogla pobotati v nobeni točki svojih razgovorov. -o- ANGLEŽI RAZDIRAJO NEMŠKI TOP New York, K Y. — Monsig-nor Rt. Rev. Bryan J. McEn-teigart, tajnik dobrodelne zveze za Bližnji vzhod je na Fordham univerzi imel te dni .zanimiv govor na konferenci zastopnikov vzhodnih obredov. Napovedal je, da bo čisto naravno, da bo svet spoznal po tej vojni v kako čudnih sferah raznih miselnosti je taval in da se bo obrnH nazaj k veri in i da bo prišla po vojni velika verska preobnova. Monsignor je navajal, da je po prvi svetovni vojni prišla velika, sprememba za Bližnji j vzhod. Turčija, ki je bila po-! kroviteljica Islama, je bila na svoji meči zelo okrnjena. Ca-ristična Rusija, pokroviteljica pravoslavja je padli. Ob istem času je sv. Oče ^enedikt ustanovil v Rimi/kongregacijo za Vzhodno Certcev. S tem je' -- ________________ T^L^l^Jf^ nen^kih 88 W i« Padri Angležem v roke pri El Aroussa v ^^ top in kar je ko^asiega bodo po- uvarno, aa preiope za novo uporabo. Torek, 13. aprila 1943 r Stran 1 AMERIKANSKI SLOVENEC AMERIKANSKI SLOVENEC [ ftvi in najstarejši sloveneU list v Ameriki. ^ UUuotU«^ teta 1101 Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. U. .. '- Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: |849 W. CerauJc Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnin« Za celo leto----W-00 Za pol leta- 8.00 Za četrt leta-— 1.75 Za Chicago. Kanado In Evropo* Za celo leto---17.00 Za pol leta_— 3.50 Za četrt leta_-— 2.00 Posamezna Številka- *s Thš first and tke Oldest Slovene ilewspaper in America. mi Issued daily, except Sunday, Mon-iay and the day after a holiday. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription* For one year- $0-00 For half a year-— 3.00 For three months —-—— L75 Chicago. Canada and Europe: For one year--<7.00 For half a year___— 8.50 For three months ■■ 8-00 Single copy--- 3c POZOR 1 Številke polet vašega imena na naslovni strani kažejo, do kadaj j« plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Dopisi važnega pomena aa hiiro objavo morajo biti poslani na uredništvo Tsaj dan in pol pred dnevom, ko isida list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise bres podpisa se ne orfra. — Rokopisov uredništvo ne vrača.__________ Entered as second class matter, November 10,1925 at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3. 1879. __ RUSI IN JAPONCI Da Japonci poželjivo gledajo po obširni sibirski zemlji, ki daje les in vse vrste rude ter na Vodovje ob sibirskih obalah in v raznih zalivih, ki nudijo bogate ribolove, ni nobena tajnost. To japonsko lastnost prav dobro poznajo tudi v Moskvi. Pa tudi v Tokio dobro vedo, da Rusi nimajo prevelikega srca za Japonce. Rusi in Japonci so sosedje, ki tolerirajo eden drugega le za silo, kake ljubezni do eden drugega nimajo. Plemenske razlike in običaji ter druge razlike so tolikšne, da so večkrat težko premostljive. Odkar so Japonci tako zahrbtno napadli Ruse leta 1904 v Port Arturju in jih izrinili od obrežja v Mandžuriji, Rusi ne morejo imeti nobenega zaupanja v takega soseda. Isto zahrbtnost so Japonci demonstrirali tudi 7. decembra 1941, ] ko so na prav tako zahrbten način napadli Pearl Harbor in druga ameriška posestva v Tihem morju. Cisto naravno , je, da noben narod ne more zaupati takemu narodu, ki ima , tako lastnost, kakor japonski narod, ki izvede napad, kakor tolovaj nepričakovano, kadar je najbolj ugoden čas. Rusi se predobro zavedajo, da imajo v Japoncih zelo nevarnega soseda, ki samo čaka, kakor lisjak, kedaj se mu kaka zaznamovana žrtev približa, plane na njo in jo