SOVOTEHM
0MMF
PRODAJA TEHNIČNEGA BIAGA IN GRADBENEGA MATERIAIA NOVO MESTO, LJUBLJANSKA C. 26 TELEFON:(068)321 434
Št. 33 (2296) • Leto XLIV • Novo mesto • četrtek, 19. avgusta 1993 • Cena: 85 SIT
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
Ul
er
|m.
Ul
>o
Gre nam za prihodnost Slovenije
S 5. tabora slovenske ljudske stranke v Trebnjem - SLS ponuja alternativni program - Ostra kritika Drnovškove vlade - Podobnik podpira Janšo glede afere
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
TREBNJE - “Z neprimernim reševanjem gospodarskih vprašanj se še povečuje teža nerešenih tako imenovanih nacionalnih vprašanj. Množica lahkomiselno podeljenih državljanstev pomeni resno socialno in nacionalno grožnjo, če se te problematike ne bomo v polni meri pravočasno zavedeli. Slovenska ljudska stranka (SLS) bo usmerila svojo energijo za čimprejšnjo spremembo zakona o državljanstvu”, je poudaril predsednik SLS Marjan Podobnik na nedeljskem 5. taboru SLS v Dolenji Nemški vasi pri Trebnjem.

DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
OTVORITEV
BELOKRANJSKEGA
LETALIŠČA
PRILOZJE PRI PODZEMLJU - V nedeljo, 22. avgusta, bo ob 11. uri v Prilozju pri Podzemlju tradicionalno srečanje borcev in prijateljev Bele krajine, ki ga vsako leto izmenično pripravita metliška in črnomaljska občina. V programu, v katerem bo slavnostni govornik predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan, bodo nastopili recitatorji OŠ Podzemelj, člani folklorne skupine ‘ilvan Navratil”, metliška godba na pihala in učenci glasbene šole iz Metlike. Srečanje bo združeno z otvoritvijo novega belokranjskega letališča-vzletišča. Prikazali bodo letenje s športnimi letali in alternativno aviacijo. Z avio-tax-ijem si bo moč ogledati tudi Belo krajino iz zraka. Za veselo razpoloženje bo poskrbel ansambel Tonija Verderberja.
Podobno, kot so že dan poprej ugotavljali na okrogli mizi v Treb-
• Prvak slovenskih krščanskih demokratov I^ojze Peterle je v krajšem pozdravnem nagovoru pozval k večji politični enotnosti sorodnih strank, siy brez 51 odst., se pravi večine v parlamentu, ne gre. Ironično je pripomnil, daje “Demos moral razpasti, ker mu je dobro kazalo”. Predsednik socialdemokratske stranke Slovenije Janez Janša, kije bil deležen najbolj toplega sprejema pri številnem občinstvu, je povedal, da je bilo kmetstvo edini nekompromitirani sloj, ki ni bil potegnjen v delitev oblasti. Glavnega bremena prehoda v normalno stanje po Janševem mnenju nnj ne bi nosili tisti sloji, ki so bili nnjbo|j zatirani že v minulem enopartijskem sistemu. Janša je dejal, daje bila velika napaka, ker je Demos razpadel.
njem, kjer so razčlenili alternativni program SLS, da je za Slovenijo liberalistična politika, kakršno vodi sedanja Drnovškova vlada, povsem nesprejemljiva, je to posebej podčrtal slavnostni govornik. Podobnik je opozoril, da SLS vztraja pri oblikovanju Slovenije kot pravne države, kar pa po njegovem v sedanjem trenutku Slovenija še ni. V SLS ne pristajajo na ocene, da je razčiščevanje t.i. afer tisto, kar škoduje Sloveniji ali celo zmanjšuje njen ugled. Sloveniji škoduje edino dosedanje neuspešno razčiščevanje vseh afer, kar je v prvi vrsti posledica vztrajnega oviranja.
“Strinjam se z oceno obrambnega
Danes v Dolenjskem listu
na 2. strani:
•	Zaskrbljeni za svojo prihodnost
na 3. strani:
•	Vlada naj zaščiti stalež krav
na 4. strani:
•	Vodovodna hrbtenica še ni suha
na 5. strani:
•	Podjetneži ne potrebujejo pomoči?
na 6. strani:
•	Delajo za dr. Drnovška in Jelcina
na 7. strani:
•	Nadškofija hoče nazaj Mokrice
na 9. strani:
•	Tvvingo — širokogrudni malček
na 10. strani:
•	Pred sto leti predor pod Sv. Ano
ZNANI SLOVENC/ NA OTOČCU - V soboto popoldne se je v organ izaciji Krke Zdravilišč na otoškem kopališču zbralo šest znanih Slovencev. Televizijska zvezdnika Kluba Klobuk Meta in Robert, novinar Slovenskih Novic Niko Lapajne, ministrica Jožica Pidiar, nekdanji novomeški župan in zdajšni sekretar za promet Marjan Dvornik ter pevec Miran Rudan so najprej vrgli tmeke v vodo, pri čemer je imela pravo srečo le ministrica, ki je ujela ribo kapitalko - platnico. Kasneje, pri lokostrelstvu, je bil najboljši Robert, takoj za njim pa Marjan D\omik, ki je edini zadel "čisto petico”. Najbolj zanimivo pa je bilo pri kuhanju golaža, kjer so se, kol so povedali obiskovalci prireditve, ki so ga tudi poizkusili, odrezali prav vsi. (Foto: Jerca Božič)
ministra Janeza Janše, ki jo je dal v zvezi s preiskavo ob mariborskem odkritju orožja, namreč, da je velik problem v nereformiranem pravosodnem sistemu,” je dejal Podobnik in dodal, da so postopki ob vseh obravnavanih aferah pokazali, da brez učinkovitega tožilstva in finanačne policije, ki pa je sploh še nimamo, ne moremo pričakovati hitrejših odločitev sodišč.
Marjan Podobnik je povedal, da
se SLS zavzema za ukinitev izjemnih pokojnin in za objavo vseh dosjejev, potem ko bi njihovo avtentičnost poprej ugotovila parlamentarna komisija, da se ne bi ponovili primeri a la Jelinčič. Ob koncu je omenil predlog oz. ponudbo SLS, da bi povezali vse tiste stranke, ki so na osnovi programske sorodnosti sposobne in pripravljene zastaviti vso svojo politično moč za interese Slovenije in Slovencev. “Gre za vprašanje prihodnosti samostojnosti Slovenije in Slovencev kot nacije. Verjamem, da je povezovalna sila, ki je združevala bivše Demosove stranke, tako močna, da nas bo za zaščito slovenskih interesov še enkrat povezala,” je dejal Marjan Podobnik.
PAVEL PERC
MNOŽIČNOST - Med 6000 glavo množico, za katero so pripravili pester kulturni spored, je bilo tudi veliko gostov iz zamejska. Številni izmed teh
so bili dopoldne na veliki šmaren pri maši v romarski cerkvi na Zaplazu nad Čatežem, bili so na obiskih na kmetijah in si ogledali nekatere kulturnozgodovinske znamenitosti v trebanjski občini Pred slavnostnim govornikom Marjanom Podobnikom (na posnetku) je zbrane na taboru najprejr pozdravil predsednik trebanjske vlade Jože Rebolj, predsednik podružnice SLS Trebnje Tone Strah in poslanec Alojz Metelko (več o njegovih pobudah na kmetijski strani!). Predsednik SKZ Trebnje Božo Kravcar in predsednik SKZ Radovljica Milan Pohar, ki je pripravil 4. tabor, sta družno dvignila prapor, Gorenjci so Trebanjcem izročili kroparskega petelina, Dolenjci pa gostom prešo. (Foto: P. P.)
V negotovosti je zaposlitev nad 8.000 ljudi
Na Dolenjskem še 21 pryav za stečaj - Pobot
NOVO MESTO - Število podjetij, ki imajo v posameznem mesecu več kot pet dni blokiran žiro račun, se je v poldrugem letu na Dolenjskem skorajda podvojilo. Medtem ko je bilo lani marca in aprila na območju novomeške, trebanjske, metliške in črnomaljske občine okrog 60 takih podjetij, jih je po podatkih novomeške podružnice SDK zdaj okrog sto. Število se je zadnje mesece ustalilo. V juliju je 101 pravna oseba imela 1,14 milijarde tolarjev blokacije, v podjetjih z blokiranimi računi pa je delalo 8.218 ljudi.
Zadnjega julija je kar 57 podjetij s skupno 2.793 zaposlenimi izpolnjevalo zakonske zahteve za prijavo za uvedbo stečajnega postopka. To so tiste delovne organizacije, ki so bile plačilno nezmožne 60 dni neprekinjeno ali pa 60 dni prekinjeno v preteklih 75 dneh, oz. tiste, ki so imele blokiran žiro račun neprekinjeno 90 dni ali 90 dni s prekinitvami v preteklih 120 dneh. Za 21 pravnih oseb je podružnica SDK tudi v resnici prijavila stečaj pri sodišču.
Bolj razveseljivi so rezultati zadnjega pobota obveznosti in terjatev, ki je bil 31. julija izveden že sedmič letos. Na območju ožje Dolenjske in Bele krajine se je pobota udeležilo 152 pravnih oseb, ki so skupno prijavile 1.718 milijonov tolarjev neporavnanih obveznosti. Skupno je bilo poravnanih 328 milijonov tolarjev, kar je skoraj petino vseh medsebojnih obveznosti, to pa lahko štejemo za lep uspeh.
M. L.
Niti petkratno zalivanje ni rešilo hmelja
V nedeljo začeli obirati savinjski golding
NOVO MESTO - “Letos je pridelek hmelja zelo slab, saj cenjujemo, da bo za približno 30 od 40 odst. manjši kot-običajno. Glavni krivec so predvsem nenormalno visoke temperature že od maja naprej in pomanjkanje padavin v času rasti, saj jih je padlo le 250 mm, kar je za dobro letino hmelja trikrat premalo,” je povedal I ler-man Mlakar, direktor poslovne enote lastna proizvodnja v Kmetijski zadrugi Krka.
I Imeljaiji so hmelj petkrat zalivali, vendar tudi to ni dosti pomagalo. Suša je naredila svoje in rastlina je letos doživela sok. Na 36 ha imajo posajene tri sorte hmelja: savinjski golding, bobek in avroro. Največ je avrore (25 ha), ki je bo približno 1400 kilogramov na hektar. Obiralci hmelja so priložnostni delavci, predvsem domačini iz okolice Šentjerneja. Zaenkrat jih je dovolj, z obiranjem pa bodo končali do 5. septembra.
In kakšen je odkup? Gre za komisionarsko prodajo prek Hmezada import - eksport Žalec po sistemu predprodaje. Prek 95 odst. pridelka bo šlo v tujino, ostanek pa bo za domače riotrebe.
L. MURN
Gospodarstvo je izmozgano
Nespodbudno poslovanje dolenjskega gospodarstva v prvem polletju - 3.1 milijarde tolarjev izgube
NOVO MESTO - Dolenjsko gospodarstvo bo moralo narediti korenite pozitivne premike, če se hoče izkopati iz nezavidljivega stanja, kakršno kažejo podatki o poslovanju v prvem letošnjem polletju. Kronična nelikvidnost ogroža nadaljnje delovanje vedno večjega števila firm in njihov,obstoj. Tako sliko kaže analiza rezultatov poslovanja in finančnega stanja dolenjskega gospodarstva, ki jo je naredila novomeška SDK na podlagi podatkov 867 periodičnih obračunov za letošnje prvo polletje.
Pri veliki zadolženosti in obremenjenosti gospodarstva z obrestmi, še vedno visoki inflaciji, padcu industrijske proizvodnje, nelikvidnosti in drugih problemih in težavah ni čudno, da končni seštevek kaže izgubo. In ta nikakor ni majhna, saj znaša dobre 3,1 milijarde tolarjev, medtem ko bruto dobiček znaša 830 milijonov, akumulacija pa 688 milijonov tolarjev. Seveda tako majhna akumulaci-
ja ne daje možnosti za večje naložbe in oživljanje gospodarskih dejavnosti. Z izgubo je poslovalo kar 237 pravnih oseb.
Že tako majhen prihodek gospodarstva je prekomerno obremenjen z izdatki za javno porabo in plače. O kakršnem koli razbremenjevanju gospodarstva ni moč govoriti. V strukturi vseh virov je najhitreje kopnel družbeni kapital. Poznavalci opozatja-jo, da je treba čim prej izpeljati tudi lastninjenje družbenih podjetij.
A. B.
HE VRHOVO SINHRONIZIRANA NA OMREŽJE
VRHOVO — Državni sekretar za energetiko Boris Sovič je v torek okoli poldneva s pritiskom na gumb v komandni sobi HE Vrhovo sinhomi-ziral novozgrajeno elektrarno na omrežje. Preizkus sinhomizacije prve HE v spodnjesavski verigi, ki ima nazivno moč 34,2 megavata in ki sojo namesto predvidenih 36 mesecev, predvsem zaradi pomanjkanja denarja, gradili dvakrat dlje, je uspela. HE Vrhovo je stala po besedah direktoija izgradnje H E inž. Alojza Nučiča okrog 154 milijonov mark, če pa bi prišteli še interkalame obresti pa še kakšnih 50 milijonov mark več. Nučič je posebej poudaril, da ta preizkus sinhronizacije še ni nobeno poskusno obratovanje, ampak bodo le »testirali stroje in HE Vrhovo vzdrževali v ko-nidieji.« Da bo HE dobila obratovalno dovoljenje bo preteklo še precej časa, vsaj dve leti, ko naj bi uspeli po zagotovilih energetikov Savo očistiti za en kakovostni razred, kar je eden temeljnih pogojev lokacijskega načrta oz. dovoljenja HE Vrhovo. Več prihodnjič!
SPET POLETNI VEČERI NA KAPITLJU
NOVO MESTO - J\> daljšem premoru se bodo spet pričele kulturne prireditve Novomeški poletni večeri 93. V petek, 20. avgusta, ob 20. uri bo imel v atriju kapiteljske proštije koncert Pihalni orkester Videm Krško. Vstopnice je moč dobiti v predprodaji v sprejemni pisarni Doma kulture v Novem mestu še danes in jutri od 9. do 15. ure in v atriju eno uro pred koncertom. Prireditev so tokrat sponzorirali Krka, tovarna zdravil Novo mesto, zavarovalnica Tilia, Komunala Novo mesto in novomeški izvršni svet.
SEMINAR ZA PIHALNE ORKESTRE
NOVO MESTO - Od petka, 20. avgusta, pa do nedelje, 22. avgusta, bo v Novem mestu trajal seminar za pihalne orkestre Dolenjske in Bele krajine. Seminar bo imel dve temi, in sicer dirigiranje, ki jo bo vodil Antun Poljanic, drugi dirigent pihalnega orkestra slovenske policije, in tolkala, ki jo bo vodil prof. Josip Mihelčič. Udeleženci seminarja bodo sestavili tudi mladinski pihalni orkester, ki bo pokazal svoje znanje v nedeljo, 22. avgusta, ob 18. uri na vrtu gostilne Andreja Jakšeta na Drski.
NUKLEARKA V JULIJU
KRŠKO - Nuklearna elektrarna Krško je po daljši zaustavitvi konec julija spet začela obratovati. V tem mesecu je dosegla 6,96-odstotno razpoložljivost in 1,25-odstotno izkoriščenost. Proizvedla je 5776 megava-tnih ur električne energije in pri tem ni segrevala reke Save bolj, kot je dovoljeno. Tudi tekočinski in plinski izpusti so bili v dovoljenih mejah.
DOSLEJ NAJVEČJI SEJEM V GORNJI RADGONI
GORNJA RADGONA - V soboto, 21. avgusta, se bodo odprla vrata 31. sejemsko kme-tijsko-živilske prireditve, ki bodo za 1200 razstavljalcev iz 21 držav in na stotisoče obiskovalcev odprta do nedelje, 29. avgusta. Praznik zemlje, stroke in srca, obogaten s kakovostnim strokovnim programom, bogastvom predstavljenih pridelkov in izdelkov, pregovorno prijaznostjo gostiteljev in ne nazadnje finančno težo sklenjenih poslov, že več kot tri desetletja potrjuje, da so organizatorji in udeleženci na pravi poti. Prisrčno povabilo v Gornjo Radgono velja tudi Dolenjcem.
Kaj delamo iz sebe?
Pisatelj Peter Božič, in ne samo ort, je čedalje bolj prepričan, da v Sloveniji potrebujemo samo še eno parlamentarno komisijo, tako, ki bi jo sestavljali psihiatri Duševno zdravje je tisto, kar nam ta čas najbolj manjka, da bi se otresli politike, za katero je značilna bolestna sla, preganjavica, aferaštvo, nezaupanje v vse in vsakogar. Podoba je, kot da ne vemo, kaj bi s svobodo. Izginjajo osnovna merila, kaj je prav in kaj je demokratično. Obrambni minister se oblastno vmešava v sodstvo in ga priporoča nadomestiti s parlamentarno komisijo (ali morda v naslednji fazi celo z naglim vojaškim sodiščem?), potem pa se skuša izvleči, da je grajal samo prepočasnost sodnih mlinov...
Dežela pa še naprej leze v vse večjo stisko. Namesto s temeljnimi življenjskimi problemi se izvoljeni (ali postavljeni) predstavniki ljudstva ukvarjajo sami s seboj, z aferami in starimi računi in zamerami Na pohodu so jurišniki in pravičniki ki se ta vroči avgustovski čas oddihujejo in krepijo za nove spodade. Ljudstvo pa živi svoje življenje in bije svoj boj za obstanek. V deželi poteka kruta socialna
v predvolilnem boju napovedovala Združena lista, druge stranke zasmehujejo, ker je pač obljuba “prebarvancev”, namesto da bi ga podprle in sprejele kot nadstrankarski program, vreden organiziranega truda vse Slovenije. Res, kaj delamo iz te naše lepe dežele, kaj delamo iz sebe?
MARJAN LEGAN
Zaskrbljeni za svojo prihodost
Na Pokleku so krajani iz teh krajev, kjer naj bi bili dve “najprimernejši lokaciji” za odlagališče NSRAO, pripravili kulturno-zabavni protestni shod_
POKLEK - V vročem avgustovskem popoldnevu so preteklo nedeljo na Pokleku nad Blanco domačini pripravili prijetno kutumo-zabavno prireditev pod geslom Zaskrbljen sem za prihodnost svojega kritja. Na ta način so znova izrazili svoje odločno nasprotovanje lokaciji za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) v njihovem knyu in v sosednji krški občini v Presladolu, v bližini razvpitega Kališevca.
dnje občine, želijo sporočiti slovenski javnosti, da so zaradi NSRAO štiri leta živeli v strahu. Posebej pa jih je vznemirila letošnja študija
Kot je povedal pobudnik in eden poglavitnih organizatorjev te prireditve, predsednik GD Poklek Vlado Martinkovič, ki je pozdravil okoli 300 zbranih krajanov od blizu in daleč in številne goste iz sevniške in krške občine, med njimi županjo Bredo Mijovič in župana Danila Siteija, predsednika sevniške vlade
• Domačini ogorčeni, ker je policija prijavila peterico njihovih sovaščanov zaradi dogodkov na Kališovcu, ki jih zdnj sicer obžalujejo. Pravijo, da bi sojenje peterici doživeli kot sojenje vsem domačinom, ki so ves čas odločno nasprotovali NSRAO na svojem dvorišču. Odgovorni naj bi ruje zbezali na plan tiste, ki so pripeljali stvari tako daleč. Mimogrede: državni sekretar za energetiko Sovič, ki je na Kališovcu podpisal listino, da tam ne bo nikoli nobenega odlagališča NSRAO, je svojo odsotnost na Pokleku opravičil z neopredeljeno zadržanostjo. Verjetno je na dopustu, čeprav je treba povedati, da so domačini pričakovali tudi Sovičevega šefa, ministra za gospodarske dejavnosti dr. Maksa Tuj-nikaija.
Marjana Kurnika, poslanca državnega zbora Franca Černeliča in državnega svetnika Franca Gliaška, v imenu odborov za varstvo okolje pri pokle-škem GD in pri GD Stranje iz sose-
nemu koščku zemlje na obrobju Kozjanskega tujek - odlagališče NSRAO. Sele po končani 3. stopnji študije se je ljudem dokončno potrdilo tisto, kar so sumili ves čas, ko so se razni neznanci potikali po njihovih zaselkih in vaseh in se izogibali srečanjem z domačini, kot da so gobavi. Ti neznanci so očitno raziskovali teren za odlagališče NSRAO.
P. PERC
NOV DELOVNI ČAS
ČRNOMELJ - Oddelek za občo upravo in proračun tukajšnje občinske skupščine bo pripravil predlog za spremembo delovnega časa v upravnih organih. Delovni čas naj bi se po novem za stranke pričel vsaj pol ure po začetku delovnega dne na občini in se končal vsaj pol ure
tretjega kroga izbora lokacij za odlagališče NSRAO, ki je od petih možnih lokacij, kar dve na njihovem območju opredelila kot najprimernejši.
Navkljub neljubim dogodkom na Kališovcu, ko so krajani pokazali, da so jezni in obupani, če je v nevarnosti njihov dom, so tokrat želeli pokazati, da se znajo tudi poveseliti z gosti, ki so zmeraj dobrodošli, če pridejo z odkritimi kartami. Domačin s Pokleka, mag. Alojz Kozinc, ki je
s svojo ženo Tončko veliko prispe- ___ , .
val k vsebinsko bogati prireditvi, je pred koncem delovnega dne. v imenu sokrajanov izrazil razočaranje Natančno bodo določili tudi uradne nad vsemi tistimi, ki so hoteli mimo dneve, ki jih bodo morale stranke volje domačinov vsiliti temu prelest- upoštevati.
Kolpa primerna za kopanje
Kaj je pokazala preiskava šestih vzorcev vode
ČRNOMELJ, METI TKA - V Službi za higieno, epidemiologijo in ekologijo novomeškega Zavoda za zdravstveno varstvo so v juliju odvzeli
in preiskali šest vzorcev vode iz Kolpe. Želeli so ugotoviti kakovost Kolpe ter ali je primerna za kopanje. Vzorce so odvzeli 21. julija, in sicer v kampih Vinica in Adlešiči, v Gribljah, na kopališčih na Primostku, v Metliki
PESMI O NARAVI - Večina pesmi, ki so jih na prireditvi na Pokleku preprevali domači pevci (na posnetku ena izmed skupin), je govonla o ljubezni do neokrnjene narave. Nastopili so tudi glasbeniki. Poleg transparenta na odru smo jih opazili še nekaj, denimo: “RAO - katastrofa za naše okolje”, "Ne posiljujte naše zemlje, ne žalite naših duš!” (Foto: P. P.)
Vaše
zdravstveno zavarovanje se lahko konia že na
meji!
Zlivarot'altiica Triglav v sodelovanju z Miinchener Riick
in Želebeju. Torej tam, kjer se ljudje najpogosteje kopajo.
Pri ocenjevanju primernosti Kolpe za kopanje so ugotavljali mikrobiološko in kemično obremenitev reke, vzorce pa ocenjevali po pravilniku o higienskih zahtevah za kopalne vode. Medtem ko je glede na kemično obremenitev Kolpa na vseh šestih mestih primerna za kopanje, to ne velja za mikrobiološko obremenitev. Vzorec reke, ki so ga odvzeli v Zele-beju, je namreč zaradi preseženega števila vseh koliformnih bakterij in koliformnih bakterij fekalnega porekla za kopanje neprimeren. Krivec za to je predvsem mesto Metlika s svojimi odplakami.
Zato dr. Dušan Ilarlander v poročilu o kakovosti vode predlaga, naj se kopalci, ki se odločijo za kopanje v Kolpi nižje od Metlike, po kopanju stuširajo. Priporočil je tudi, da povsod ob reki, kjer se običajno ljudje kopajo, še posebej pa v Želebeju, namestijo tuše z zdravo pitno vodo. Rečna voda, zlasti pod Metliko, ni pitna. Po Ilarlanderievem mnenju je omenjeno priporočilo pomembno predvsem zato, ker so v Želebeju vsako poletje taborniki. Se bolje bi po njegovem bilo, če bi kamp premestili nad Metliko.
Sicer preiskani vzorci vode glede na opravljeno kemijsko analizo na vseh odvzemnih mestih ustrezajo zahtevam za drugi kakovostni razred. Kot pravijo na Zavodu za zdravstveno varstvo, ostaja Kolpa še naprej ena izmed kvalitetnejših voda v Sloveniji. Vendar dr. Harlander opozarja,
da kemične
Krmeljska Metalna vse bolj propada
Ministrstvo n^j se odloči o vojaški proizvodnji
KRMELJ - Krmeljska Metalna, Tovarna konstrukcij in naprav (TKN), d.o.o., ostaja tudi do nadaljnjega v okviru poslovnega sistema Metalne, d.d., Maribor. Tako stališče sklada za razvoj, kamor je lani jeseni skupaj s svojo mariborsko “mačeho” prispelo tudi krmeljsko podjetje, podpira tudi vodstvo sevniške občine. Prav tako je sprejemljivo stališče sklada, naj poslovodstvi Metalne, d.d., in Metalne TKN, d.o.o., skupaj pripravita do konca avgusta letos nov poslovni načrt, ki bo pokazal, na kakšen način se lahko zagotovi pozitivno poslovanje krmeljskega podila izredni seji sevniške vlade pretekli petek so se člani seznanili z zapletenim socialnim položajem 257 delavcev, od katerih jih je 50 med začasnimi presežki. Predsednik upravnega odbora Metalne TKN Jože Kovač je orisal, kako so se stopnjevale zagate kolektiva, ki je imel še pred agresijo na Slovenijo 60 do 80 odst. t.i. namenske proizvodnje. Lani je nastala velika izguba, predvsem zato, ker ni bilo nadomestila za poprejšnji nosilni program. Stanje v letošnjem prvem polletju se ni izboljšalo, še več, upravni odbor meni, da je to poslovanje že na meji ekonomske upravičenosti. UO zahteva izdelavo sanacijskega programa za iskanje zdravega jedra, morebiti tudi za poslovanje v novi obliki, izven Metalne, d.d. Začasno presežne delavce naj bi spremenili v trajne, da bi Metalno razbremenili.
V. d. direktoija Metalne TKN Rudi Bec je povedal, da brez pompa v tej družbi očitno ne gre. V zadnjih dveh letih so Krmeljčani iskali pomoč, a jim ni nihče prisluhnil. Spomnil je, ,	----v tovarni
e pa . Po
so bile opravljene le : preisKave. Glede naženost Bele krajine s poliklorira-
osnovne na ones-
nimi bifenili bo potrebno opraviti tudi tovrstne analize. Seveda pa bodo morali v prihodnje še preiskovati vzorce. To je pomembno tudi za razvoj turizma v Beli krajini.
M. B.-J.
da je bilo v najboljših letih zaposleno 350 delavcev, zdaj je že 66 od teh trajni presežek, njegovem naj bi problemov v Metalni ne reševali s trajnimi presežki. Tudi občina in sklad za razvoj bodo zahtevali od obrambnega ministrstva, naj se jasno opredeli glede potreb po tovrstni proizvodnji v Sloveniji. Sevniška vlada je sprejela predlog Braneta Ogorevca, stečajnega upravitelja Vidma, da bi pomagali Krme-ljčanom s strokovno ekipo.
P. P.
MED PRESEŽKE TUDI INVALIDE
BREŽICE - Proizvodna hala bivše Tovarne prikolic Brežice, ki je bila ukinjena, še vedno sameva prazna sredi polj. Novomeška Adria je iz nje odpeljala opremo, menda pa želi zdaj pobrati še tisto malo, kar je ostalo. Delavcem, trajnim presežkom, se novembra izteče 6 mesecev, ko so upravičeni do prejemanja zajamčenih plač. Konec julija so skjepe o tem, da so trajni presežki, dobili tudi 4 invalidi, česar sicer zakon ne dovoljuje. Med njimi so delavci, ki so četrt stoletja delali v tovarni in jo v težkih razmerah izgrajevali. Ti delavci so že napislai ugovor k takim sklepom, vendar razplet še ni znan.
#v»
Javna poraba je vse višja
Spremembe javne porabe - Nadpovprečno povečanje davkov - 60 odst. dohodnine republiki, 40. odst občini

V	preteklem letu je bilo na področju javne porabe in socialne varnosti uvedenih nekaj pomembnejših novosti in sprememb. Februarja 1992. leta je začel veljati Zakon o prometnem davku, ki je uvedel popolnoma nov red na področju prometnih davkov. Za njim smo marca istega leta dobili dobili nov Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, po katerem se prispevki vplačujejo na račun Zavoda za zdravstveno zavarovanje. V mesecu aprilu je bila sprejeta nova Odredba o računih ter načinu vplačevanja in razporejanja prihodkov, ki so predpisani z zakonom o financiranju javne porabe ter drugimi predpisi republike in občin. S to odredbo je zagotovljena popolna evidenca o vseh pnhodkih, ki pripadajo republiki oz. občini. V letošnjem letu na področju javne porabe ni bilo večjih sprememb.
V	prvih petih mesecih letos je bilo na področju dolenjske regije, se pravi v občinah Novo mesto, Trebnje, Metlika in Črnomelj, skupaj vplačanih 9.114.497 tisoč tolarjev za javno porabo. To je za 91,8 odst. več kot v enakem obdobju preteklega leta. Približno tolikšno rast, 89,2 odst., so imele v tem obdobju izplačane čiste plače. To je povzročilo precejšnje realno povečanje sredstev za javno porabo.
Nadpovprečno so se v primerjavi
z enakim lanskim obdobjem povečali davki, ki so prihodki proračunov, ter prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Podpovprečno rast pa so imeli prispevki za zdravstveno zavarovanje te prihodki skladov in druga namenska sredstva.
Delitvena razmerja proračunskih prihodkov med republiko in občino so v letošnjem letu enaka, kot so bila lani. Tako so sredstva, zbrana z davki od dobička in prispevki za zaposlovanje, v celoti razporejena v republiški proračun. Za dohodnino je delitveno razmerje med republiko in občino 60:40 odst., za davek na promet nepremičnin pa 70:30 odst. Davki od prometa proizvodov se plačujejo neposredno republiki, drugi davki občanov, kot so davki od premoženja, davek na dediščine in darila ter na dobitke od iger na srečo, pa so v celoti prihodki občinskih proračunov.
Najmanj bruto vplačil za javno porabo je bilo razporejenih v proračun občine Novo mesto, predvsem zaradi evidentiranja vplačil ekološkega davka, ker je v novomeški občini sedež enote za distribucijo električne energije, ki se v celoti razporeja v proračun republike. Plačujejo pa ga tudi uporabniki iz drugih občin re-
8‘^'	J. BOŽIČ
naša anketa
Delo najprej za domače ljudi
Pravijo, da je danes dobro že to, če imaš zjutraj, ko se zbudiš, še kam iti v službo. Ko zavlada brezposelnost, ko je ljudi vse več, delovnih mest pa vse manj, povsod najprej zaščitijo svoje ljudi. In najprej so seveda “na udaru” tuji delavci, ki prvi izgubijo delo. Tak ukrep, ki je na primer za Nemčijo ali skandinavske države normalen, se v naših razmerah prikazuje kot “etnično čiščenje”, nestrpnost do tujcev, slovenska oholost, kot maščevalni oz. povračilni ukrep. Seveda taki in podobni očitki prihajajo v prvi vrsti z druge strani meje in od tistih, ki so delo izgubili. Vsekakor je izguba dela boleča zadeva, v sedanjih razmerah še posebej. A meja je tudi na tem področju potegnila ostro ločnico. Meje so pač zato, da ločujejo, ne zato, da zbližujejo.	_____
JOŽE ČERNOŠA, sindikalni delavec iz Krškega: “Zame so tujci delavci kot vsi drugi, saj so tudi oni v naši državi ustvarjali dobrine. Zakon o tujcih je neposredno posegel v zakon o delovnih razmeijih. V sindikatu se zavzemamo za to, naj bojo tuji delavci, če že izgubijo delovno mesto, vsak v enakem položaju kot presežni delavci. Bojim se, da se bo na račun odpuščanja močno povečalo zaposlovanje tujcev na črno.”
/
JOŽE BRAČUN iz Pavlove vasi pri Pišecah: “Zaposlen sem v javnem podjetju KOP, kjer dela tudi nekaj tujcev, saj smo ob meji. Mislim, da smo pri nas do njih dokaj korektni. A vendar, tujci so. Saj se tudi našim delavcem na Hrvaškem slabo piše. V tem koncu se vse prepleta: naši delajo na Hrvaškem, Hrvati delajo pri nas. Dobro bi bilo, če bi lahko delavce zamenjali, a to bo trajalo nekaj časa.”
'SLRVMi
TOMAŽ TRAVEN, študent iz Sevnice: “Ob tem, ko je v Sloveniji brezposelnih že nad 120.000 ljudi, se mi ne zdi nič narobe, če skuša država zaščititi domače delavce in omejevati zaposlovanje tujcev. Vendar pri tem ne bi smeli iti v skrajnost, da ne bi ta zaščita izzvenela kot preganjanje tujih delavcev na začasnem delu pri nas.”
j


JOŽE PEKOLJ, kmet iz Velike Ševnice: “Najprej moramo poskrbeti zase, za našo mladino, ki končuje šole, a le težko dobi delo. Le če naši delavci ne bi hoteli opravljati kakšnih del, bi smeli bolj na široko odpreti vrata tujcem. Nikakor pa naši ukrepi ne bi smeli prizadeti delavcev iz -bivših jugoslovanskih republik, ki že dolgo pošteno delajo pri nas in so si tu ustvarili družine.”
„ W
ANA DESNICA, medicinska sestra v metliškem zdravstvenem domu: “Hudo je, če so Slovenci v svoji domovini brez zaposlitve. Prav tako bo težko tujcem, ki bodo delo v Sloveniji izgubili, posebno tistim, ki že dolgo delajo tu. Tudi če bi morali oditi vsi tjujci z enoletno delovno vizo, bi ostalo brez dela še veliko Slovencev. Po moje bi morali več pozornosti posvečati odpiranju novih delovnih mest kot pa odpuščanju delavcev.”
PETER AMBROŽIČ, ekonomist iz Črnomlja: “Menim, da bi morali v podjetjih pri tehtanju o tem, ali bodo odpustili tujega delavca ali ne, na prvo mesto postaviti strokovnost. Strokovnjakov in tistih delavcev, zaradi katerih bi nastale motnje v delovnem procesu, ne bi smeli odpuščati. Tu državljanstvo ne bi smelo biti pomembno. Sicer pa je zakon o zaposlovanju tujcev jasen in ga bo treba izpolnjevati.”
ALBINA VESEL, uslužbenka iz Ribnice: “Zaposlena sem le začasno. Pri zaposlovanju bi dala prednost domačim, in ne tujcem, saj je veliko naših ljudi brez dela. Tujci naj bi imeli delo le tam, kjer ni domačih strokovnjakov ali domačini nočejo delati. Obdržati kaže tudi dobre tuje delavce, tiste, ki so veliko na bolniški ali na druge načine izkoriščajo našo državo, pa bi jaz poslala domov.”
LEA HOZJAN, poslovodkinja iz Kočevja: “S tistimi tujimi delavci, ki že dolgo delajo v Sloveniji, pa še vedno ne znajo slovensko, ne bi bilo treba obnoviti pogodbe; prav tako ne s tistimi, ki slabo delajo in le izkoriščajo našo državo. V primeru, ko Slovenec in tujec izpolnjujeta pogoje za isto delovno mesto, pa bi jaz zaposlila tistega, ki je pridnejši pri delu in od katerega bo več koristi.”
KADA MUJADŽIČ, predilka v No-voteksu: “Že 10 let delam tu, a nimam slovenskega državljanstva. Mislim, daje prav, da vsaka država najprej poskrbi za svoje državljane. A za nas je vse skupaj prišlo precej nepričakovano. Dobro pa je, da bomo plačo dobivali še 9 mesecev potem, ko nam poteče pogodba. V tem času se bom že znašla, verjetno se bom tudi poročila in tako dobila slovensko državljanstvo. Nikoli ne obupam.”
V SOBOTO TEKMA DOLENJSKIH ORAČEV
NOVO MESTO - V soboto, 21. avgusta, bo na posestvu Sredi\je kmetijske šole Grm v Srebrničah tradicionalno tekmovale v oni oju, na katerem bodo izbirali regijske predstavnike za državno prvenstvo. Udeleženec svetovnega prvenstva Janez Miklič bo ob tej priložnosti demonstriral pravilno oranje.
Vlada naj zaščiti stalež krav
Predlogi in zahteve poslanca Alojza Metelka na 5. taboru SLS v Trebnjem za omilitev posledic suše - V trebanjski občini že za 653 milijonov tolaijev škode
TREBNJE - Suša (ne le v trebanjski občini) po besedah kmetijskega strokovnjaka in poslanca državnega zbora inž. Alojza Metelka dosega katastrofalne razmere, kakršnih ni bilo že 100 let. Posebna strokovna komisija v Trebnjem je ocenila, da je letošnja njma na 12.000 hektarih zem(je povzročila za najmanj 653 milijonov tolaijev škode.