zadavi. Ampak čas za obračun s tem svojim neiskrenim sosedom za Rusijo še ni tukaj. Najmanj si more Rusija želeti vojske še v Daljni Sibiriji med tem, ko ima polne roke za enkrat še z Hitlerjem na zapadu. Japonci 60 pa tudi prefri-gani in zdaj, ko imajo polne roke v Tihem morju in s Kitajci, ne bodo silili v nove težave z Rusijo. Na podlagi tega torej nimamo za pričakovati spopada med Rusi in Japonci, vsaj ne, dokler bodo obstoječe razmere, kakoršne so. Drugo bi bilo, če bi na primer Nemci Rusijo premagali na zapadu, tedaj bi poniglavi Japonci šli z uljudno izjavo, da gredo ščititi ruske interese v sibirska pristanišča in v sibirska zaledja, s svojo vojsko, kakor daleč bi se jim zdelo. Tak način bi bil za nje najcenejši in najlažji. Dokler pa bo Rusija močna in še celo zmagovala nad Nemci, toliko časa v obstoječih razmerah ni pričakovati japonskega napada. Japonci so od sile prefrigani in zviti. Zgodovina njihove vojske pripoveduje, da Japonci niso tekom dva tisoč let zgubili še nobene vojske. To je nekaka njihova tradicija, na katero so zelo ponosni in sploh smatrajo svojega cesarja za božje bitje, ki ima torej moč, da jih ščiti. V njihovih glavah se družita prefriganost in fanatizem. Govoreč o japonski prefriganosti pravi neki portugalski proučevalec, ki je več let preje že proučeval Japonce, da Japonci so skrajno previdni ljudje. Za vsako stvar napravijo skrbno načrte v naprej. In le, kadar že v naprej kažejo vsi računi, da zmaga mora priti, še le udarijo. Nekoč je govoril z odličnim generalom glede odnošajev z Rusi. Ker ga je general poznal, da ni Slovan in da za Slovane menda mnogo ne da, je general zamahnil z roko rekoč: Rusi so sanjavi ljudje. Ko mu je slednjič pripomnil, zakaj Japonci ne vkorakajo v Sibirijo, je zopet zamahnil z roko rekoč: To bi bila največja napaka. V Sibiriji se lahko zgubimo. Z vpadom v Sibirijo bi ne pridobili nič, kakor le svoje moči bi razstresli in izčrpavali. Z obeh odgovorov veje premetenost. O Rusih imajo najbrže zdaj, ko se ti tako junaško borijo proti Nemcem, drugačno mnenje, kakor so ga imeli pred leti, ko so sodili o njih, da so "sanjavi ljudje". S temi "sanjavimi ljudmi" se najbrže v teh časih Japonci ne drznejo spopasti. Napadli jih pa bodo, če bi jim kedaj kazala ugodnost za zmago. Na drugi strani so pa tudi Rusi lokavi. Stari grehi se med narodom težko pozabijo. Na zunaj pač, v srcu ne tako hitro. Ko so bili Rusi na višku svoje moči in so imeli precej besede na Daljnem vzhodu v začetku dvajsetega stoletja so v Londonu ljubosumno gledali na Ruse. Bali so se za svoja bogata polja v Indiji in drugih krajih Tihega moiS-ja. Bila je tekma med ruskim medvedom in angleškim somom. Zato je angleškim lordom vojna med Rusi iji Japonci bila naravnost dobrodošla. Jappnci so dobili vso podporo. Čez štirideset let se je pa svet obrnil na okrog. Zdaj je taisti prefrigani Japonec zabodel angleškega soma"v hrbet v Tihem morju in je ta potreben ruske pomoči. Ali jo bo dobil? Najbrže jo bo, toda tudi medved in som si med seboj še ne zaupata, kakor bi si morala. Prave iskrenosti kar še ni, dasi najbrže zna priti do iste, saj če imajo v ]L1. Scheringer, župnik cerkve Presv. Srca Jezusovega v L*-Anse, Mich. C. gospodu novomašniku in vsem njegovim sorodnikom izrekamo najiskrenejše častit-ke. -b-7 NASI VOJAKI Imperial, Pa. Oh, adijo, očka, Oh, adijo, mamca, W Oh, adijo, sestra, brat Zdaj se vidmo zadnjikrat! Ta znana slovenska narodna pesmica je posebno primerna za žalostne današnje dni, ko se naši sinovi poslavljajo od ljubega doma in dragih domačih. Kaj