Seveda so razmere najhujše v Suhi krajini, kjer skoraj ni drugega odko-sa, morali so že silirati skoraj povsem posušeno koruzo, s siliranjem pa nadaljujejo tudi v drugi predelih občine. Približno polovica koruze je posušena. Žita bo manj za približno petino, odvisno pač od lege, prav tako grozdja. Okoli Velikega Gabra,
TRIKRAT VEČJI ODKUP PŠENICE
ČRNOMELJ - V črnomaljski občini so letos odkupili 450 ton pšenice, kar je trikrat več kot lani. Kmetje so je prodali 308 ton, ostalo pa kme-
|e P1
tijsk;
SAD ŠT. 7-8
KRŠKO - V običajnem obsegu je izšla dvojna številka revije za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo. V njej piše inž. Jurij Mamilovič o italijanskih izkušnjah v pridelovanju češenj, inž. Alojz Pirc o pridelovanju kakija v notranjosti Slovenije, inž. Ivan Kodrič o pridelovanju breskev in nektarink, mag. Gabrijel Seljak o škodljivih škržatih na vinski trti ter inž. Janez Valdhuber o skladiščenju ustekleničenega vina. Urednik inž. Peter Jankovič v uvodniku komentira pričakovanja sadjarjev in vinogradnikov v letošnji jeseni: suša krizo v sadjarstvu in vinogradništvu še dodatno poglablja, zato so pričakovanja prej pesimistična kot optimistična.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Pri Dželadiniju so bile ta ponedeljek cene take: banane 99 tolarjev, kivi 250, grozdje 220, naktarine 220, slive 150, breskve 80, krompir 50, čebula 80, paradižnik 80, korenček 80, paprika 80 do 150, zelje 90 in hruške 120 tolarjev. Pri Sadnju in zelenjavi: cvetača 170, čebula 120, paprika 150, solata 200, paradižnik 90, banane 80, breskve 90, slive 210 in jabolka 100 tolarjev. Pri branjevkah so bile cene naslednje: paradižnik 100, pesa 70, jajčka 15, čebula 100, korenček 90, kumarice za vlaganje 150, jabolka 80, beskeve 90 in fižol 200 tolarjev.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotni sejem so prodajalci pripeljali 220 do tri mesece starih prašičev in 49 starejših. Mlajših so prodali 98 po 270 do 300 tolaijev, starejših pa 27 po 180 do 200 tolaijev kilogram žive teže.
Ka zadruga. Cena pšenice prve kakovosti je 24 tolarjev, druge pa 23 tolarjev za kilogram. Vendar morajo kmetje poravnati še prevoz pridelka v Ljubljano, ki je 2 tolarja za kilogram pšenice, sušenje in prometni davek za sušenje, tako da bodo dobili kmetje od 16 do 21 tolarjev za kilogram, odvisno od kakovosti, vlage in litrske teže. Kmetje bodo dobili pridelek plačan v 30 dneh po tem, ko bodo izstavljeni računi, torej okrog 45 dni po oddaji pšenice. Črnomaljski kmetje s takšno ceno pšenice niso zadovoljni, toda v Črnomlju jim ne morejo kaj prida pomagati, saj je zaščitno ceno določila republiška vlada.
ŽE PRIPRAVE NA VINSKO VIGRED 94
METLIKA - Prireditveni odbor Vinske vigredi je na nedavni seji sprejel zaključni račun letošnje prireditve, ki je pozitiven. Organizatorji so bili zadovoljni tako s finančnim rezultatom kot s potekom in vsebino prireditve. Ob tem so že kovali načrte za prihodnjo prireditev. Načrtujejo, da K>do že na letošnjem Vinskem sejmu v Ljubljani prikazali utrip Vinske vigredi v Metliki. Prihodnja prireditev je tudi že v programu Mednarodnega združenja ljudskih tradicijskih skupin pri Unescu.
SUDANSKA TRAVA JE LAHKO STRUP
Sudanska trava in sirek sta primerni krmni rastlini, ki se obneseta tudi v suši. To so dokazali tudi poljski poskusi v sevniški občini, o čemer smo obširneje že poročali. Precej kmetov je že poskusilo s to poljščino in doseglo dobre rezultate. Vendar kmetijska stroka, predvsem pa veterina, zdaj opozarjata na nevarnost, ki jo prinaša nezmerno kmrljenje s sudansko travo in sirkom. Listi vsebujejo alkaloid durin, to je nevarno snov, ki se lahko spremeni v stiupeno cianvodikovo kislino in povzroča zastrupitev živine. Zlasti je nevarna sudanska trava, ki še ne preseže 60 cm višine. Z rastjo in staranjem se količina durina zmanjša, s sušenjem ali siliranjem pa povsem izgine. Iz tega sledi, kako je treba krmiti. Priporočajo tudi novejše sorte sudanske trave in sirka, ki vsebujejo manj durina.
Kmetijski nasveti
Evropa odklanja goveji loj
Ko so kmetje slišali, da v nekaterih slovenskih klavnicah že ocenjujejo govedo in prašiče po novih, ostrejših evropskih merilih, so zagnali hrup, vendar prezgodnji. Klavnice resda ocenjujejo žival oz. meso po novem, vendar ga plačujejo po starem, to je po še veljavnem JUS standardu EC 1.022 in po pravilniku o kakovosti zaklanih prašičev. “Evropsko” ga torej ocenjujejo le poskusno, da bi ugotovili, kako bo novost vplivala na ceno.
Sedanji JUS standard velja že od leta 1978 in bi bil zastarel in neprimeren, četudi ne bi bilo vmes junija 1991, ko se je Slovenija izdvojila iz Jugoslavije in osamosvojila. Zastarel je predvsem v tem, da ue upošteva dovolj spremenjene zahteve kupcev oz. porabnikov mesa v razvitih deželah. Tam loja ob mesu enostavno več ne marajo, odsvetuje ga sodobna medicina, ki svari pred živalskimi maščobami in holesterolom. Evropska skupnost je že uveljavila nova merila pri ocenjevanju klavnih živali in prej ali slej se jim bomo morali prilagoditi tudi mi.
Dve strokovni skupini, ki jih ie imenovalo ministrstvo, že pripravljata nove predpise. Novi pravilnik bo razvrščal goveje klavne polovice na podlagi spola in starosti v različne kategorije. Po mesnatosti bodo polovice razvrščene v razrede, ocenili pa jih bodo tudi po stopnji zamaščenosti. Po predlogu novega standarda bo veljal za primemo obdelan trup, ki bo imel po zakolu in izkrvavitvi odstranjeno kožo, glavo pred prvim vratnim vretencem, spodnji del nog in vse notranje organe prsne, trebušne in medenične votline. Torej bo brez ledvic in ledvičnega loja, loj pa bo moral biti odstranjen tudi drugod.
Če bi meso plačevali po taki klavniški obdelavi in sedanjih cenah, bi rejec dobil za žival skoraj tretjino manj denaija, kot ga dobi sedaj, ko je v veljavi še stari jugoslovanski standard. Zato bo treba z uvedbo novega pravilnika primemo spremeniti tudi ceno, za koliko, naj bi pokazalo v začetku omenjeno poskusno merjenje.
Inž. M. LEGAN
kjer so veliki pridelovalci semenskega in merkantilnega krompirja, pa tudi v drugih, kjer pridelujejo vrtnine, zlasti kumare, ne pričakujejo več kot 40 odst. običajnega pridelka. Poslanec Alojz Metelko je na nedeljskem 5. taboru Slovenske ljud-
• Poslanec Metelko je na 5. taboru SLS v Trebnjem predlagal, n^j se vlada takoj loti izdelave programa namakanja za kmetijske površine, kjer je to možno. “Neprecenljivo nacionalno bogastvo je v staležu živine, zato ne smemo dovoliti, da bi se zmanjšal še stalež krav, knjti ostale kategorije živine so se že zmanjšale. Vlada mora takoj pripraviti ukrepe, da bo zaščiten stalež krav, to pa pomeni uvoz krme in ustvaijanje takih pogojev pri nabavi krme (regresiranje, brezobrestno kreditiranje in drugo), da bodo lahko živinorejci to krmo tudi nabavili.”
ske stranke v Trebnjem med svojim govorom doživel večkrat spontano odobravanje med številnim občinstvom, jjosebej še, ko je predlagal, naj na septembrskem zasedanju v državnem zboru zahtevajo, da vlada pripravi predloge za sanacijo suše. Metelko je vprašal, kako naj bo merilo za socialne dajatve - zdravstveno in pokojninsko zavarovanje katastrski dohodek, če je suša pobrala že skoraj vse. Predlagal je, naj zavod za zdravstveno zavarovanje in zavod za pokojninsko-invalidsko zavarovanje v celoti odpišeta vse dajatve, katerih merilo je katastrski dohodek za leto 1993, in sicer za vse prizadete ob
Naše krave nizozemskim komaj do kolen
Mlečna “top” lestvica
Evropa! Kako vabljivo je nekaj časa zvenelo geslo, da želimo čimprej v skupnost zahodnoevropskih dežel, z njimi deliti vse dobro in slabo pa tudi sprejeti njihovo konkurenco. V kmetijstvu ne bo šlo brez žrtev in izjemno velikih naporov, na katere so opozarjali tisti, ki so že prej poznali neusmiljen konkurenčni boj za tržišče.
Reja živine je naravna prednost Slovenije. V preteklih desetletjih je precej napredovala, vendar je še daleč od zahodnoevropske, kar je razvidno iz te dni objavljene “top” lestvice najbolj uspešnih evropskih držav v reji krav. Največje rejske uspehe dosega Nizozemska, ki je s 733.098 Kravami čmo-bele pasme, vpisanimi v rodovne knjige, dosegla rekordnih 7.390 kg mleka v povprečju na leto. Na prvem mestu je tudi po maščobi, ki dosega 4,47 odst., in po beljakovinah, ki znaša kar 3,47 odst. Nizozemska krava daje v povprečju skoraj dva kilograma mlečne- maščobe in beljakovine na dan! Na drugem mestu je Francija, tretja Danska, četrta ZRN, peti Lmtemburg, šesta Italija, sedma Švica, osma Velika Britanija, deveta Španija in deseta Avstrija. Tudi naša soseda ima skoraj 6.000-kilogram-sko povprečno letno molznost.
Slovenski dosežki so precej slabši, marsikje več kot za polovi-
co. Celo odstotek beljakovin je slabši in desega v povprečju le 3,04, kar pomeni, aa porabimo
za kilogram sira desetino mleka več, kot ga drugi.
suši. “Te prispevke sicer plačujejo samo tisti lastniki zemljišč, ki še niso upokojeni in jim je kmetijstvo edini vir dohodka. Teh je približno 8 do 10 odst. od vseh lastnikov zemljišč, so pa to večinoma družinske kmetije. In če ne bomo tem pomagali, tudi strategije ne potrebujemo,” je poudaril inž. Metelko.
P. P.
Prepovedano je namakanje iz ogroženih vod
Sporočilo Ribiške zveze
Ribiške organizacije v Sloveniji nas obveščajo, aa lastniki kmetijskih zemljišč črpajo vodo za zalivanje kmetijskih površin iz z vodo osiromašenih vodotokov (tudi gojitvenih potokov) in s tem zmanjšujejo količino vode pod biološki minimum.
Zakon o vodah pa izrecno poudarja, da v primeru odvzema vode za več kot 10 odst. minimalnega pretoka, mora po zakonu o vodah (45., 48. člen, Ur. 1. SRS št. 38/81) za vodnogospodarsko pristojni republiški upravni organ izdati vodnogospodarsko soglasje.
Zato je Ribiška zveza Slovenije pisno obvestila Ministrstvo za okolje in prostor - vodnogospodarski inšpektorat na Vojkovi lb v Ljubljani z željo in zahtevo za takojšnjo intervencijo v obliki javnega obvestila o prepovedi namakanja kmetijskih površin iz ogroženih odprtih vodotokov,
T. URBAS
LITIJA VABI NA RAZSTAVO ŽIVINE
LITIJA - Govedorejsko društvo Litija bo na prostoru nasproti bencinske črpalke ob reki Savi v nedeljo, 5. septembra, priredilo razstavo plemenske živine sivotjave in čmo-bele pasme. Prireditev se bo začela ob 10. uri, nanjo pa je vabljeno kar največ rejcev živine in vseh, ki se zanimajo za napredek živinoreje.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: n} Jul| Kanali
Razsluzenjeje
nepogrešljivo
r o J
za kakovost vina
Očiščenje mošta s sesedanjem težjih delcev v času pred začetkom alkoholnega vrenja je kletarski ukrep, znan že iz srednjega veka. S pravilno izpeljanim razsluzen-jem opazno prispevamo k boljši kakovosti belih in rose vin. Pravimo, da je vino iz razsluzenega mošta bolj elegantno, čistejšega vonja in okusa, z bolj opazno vinsko cvetico, bolj harmonično ter manj trpko in grenko. Kdo med nami si ne bi želel vina takšnih laskavih lastnosti!
Se vedno tečejo v jeseni med vinogradniki pogovori, češ če je grozdje zdravo, ni jiotrebno mošta razsluziti. Res je, da gnilo grozdje bolj ogroža kakovost vina, moti potek alkoholnega vrenja, če ni razsluzeno, toda tudi pri zdravem grozdju veliko pomagamo k boljšemu vinu, če mošt razsluzi-mo. Uspeh je zanesljiv, če to storimo pravilno. Velikokrat sem slišal, kako je mošt “pobegnil”, kot preprosto imenujemo začetek vrenja. Težko bomo uspešno raz-sluzili mošt, če smo trgali grozdje na vroč dan. Sicer bi lahko z večjo dozo “žvepla” kljub temu zadržali mošt čez noč, toda ne želimo strupiti vina z veliki količinami žvepla.
Torej moramo paziti na temperaturo grozdja in mošta! Grozdje se čez noč ohladi v zabojih ali v razsutem stanju na ponjavi, zato ga skrbno trgajmo, da ga ne poškodujemo. Zjutraj začnemo s predelavo grozdja; temperatura mošta naj bo okrog 15° C. Pri taki temperaturi zadržimo kvas-nice za dobrih 10 ur s 1/2 žveplenega traku na hektoliter ali z 1 del 5-odstotne žveplaste kisline
5-odstotne žveplaste kisline 3 hi. Za mošt, ki se je ogrel 20° C, moramo dozo SO,
povečati za dvakrat. Proti večeru bo mošt dovolj čist, da ga lahko pretočimo, dodamo kvasni nastavek, ki smo ga začeli pripravljati slab teden pred trgatvijo, in mošt bo lepo zavrel in zagotovo povrel. Ali je potrebno razsluze-ni mošt ob pretoku ponovno žveplati? Svetujem majhno dozo, približno en trak na 4 hi, da razkužimo zrak in posodo in da preprečimo bakterijam cika in ostalim bakterijam kvarjenje mošta.
Pri poznih sortah se lahko zgodi, da bomo imeli hladen mošt, pod 15° C. Tak mošt lahko zavarujemo pred spontanim alkoholnim vrenjem, če zmanjšamo količino žvepla. Toda pri nižji temperaturi se plini hitreje topijo v moštu. Kisik je plin, zato naj bo minimalna količina žvepla v vsakem primeru 1/2 žveplenega traku na hektoliter.
Žveplo ima dve vlogi: kot razkuževalec pred bakterijami in divjimi kvasovkami in kot zaščitnik pred oksidacijo. Mošt je zelo občutljiv, ko priteče iz preše, zato na žalost ne gre brez žvepla. Da bi lažje verjeli, kako važno je za kakovost vina, da gre v vrenje mošt, očiščen kaleža oziroma vse umazanije, naj povem, da nekatere velike kleti tudi v Sloveniji, če ne vsega, pa vsaj večino svojega mošta pred začetkom alkoholnega vrenja mehanično bistrijo. To naredijo z raznimi filtri in centrifugami. Da jim temfiera-tura mošta med vrenjem ne zaide na 5 do 10° C, ga pred vrenjem ohladijo na 4 do 1CP C in startajo z nizkimi temperaturami. Spomnimo se, da so bile pred nekaj leti velike razlike med vini Primorja in Štajerske. Danes se mnogi zmotijo, ko pijejo svežega primorca, in mislijo, da je rasel na severu Slovenije. S pravilno uporabo temperatur lahko lepo “dirigiramo” vrenje v sodu in vino bo sveže in sortno.
Pa na zdravje!
mag. JULIJ' NEMANIČ
Oranju premalo pozornosti
Tako je prepričan belokranjski zmagovalec v oranju Peter Starašinič s Krasinca - Nov plug
METLIKA - Po skoraj desetletnem premoru je bilo v soboto v Mestnem logu pri Metliki znova tekmovanje belokranjskih kmetov v oranju. Žal je bila udeležba skromna, saj se je tekmovanja udeležilo le sedem oračev. Zmagal je Peter Starašinič s Krasinca, sledila sta mu Anton Filak iz Gribelj in Anton Žnidaršič s Kapljišč. Prvo in drugouvrščeni se bosta septembra udeležila državnega prvenstva v okolici Maribora.
Letošnji zmagovalec Starašinič, ki kmetuje na Krasincu, se
je prvič po-oračev kol
meril na tekmovanju oračev kot šestnajstletni mladi zadružnik že leta 1978. Od takrat se je štirikrat uvrstil na republiško prvenstvo, najboljši pa je bil lani z desetim mestom. “Nikoli nismo imeli dobrega pluga in to je bil najbrž vzrok za skromnejši uspeh. Letos sta obe belokranjski občini skupaj kupili nov plug m upam, da se bova s Filakom, ki prav tako uspešno tekmuje že vrsto let, lahko enakovredno pomerila s slovenskimi orači,” pravi Peter. Obžaluje pa, da je bila na belokranjskem tekmovanju tako skromna udeležba. “Kmetje premalo pozornosti namenjajo oranju, čeprav je dobro pripravljena njiva prvi pogoj za dobro Jetino. V prvih letih, ko sem tekmoval, je bilo veliko več tekmovalcev, čeprav je bilo na kmetijah manj traktorjev. Toda upam, da bo v prihodnje več
zanimanja, če bodo tudi pri nas redno tekmovanja,” meni Starašinič.
Na Starašiničevi kmetiji so se preusmerili v pitanje govedi - na leto oddajo po 30 pitancev - letos pa so kot člani zadruge za pridelavo zelenjave “Zeleni krog” iz Ljubljane zasadili tudi poldrugi hektar s fižolom, solato, sladkim janežem in porom. Kot prvi na Krasincu so se začeli ukvarjati tudi s kmečkim turizmom. V stari kmečki hiši so letos sprejeli prve goste, ki bivanje v vasici ob Kolpi zelo pohvalijo.
M. B.-J.
,	/ JI
Peter Starašinič, najboljši belokranjski orač
| HELENA MRZLIKAR
::
gospodinjski kotiček
v
Čebula za različne okuse
SREDNJA TEHNIŠKA IN ZDRAVSTVENA ŠOLA NOVO MESTO Ul. Milke Šobar 30 68000 NOVO MESTO
razpisuje prosto delovno mesto
— 1 učitelja strojnih strokovnih predmetov, dipl. inž. strojništva
Prosto delovno mesto razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili pošljite v osmih (8) dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v petnajstih dneh po objavi razpisa.
Čebule in njenih sorodnih vrst, kot so por, spomladanska čebula, šalotka, srebrna čebulica in česen, je veliko vrst. V drugi polovici poletja je čas, da čebulo poberemo z vrtajo razgrnemo na delno sončno podlago, da se dobro osuši, in nato jo s pomočjo drobne vrvi spletemo v kite. Obesimo jo v temnejši zračen prostor. Če nam v mrzlih dneh zamrzne, je ne prenašamo v toplejši prostor, ampak jo pustimo pri miru, da se odtali.
Jesensko čebulo lahko konzerviramo z zamrznitvijo. Narežemo jo tako, kot jo bomo kasneje uporabili, in jo na nekaj kapljah vode zdušimo, da postekleni. Razdelimo jo na poljubno število obrokov in zamrznemo. Obstojna je 3 mesece. Za okusno začimbo pa uporabljamo posušeno čebulo.
Pri nas manj znana je srebrna čebulica ali perla, ki jo lahko konzerviramo samo ali z drugo zelenjavo v blago kisovo mešanico. Pri ročnem rezanju čebule nam na rokah ostane močan vonj, ki ga lahko odstranimo s kisom ali limoninim sokom. Solzenje pri lupljenju pa delno omilimo, če čebulo lupimo pod tekočo vodo in zrežemo v strojčku. Mnogi raje uporabljajo šalotko, ki je bolj
obstojna in tudi primerna za konzerviranje.
Če imamo v jedeh radi okus po čebuli, pripravimo cmočke s čebulo. Za maso uporabimo 40 dag zmletega mešanega mesa, 3 na drobno sesekljane čebule, 3 strte stroke česna, 1 celo jajce, poper, sol in sesekljan peteršilj. Za pripravo omake zrežemo 5 manjših čebul, vzamemo 2 žlici moke, 1 žlico rdeče paprike, 2 dl belega vina, 3 kozarce vode ali juhe in sol po okusu. Iz navedene mase oblikujemo majhne cmočke, jih povaljamo v moki in malo opečemo. V drugi posodi zdušimo čebulo, da se razpusti. Dodamo moko in vse ostale sestavine, da dobimo gladko omako. Nato dodamo še cmočke in kuhamo 3/4 ure. K tej jedi ponudimo dušen riž ali krompir v kosih in sestavljeno solato iz endivije, zelia in rdečega korenja.
Prav tako okusna je tudi pol-
olupljeno čebulo kuhamo 1 slane
njena čebula. Pred polnjenjem mo 20 minut v slanem kropu. Nato izdolbemo notranji del in napolnimo z zgoraj navedeno mesno maso. Čebule položimo v pekač, dolijemo malo vode in | "
st°P„ -
surovim mas-kislo smetano.
v pvivuc, UVIIJV,IUU Ulemi
ide in pečemo 30 minut pri 190 opinjan. Pred serviranjem jih prelijemo z vročim surovim maslom ali s )
SCT
IZ NKŠIH OBČIN
Tuji turisti se vračajo
Se vedno manj kot pred leti ■ Velika naložba v Dolenjskih Toplicah - Letos Metropol, drugo leto “ribja”
NOVO MESTO - Z dosedanjo turistično sezono so v Krkinih Zdraviliščih zadovoljni. V njihovih zdraviliščih, se pravi v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah in v Strunjanu, je bila zasedenost v letošnjem prvem polletju 77-odst., julija in avgusta pa so zdravilišča povsem zasedena. Čeprav letošnjo turistično sezono “rešujejo” domači gostje, se vesele dejstva, da se povečuje tudi delež nočitev tujih gostov. Medtem ko je bil delež tujih gostov v lanskem letu (gre za nočitve) vsega 13,4-odst., je v letošnjem prvem poletju že 20-odst., kar pa je še vedno precej manj kot v
prejšnjih letih. “Priči
Pričakovali smo, da bo tujih gostov v naših zdraviliščih letos še več, vendar smo dobili precej odpovedi, zlasti italijanskih gostov, nekaj pa tudi avstrijskih. Glavni razlog za te odpovedi je vojna na nekdanjem jugoslovanskem jugu pa tudi - tega ne gre zamolčevati - dogodki v Sloveniji. Kaj pa naj bi pričakovali drugega, če celo v resnih časopisih pišejo o možnosti I državnega udara, na meje pa pošiljajo vojake!” pravi direktor Zdra-| vilišč Vlado Petrovič.
Obseg zdravstvenih storitev v zdraviliščih je na lanskoletni ravni, prevladujejo domači gostje. Vse naložbene zmožnosti so v lanskem in letošnjem letu usmerili v Dolenjske Toplice oz. v tamkajšnje zdravilišče. Gre za gradnjo sodo-
bnega zdravstvenega dela zdravilišča ter za adaptacijo kopališkega doma in notranjih bazenov. Otvoritev te ogromne pridobitve - zdravstveni del, ki je pravzaprav najsodobnejše rehabilitacijsko središče, ima kar 3800 m2 prostorov - bo 18. septembra. Vsa stvar bodo stala okoli 10 milijonov nemških mark, od tega je skoraj pol lastnih sredstev, ostalo pa so krediti banke in izvajalca.
“Po daljšem času se sedaj z našimi investicijskimi dejavnostmi vračamo v Novo mesto,” je povedal Petrovič. “Še letos bomo adaptirali hotel Metropol, kjer bomo prenovili tako sobe kot gostinski del, in v hotelu usposobili sodoben edukacijski center za Krko in Novo mesto sploh.” Prihodnje leto pa bo na vrsti za obnovo Restavracija pri vodnjaku, priljubljena “ribja”, pri kateri je cenilec ugotovil, da Krki pripada 83-odst. delež, ostalo pa nekdanjim lastnikom. “Temu lokalu bomo vmili ime in priljubljenost, ki ju je nekdaj imel,” zagotavlja direktor.
V zvezi z Otočcem pa razmišljajo, da bi sčasoma tam zgradili tako imenovani fitnes center, za kar bi bilo treba zgraditi bazene, tenis igrišča, plesno dvorano in še kaj. Pri tem se nikakor ne bi branili partnerja, ki bi bil pripravljen denar vložiti v izboljšanje in popestritev turistične ponudbe Otočca.
A. B.
DVE PODOBI • Kažipoti v Vasi-Fari na Kostelskem kažejo tudi, kako se da take stvari narediti lično. In tako je vse do Bilpe ob Kolpi in povsod na Kostelskem. Popolnoma drugačno podobo pa kažejo kažipoti pri Krvavem kamnu na Gorjancih, kjer je vsak kažipot in vsak napis drugačen, niti eden ličen, kaj šele, da bi bila celota skladna, prijetna in gorjanskemu okolju primerna. Tudi o napisih in označbah bi se dalo kaj reči Pa kako malo bi bilo treba narediti, da bi bilo lepo, prav in prijetno! (Besedilo in slika: A. B.)
mmSmSEBmd
Vodovodna hrbtenica še ni suha
Zaradi suše težave pri oskrbi z vodo na manjših vodovodnih sistemih - Prepovedano zalivanje vrtov in pranje avtomobilov, ki velja za vso novomeško občino
NOVO MESTO - Huda in dolgotrajna suša tudi novomeški Komunali, ki skrbi za oskrbo občine s pitno vodo, povzroča težave in preglavice. Hudo pomanjkanje vode je zlasti na manjših vodovodnih sistemih, kot so Gabrje, ■' nefjčič in Šmarje pri Šentjerneju.
Orehovica, Karteljevo, llmeljčic'
Na srečo pa (podatek velja za prejšnji teden) suša še ni prizdela hrbtenice oskrbe občine z vodo, to je zajetij v Družinski vasi in Stopičah, od koder dobiva vodo kar 80 odst. prebivalcev. “V občini ima vodo iz vodovodnega omrežja blizu 90 odst. vseh prebivalcev, doslej pa je suša prizadela le kake 3 odst. oskrbovanih prebivalcev,” pravi tehnični vodja inž. Maijan Kelvišar.
Čeprav se na teh večjih vodovodnih sistemih suša še ne pozna in tudi nivo vode v vodnjaku v zajetju v Družinski vasi ni padel, v skladu z občinskim odlokom od začetka avgusta velja prepoved zalivanja vrtov in pranja avtomobilov. “Prepoved velja za celo občino, kajti sistemi so med sabo povezani in sedaj od tam, kjer je vode še dovolj, napajamo tiste predele, ki jih je prizadela suša,” pravi Kelvišar. Poostrili so tudi nadzor nad točenjem vode, kajti dogaja se, da ljudje na hidrantih točijo vodo v cisterne in med njimi so celo taki, ki to počno iz koristoljubnih name-
nov, saj to vodo potem celo prodajajo. “Take kršitelje bomo prijavili policiji, po odloku pa lahko kršiteljem vodo zapremo in potem poleg kazni tak nosi tudi vse ostale stroške, vključno s plačilom za ponoven priklop.”
PREPOVEDANO
NAMAKANJE
KMETIJSKIH
ZEMLJIŠČ
NOVO MESTO - Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora občine Novo mesto v skladu z zakonom o vodah obvešča, da je do bistvenega izboljšanja vodostaja prepovedan odjem vode iz vodotokov za namakanje kmetijskih zemljišč. Pristojne službe bodo v ta namen izvajale poostren nadzor in ukrepale v skaldu z zakonom.

Mii . t;\i tj.» V, A AvjHkiHlV* ..it: itmT .ivvuv
'»nifed
pred davnim časom,
PANGRČ GRM - Razčlenjeni svet pod Gorjanci, Podgoijc, je poseljen tako, da se poti stekajo v dolino, prečnih povezav pa oa Uršnih sel do Šentjerneja skorajda ni. Zlasti v zadnjih desetletjih, ko so ljudje opustili nekdanje pešpoti in kolovoze, je stvar prišla tako daleč, da se, malo karikirano rečeno, fant iz Gabrja in punca s sosednjega Dolža spoznata lahko le v mestu ali pa na veselici na Slatniku. Prišlo je že tako daleč, do so ljudje iz podgrajskega in dolškega konca prodali košemce in vinograde nad Pangrč Grmom, ker do njih po cesti lahko pridejo le tako, da se najprej spustijo daleč v dolino do Stopič in potem prek Hrušice in Gabrja. Skratka, okoli riti v žep, in to okoli hudo debele riti.Prav ta konec Podgorja naj bi v
Zapleti na spodnji strani ceste
Letos še ne bodo začeli delati na Cesti herojev - Rekonstrukcija ocenjena na 198 milijonov tolaijev - N^jvečja postavka so odškodnine - Širitev samo na eno stran?
NOVO MESTO - Na zadnji seji novomeškega izvršnega sveta je tekla beseda tudi o načrtovani rekonstrukciji Ceste herojev. Gre za obnovo ceste od križišča pri Ljubljanski banki do odcepa na Koštialovo ulico. Priprave na ta zahtevna in draga dela je novomeška občina skupnj z Republiško upravo za ceste začela leta 1991.
Za načrtovano prenovo oz. rekonstrukcijo te novomeške ceste naj bi obnovili vozišče in v celoti komunalne naprave in objekte. To pa pomeni, da je treba vse kamnite oporne zidove na zgornji strani prestaviti; zaradi razširitve vozišča na spodnji strani in ureditve pločnika in kolesarske steze pa se cesta močno približa tudi stavbam na spodnji strani Ceste herojev. Zaradi prestavitve sedanjih opornih zidov dostop do gimnazijske stavbe s ceste ne bi bil več možen.
Lokacijski načrt, ki ga je izdelal novomeški Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje,
so delegati občinske skupščine sprejeli konec lanskega leta, lokacijsko dovoljenje pa je ministrstvo za okolje izdalo februatja letos. Projekte, ki bodo veljali 1,5 milijona tolaijev, dela novomeško Cestno podjetje. Za pridobitev gradbenega dovoljenja pa bo treba z lastniki stavb in zemljišč, ki jih zadeva rekonstrukcija, skleniti sporazume o odškodnini in rešiti vsa premoženjsko-pravna razmerja. Medtem ko so te zadeve z lastniki na zgornji strani ceste v glavnem že urejene, je na spodnji strani, kjer so predvideni posegi zahtevnejši in obsežnejši, stvar težja in zahteve lastnikov večje. Zato razmišljajo tudi
o možnosti, da bi cesto širili samo na zgornjo stran.
Za gradbeno dovoljenje pa bo treba poleg ureditve zadev z lastniki zagotoviti tudi potreben denar za to drago podjetje. Dela naj bi stala kar 198 milijonov tolarjev. Največja postavka, 30 milijonov tolarjev, so odškodnine, medtem ko je vozišče z robniki ocenjeno na 26,4 milijona tolarjev. Rekonstrukcijo Ceste herojev (po novem bo to Seidlova ulica, kot se je nekdaj že imenovala) naj bi financirali iz programa občinskih obveznic in sredstev Republiške uprave za ceste. Ker je prodaja obveznic ustavljena, občina letos ne bo mogla zagotoviti potrebnega denarja, iz republiškega proračuna pa je zagotovljenih 30 milijonov tolarjev. S tem denarjem naj bi plačali projektno dokumentacijo in odškodnine lastnikom stavb in zemljišč.
Manjše težave imajo tudi pri oskrbi z vodo Dvora z okolico, v višjih predelih okoli Šmarjete in na delu škocjanskega vodovodnega sistema. “Tam prihaja do slabše oskrbe zato, ker ljudje kljub prepovedi zalivajo
SUŠA NA GORJANCIH - Danes se mehovska gospa pri slovitem gorjanskem studencu ne bi napila krepčilne in zdravilne vode, ki ji je kot pripoveduje bajka, vrnila zdravje in mladost.
• V suhe vodovodne sisteme oz. v tamkajšnje rezervoarje Komunala vodo dovaža, in sicer po kakih 110 kubikov na dan, za kar je potrebno po 20 voženj vsak dan. Začeli so v zadnjem julijskem tednu in nič ne kaže, da bo suše kmalu konec. Vsak dan dovažanja vode stane Komunalo okoli 60.000 tolarjev. Sicer pa novomeška Komunala proda od 11 do 13 tisoč kubikov vode na mesec, slabo polovico je porabi industrija.
! pripoveduje ,	.
'Izvir Gospodične je v tej nudi suši presahnil in vodo za planinski dom morajo voziti iz doline. In to po kakšni poti! Zajetje v Stopičah, kamor se steka voda z Gorjancev, je še dovolj vodnato. Od tam voda teče v mesto, od koder jo s cisternami vozijo v rezervoar v Gabrje, kajti gabrsko zajetje je tudi presušilo. Iz Gabrja pa vodo vozijo na Gospodično. (Foto: A. B.)
Cesta za povezavo Podgoija
Lokacijski načrt za cesto Dolž-Pangrč Grm-Gabrje je izdelan - Prepotreba prečna povezava
vrtove in vinograde, gasilci pa točijo vodo na neustreznih odjemnih mestih,” trdi inž. Kelvišar. V suši prihaja še pogosteje do okvar, zlasti na dotrajanem omrežju. Na škocjanskem omrežju je bilo 5 okvar v tednu dni, na cevovodu med Žužemberkom in Dvorom pa 5 v enem samem dnevu.
A. BARTEU
V BOHINJU PETI TABOR SKD
NOVO MESTO - V nedeljo, 5. septembra, bo v Bohinju 5. tabor slovenskih krščanskih demokratov. Slavnostni govornik bo predsednik SKD Lojze Peterle. Udeleženci se bodo ob 10. uri lahko udeležili slovesne maše na Brezju, kulturni program pa bo popestren s vrsto spremljajočih dejavnosti. Informacije in prijave v ponedeljek, sredo in petek od 7. do 9. ure v pisarni SKD, Ulica talcev 12, v Novem mestu ali po tel. 22-278.
A. B.
kratkem končno le dobil spodobno cesto. Gre za cesto Dolž - Pangrč Grm - Gabrje v dolžini okoli 2,4 km. Medtem ko Pangrč Grmom z Gabrjem že povezuje asfaltna cesta, ki je predvidena za razširitev, pa bo treba najtežji del te povezave med Dolžem in Pangrč Grmom zgraditi tako rekoč na novo, in to po trasi sedanje poti, ki je v najboljšem primeru prevozna s traktorjem, zgraditi bo treba tudi most čez potok Klamfer, ki teče po dolini med Dolžem in Pangrč Grmom. Ta cesta ima pomen za štiri podgorske krajevne skupnosti: Dolž, ki bi tako dobil povezavo z Gabrjem; za Gabrje, za katero bo ta cesta močno skrajšala pot do gorjanske ceste; za Stopiče, kamor spada Pangrč Grm (pokopališče za to vas pa je na Dolzu); in konec koncev tudi za Podgrad, saj imajo ljudje od tam še vedno vinograde tudi v Ještovcih in Šmiklavžu nad Pangrč Grmom.
Gradnja bo precej zahtevna zaradi strmega spusta z Dolža do potoka in vzpona od potoka do ceste Pangrč Grm - Gabrje. Hkrati pa gre tudi za poseg v občutljivo krajino, zato morajo biti načrtovalci še toliko bolj pozorni in previdni. Lokacijski načrt je že bil razgrnjen in bo predložen v sprejem delegatom občinske skupčine na eni oa jesenskih sej. Izvedba naj bi potekala po etapah. Kot rečeno, bo cesta od Dolža do potoka Klamfer tekla po trasi sedanje poti, od mostička ao ceste za Gabrje pa naj bi šla po novi trasi. Na koncu te ceste, se pravi v Gabrju, je predvidena avtobusna postaja s poslovnim objektom.
Pri gradnji ceste na občini računajo s soudeležbo republike, in to iz sklada za demografsko ogrožena območja, kamor Podgorje vsekakor sodi, poleg tega pa so vsi ti kraji tudi v 10-kilometrskem obmejnem območju. Seveda bo šel znaten del denarja za gradnjo iz občinskega proračuna, svoj delež pa bodo morale primakniti tudi te štiri krajevne skupnosti in prebivalci iz teh podgorskih krajev.