ne, mamice, kako nas srce boli, ko se domislimo, ka- t ko smo pred nekaj leti težko čakale, da bi naši otroci od-rastli. Potem bo dobro, smo .mislile. No, zdaj je pa prišlo to "dobro", ko so nam jih poslali na razne bojne poljane! Razen dveh, ki sta bila ime-novana v nekem poročilu, ne ridim, da bi od nas kdo poročal o naših fantih vojakih. To- * la čitatelji naj nikar ne mi- j jlijo, da sta šla od nas samo iva v vojno službo. Z imeni le morem vseh našteti, ker bi preveč prostora vzelo. Od vsake hiše sta odšla po dva ali trije, če jih le imajo. Iz okolice Imperiala jih je odšlo kakih 250, mogoče več. Slovenskih fantov je največ. V Kovačevi družini imajo 11 sinov; 7 jih je pri vojakih, sedaj pa osmega kličejo. Tudi podpisana ima tri sinove pri vojakih; eden je tam že eno leto. Pred dvema tednoma je nenadno prišel domov na dopust sin Frank. Čisto nič ga nismo pričakovali; kar stopil je v hišo. Prav zelo smo ga bili veseli. Oh, ko tiste urice tako hitro minejo in zopet se je treba ločiti! Sin Stanko je bil pred dvema mescema na dopustu. 2 njim je prišel tudi njegov prijatelj, ki je pred kratkim prišel iz Rusije. Ta dva vedno po morju jadrata; da bi ju srečno nosila barčica! No, pomlad je prišla tudi k nam, ali samo na koledarju, zunaj je pa taka zima, da se človek boji iz hiše iti. Lep pozdrav vsem čitate-ljem in veselo Veliko noč! Alojzija Zupančič. --o-----1 POZIV IN VABILO GLEDE SANS-a Waukegan-No. Chicago, 111. V nedeljo 18 aprila ob 3 uri popoldne se bo v dvorani Matere Božje vršila seja, na katero so vabljena vsa podporna društva in vse druge organizirane skupine, ki jih zanima delovanje in namen Slov. Ameriškega Narodnega Sveta. Ta seja je bila sklicana po odločbi članstva dr. Sv. Jožefa, štev. 53, KSKJ na zadnji redni mesečni seji, in njen namen je, da se vsi zastopniki zberejo in pogovore in potem odločijo zaradi '» delovanja v prid SANSa v Waukegan-No. Chicago, 111.' Vabljena so vsa društva in slovenske skupine, ki želijo podati svoje nasvete. V slučaju da katera skupina ne bi dobila povabila na to sejo, naj ta poziv velja za dobrodošlico Vsakemu, kateri i-ma dobrobit slovenskega naroda pri srcu. V razmotrivanju in odločitvi zaradi tozadevnega delova- nja naj se vsak izvoljen ali i- li menovan zastopnik predvsem po zaveda, da vse delo bo v korist in pomoč slovenskega na- M roda. Če ena oseba misli ali nu deluje v nasprotnem smislu, nima to nobene veljave; rav- gi no isto velja o dveh osebah ali pa desetero osebah. Velika bc stvar je, kaj je pomen tega dela v pogledu na umirajoči slovenski narod v stari do- m movini. To je danes najvaž- m nejša in največja točka in edi- gt no v tem imenu moramo sode- p< lovati, ako bodo tako sklenili n< društveni zastopniki. ri Vsi zastopniki društev in or- vi ganizacij so toraj vabljeni na n; to sejo dne 18 aprila ob 3 uri p v dvorani Matere Božje. J< Začasni odbor: ** E Frank Jerina, j> " Joseph Zore, o Anton Be*palec, St. n - ' ž ŽENITNINA V KANI I To staro slovensko narodno j: pesem nam je poslala Ivana ~ Kršul, Pittsburgh, Pa. — 0 Uredn. 