A. B.
DEŽURNE TRGOVINE
V	soboto, 21. avgusta, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 7. do 19. ute: Market Ragovska
od 0. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 10 ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: maiket Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7. do 19.30: trgovina Vita • mlečni diskont, Šmihel
od 7. do 14.30: mini market M^a, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas
od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna
od 0 do 16. ure: mini market Pero, Stopiče od 8, do 20, ure: Perko, market v Šentpetru
•	Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Samopostrežba
•	Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Rog
•	Žužemberk: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market
•	Straža: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba
V	nedeljo, 22. avgusta, bodo odprte naslednje prodajalne živi:
•	Novo mesto: od 8. do 11. ure: Dolenjka, Samopostrežba, Glavni trg
od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12 uie: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 8. do 13, ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7. do 19.30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel
od 8. do 11. ure: mini maiket Maja Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas
od 8. do 12 ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna
od 8. do 12 ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Šentpetru
Novomeška kronika)
SANTA BARBARA - Vse bolj uveljavljajoči se način družinske podjetnosti je tudi kombinacija gostilne oz. bifeja in trgovine, kar je še »sebej primemo za razmere v vaseh. V eni takih je prejšnji teden gost poleg malega piva na terasi želel v trgovini kupiti še zaboj radenske. Pivo mu je čedna mladenka takoj prinesla, in to mrzlo, na radensko je moral pa kar lepo počakati. “Gazdarica” je gledala razvlečeno pocukrano ameriško nadaljevanko Santa Barbara, ki jo menda že izpred vojne predvajajo na zagrebški TV. In ga m kšefta, zaradi katerega bi si šefica pustila vzeti ta užitek.
NETOPIR - Poleti, ko v ribji restavraciji strežejo na prijetnem in senčnem gostinskem vrtu, je prvi notranji del restavracije zaprt. To je očitno prišlo na ušesa tudi netopirjem, ki imajo za svoj dnevni počitek nadvse radi take zapuščene kraje. In tako je te dni natakar junaške krvi neustrašno z metlo po restavraciji preganjal predstavnika te živalske vrste, ki pa se je, zahvaljujoč svojemu izvrstnemu radarskemu sistemu, spretno izmikal grozečemu šviganju čarovniške vespe.
TENIS - V manjšem kraju na ameriški Floridi, kjer je doma Jim Courier, dolgo časa prvi tenisač sveta, sedaj pa številka 2, imajo eno samo teniško igrišče. V Novem mestu in bližnji okolici jih je toliko, da lahko pričakujemo, da se bo sloviti turnir v Wimbledonu slej ko prej spremenil v navadno podgorsko prvenstvo.
JACAZ - V hodniku pred prostori novomeške Ljudske knjižnice visi na steni nekaj slik velikih slovenskih Itumih mož, kar je lepo in prav. Vprašanje pa je, če na to mesto sodi tudi originalna risba mladega Jaca-za, kot se je takrat podpisoval Božidar Jakac. Prvi dan leta 1917 je narisal svojega najboljšega prijatelja Mirana Jarca. Vsekakor sodi ta risba kam drugam kot na hodnik, kjer visi popolnoma nezaščitena.

Ena gospa je rekla, da jo zanima, le je vsakodnevno večurno izdatno zalivanje novomeškega nogometnega igrišča v času prepovedi in skrajnega varčevanja s pitno vodo kaj v zvezi s tem, da je predsednik novomeške vlade hkrati tudi predsednik nogometnega kluba.
TEČAJ
SLOVENŠČINE ZA OTROKE IZ BIH
NOVO MESTO - Večina učencev OŠ za otroke iz BiH, ki jih je bilo v tem šolskem letu v novomeški občini 110, ne preživlja počitnic na morju ali v planinah, ampak se v svojih začasnih bivališčih ukvarja z najrazličnejšimi aktivnostmi: slika na steklo, kipari, plava v Dolenjskih Toplicah, prireja izlete v naravo in tako jim ni dolgčas. Učenci, ki so končali 8. razred OŠ, pa so imeli tudi tečaj slo-veaskega jezika. Trajal je 14 dni, vodila pa ga je Darja Jakše, absolventka Filozofske fakultete v Ljubljani. Tečaj je obiskovalo 12 prostovoljcev, ki so bili nad slovenskim jezikom navdušeni in so tečaj tudi uspešno opravili.
V SOBOTO DRUŽABNO SREČANJE V PODTURNU
PODTURN - Domače gasilsko društvo bo tako kot vsako leto v soboto, 21. avgusta, ob 19. uri na ploščadi za gasilskim domom priredilo družabno srečanje ljudi dobre volje. Za razpoloženje bodo poskrbel bel Rubin, srei pljica in hrana.
poskrtreli aasam-čelov, dobra ka-
Vabljeni!
Trgovina obutve BENEFOT
Ljubljanska 27, Novo mesto - JAVNA SKLADIŠČA
Največja trgovina obutve v Novem mestu.
(Črnomaljski drobir)
SMETIŠČA - Na Komunali, ki vodi javna dela v občini, se jezijo, da prostori, s katerih so očistili na črno odložene smeti, vzdržijo navadno čisti le dan ali dva. Potem ljudje znova naredijo ilegalno odlagališče in ves trud čistilcev je zaman. Oblast se bo morala česa domisliti. Navadno pomaga že, če nepridiprave udari
P° !£Pu' **
STRANIŠČA - Probleme s prostori, zlasti tistimi, kamor gre še cesar peš, imajo tudi na bolj ali manj organiziranih kopališčih ob Kolpi, ki jih v tej poletni vročini ne manjka. Zadnjič je občinska vlada tuhtala, kako bi lahko čim ceneje, a kljub temu učinkovito rešili ta problem. Pa se je nekdo domislil, da bi bilo najbolje, če bi prihodnje leto okrog vseh potencialnih kopališč posadil! koruzo. To ni govoril na pamet, ampak iz izkušenj. Pred leti je namreč koruza v bližini kopališča v Vinici dosegla nadpovprečen hektarski donos.
GOSTILNE - Bela krajina je znana po tem, da v njej poganjajo gostilne, barčki in podobni kafiči kot gobe po dežju. Medtem ko si v Črnomlju skoraj nihče več ne more predstavljati, da bi odprl kakšno obrt, ne da bi poleg nje imel še bife, so v Metliki postali zadnje čase bolj previdni. Dobro poučeni so iz kronik izbrskali, da je bilo pred drugo vojno v Metliki 29 gostiln, sedaj pa jih je 28. To je razlog, da se bojijo odpreti še eno, saj so prepričani, da bo potem zopet izbruhnila vojna.
Sprehod po Metliki
KAR NEKAJ MLADENK IN MLADENIČEV nosi po Metliki in njeni okolici majice z napisom Gheto liber alles. Izdelek je dal na svetlobo lastnik diskoteke Gheto Srečko Kočevar. Slogan spominja občutljivejše krajane na zloglasno nemško “popevčico” Deutschland, Deutschland iiber alles, toda za njihovo negodovanje nima nihče posluha razen medicine morda, ki je za razrahljane živčke že pred mnogimi leti odkrila apaurin in druge tabletke. Kar zadeva kakovost, razgibanost in izvirnost, je diskoteka Gheto res nad drugimi, pa bi se dalo to povedati z navadnim slovenskim stavkom. A kaj, ko je vse, kar je domače, vredno pišljivega oreha! Vsaj v očeh Srečka Kočevarja.
NA VIŠKU KOPALNE SEZONE so se pojavili na obrežju Kolpe ribiški čuvaji, ki so presenetili marsikaterega domačega in tujega turista brez ribolovne dovolilnice. “Divje” ribiče je kazen spravila v slabo voljo, a tudi k pameti. Vse več se jih je zglasilo pri Ediju Maceletu, gos-. tilničaiju v Rajmeijevem bifeju. Edi namreč prodaja dnevne dovolilnice, ob njih ponudi seveda tudi dobro pijačo, lačnim pa še malico -enolončnico._____________
( Trebanjske iveri )
NABITA - Organizatoije 5. tabora SLS v Trebnjem je nekoliko presenetila dobra udeležba že na sobotni predstavitvi strankinega alternativnega programa. Sejna soba trebanjske občine je bila precej premajhna, da bi sprejela številne udeležence okrogle mize iz raznih slovenskih krajev. Nekateri so v zadušljivi sparini posedli kar po mizah. Zato je poslanec Alojz Metelko preimenoval okroglo mizo v - nabito. To pa še ni bil razlog, da ne bi bili nekateri razpravljalci prav vročekrvni, ko so razpravljali bodisi o komunističnih in drugih mafijah ter izdajalcih iz vrst krščanske demokracije. Kmet Jaka Sever iz Biča v grosupeljski občini je z levo roko v mavcu in močnim glasom na koncu brez ozvočenja komentiral, da to res “ni naša vlada, ki se ukvaija le sama s sabo in z aferami”.
TOPLAK - Še utrinek z nastopa dr. Ludvika Toplaka na “nabiti” mizi. Toplak se je spomnil, da je v isti dvorani pred tremi leti, ko je tekla beseda o denacionalizaciji, komaj umiril dve 85-letni starki, ki sta mahali z berglami, ko je skušal pojasniti, da ne bo tako preprosto, da bi dobile nazaj ravno tisti kos nacionalizirane zemlje, kjer je sosed postavil hišo. Ko je Toplak takrat vprašal, kje so pa “ta mladi”, da morata onidve takole betežni hoditi po sestankih, sta starki odvrnili, da imajo otroci tako službo, da se ne smejo pojaviti. In vendar se premika!
J A N A
NAŠ JUNAK
ussuc
•"•-AVI IN npr O VI til
~KAMERA ODKRIVA - Tale zapriseženi demosovec iz Ljubljane v druščini z obrambnim ministrom Janezom Janšo je bil s tem transparentom v nedeljo kar opažena figura 5. tabora SLS. Ljubljančan upa, da se bo Demos spet “pobral”. (Foto: P.
P)

IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Sv. Rok pod novo streho
Ostrešje in streho podružnične cerkve v Nestoplji vasi so krajani obnovili z lastnimi močmi
NESTOPUA VAS - Skoraj tri leta so zbirali v vaseh okrog podružnične cerkve sv. Roka v Nestoplji vasi v semiški fari denar in material za ureditev ostrešja in strehe na cerkvi, ki je bila po sedaj znanih podatkih zgrajena leta 1646, ko ie v tistih krajih razsajala huda kuga. Pred stoletjem so skodle prekrili s pločevino. Tokrat pa so se prebivalci sosedske, torej Nestoplje vasi, Lipovca, Brezja, Pugleda in Starihovega Vrha ter Kota m Sadinje vasi, od koder se tudi pokopavajo k sv. Roku, odločili, da povsem obnovijo ostrešje.
Za vasi, v katerih je skupaj le nekaj več kot sto gospodinjstev, je bil to kar obilen zalogaj. Sami so namreč darovali les za ostrešje, v glavnem vse delo opravili udarniško, vsako gospodinjstvo pa je prispevalo še po deset tisočakov. Na srečo so jim z denaijem priskočili na pomoč tudi izseljenci iz Kanade in Amerike, za kar so jim domačini zelo hvaležni. “Na delovno akcijo smo se dobro pripravili, tako da je bila streha razdrta in na novo postavljena ter prekrita z bakrom v pičlih desetih dneh. Poleg požrtvovalnim vaščanom gre zahvala za hitro opravljeno delo tudi obrtnikom Slavku Gregoriču, Jožetu Južniču in Jožetu Kambiču,” pove Martin Pečavar iz Nestoplje vasi, ki je predsednik cerkvenega odbora pri sv. Roku, ob tokratni gradnji pa tudi gradbenega. Poleg tega je cerkveni ključar. Ta tradicija se Pečavaijeve hiše drži že nekaj generacij.
Cerkveni odbor načrtuje tudi ureditev fasade, ko bodo seveda zbrali dovolj denarja. Letos bo ob žeg-nanju, ki bo 22. avgusta, le svečana blagoslovitev štrene. Ob tej priložnosti bo pokopališko-pogrebni odbor pripravil tudi hrano in jeda-
čo za vse, ki se bodo odločili za romanje k sv. Roku v Nestoplji vasi, ki s svojo okolico velja za eno najbolj urejenih pokopališč v Beli krajini.
M. B.-J.
Martin Pečavar
Podružnična cerkev sv. Roka v Nestoplji vasi
jmd
. E
Vsaj dva razloga za zadovoljstvo
Strekljevski gasilci poleg uspeha na olimpiadi v Berlinu proslavili tudi prevzem novega gasilskega vozila - Premalo denaija za gasilstvo
ŠTREKLJEVEC - Štrekijevski gasilci so v nedeljo pripravili slovesnost, ki se je začela s povorko gasilcev iz domačega kraja in sosedinih vasi ter pobratimov iz gasilskega društva Ljubljana Stožice. Imeli so k^j proslavljati, sgj so se pred mesecem vrnili z gasilske olimpiade v Berlinu s srebrno značko. Poleg tega pa so, tudi zaradi uspehov, ki so jih v zadnjem času kot najboljši belokranjski gasilci dosegli v gasilstvu, dobili v uporabo še kako potrebno in težko pričakovano gasilsko vozilo.
Tajnik gasilskega društva Štreklje-vec Alojz Vidmar je orisal razvoj društva, ki je bilo ustanovljeno v začetku leta 1935, avgusta istega leta pa so že postavili gasilski dom. Dve leti pozneje so dobili prvo brizgal-
no, ki so jo uporabljali vse do leta 1974, leta 1938 pa so razvili svoj prapor. Društvo je bilo pred drugo
POMEMBNA PRIDOBITEV- Dr. Blaž Mlačak pregleduje pacienta z novim ultrazvočnim aparatom za ugotavljanje bolezenskih sprememb na ožilju glave, vratu, rok in nog, za katerega so skoraj v celoti zbrali denar Slovenci iz kanadske države Ontario. (Foto: M. B.-J.)
Odslej tudi zgodnje odkrivanje
Z ultrazvočnim aparatom, za katerega so denar zbrali kanadski Slovenci, bo moč odkriti zgodnje znake bolezni in s tem preprečiti kap ali gangreno
METLIKA - 25 tisoč kanadskih dolaijev, ki so jih z dobrodelnimi akcijami zbrali Slovenci iz Kanade in jih nedavno podarili metliškemu zdravstvenemu domu za nakup dragega medicinskega aparata, je bil zagotovo dobro naložen. Ultrazvočni aparat za ugotavljale bolezenskih sprememb na ožilju glave, vratu, rok in nog, ki so ga kupili za zbrani denar, v zdravstvenem domu namreč že služi svojemu namenu.
Kot je povedal direktor zdravstve- srčne kapi. V istem obdobju pa je
nega doma dr. Blaž Mlačak, z aparatom lahko ugotavljajo zgodnje po-apnitve ožilja, kot tudi trombozo ven. Predvsem je pomembno, da je moč odkriti bolezenske spremembe, še preden bolnik čuti klinične znake bolezni. “Zgodnja diagnostika teh bolezni omogoča preprečevanje bolezenskih zapletov kot so možganska ali srčna kap in gangrena. V zadnjem desetletju se je v razvitih deželah do 30 odst. zmanjšala umrljivost zaradi
bivši Jugoslaviji oz. v Sloveniji umrljivost zaradi kapi narasla za 80 odst. Prav zgodnje odkrivanje in odstranjevanje dejavnikov tveganja sta pripomogli k zmanjšanju umrljivosti v razvitih državah. Upamo, da bomo sedaj tudi pri nas prav s pomočjo tega aparata lahko rešili marsikatero življenje,” pravi dr. Mlačak.
Aparat, za katerega so skoraj v celoti zbrali denar kanadski Slovenci, je eden sodobnejših te vrste in je
v celoti računalniško voden. Za sedaj je edini v Beli krajini, zato je namenjen prebivalcem obeh belokranjskih občin. To je bila tudi želja več kot dvesto darovalcev denaija. “Prav tem smo še posebej hvaležni, da smo lahko prišli do aparata, ki ga drugače gotovo ne bi mogli kupiti. Prijetno smo bili presenečeni, da so se naši izseljenci tako hitro in v tako velikem številu odzvali na našo prošnjo za pomoč. Ta humanitarna akcija nas ni le zbližala z rojaki onkraj Atlantskega oceana, ampak je pripomogla tudi k dvigu diagnostike v belokranjskem zdravstvu na višjo raven,” pove dr. Mlačak
M. BEZEK-JAKŠE
Podjetneži ne potrebujejo pomoči
Letos slab odziv na javni razpis za denar za pospeševanje obrti, podjetništva in kmetijstva - Letos subvencioniranje obrestne mere 17 prosilcev - Podaljšan rok
TREBNJE - Na javni razpis za razdelitev sredstev za pospeševanje razvoja obrti, podjetništva in kmetijstva iz občinskega proračuna za letošnje leto , ki je bil objavljen v Dolenjskem listu, se je na tuknjšnji občinski sekretariat za družbeno planiranje in gospodarstvo prijavilo 20 investitorjev. Sekretarka Mnjda Ivanov pravi, da so pričakovali večje število vlog. Ker za subvencioniranje obrestne mere ne bo porabljen celoten znesek razpisanih sredstev, to je 2.600.000 tolaijev, je trebanjski izvršni svet sklenil, da bo letos razpis podaljšal do razdelitve sredstev oz. nnjkasneje do konca novembra.
Posebna komisija je pripravila predlog razdelitve 2.225.000 tolaijev subvencij 17 investitoijem, ki lahko pri banki po pogojih javnega natečaja občine pridobe pri banki posojila za skupaj 11.548.000 tolarjev. Po en obrtnik, podjetnik in kmet niso oddali popolnih vlog, zato je komisija pod vodstvom Alojza Zupančiča obravnavala le 17 popolnih vlog, in sicer 9 s področja obrti in 8 za kmetijstvo. Pri nekaterih prosilcih je višina zaprošenega posojila sicer presegala 30 odst. predračunske vrednosti, kar pa ni omajalo čvrstih načel “igre” komisije.
Pri obrtnikih bo Anton Grablovec iz Šentlovrenca s pomočjo posojila prenovil obrtno delavnico za popravilo kmetijske mehanizacije in vulkani-zerstvo, Lidija Jerlah iz Velikega
Gabra za prenovo gostilne in Marija Smolič iz Migolske Gore za nabavo opreme za trgovino in okrepčevalnico. Marjan Redek iz Vine Gorice bo obnovil in popravil obrtno delavnico, Cvetka Miklič bo nabavila elektronsko tehtnico za trgovino, Bojana Ravnikar s Čateža bo uredila sanitaije in centralno ogrevanje, Olga Zore s Puščave bo nabavila opremo za bife, Jože Slavič iz Grma pa bo nabavil stroje in zaposlil delavca.
Kmetu Mihaelu Erženu iz Velike Strmice bo posojilo pomagalo pri gradnji hleva in silosa, Pavlu Lampretu z Vesele gore pri gradnji hleva, Alojzu Roglju iz Češnjevka pri nabavi molznega stroja in opreme za mlekarno, Jožetu Zupančiču z Iglenika in Janezu Marnu iz Dolenje Dobrave pri dograditvi hleva, Ju-
PROŠNJA OORK METLIKA
METLIKA - Občinska organizacija Rdečega križa Metlika je razposlala blizu petsto pisem obrtnikom in podjetnikom za denarno pomoč, ki jo potrebujejo za organizacijo proslave ob 40-letnici krvodajalstva. Večina prejemnikov dopisa se sprašuje, kolikšno vsoto naj napiše na priloženo prazno položnico. Vodstvo OORK zagotavlja, da bo dobrodošel vsak tolar, tiho pa pričakuje od 1000 do 2000 SIT od posameznega obrtnika oz. podjetnika. Po vsej verjetnosti bo proslava na Vinomeru v začetku jeseni.