1 Te nove novice nam venkaj i gredo, Po celemu svetu jim glihe i- ni blo, e Kakor je Marija Devica, h Ki nam je sprosila za vince. j Marija je prosila za tiste . h ljudi, Ki so v Kangalileji na ohceti bli. a Marija prosila je Sina: ® "Svatom je zmanjkalo vi- a _ .,, ; na! i- Jezus je dober, je rekel i; tako: o "Vzemite šest vrčev, napol-;e nite z vodo, > Nesite pokusit starešini, n On bo pohvalil to vino!" s~ Jezus je vsmiljen, je vsmi-ljenega srca, Vse kar ga prosimo, Vse nam rad da, '.u Naj bo od kruha al vina. On vse pripravljeno ima. DO GODBI CE se-MHHHII- e" Hans von Buelow je nekoč po daljšem času naštudiral staro opiro. V tretjem dejanju ima ta opera nenavadno dčlg in eno-E ličen solo za flavto. Po tem solu pridejo na vrsto goslači. Bue-II; low pa je pri skušnji zaman ča-irl kal, da bi se ti oglasili. a~ "Kje so goslači?" je vzklik-a" nil razdraženo. >r~ Neki goslač si je pomel oči in je zagodrnjal: "Poglejte, kaj ri* je v partituri napisano na tem >v- mestu!" Buelow je pogledal in je na-P° šel naslednjo opazko svojega :e~ prednika: "Tu je treba goslači če zbuditi!" ia- w ^ki Adolf Menjou, sloviti filmski sm igralec, je bil v svoji mladosti v več let preprost natakar. S te-žavo si je našel pot iz tega oko-rsa lja do filmskih ateljejev. ie» Ko so ga nekoč ob začetku te- njegove kariere povabili k ne-na kemu ameriškemu Krezu, mu je 3e~ dejal neki gospod, ki je vedel za njegovp preteklost: I- "Čestitam vam, dragi Men-jou, toda ali veste, kako se je treba vesti v takšni hiši? Imam 'it- knjigo z naslovom: "Zakladnica- ca bontona." Da bi ne napravi- li kaj napačnega, vam jo rad jil posodim za nekoliko dni. "Zelo lepo od vas," je menil Menjou, "vendar pa vaše ponudbe ne morem sprejeti/* "Zakaj ne?" je vprašal drugi. "Zato, ker te knjige pač ne e boste mogli pogrešati..." * Ruska carica Katarina je s< mnogo stvari započela, toda v malokatero izvršila. Zaradi te- j< ga so se vsi norčevali iz njenega 1 početja. Cesar Jožef II., ki je t nekoč obiskal mogočno vlada- 2 rico, je imel priliko prisostvo- k vati odkritju temeljnega kam- 1 na za trdnjavo. Prvi kamen je 1 položila Katarina, drugega pa i Jožef. Po svojem povratku na 2 Dunaj, je cesar pripovedoval: "Prisostvoval sem v Rusiji tudi odkritju v enem dnevu zgrajene trdnjave, za katero je polo- t žila prvi kamen carica Katarina < II., drugega in zadnjega pa 1 _ ____ . r -o- . « 1 RAZNO j ; • NAJVEČJE PODJETJE NA SVETU Znana ameriška korporaci-| ; ja General Motors z glavnim ' sedežem v Detroitu, Mich., ki! » je največje podjetje na vsem svetu poroča, da je producira-i la v desetih mesecih preteklega leta raznih izdelkov za vojno v skupnem znesku nad - en bilijon (1,203,849,000) dolarjev. . Samo prvi mesec po napadu na Pearl Harbor leta 1940 je znašala skupna produkcija nekaj nad 78 milijonov dolarjev vrednosti, zadnji september je ista poskočila kar nad 212 milijonov, v oktobru je bi-L- la pa še večja .... Navedena korporacija še ni imela nikdar a toliko moških in ženskih zaposlenih kakor točasno — 341,-469 skupaj; nekaj teh dela tu-cft v kanadskih tovarnah, ki so enako last General Motors. Širom dežele obratuje 104 General Motors tovaren v 13 ~ različnih državah in 46 mestih, ki so vse zaposlene noč o in dan z izdelovanjem vojnega o materiala. a -o- >- TAKO PRAVIJO . . . u Ženske po tridesetih letih so 5- v trikrat večji nevarnosti, da 1- podležejo difteriji ako se jo nalezejo v teh letih, kakor pa t- moški iste starosti. Zdravniki so to dognali potom statistiki ke, ki kaže, da ženske, ki ima-ij jo opravka z otroci, ki zbole m za difterijo, navadno tudi same dobe to zavratno bolezen a- in ji tudi v mnogih slučajih :a podležejo. a- * Sovjetski znanstveniki pa so , po mnogih dognanjih potom ki dolgoletnega r a z i s kovanja iti pronašli da moški možgani ni-e- so nič boljši od ženskih. Žen-0- ske lahko razvijejo svoje možgane prav tako kot moški, če tu jim je dana prilika zato. e- -o- je NOGA GA JE REŠILA el , Neki moški je skočil v jezero v Edge water parku v Cle-n- velandu, O. Toda njegova le-je sena noga ga