REGICA NA VESELICI V RADATOVIČIH
RADATOVIČI - KUD Žum-berak bo v soboto, 21. avgusta, priredilo v Radatovičih vrtno veselico s kulturnim programom. Kot gostja bo nastopila Regica iz imenitne televizijske nadaljevanke Gruntovčani.
Vabljeni!
vojno zelo dejavno tudi na kulturnem področju. Iz vojne se ni vrnilo 17 od 73 takratnih članov. Ob 50-letnici dela so odprli nov gasilski dom. Takrat so podpisali tudi listino o pobratenju z gasilci iz Stožic. Društvo, ki danes šteje 174 članov, od tega 27 žensk, je pred šestimi leti dobilo novo motorno brizgalno, s katero so bili, kot tudi že prej, večkrat črnomaljski občinski prvaki.
Čeprav so imeli Štrekljevčani tokrat veliko razlogov za veselje, pa je predsednik občinske gasilske zveze Niko Novak opozoril tudi na težke razmere v gasilstvu. Država namreč zanj namenja preskromna sredstva, tako da dotacije ne zadostujejo niti za redno delovanje društev. Poudaril je, da bo vse manj gasilcev, ki bodo sposobni nabavljati opremo in potem nositi še odgovornost za njeno vzdrževanje.
Predstavnik Zavarovalnice Tilia Jože Štrbenc je kot boter predal ključe novega vozila poveljniku štrek-ljevskega gasilskega društva Antonu Malnariču ter jim zaželel še mnogo uspehov. Malnarič je v zahvali dejal, da želi, da bi vozilo uporabljali predvsem za usposabljanje in manj za gašenje požarov. Vozilo je blagoslovil tudi semiški župnik Janko Štampar. Ob tem velja omeniti, da so se gasilci za nakup vozila zahvalili sponzorjem Zavarovalnici Tilii, Iskri Semič, skupščini občine Črnomelj, Krki Novo mesto, Zavarovalni skupnosti Triglav, Kometu Metlika in številnim drugim, ki so jim kakorkoli pomagali.
M. BEZEK-JAKŠE
NOVO GASILSKO VOZILO - Štrekljevsko gasilsko društvo velja vsaj glede na število prebivalcev za eno večjih v črnomaljski občini Ni hiše v vasi, od katere ne bi bil vsaj eden gasilec, ponekod pa je v gasilskih vrstah cela družina. Tudi v tem se kaže njihova zavezanost gasilstvu, zato ne čudi, da uspehi na tekmovanjih niso nobena redkost. In prav zaradi tega je novo gasilsko vozilo, ki so ga prevzeli v nedeljo, zasluženo darilo za njihovo požrtvovalnost. (Foto: M. B.-J.)
lijani Gabrijel iz Trebnjega pri prenovi hleva, Mariji Hostnik iz Blata pri dokončanju hleva in Marku Marnu z Mirne pri nabavi konjev in opreme
• Lani so podelili posojila prek banke 12 kmetom, 15 obrtnikom in 5 podjetnikom. Dve obrtnici - šivilja in frizerka posojila sploh nista izkoristili, kozmetičarka pa je denar v celoti vrnila, ker je salon prodala. Pri obrtnikih pogojev po sklepu izvršnega sveta o odobritvi posojila niso izpolnili Pij Vavtar iz Krtine, ker še ni pridobil obrtnega dovoljenja oz. se ni samozaposlil, Jani Prosenik iz Paradiža, ki ni zaposlil treh delavcev za nedoločen čas, Vilma Vire iz Trebnjega, ki ni pridobila obrtnega dovoljenja oz. se ni samozaposlila, Anton Hočevar iz Slepška, Marjan Redek iz Vine Gorice in Jože Abina iz Gorenje vasi, ki niso zaposlili po enega delavca za nedoločen čas.
za konje za izvedbo programa konjeniške dejavnosti na družinski kmetiji.
P. P.
Letošnje plakete četverici
Nacetu Bukovcu, Francu Polanku, Janezu Gorencu in Darku Krištofu
TREBNJE - Ob bližnjem občinskem prazniku bodo podelili plakete občine Trebnje štirim zaslužnim občanom: 72-letnemu upokojencu Ignaciju Bukovcu iz Trebnjega, 79-Jetnemu kmetu s Hrast-nega pri Šentrupertu Janezu Gorencu, 66-letnemu upokojencu Božidarju Krištofu z Mirne in 62-letnemu upokojencu Francu Polanku iz Trebnjega.
Bukovec je kot učitelj telesne vzgoje veliko prispeval pri razmahu telesnokulturnega življenja v kraju. V začetku gradnje šole je bil v.d. ravnatelja šole in je vodil to naložbo. Oa ustanovitve leta 1948 je član AMD in je delal v društvu kot inštruktor, tajnik društva, vodja šole, ie od leta 1957 pa je predavatelj cestnoprometnih predpisov. Veliko je pnspeval pri vzgoji mladih voznikov. Je dolgoletni smučarski vodnik in vaditelj.
Gorenc je mladostna leta preživljal brez očeta, ki ga je izgubil v 1. svetovni vojni. Po končani osnovni šoli v Šentrupertu je ostal doma na kmetiji in jo začel posodabljati. Kot odbornik občine Šentrupert in okraja Novo mesto se je zavzemal za napredek vasi. Bil je med prvimi, ki so si prizadevali za elektrifikacijo vasi v začetku šestdesetih let, pozneje pa je spodbujal posodobitve slabih cest
v kraju. Vseskozi je uspešno kmetoval.
Krištof se je že zarana zapisal telesni kulturi, predvsem v amaterskih društvih in klubih. Vključen je bil v Okrajno fizkultumo zvezo Trebnje inpozneje še v novomeško, delal pri TVd Partizan na Mimi, bil sekretar in tudi predsednik ZTKO. Po ustanovitvi nogometnega kluba na Mimi v letu 1967 je bil sekretar in predsednik, zdaj pa je gospodar. Ze tretjo tekmovalno sezono vodi ligo malega nogometa. Veliko je naredil za obnovo planinske koče na Deben-cu.
Polanko se je izučil za mlinarja, nato se je zaposlil v organih za notranje zadeve, postal referent za promet na občini Trebnje, nato pa upravnik gostišča Grmada. Leta 1979 se je zaposlil na KS Trebnje in to delo vestno opravljal do svoje upokojitve. Zavzemal se je za posodobitev cest, oskrbo s pitno vodo, izgradnjo telefonskega omrežja ter za povezovanje z organizacijami in društvi. Zelo je aktiven v lovski družini v Trebnjem, Zvezi šoferjev in avtomehanikov, Društvu vinogradnikov, AMD Trebnje. Je eden ustanovnih članov AMD, kjer je bil inštruktor, tajnik društva in vodja šole.
P. P.
il
lili
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Ljubljana ne vidi obmejnih težav
Marija Mestnik, ki vodi kočevsko podjetje Integral-Stojna o slabih prometnih razmerah v obmejnih krajih - Nobene zveze z Osilnico po slovenski strani
KOČEVJE - Marijo Mestnik smo vprašali, kako je zadovoljna z zasedenostjo sezonskega avtobusa v Kolpsko dolino, če je k^j zapletov pri vožnji avtobusa po hrvaškem ozemlju do Osilnice in kako posluje turistično-prometno-informativna pisarna, ki so jo odprli na kočevski avtobusni postaji ob začetku sedanje turistične sezone. Odgovorila je:
ozemlju, nima nobenih težav, vsaj doslej jih ni bilo. S tem avtobusom so se v minulem šolskem letu vozili
Krožna avtobusna proga Kočevje (odhod ob 15.15)-Dol-Fara-Kočevje (prihod ob 17.30) pobira v Kočevju delavce, ki se vračajo z dela, in tiste, redke, ki se odpeljejo na kopanje na Kolpo z avtobusom in ne svojim osebnim avtom; ob povratku v Kočevje pa pobere v glavnem kopalce. Proga bi bila gotovo lahko bolje zasedena, kot je. Od Dola do Bilpe je na cesti še kar red, saj so tu ljudje vajeni avtobusov; od Žage do Slavs-kega laza, kjer ni nikoli vozil avtobus, pa je predvsem ob sobotah in nedeljah cesta pogosto zatrpana z osebnimi avtomobili, da se avtobus komaj prebije mimo.
Avtobus, ki vozi iz (Ljubljane) Kočevja do Osilnice, in to od Broda na Kolpi do GaŠparcev po hrvaškem
pogo
Klavrn konec gradbenega velikana
Upniki kočevskega Zidaija dobili maiy kot tretjino
KOČEVJE - Upniki, ki uveljavljajo svoje terjatve do Splošno gradbenega podjetja Zidar, p.o., v stečaju, so te dni prejeli osnutek glavne razdelitve stečajne mase. Svoje teijatve je v zakonskem roku uveljavljalo nekaj nad 240 upnikov iz raznih krajev slovenske države in nekdanje Jugoslavije. Zahtevki njihovih terjatev so mnogi višji, kot jih bodo uspeli dobiti iz stečajne mase. Po sedanjih izračunih, bodo prejeli manj kot eno tretjino svojih zahtevkov. Oddelek za gospodarsko sodstvo je potrdil osnutek za glavno razdelitev in razpisal, da bo preizkus teh terjatev 22. septembra letos na sodišču v Ljubljani. Podjetje Zidar bo v kratkem izbrisano iz sodnega registra in bo prenehalo obstajati. Prav pa je, da se spomnimo ob tem, da je bil kočevski Zidar nekoč gigantsko gradbeno podjetje, ki je imelo svoje poslovne enote v Ljubljani in Reki.
V. DRAGOŠ
v šolo tudi hrvaški šolarji. Le s plačilom njihove voznine je nekaj manjših zapletov. Pričakujemo, da bomo šolarje vozili tudi to šolsko leto, čeprav še nimamo sklenjene ;odbe.
1 ni z Osilnico nobene cestne zveze po slovenski strani. O tem so različna mnenja: naravovarstvena in druga. O tem bi dejala le: če bi naravovarstvenik, ki najbolj naspro-
NOVI TURISTIČNI DELAVCI
FARA - Mlado Turistično-šport-no društvo Kostel šteje
cno-šport-okofi 30
članov. Te dni so se v društvo včlanili Jana Ožanič, gostišče Jana v Štal-cerjih; Ivan in Sonja Bartol, kamp na Žagi; Vili Klarič, bife Kvik v Zavrtki ob Kolpi; Anton Janežič iz Žlebov, ki pripravlja ustanovitev kampa, in gostinski delavec Marjan Volek iz Fare.
Zaplet z nemško pomočjo
Najprej seje zapletlo pri carinjenju, nato pa še pri ugotavljanju zdravstvene neoporečnosti
KOČEVJE - Kočevska občina že nekaj let lepo sodeluje z nemško občino Oer-Erkenschwick. Omenimo naj le, da so Nemci pomagali našim pri nastopih na igrah prijateljstva, pomagajo šolarjem pri nadaljnjem pridobivanju znanja nemškega jezika, pomagali so pri prizadevanjih za osamosvojitev Slovenije itd. Tokrat pa so, minuli ponedeljek, pripeljali v Kočevje kar s tremi avtomobili nemškega Rdečega križa humanitarno pomoč. Že tisti dan so jo nameravali nekaj razdeliti tistim, ki so najbolj potrebni pomoči, preostalo pomoč pa uskladiščiti v skladišču občinskega odbora Rdečega križa v domu starejših občanov. Skupno so nemški dobrotniki pripeljali - kot je povedal njihov predstavnik Emst Safand, ki je v Nemčiji zbiral pomoč - 3.700 kg moke, 1.000 kg sladkorja, 530 1 olja, 260 kg pralnega praška, 90 kg mila in 300 kg oblačil, kar vse so zbrali pri zasebnikih.
Suša ne izbira žrtev
Z izredne seje sevniške vlade - Škodo (navečja je v živinoreji) ocenujejo na okrog 862 milijonov tolarjev
SEVNICA - Vse kaže, da bo letos v sevniški občini največjo škodo zaradi suše spet utrpela živinoreja, ker je je največ, pa tudi, ker je že jasno, da ne bo moč pridelati dovolj krme. Prvi odkos trave je bil sicer skoraj normalen, drugega marsikje sploh ni bilo, za nadaljnje pa je sploh vprašanje. Na pašnikih se ne obrašča travna ruša. Stroški prevozov za 2.000 kubikov pitne vode za živino se že sučejo okrog milijona tolarjev.
Na referatu za kmetijstvo pri občinskem sekretariatu za gospodarstvo in finance ocenjujejo, da znaša skupna škoda že 861,956.000 tolarjev. Pri travinju računajo na vsaj 60 odst. manjši pridelek, prav tako pri koruzi za zrnje. Pri silažni koruzi in ostalih krmnih rastlinah, posejanih na 990 ha, pa 70-odstotna prizadetost pomeni 24.255 ton manj pridelka. Žitarice so prizadete 35-odstotno, krompir in ostale vrtnine pa 40-odstoten. Hmelja je 52 ha, od tega je 28 ha nenama-kanih, kjer računajo na polovičen izpad. Zaradi prekomernega trebljenja plodov v juniju, kasneje pa zaradi sončnih ožigov je tudi 40-odstoten izpad na 130 ha plantažnih sadovnjakov. Velika posredna škoda pa lahko nastane v mladih nasadih do dveh let, saj ni praktično nikakršnega prirasta, posamezni deli nasadov pa se lahko popolnoma posuše, navajata dipl. inž. Tine Zupančič in inž. Ivan Kelhar. Na
20 ha je uničenih 12.000 sadik. V ekstenzivnih sadovnjakih ocenjujejo polovičen izpad pridelka. -Vinogradniki so že zaradi posledic
• Sevniški občinski izvršni svet je na svoji izredni seji sprejel ukrepe n^jniynejše pomoči za ublažitev posledic letošnje suše. Iz občinskega proračuna bodo zagotovili 5 milijonov za regresirale nabave krme za govejo živino in prašičerejo. Direkciji blagovnih rezerv so poslali pobudo za povečan odkup govejega in svinskega mesa, ker bo nnj-no zmanjšanje staleža živine. Ministrstvu za kmetijstvo predlagajo, naj letošnjo sušo opredelijo kot naravno katastrofo, zato naj izdela navodila za oceno škode za pridobitev državnih sredstev solidarnosti. Sevniška vlada predlaga republiški upravi za javne prihodke, naj prizadetim odpišejo del davkov in prispevkov iz zdravstvenega in pokojninsko-invalidskega zavarovanja. Z vsemi podrobnostmi ugodnosti, ki jih bodo deležni vsi kmetje, ne le kooperanti sevniške krneče zadruge, jih bo seznanila sevniška kmetijska svetovalna služba.
lanske suše in nadaljevanja ujme, se pravi izčrpavanja trsov, slabše oplodnje in osipanja tudi letos ob četrtino grozdja.
P. PERC
tuje obkolpski cesti, tu stanoval, zelo verjetno ne bi nasprotoval gradnji
• Turistično-informativna postaja se ubada z začetnimi težavami. Gradiva, ki bi ga morala imeti, sploh nima. Ni prospekta Kočevske, ni knjig o Kočevski in njenih zanimivostih, ni turističnih vodnikov, skratka: ni vsega tistega, kar imajo druga slovenska mesta in občine. Po vsem tem gradivu pa je zelo veliko povpraševanje, predvsem med našimi izseljenci.
obkolpske ceste. Iz Ljubljane pa vidi naše težave vse drugače in se ga ne tičejo.
J. PRIMC
DVOJE IMENOVANJ
KOČEVJE - Izvršni svet občinske skupščine Kočevje je na zadnji seji 6. avgusta dal soglasje za imenovanje medobčinskega gozdarskega inšpektorja Janeza Miheliča iz Kota v ribniški občini. Sklep bo veljal, ko ga bo potrdil tudi izvršni svet občine Ribnica. V svet osnovne šole Fara pa so namesto Franca Volfa mlajšega imenovali Majdo Lindič.
Žal pa so pri sprejemanju te pomoči nastali neljubi zapleti. Čeprav so bili o pomoči od Rdečega križa Slovenije pristojni carinski organi obveščeni in zaprošeni, naj bi ne delali nepotrebnih zapletov, se je vse skupaj le precej zapletlo. Najprej pri carini, kjer pa so zadevo kmalu rešili, nato pa še pri sanitarnem pregledu. Pošiljka - pripeljali so jo trije avtomobili - bi morala biti pregledana pri republiški sanitarni inšpekciji in spoznana za neoporečno. Vendar je bila pošiljka že v Kočevju, republiška inšpekcija pa, seveda, v Ljubljani. Najodgovornejši kočevski občinski voditelji in predstavniki RK so imeli veliko dela
Kupiš, a ni tvoje
Mnoge kupce stanovanj in garaž čakajo neprijetna presenečenja
KOČEVJE - V zadnjem obdobju je nakup stanovanj in drugih nepremičnin tudi v Kočevju kar živahen. Mnogi so kupili tako imenovana družbena stanovanja, drugi zasebne garaže itd. Kupci so vse izpeljali polteno in tudi plačali, pri prepisovanju novega premoženja pa se marsikomu zatakne; te najmanj skrbi naj bi imeli novi lastniki občinskih stanovanj, ki menijo, da so zdaj lastniki, v resnici, pa te niso, “ker je treba na prepis na soditču ali na vpis v zemljitko knjigo iz teh in onih vzrokov le nekoliko - nekaj let - počakati ”
Nekateri, ki so kupili stanovanje od podjetja ali garažo od zasebnika in to nameravali v zemljiški knjigi prepisati pa tega iz različnih vzrokov niso mogli. Navedem naj le dva primera, ki ju je doživel isti kupec.
Najprej je kupil garažo od zasebnika in ta je zatrdil, da ima vse potrebne dokumente o lastništvu. Pri pregledu v zemljiški knjigi pa se je ugotovilo, da prodajalec v resnici sploh ni lastnik zemljišča, na kateri sloji garaža (čeprav je zemljišče plačal), da je kot lastnik vknjiženo neko podjetje, ki je v likvidaciji, in da pravzaprav tudi to podjetje ni več lastnik, ker je zaradi njegovih dolgov na to zemljo vknjižena ali banka ali zavarovalnica in morda te kdo.
Po tej slabi izkušnji je šel kupec v zemljiško knjigo pogledat, kako je z njegovim lastništvom od podjetja kupljenega stanovanja, ki ga je seveda tudi že plačal itd. Tu je bilo presenečenje le večje. Podjetje, ki je prodalo stanovanje, sploh ni lastnik stanovanja, ampak je lastnik drugo podjetje, s katerim je bilo podjetje-proda-jalec stanovanja pred leti združeno, nato pa se je spet ločilo.
Človek, razumi, če moreš!
J. PRIMC
PRENOVA ŠEŠKOVEGA DOMA
KOČEVJE - SGP Grosuplje je v začetku prejšnjega meseca pričelo z deli na drugi fazi prenove Šeškovega doma. Dom,
kije bil-"""
Soki
Sokolski kodovan in 1947 obnovljen, je do leta 1963, ko je bila v njem zadnja republiška proslava ob 20-letnici zbora odposlancev, služil kot večnamenski prostor. S prenovitvenimi deli, ki so v teku in morajo biti zaključena najkasneje do začetka oktobra, saj bo 2. oktobra v počastitev 50. obletnice zasedanja zbora odposlancev v domu zasedal državni zbor, nameravajo domu, predvsem pa dvorani vrniti njegovo nekdanjo podobo. Dela financirata ministrstvo za kulturo in državni zbor. Ob zaključku del bo dom, ki je bil leta 1988 razglašen za kulturni in zgodovinski spomenik, Kočevju ponovno lahko nudil primemo dvorano za različne kulturne in druge prireditve.
PRIJAVE NA NATEČAJ
KOČEVJE - Na natečaj za pridobitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v republiki Sloveniji za leto 1993 so v kočevski občini prijavili 7 investicij s področja lokalne gospodarske infrastrukture. Gre za investicije v ceste ter vodovodne in čistilne naprave, za katere mora vsaj polovico potrebnega denarja zagotoviti občina. Za drugi del tega natečaja, kamor sodijo individualni zahtevki, so s področja kmetijstva pripravili 12 vlog, in sicer za razširitev kmetijske dejavnosti in razvoj kmečkega turizma, ter 11 vlog s področja malega gospodarstva. Na občinskem izvršnem svetu so določili prednostni red tistih, ki se potegujejo za republiški kredit (na 10 let z dveletnim moratorijem, vezan na devizno klavzulo z 2-odst. obrestno mero), vendar bo imelo zadnjo besedo pri tem, kateri programi bodo dobili denar, republiško ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj.
• Bolje hvaležen pes kot nehvaležen človek. (Perzijski pregovor)
DOLENJSKI LIST
inšpekcija. Kako se je vse končalo, v času poročanja še ne vemo in bomo o tem poročali prihodnjič.
Dejstvo pa je, da je tak zaplet povzročil med kočevskimi pristojnimi ljudmi veliko negodovanja, saj bi najraje vrnili pošiljko nazaj v Nemčijo, kar pa bi bila klofuta tako nemškim prijateljem in darovalcem kot tudi slovenskim odgovornim organom. Nemški prijatelji - skupaj s pošiljko jih je prišlo na obisk na Kočevsko 14-o našem gostoljubju in naši birokraciji gotovo ne bodo imeli najlepšega mnenja. Priznati moramo, da so vse te zaplete prenašali na čelu s svojim županom gospodom Clemensom Peickom bolje kot domačini. Očitno so že utrjeni v poslovanju z našo mlado državo in jih nič več ne preseneti.
J. PRIMC
NEMŠKA POMOČ - Minuli ponedeljek so Kočevje obiskali gostje nemške občine Oer-Erkenschwick na čelu z županom Clemenosm Peickom. Nemški župan in predsednik občinske skupščine Kočevje dr. Mihael Petrovič pa sta se pogovarjala tudi o nadaljnjem prijateljskem sodelovan-(Foto: J. Primc)
ju obeh občin.
Delajo za dr. Drnovška in Jelcina
Stillesov Inženiring ima dovolj dela do konca leta - Nujno delo za obnovo opreme slovenske vlade • Dosti naročil iz držav bivše SZ, predvsem iz Rusye in Kazahstana
SEVNICA - Ko bi šlo vsem podjetjem, ki so nastala iz temeljev in pod streho nekdanjega Stillesa vsgj približno tako dobro kot 80-članskemu kolektivu Inženiringa - Notranja oprema, se tudi delavci Mobjja, Kjer izdelujejo serijsko pohištvo in Prima, d.o.o., Kjer je priprava dela in razrez lesa, ne bi skoraj vsak mesec spraševali, ali bo kaj dela in denarcev za preživetje. V Inženiringu pa ne le da imajo dela dovo|j do konca leta, ampak so te dni 30 izkušenim delavcem priskočili na pomoč še celo nekateri bivši sodelavci, da bi pravočasno končali zahtevno delo za slovensko vlado.
“Imamo dobre reference, saj smo opremljali vse Titove rezidence in številne reprezentančne objekte, ambasade, hotele pri nas in po svetu. Seveda smo veseli, da smo na natečaju delo za obnovo opreme slovenske vlade na Gregorčičevi in Prešernovi cesti v Ljubljani dobili ravno mi, ki smo jo tudi izdelali pred približno 20 leti. Prenovili bomo kabinet predsednika vlade dr. Janeza Drnovška in tudi kabinet predsednika republike Milana Kučana. Ker gre za izredno kratek rok, to je do 28. avgusta, moramo delati tudi v dveh in celo občasno v treh izmenah,” pravi Bojan
Radej, komercialist Stillesovega Inženiringa.
Namestnik direktorja Inženiringa Milan Prevejšek poudarja, da je v njihovem iztržku sorazmerna majhna vrednost raznih, tudi uvoženih materialov, saj prodajajo svojim kupcem zlasti svoje delo in znanje. Pred kakšnim mesecem so končali opremo za Golf hotel kakih 60 km južno od Dunaja, del opreme za hotela Califomia in Savoy v Berlinu, v proizvodnji pa je še oprema za rezidenco predsednika Kazahstana Nazarbajeva.
V Stillesovem Inženiringu so ponosni na svojega nekdanjega delavca, zdaj pa zunanjega sodelavca, arhitekta Mira Blaznika. Sevniški arhitekt Blaznik je bila leta 1990 med devetimi vodilnimi svetovnimi arhitekti za plovne objekte, zdaj pa dela pretežno za švedskega projektanta Tilberga. Blaznik je zasnoval tudi novo opremo dunajske kavarne zagrebškega hotela Palače, kar je eden zadnjih večjih poslov sevniških mi-zaijev s sosednjo republiko. Do konca leta morajo narediti 660 preklopnih sedežev v stilu Ludvika XVI. za glasbeno središče Arbat v Moskvi, izdelati opremo za hotel zaprtega tipa Neftjanjuk v republiki Tatar-stan ter za hotel visoke kategorije z 230 posteljami Slovanski v Tobolsku v Sibiriji priskrbeti vse, od podov in pohištva do lestencev. V Stillesovem Inženiringu delajo tudi načrte za rezidenco ruskega predsednika Jelcina.
P. PERC
CIGANČKI - Sredi Kočevja na Trgu zbora odposlancev mladi cigančki nadlegujejo mimoidoče. Nekatere prosijo za denar, svoje vrstnike-necigančke pa nadlegujejo ali jim nagajajo na razne načine. Tudi v
naviti, se pa
Kočevje je
Nami imajo cigančki precej opi Kdo bo napravil v mestu red, ne ve.
POVSOD SMETI zasvinjano mesto. Povsod leže smeti, največ pa jih je okoli nekaterih blokov in svinjakov, rekorder pa je okolica smetnjakov na Trgu Zbora odposlancev (pri novih trgovinicah). Nekateri pravijo, da ni dovolj smetnjakov, drugi, da smetnjaki niso primerni, tretji pa, da vedno več ljudi brska po smeteh in išče še kaj uporabne-ga.
ŽIVINA SREDI MESTA - Na zadnji seji občinskega izvršnega sveta so nekateri zahtevali, da je treba narediti red v mestu, češ da mesto ni živinska farma. Opozorili so na ovce, “ki zasmrajujejo okolje” ob Roški cesti; v nos so jim šle kakoši v mestu itd. Nobeden pa ni povedal, kdo bo poslej nosil Kočevarjem in Kočevcem ekološko neoporečna jajca (morda “izvršniki”?), pa ekološko bravino, mleko, zajčje meso itd.
OBČAN - MEDVED
-	Je dovolj, da je prodajo sadja pred cerkvijo dovolila cerkvena oblast?
-	Po mnenju nekaterih ne, ker tega ni blagoslovila krajevna skupnost.
UGODNOST ZA ŠOLARJE - Od začetka novega šolskega leta, to je od septembra, bo delavski avtobus, ki odpelje ob 13.15 iz Kočevja in pelje skozi Ribnico do Sodražice, vozil še nap To bo še
šolarje iz Loškega potok v Ribnici, Kočevju in Ljubljani.
UGODNO LETO ZA ČEBELARJE - Spomladi je bilo ugodno za pašo čebel na območju Male gore, kjer je veliko javorja in še nekaterih rastlin. Zdaj pa je ugodna čebelja paša na območju Velike gore, Go-teniškega pogorja, Glažute in Jelenovega Žleba, ker medi hoja že tri tedne. Tudi kontrolni panj, ki je v Jelenovem Žlebu, ima dober donos, do 2 kg medu na dan.
HITREJE DO VOZOVNIC - Pri Integralu so prešli na računalniško obdelavo mesečnih vozovnic za učence, dijake in druge. Zato gre izdaja hitreje.
VESOLJSKEGA DEŽJA NISO VIDELI - Tudi Ribničanje in prebivalci okoliških vasi so čakali minuli teden od srede na četrtek vesoljski dež. Kar do dveh zjutraj so starši z ' otroki poležavali na kosih toplega poda, šotorskih krilih, odejah itd. pod milim nebom in gledali zvezde. Vesoljskega dežja niso pričakali, so pa vsak zvezdni utrinek pospremili z glasnim vpitjem, da so zbudili še tiste, ki jim tega “dežja” ni bilo mar.


Sevniški paberki
PROFESIONALCI - Novopečeni člani prve slovenske košarkarske lige, košarkarji KK Savinjska Polzela, so bili pretekli teden na 5-dnevnih pripravah na Lisci zelo zadovoljni z lepim okoljem in dobro hrano v Tončkovem domu. Za vodstvo in večino košarkarjev je bila Lisca pravo odkritje, čeprav seveda primerjave z Roglo še zdaleč niso ustrezne. Trener Boris Zrinski pa meni, da so v teh dneh bazičnih priprav v miru naredili toliko, kot bi v dolini kvečjemu v 14 dneh. Šef Tončkovega doma Tone Šeško je tudi zelo zadovoljen s profesionalnim odnosom športnikov, čeprav zvečer ne popivajo in kadijo, kot počno številni drugi gostje, tudi tisti, ki se imajo za športnike
MIROLJUBNO - Razposajeni otroci, ki so se na nedeljski prireditvi “Zaskrbljen sem za svoje okolje” na Pokleku podili med mizami, so nehote z nogami pribrcali nekaj peska ravno na mizo, kjer so bili zbrani vsi gostje. Nekateri, ki smo to opazili, smo se pošalili, ali ni to spet uvod v kakšen Kališovec. Za kazen so gostoljubni domačini prinesli na mizo še vina in malice. Čeprav se je poslanec Franc Černelič na moč trudil, da bi sam plačal kakšne tri litre, so ga le umirili, tako kot novinarja, ki je hotel predčasno “zbrisati” s spremljevalko.
POŠTENJE - Poiskal nas je mladenič, ki mu ni kaj očitati. Je čeden, pošten, le strašansko naiven za svoja leta. Zaupal nam je dve zgodbi, ki ga peklita. Ker nima stalne zaposlitve, je nasedel podjetniku in mu je cel mesec skoraj zastonj premetaval težke zaboje s pijačo in se čim. Plača je bila manjša, kot je dobil priložnostnega honorarja pri hiši, ki slovi, da ne nagrajuje najbolje, ker pač nima. Mladeniču se je zdaj zalomilo pri drugem honorarnem delu, kjer je dal na voljo celo svojo opremo.

Krške novice
ZLOŽENO - V Krškem so po dolgoletnem trudu opravili komasacije kmetijskih zemljišč. Naj malo pojasnimo, kaj komasacija ali zložba sploh pomeni. Kmetje so imeli nekoč tri njive. Prvo na severnem delu vasi, tam so zasejali koruzo, drugo njivo so imeli proti vzhodu in nanjo zasejali pšenico. Na tretji njivi blizu domačije so posadili krompir. “Kako razmetana polja in kako razdrobljena pridelava!” so bili ogorčeni strokovnjaki. Potem so zemljišča kmetom vzeli, jih zložili in nato spet dodelili kmetom. Kmetje imajo zdaj eno samo parcelo. Na tretjini sejejo koruzo, na drugi tretjini pšenico in na koncu še krompir. Kakšen napredek!
AKCIJA - Če bo kdo opazil kakšnega sindikalista, ki hodi podjetjih in direktorjem podtika kolektivne pogodbe, naj se ne čudi preveč. Posel verjetno ne bo preveč uspešen, saj bi si direktorji lahko sami vzeli pogodbe v roke, a kaj ko nimajo časa, da bi jih prebrali. V deželi, kjer kršenja pogodb nihče ne kaznuje, kaj drugega niti pričakovati ne bi smeli.
PISARNA - V Krškem so se že pred časom odločili, da odprejo poslansko pisarno. Ker imajo kar dva poslanca v državnem zboru in enega v svetu, se je zdelo to čisto normalno. Uredili so prostore, najeli tajnico, ji naročili, kako in kaj, in začeli čakati na priložnost, da jim bo uspelo j»vabiti na otvoritev čimveč uglednih gostov. Očitno še niso ujeli pravih, pa zato pisarne še vedno niso uradno odpjli.
ZADRUŽNO - Že skoraj leto dni je minilo, odkar so se v krški občini začeli intenzivno prerekati okroi zadrug. Zdaj so končno razrešil lastninske zadeve in začela je delovati nova kmečka zadruga, ki ima 137 zaposlenih, vinske kleti, vinogradništvo in nekaj trgovin. Uradno je to še skrivnost, neuradno pa se ve, kakšna je nova obleka nekdanje Agrokombinatove zadruge. Javna tajna je že lep čas tudi ta, da je novi direktor Franc Češnovar. Ja, tisti iz sekretariata za kmetijstvo.
Novo v Brežicah
V	:!x :;	; ... v .	j.
BRATRANCI - Zadnje čase postajajo precej moderna srečanja bratrancev in sestričen. Kaže, da imajo ljudje vrh glave potrošniške mrzlice in sodobnega življenja in so spet začeli iskati stike s svojimi najbližjimi po krvi. S tem bi se gotovo strinjali tudi delovni inšpektorji. Tudi ti opažajo, da so se vezi med sorodnild zelo okrepile. Marsikdo sploh ni vedel, da imajo lastniki gostinskih in trgovskih lokalov pa tudi proizvodnih delavnic v brežiški občini toliko sorodstva onkraj meje na Hrvaškem. Pa trdijo, da imajo in da jih z bratranci in sestričnami veže toliko krvi, da jim prihajajo kar vsak dan pomagat pri delu. Menda kar zastonj, vse za ljubo sorodstvo.
NI OSTALO - Ob izdaji in razdelitvi lastniških certifikatov bo spet vroče aktualno lastninjenje podjetij, pravzaprav lastninsko preoblikovanje. V Posavju ne bo kaj prida lastniniti. Tisto, kar je bilo, je že dobilo lastnika. Po načelih prvotne akumulacije kapitala, čemur bi po domače rekli tudi primitivnega grabljenja bogastva.
STARI ČASI - Delavcem brežiške tovarne pohištva se zelo kolca po starih in vsaj za spoznanje boljših časih. Po drugih časih se ozira tudi banka, vendar ona raje po novih. Da bi prišli čimprej, ponuja tovarni pomoč pri izvajanju sanacijskega programa, ampak samo, če podpiše hipotekarno pogodbo. Le v tem primeru bi banka malce zamižala pri tistih milijonih mark, ki jih podjetje še ni vrnilo. Pomoč pa naj bi potem prišla tudi v podobi človeka, strokovnjaka, ki bi tovarni pomagal izpeljati zadnji sanacijski program. Delavci so pred leti pred njim že trepetali, saj je bil njihov direktor. Tako ne dvomijo, aa bi sanacijo izpeljal, samo v čigavo korist?
RAZPRODAJA
vratnih kril DIN
Popusti pri nakupu vsega stavbnega pohištva:
do 50.000,00 SIT	5%
od 50.000,00
do 150.000,00 SIT	10%
od 150.000,00 SIT do 300.000,00 SIT	13%
nad 300.000,00 SIT	15%
HocionaHes,
p.e. Novo mesto Cegelnica 12 tel. (068)21-623
Se priporočamo!
!
IZ NtsŠIH OBČIN
1 Ulili
IZ NKŠIH OBČIN
E
Utapljanje v težavah in izgubah
Povprečne blokade in izgube v posavskem gospodarstvu so sicer manjše, a le na račun stečaja Vidma - Povprečno je blokiranih 85 podjetij s čez 5000 delavci
KRŠKO - Posavsko gospodarstvo se, kot ugotavlja poročilo SDK, utaplja v likvidnostnih težavah in izgubah. Če ne bi bilo še vedno veljavnega moratorija na stečajne postopke, bi bilo konec julija za stečaj zrelih 53 pravnih oseb s čez 1600 zaposlenimi. Gre za poletja, ki so imela več kot 60 dni blokiran žiro račun, in sicer vsa skupaj povprečno za 349 milijonov tolarjev.
Žalostno stanje v posavskem gospodarstvu se pozna tudi na Zavodu za zaposlovanje, kjer je prijavljenih že skoraj 5.000 brezjxiselnih iz brežiške, krške in sevniške občine. Vsakih nekaj mesecev potrdijo take pesimistične izglede še poročila krške jiodružnice Službe družbenega knji-
• Slovenska SDK je zadnjega julija izvedla že 7. krog večstranskega pobota. V njem je sodelovalo tudi 126 podjetij iz Posavja, ki so prijavila 1.644 milijonov tolarjev, ki naj bi jih poravnali s kompenzacijami. V pobotu je bilo kompenziranih 317 milijonov tolarjev, kar je 19,3 odst. prijavljenega zneska. Ta odstotek tudi dokazuje, daje bil tokratni pobot najuspešnejši za posavsko gospodarstvo v letošnjem letu.
govodstva. V zadnjih štirih mesecih letošnjega leta so bili v Posavju sicer bistveno manjši zneski blokacij, toda to je le posledica stečajnega postopka v podjetju Videm. V sedmih mesecih letošnjega leta je bilo povprečno
CIKLUS “TRAVE” V GALERIJI MEKE
BREŽICE - Galerija Meke iz Brežic je pripravila novo razstavo, tokrat slik Eme Ferjanič - Fric iz ciklusa “Trave”. Na otvoritve razstave, ki je bila minulo soboto zvečer, so poskrbeli tudi za kulturni program s pomočjo violinista Krešimirja Mar-miliča in kitarista Tomislava Vran-dečiča. Umetnico je ta večer predstavil slikar Alojz Konec, profesor umetnostne vzgoje iz Sevnice. Razstava bo na ogled še do 15. septembra in sicer vsak dan med 9. in 18. uro in v soboto do 13. ure.