je toliko časa dr-m zala na površju, da so prisko-li- čili trije moški, ki so ga pozi- tegmli na suho. DOGODKI Storend pm V armado Z. D. Chicago, 111. — Zadnje dni > iz vrst najmlajših odšli k )jakom Peter Vrasich, ki mu i pred leti umrl oče, — Louis rinko, ki ima dva brata že im,_in Bernard Bicek, sin Lr. Franka Bicek, ki ima tu-aj brivnico in je znan v keg-aških krogih. Vsem trem že-mo vse najboljše, pred vsem a, da bi se srečno vsi dravi vrnili. Na dopustu Chicago, 111. — Po petih me-ecih v armadi je prišel na 15 Inevni dopust Pfc. Frank P. Jmek, ki je nastanjen v Camp ^dair, Ore. Frank je sin Mrs. ^ouise Umek, 1950 Cermak Id. Mlada generacija Chicago, 111. — V nedeljo 4. iprila sta bila v cerkvi Sv. kefana krščena dva majhna Svetoštefanca, namreč: Frederick Martin Parte-lach, rojen 10. marca, sinček Mr. in Mrs. Louis Partenach. Materino dekliško ime je bilo Mary Kellens. Boter in botri-:a pa sta bila njen brat in sestra, Martin in Elizabeth Kellens. Maureen Sharon Rabetz, rojena 14. marca, hčerkica Mr. in Mrs. John Rabetz Jr. Materino dekliško ime je bilo Wanda Baranski. Novi grobovi Milwaukee in West Allis, Wis. — Dne 11. marca je staršem Mr. in Mrs. Frank Stopar, 2000 So. 89th St., v West Alli-su, umrla v najlepši dobi, stara 2&4et, hčerka Helen, poročena Wozniak. — Dne 15. marca pa so našli mrtvega rojaka Martina Benedikta, iz 715 W. ,Virginia St. Zastrupil se je s plinom iz žalosti nad smrtjo svoje žene, ki mu je umrla pred letom dni. Star je bil 55 let. — V torek 30. marca pa je v starosti 51 let preminil rojak Frank Kobe, 10205 W. Greenfield Ave. Zapušča bra-.ta Johna ter tri nečakinje in 3 nečake. — Vsem pokojnim blag spomin, preostalim pa naše sožalje! — J. O. Obletnica napad«, na Jugoslavijo New York City, N. Y. — V torek 6. aprila zjutraj je bila v slovenski cerkvi Sv. Cirila v New Yorku žalna služba božja v spomin druge obletnice napada na Jugoslavijo. Obred je bil posvečen onim, ki so dali svoje življenje za domovino. \ Rev. Pius J. Petrič je po spominski svečanosti povabil .navzoče v društveno dvorano, kjer je bil prirejen prigrizek. Minister na razpoloženju, Franc Snoj se je v kratkem govoru spomnil žrtev zavrat-nega napada na Jugoslavijo. Bivši ministerski predsednik, ^Bogoljub Jevtič, je pozval navzoče, da počaste spomin ga. dr. Kulovca, ki je padel kot žrtev nemškega zračnega na-.pada na Beograd. TARZAN (683) LEVJI CEKANI (Metropolitan Newspaper Secviee) Napisal: Edgar Rice Bnrroofbs IiMBžfite^" Hii^ ^^^^^^^^^^^^^^ ^j^wii a^wwl Of •V^MrH- - - HhIHVTHE LION, RENEWING 31 5TRANSSLX TAR2AN pto; TRIUMPH, THE LION ^BE P ™ I SgAST6LY ADVERSARY'S W fg^ £NT* £ ^ MORTAL COMSAT._' fXA^1* ^^ } _^^ H.E3H.__* Ža enkrat se je Tarzan še lahko Čudno pa je bilo, da se Tarzan ni branil, toda če ne bo mogel storiti nič Lev je bil čimdalje bolj razkačen in umaknil, temveč se je celo sani po- Zmagoslavno rjoveč je lev že odprl drugega, ne bo n&oli zmagal v tem je spet naskočil. Hotel je objeti Tar- gnal v objem svojega zverinskega na- žrelo in kazal svoje smrtne čekane, smrtnem boju. ____ zana s svojimi strašnimi kremplji. sprotnika. da jih zasadi v Tarzanovo meso. Torek, 13. aprila 1943 NEDELJSKI KOTIČEK J. M. Trank: TEDENSKI KOLEDAR 18. Nedelja — Cvetna ned 19. Ponedeljek — Leon IX., ek. i 20. Torek — Neža Montep. 21. Sreda — Anzelm. Jurij. 22. Četrtek — Veliki četrt eija. I 23. Petek — Veliki petek, papež. 24. Sobota — Vel. toboU TRETJA NEDELJA V APRILU "... in pokaže mu vsa kraljestva sveta in njih slavo, in mu reče: vse to bom tebi dal, če padeš in me moliš (Mat. 4,8'9)M. Nevarnost za ljubezen, da se ti ne obrne na napačno stran, prihaja brezdvomno tudi od strani zlobnega duha.' Ni ti treba povsod videti le zlega duha, ga iskati, ker on sam te najde. Kako prihaja ta duh, da te prevari pri ljubezni? Ali se ti približa kot zli /duh, se z veže s svetom, ti prikazuje "vsa kraljestva in njih slavo" in ti obljubuje njih posest. "Vse to bom tebi dal . . To je najbolj pretkana diplomacija in najbolj prebrisana strategija. Svet vidiš in ti je pred očmi, zli duh se ti pa skriva, da ga niti ne zapaziš. AU razumeš, čemu opominja Zveličar sam: "Bodite modri kakor kače?" Kraljestva sveta so, slava tudi, vse vidiš in silno dobro se ti vse zdi in prikazuje, da bi kar grabil. Bojim se, da boš zagrabil, ako nisi previden/ .moder, prav pretkan in prebrisan, da«e ne J daš prevariti in premamiti. Nevarnosti se boš izognil le, ako nevarnost spoznaš, kdor "nevarnost ljubi, v nevarnosti pogine", in prav ta nevarnost je največja nevarnost za ljubezen, da se ne nagne na napačno stran, in ne pride do dovr-šitve, ker ni obrnjeaa na Boga, temveč na svet in njegove navidezne dobrote. Od koga od visi, kakšna je tvoja ljubezen? Ne od visi od Boga, ker Bog te ne sili, niti ne od zlega duha, ker te ta duh le vabi, prigovarja, obljubuje, ampak siliti te ne more. Toraj odvisi vse le od tebe samega. Pa zopet ne bodi v strahu ali skrbeh, pač pa previden, oprezen, moder, če treba tudi pretkan in prebrisan. Vse druge stvari morajo služiti Bogu kot svojemu začetniku in koncu, pri tebi je drugače. Ti mu moreš služiti, če hočeš po ljubezni priti do dovršitve, in zato odvisi vse le od tebe, in ker si le za dovršitev ustvarjen, boš po svoji dobri volji do dovršitve tudi*prišel. N di, da bi si povedala svoja čuvstva. Janova j usta so bila odprta, njegove roke so tičale [ globoko v hlačnih žepih in njegove oči so j sledile Vininim marljivo šivajočim rokam. Ves napor, vse ugibanje se je torej zdelo, da ne zadostuje! Nikdar ni žene, ki mu je i sedela zdaj nasproti, videl tako razločno; 5 njena glava, njeno telo, njene roke so se bile postarale in shujšale. d (Dalje prih.) Tiskarska dela vse vrste točno in Učno izvršena izdeluje naša tiskarna za organizacije, društva, trgovce in podjetja. Mi izdelujemo lepe tiskovine v več barvah. Dajte vaše prihodnje naročilo za tiskovine nam in prepričajte se o naši tozadevni postrežbi. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS » Striking A Responsive Note | I ^jcMvl^l WML I I ^tP^SBto'wtK*- MM HBH WL I * f-^fflf \ J tm ni'i ™ W w I D^^H^^^HK ■ % Indicative of the spirit with which Americans will respond to the 1943 Red Cross War Fund appeal is this poster by Wendell Kline, noted illustrator. The cheerful individual pictured is proudly displaying the new Red Cross lapel tag, made from paper to help conserve metal for the war effort. _______ MEH ZA SMEH kaj pac hočemo , Sinček: "Mama, ali bi lahko prišli ven in igrali žogo z menoj?" Mama: "Kako moreš kaj takega vprašati, sinko? Saj veš, da ne znam igrati žoge. Sinček (gre stran in mrmra sam pri sebi) : "Takole je, če ima človek žensko za mater!" take ima najrajši Utrujen od dolgega in napornega dneva-je neki odlični kon-gresnik v Washingtonu porinil jedilno karto nazaj strežaju in rekel: ! "Prinesi mi kaj dobrega, George." Kongresnik je dobil izvrstno kosilo in je dal črnemu Jurčku precej napitnine. "Prav lepa hvala Vam, gospod," pravi George, ves prevzet hvaležnosti, "in če imate kaj prijateljev, ki tudi ne znajo brati, pošljite jih kar k meni, gospod." NE ZNA ANGLEŠKO Zdravnik (ko pregleduje bolnikovo grlo): "Say 'Ah' please." Toni (Italijan) : "Mi no spij ka da ingliš." Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam 8 in Vašim Otrokom i Kranjsko-Slovenska \ I Katoliška @ Jednota j Najstarejša slovenska podporna organizacija < i v Ameriki... Posluje že 50. leto. [ , Članstvo: 38,400 Premoženje: $5,100,000 < i SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ŽNAŠA 127.24% j C Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, fj 3 pošteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLO- t L VENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruje! za , j smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni m onemoglosti. ) ? K. S. K. JEDNOTA sprejema molke in ženske od 16. do 60. < i> leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilja. < L K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate , S sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00. { » K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi ( n dan ali članica te mogočne in bogate katoliške podporna organist zacije, potrudi se in pristopi takoj. I i Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti L se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: L GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU [ 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois Društvo sv. Jožefa ŠT. 160, K S. K. J., CLEVELAND. (Collinwood) OHIO Društvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 7:30. Ako se niste član tega največjega društva v Ameriki^ se vas opozarja, da se takoj vpišite dokler niste še prestari. V društvo se sprejemajo moški in ženske v starosti od 16. do 60. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društvo tudi razne vrste športa za mladino. Predsednik John Pezdirc, 14904 Pepper Avenue, Tajnik Louis Simentc, 799 East 155th Street, Zdravniki: Dr. S kur. dr. Perme, dr. Stasny in dr. Opaikar. Komunizem je hudo grd koštrun. i Nihče nima rad z njim o-pravka, ako hoče spadati med koliokaj poštene ljudi. Pisatelj Louis Adamič mora poudariti, da ni komunist, d&si razume največ o bistvu komunizma, in ni vse komunizem, kar se kaže pod obliko komunizma. Ali je partizanstvo komunizem? Well, za partizane so hudo močno taki, ki bi te šli tožit radi razžaljenja časti, ; ako bi rekel in o njih trdil, da so komunisti. Grd koštrun in i čuden koštrun mora biti ta komunizem, čuden, ker parti-l zanstvo nima le izrazitih komunistov vsaj med seboj, par-tizanstvo»hudo cika na — ko- 1 munizem, pa partizani nočejo •biti in res niso komunisti. Grd i koštrun, čuden koštrun in še zapleten koštrun je komunizem. Zapleten.^-Domovina komunizma v praksi vsaj je Rusija. Dosti pa je resnih glasov, ki ! trdijo, da je komunizem izginil zdaj iz Rusije. Zagonetno bi bilo, ako je tako. Domovina komunizma, pa so komunizem postavili pred vrata, ga ' izgnali?? Sam Stalin je nekaj rekel o nekih praznih teori- ) t jah, ki so pač take na papirju, drugačne pa v praksi, kadar jih je treba izpeljati v praktično in dejansko življenje. Glasovi prihajajo iz Rusije, da se - sedanji Rusi ne zmenijo za noben komunizem, ker se naravnost fanatično borijo in borijo silno junaško le za matuš-ko Rusijo in za "našo redovi-no", ne za — komunizem. - Ako je tako, kako da je ta-i' ko? Stvar je Čisto enostavna. Rusi so izpeljali komunizem, « kakor se komunizem more izpeljati v praksi, ne kakor izgleda na papirju ali v teoriji, | in zdaj se ne zmenijo več zs 3 komunizem na papirju, zdaj A jim je le za praktični komu . ' nizem, in ta je — matuška Ru-) sija in naša rodovina. 2 Kjer komuniezm še ni izpe-[ ljan, je pa vse polno sameg£ L i komunizma. Postojmo malo k Komunizem je koštrun, pra u j vim. £ Komunizem ni prišel iz Ru I sije, le domovina komuniznu u je postala Rusija, ideja komu 7 nizma je stara kolikor je sta l ro človeštvo. -Vsak nov poja> j) v socialnem življenju cika ma i lo na komunizem ... in teo 4 retičnim komunistom je glav ^ no: delitev! Vsaka oblika ko munizma vzbuja skomine, da se bo delilo, in da bo pri taki delitvi precej odpadlo na ie navdušene —'komuniste, de-livce, ki pa potem z nikomur nočejo več deliti, i Dosti nekaj take komunistič-• ne robe je prineslo med nas > Slovence 1. 1848, da se ni go- - vorilo o komunizmu. Stvar je - treba skrbno preštudirati. i Dr. Marn omenja v svoji i "Zgodovini slovenskega naro-, da" značilen dogodek o tem i nezavestnem komunizmu 1. 1 1848. Kakor v vesni jug, je - zapihala nova sapa. Od ljudi, - ki se morajo boriti dan na dan - za kruh nn obstanek, ni priča- - kovati, da bi takoj zapopadii, - razumeli bistvo nove sape, sa-o pa pa je pihala in jih izpihala. d V okolici Ljubljane so se zbra-e li vaščani, da se pomenijo, kaj i- ta nova sapa pomeni. Precej je bilo toplote, da bo — deli-tev. Usta so bila vsa polna slin. i. Delitev, delitev . . . Kači ke graščine, veleposestva v i. bližini ni bilo, da bi se delitev o obrnila na to stran, pač pa je bila na hribu župnija, ki je 2_ imela nekaj njivic in travni-a kov, kakor je prišlo tam pri župnijah v teku časa. Delitev j. menda bo. Kaj naj se razdeli? 2 Ničesar ni, da bi se moglo raz-ir deliti. Pa se med vaščani dvig- ne kajžlar, ki je bil najbolj a_ slinast radi bodoče delitve, in ,e pravi: "Poderimo, če kaj dru-,a gega ni, tisti kurnjak tam na hribu, župnija ima njive in travgike in te si med seboj razdelimo". Tedaj še niso bi-li vsi okuženi le po — delitvi, n in razsoden možakar pove sli-" nastemu kajžalarju: "Poderi-a mo. poderimo . . . ampak ju-^ tri bomo morali zopet sezida-z ti"! In tako je tedaj ostalo le 2 pri slinah, ker še ni izginila j j vsa razsodnost. Značilen dogo-dek za tiste čase, značilen tu-a" di za bistvo komunizma. Da-u nes je pri — razdelitvi izginila vsaka razsodnost, in če se ne more več razdeliti, se uniči. Tako se je godtto tedaj tudi v >e" Rusiji, ko je izbruhnil — ko-munizem, pa je izginila raz-lo- sodnost. Kje drugje tudi vsaj "a" v malem, ampak isto uničevanje je bilo, in tedaj je nastal lu- rek: "Dobro znaš rušiti, Slona van!" Ali samole tedaj? Mor-LU- da ga je danes sram, da je ta- znal le uničevati? Radi uniče-av vanja je pomrlo v Rusiji na la- milijone Rusov, ki so uničevali, jo- pozneje pa umirali radi lako-iv- te. :o- (Dalje prih.) Katoliški Slovenci smo tako močni, kolikor in kakor je močno naše katoliško časopisje. MARIN KLARICH & SON GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS Gradbeni podjetniki in gradbeniki Mi prevzemamo vse vrste dela. gradimo nove stavb« kakorinega koli obsega. I Sprejemamo velika dela kol BHii jW grajenje večjih poslopij, ioL tovarn« ali kakršnekoli. Obenem sprejemamo i u d i r h*. ~ J jH^kŠŠf^R manjša dela, kot popravlja-nje hil in drugih poslopij. I Za nas je vsako delo in na* ročilo dobrodošlo. ' Nasvete, proračune in načrte dajemo na željo brez- . .-J plačno. Čemu plačujete visoke na- J JjB jemnine. Dajte si postavili mM lasten dom« lastno hišo, kar ^HHD jft jSm napravimo vam mi za smer* H^^gj« AB no nizko ceno. Pokličite nas na telefon Calumet 6570 or 6509 ^WMwi^B^B^BWra^ MARIN KLARICH & SON V svojem lastnem uradu 3050-3052 So.. Wallace St., Chicago, Illinois