V NEK BODO KOMPARU RALI SODE
KRŠKO - Republiška uprava za jedrsko varnost je dala formalno dovoljenje, da lahko Nuklearna elektrarna Krško prične z zaključno fazo zahtevnega postopka superkompakti-ranja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. S postopkom, ki naj bi ga izvedli še to jesen, se bo količina sodov s takimi odpadki v skladišču zmanjšala za 30 odstotkov. To pomeni, da bo elektrarna pridobila dodatni prostor še za tri leta skladiščenja. V NEK pravijo, da bodo postopek izvedli še to jesen, zanj pa bodo po vsej verjetnosti sklenili pogodbo z ameriškim Westinghousom.
IŠČEJO VODO - Artičani so že maja zaradi pomanjkanja pitne vode poglobili vaški vodnjak za dva metra. Zdaj so začeli vrtati pod artiško vzpetino, da bi z novimi viri pitne vode vsaj začasno izboljšali oskrbo. Čeprav je na robu njihove krajevne skupnosti zajetje za centralni vodovod v občini, sami verjetno vsaj še dve leti ne bodo imeli povezave z njim. Okrog 80 domačij je tako zbralo 1,7 milijona tolarjev za vrlino na mestu, kjer so geološke raziskave že pokazale na zaloge pitne vode. Zdaj so z vrtanjem prišli do vodonosnega sloja na 70 metrih globine, vendar jim težave delata blatna voda in upadla podtalnica. Zaenkrat še ne vedo, koliko bo vode, vendar kljub temu računajo, da jo bodo v dveh do treh tednih že lahko uporabljali. To bo ravno prav, saj se takrat začne pouk v šoli, ki je eden najiečjih porabnikov \ode v vosu (Foto: B. D.-G.)
blokiranih kar 85 pravnih oseb, ki so povprečno zaposlovale 5.031 delavcev. Povprečni znesek blokade je v tem času znašal 1.603 milijona tolarjev.
Kljub moratoriju za uvedbo stečajnih postopkov je SDK oktobra 1992 začela vlagati prijave za začetek stečajnih postopkov za zasebna podjetja, ki nimajo zaposlenih. Ta podjetja ne nosijo bremen iz preteklosti in po ocenah SDK med njimi ni malo takšnih, ki so bila blokirana
zaradi špekulacij. Krška podružnica je zato do konca julija vložila prijavo za začetek stečajnega postopka za 19 pravnih oseb v zasebnih lasti.
Služba je zbrala že tudi prve podatke o izgubah v posavskem gospodarstvu. V letošnjem prvem polletju je izgubo izkazalo 166 posavskih podjetij. Skupaj so ustvarila 2.341 milijonov tolarjev izgube, kar je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za tretjino manj. Tudi pri tem gre na žalost za podatek, ki Posavce ne sme razveseliti, saj je izguba zmanjšana spet na račun podjetja Videm, ki je bilo, kot je znano, največji posavski izgubar, a le do 1. aprila letos, ko je bil zanj uveden stečajni postopek. B DUŠIČ-GORNIK
hrr
1 rrf r
<■
VREDEN PRAVNEGA SPORA - Mokriški grad je eden redkih slovenskih gradov, ki se je obnavljal in dokaj dobro vzdrževal z dejavnostjo v njem. Delno so ga obnovili leta 1977, ko so v njem uredili sodoben hotel s sobami in apartmaji. Nedavno so prenovili streho, letos pa so ob njem odprli novo igrišče za golf z osemnajstimi luknjami, kar naj bi bil le prvi korak Mokric k ekskluzivnemu hotelu s ponudbo za najbolj petične goste. (Foto: B. D.-G.)
Za vse, ki imajo ideje, pa premalo poguma in znanja
Vabilo podjetjem
KRŠKO - Center za pospeševanje malega gospodarstva pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti je izbral CGP, podjetje za razvoj in inženiring iz Krškega, za svetovanje v podjetništvu. Poseben konzorcij bo s pomočjo strokovnjakov tega in še dveh drugih podjetij ter Inštituta za celulozo in papir Ljubljana svetoval delavcem nekdanjega podjetja Videm, ki bi se odločili za samostojno obrtno ali podjetniško dejavnost.
V prvem obdobju projekta podjetje CPG zbira potencialne podjetnike z idejami za nove storitveno-proizvodne programe z lokacijo v Posavju, sicer pa ne nudi samo svetovanja za uresničitev idej, ampak tudi daje svoje ideje in je sposobno peljati idejo od poslovnih načrtov do pričetka redne proizvodnje.
Vse, ki imajo podjetniške ideje, pa nimajo poguma ali dovolj znanja za njihovo uresničitev, vabijo, da se zglasijo do konca avgusta pri njih. Za nasvete pod-jetja CPG lahko vprašajo na telefonski centrali podjetja Videm papir, se zglasijo osebno v hiši na Tovarniški 12 ali pa v Sekretariatu za razvoj krške občine.
B. D.-G.
Nadškofija hoče nazaj Mokrice
Hrvati kar pozabijo na dogodke med vojno - Mininistrstvo za kulturo meni, da do vrnitve ni upravičena - Brežičani želijo, naj to Slovenija pove glasneje
MOKRICE - Mokriški grad je v svoji zgodovini često menjal lastnike, vendar vodstvu brežiške občine nikakor ni do tega, da bi jih spet. Zagrebška nadškofija je v začetku letošnjega junija dala tudi uradno zahtevo za vrnitev odvzetega in podržavljenega gradu ter posesti okrog njega. Hrvaški mediji so se o zahtevi seveda glasno razpisali, pri tem pa so se jim pridružili tudi nekateri slovenski mediji.
Mokrice nikoli niso bile na hrvaških
tleh, bile pa so med obema vojnama nekaj časa v lasti zagrebškega trgovca Srečka Bergerja in kasneje zagrebškega nadškofijskega semenišča. To je v letu 1937 kupilo graščino in okrog 900 ha polja in gozdov okrog nje. Za večino člankov se zgodba
Kdaj enotna metodologija za oceno škode?
Prizadeti tudi sadjaiji in vinogradniki
BREŽICE - V brežiški občini je samo na območju Krškega polja zaradi suše prizadetih 1100 na polj, od tega jih je 700 posejanih s koruzo. V sekretariatu za kmetijstvo ocenjujejo, da bo letos tam, kjer se bo splačalo koruzo pustiti, da dozori, za 80 do 85 odst. manj koruznega zrnja, drugje bodo to poljščino raje silirali. Kmetje so pospravili samo 40 odst. običajnih količin sena in otave. Pšenice in ječmena so poželi precej manj kot običajno, polovičen pa bo tudi pridelek krompiija in ostalih kmetijskih pridelkov.
Škoda zaradi suše je vse bolj vidna tudi na trti, kjer bo pridelek prehitro zrel in ne bo dosegel lanske kakovosti. Posebej velik izpad bo pri hruškah, kjer odpadajo plodovi, tisti, ki ostanejo, pa bodo slabše kakovosti. Zelo težko bo predvsem tistim sadjaijem, ki so se usmerili v to panogo in živijo le od nje.
Škode v sadjarstvu in vinogradništvu v brežiški občini še niso posebej ocenjevali, saj jo je težko ovrednotiti, dokler pri-delek ni zrel. Posavci in Oolen-jci pa so tokrat skupaj zahtevali od ministrstva za kmetijstvo, da jim še pred končno oceno škode zaradi suše določi natančno metodologijo za ocenjevanje.
B. D.-G.
Mokric tu konča in se nadaljuje šele po drugi vojni, ko je bil grad s posestjo nadškofiji odvzet. Odločba o tem je stopila v veljavo leta 1951, nakar je brežiška občina večino posesti prodala okoliškim prebivalcem, medtem ko imajo grad (v njem je danes hotel) z gospodarskimi poslopji, stoletni park in nekaj manj kot 100 ha zemlje trenutno v lasti Terme Čatež.
V Brežicah ob tem poudaijajo, da Hrvati kar molčijo o dogodkih med vojno. V letu 1941 je namreč Neodvisna država Hrvaška grad in posest ob njem podarila Nemčiji, ta pa ji je v znak hvaležnosti prepustila štiri slovenske vasi tik ob meji: Bregan-sko selo, Novo vas, Jesenice na Dolenjskem in Laze. Nemci so v Mokricah vzgajali posestnike, ki naj bi jih nato naselili na Poljskem in v Sovjetski zvezi.
Na ministrstvu za kulturo, kamor je bil naslovljen zahtevek za vrnitev
graščine, menijo, da zahtevek ni popoln, pa tudi, da zagrebška nadškofija v času uveljavitve zakona o denacionalizaciji ni delovala v Sloveniji in zato ni upravičena do vrnitve lastnine. Zagrebška nadškofija trdi nasprotno in je za dokazovanje upravičenosti svoje zahteve že poiskala pravniško pomoč.
V brežiški občini, ki jo dogajanje okrog mokriškega gradu še kako zanima, želijo, da bi naša država razloge za neupravičenost zahteve tudi glasno povedala, saj gre za zelo občutljivo zadevo. Zahteva po vrnitvi mokriškega gradu ni le ena izmed zahtev po nacionalizirani lastnini, saj gre za zgodovinski in kulturni spomenik, za odnose med dvema državama in med prebivalci ob slovensko hrvaški meji. S tem ko naša država na glasne zahteve Hrvaške ne odgovori javno, se samo še povečuje nemir prebivalcev ob meji. Ob aferah, ki smo jim priča v naši državi, namreč marsikdo že verjame, da bi navsezadnje lahko res prišlo do kakega trgovanja med državama. Na račun obmejnih prebivalcev, se-veda-	B. DUŠIČ-GORNIK
Zdaj se kroji usoda Tovarne pohištva Brežice
Sindikat ni zadovoljen z vodstvom - Odstop?
BREŽICE - V Tovarni pohištva Brežice je te dni spet vse narobe. Delavci dobivajo le 80 odst. plače po kolektivni j>ogodbi, in to s precejšnjo zamudo. Ce upoštevamo, da je kakih 40 odst. izmed njih nekvalificiranih, si lahko predstavljamo, kaj dobijo v kuvertah. Tako ni težko razumeti, da so v svoji ogorčenosti in resni zaskrbljenosti za svojo tovarno napisali svojemu direktoiju pismo.
V njem so zahtevali zbor delavcev in 18. avgusta izplačilo plač za julij ter zagrozili, da bo v nasprotnem primeru za vse posledice v tovarni direktor odgovarjal sam. Sindikat podjetja je izrekel nezaupanje v delo vodstva tovarne in ga je označil za nestrokovno. Čeprav imajo zdaj že 3. sanacijski program, delavci menijo, da še nobenega niso izpeljali. Edino, kar je vodstvo uresničilo iz tega programa, je, da je odpustilo 70 delavcev.
Tovarna pohištva ima okrog 300 zajsoslenih delavcev in je tako rekoč zadnji večji predstavnik prave proizvodne industrije v občini. Čez 80 odst. proizvodnje je izvažala na tuje trge in še danes je v občini deležna ocen, da je izvozno zelo perspektivno podjetje. Na žalost pa jo je stisnila gospodarska kriza, tako da je v nenehni nevarnosti, da naivečji upniki zahtevajo izteijavo dolgov in s tem pošljejo tovarno v stečajni postopek.
Vse kaže, da je vodstvo v teh dneh pred težkimi poslovnimi odločitvami. Samo podjetje nima toliko kapitala, da bi lahko normalno poslovalo, zato se zadolžuje pri bankah. Zdaj se vodstvo odloča o tem, ali naj podpiše z banko hipotekarno pogodbo. Ta po eni strani pomeni nevarnost, da se banka polasti podjetja, po drugi strani pa ponuja vsaj začasno rešitev podjetja, ohranitev proizvodnje, izplačevanje plač in s tem preživetje za 300 delavcev in njihovih družin. Banka namreč ponuja svojega človeka, ki bi pomagal izpeljati sanacijski program. Sindikat podjetja se sicer zaveda, da gre za povsem poslovne odločitve, vendar je skušal vseeno s pritiskanjem vplivati na vodstvo in predvsem direktoija Izidoija Slatner-ja. Ta se je odzval na sindikalne obtožbe z izjavo o odstopu, o katerem pa mora odločati še pristojni organ podjetja.	b. D.-G.
SPET ZAŽIVELA
PEČICE - Stavbo nekdanje osnovne šole v Pečicah morda le čakajo boljši časi. V občini so pripravili idejni načrt, po katerem naj bi stavbo uredili in jo začeli čimbolj smotrno uporabljati. Še v letošnjem letu ali najpozneje prihodnjo pomlad naj bi začeli sprenavljati streho in nato v nekaj letih prenovili celo zgradbo. V njej bodo uredili učilnico, jedilnico, prostore za osebje, kuhinjo in spremne prostore ter na vrhu dva velika prostora za prenočevanje. Prostore bodo uporabljale osnovne šole in vrtci za izvedbo šole v naravi, poleg njih pa še planinci, taborniki, občinska športna zveza in seveda domačini, saj bo v stari šoli tudi prostor za krajevno skupnost.
Hipotekama banka zbira kapital
Redne in prednostne delnice uvrščene na Ljubljansko borzo - Zd^j za 10 milijonov _____mark, kmalu še za 40 - Izdali naj bi tudi hipotekarne obveznice
BREŽICE - Od preteklega četrtka naprej sta v uradno tečajnico Ljubljanske borze uvrščeni dve novi delnici. Gre za redno in prednostno delnico Hipotekarne banke Brežice, ki je bila ustanovljena v začetku leta 1991 in seje sredi istega leta preoblikovala v delniško družbo. Ena glavnih nalog banke je povečati obseg poslovanja in zbrati dovolj kapitala, kar je tudi osnovni razlog, da so delnico uvrstili na borzo.
Hipotekama banka Brežice ima 23 zaposlenih delavcev, podružnico v Kopru in ekspoziture v Ljubljani, Sežani in na Jesenicah. Želi se uveljaviti s hipotekarnim bančništvom, čeprav bo še naprej opravljala tudi druge standardne bančniške jx>sle.
Veliko stavi na bližino meje. in na plačilni promet s Hrvaško, saj ima v Zagrebu sestrsko Hyjx> banko. Ves delniški kapital banke je v zasebni lasti, ob tem pa noben delničar ob vpisu ni imel v lasti več kot 9,2 odst. delnic. Glede na sedanji obseg poslovanja bi banki zadoščalo 200 milijonov tolarjev kapitala, vendar njen ustanovitveni kapital, rezerve in re-
zervacije ob polletju znašajo 1,3 milijarde tolarjev.
Banka je v prvi emisiji izdala nominalno za 759 milijonov tolaijev delnic in sicer za 600 milijonov rednih in za 159 milijonov tolaijev prednostnih delnic. Banka obeta, da bo vodila konzervativno politiko razdeljevanja dobička, tako da bo njegov večji del dajala v rezerve banke in s tem povečevala vrednost delnice. Septembra naj bi izdali drugo emisijo delnic v vrednosti 14 milijonov nemških mark, v prvi polovici leta 1994 pa še za 25,6 milijona mark. Imetniki njihovih prednostnih in rednih delnic bodo imeli predkupno pravico na nove emisije.
Hipotekama banka Brežice naj bi v naslednjih dveh letih izdala tudi za 30 milijonov mark hipotekarnih ob-
• Že nekaj časa čakajo na uvrstitev aa borzo tudi delnice podjelja Terme Čatež, za katere je iz borznih krogov slišati, da bodo na tečajnico uvrščene še v tem mesecu. V Termah so že pred časom izdali za 10 milijonov mark delnic, pravzaprav so delni-čarjem izdali potrdila in jih vpisali v delničarsko knjigo. Dividende so doslej izplačevali v delnicah, po uvrstitvi na borzo pa jih bodo v denarju. Ker podjetje, čeprav je družbeno, že več let zapored dobro poslaje, računajo, da bodo njihove delnice tudi na trgu vrednostnih papiijev visoko kotirale.
veznic z 9 odstotno letno obrestno mero.
B. DUŠIČ-GORNIK
kultura
in
izobra-
ževanje
Metličana pred Metlicam
Gosta sobotnega metliškega kultumegav poletja bila domačina Ana Pezdirec in Anton Crnugelj
METLIKA - S sobotno četrto prireditvijo se je metliško kulturno poletje pod naslovom “Pridi zvečer na grad” prevesilo v drugo polovico. Tokrat sta se predstavila domačina. Ana Pezdirec, flavtistka iz Metlike, in Anton Črnugelj, kitarist
DUET El-A VTE IN KITARE - Mlada Metličana, violinistka Ana Pezdirec in kitarist Anton Čemugelj, sta s svojim igranjem na metliških poletnih kulturnih prireditvah navdušila poslušalce. Se zlasti pa je bilo prijetno za uho, ko sta zaigrala v duetu. (Foto: M.B.-J.)
•	Še dolgo ne bom politični mrlič. (Jelinčič)
•	Tatovi najraje razpravljajo o tem, da vse preveč ljudi krade. (Jurič)
•	Lepe ženske so ustvarjene za moške brez domišljije. (Veber)
iz Križevske vasi, sta kot solista in v duetu predstavila dvanajst skladb, tako modernih kot starih znanih glasbenih mojstrov.
Ana Pezdirec se je prvič srečala s flavto v nižji glasbeni šoli v Metliki, v Ljubljani pa je končala srednjo
glasbeno šolo. Potem ko je na ljubljanski Akademiji za glasbo zaključila študij flavte pri prof. Fedji Ruplu, nadaljuje pri njem tudi podiplomski študij. Sicer je zaposlena v orkestru slovenske policije. Veliko je nastopala ob otvoritvah razstav v ljubljanskih galerijah, dobro pa jo pozna tudi metliško občinstvo, saj je že nekajkrat nastopila ob otvoritvah razstav v metliškem Gang-lovem razstavišču.
Anton Črnugelj je po osnovni izobrazbi inženir elektrotehnike. Med študijem je končal tudi deset razredov srednje glasbene šole za kitaro pri prof. Andreju Grafenauerju. Pol leta je zasebno študiral kitaro v Zagrebu pri prof. Istvanu Romer-ju. Po končanem študiju elektrotehnike se je vpisal na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer nadaljuje študij pri prof. Andreju Grafenauerju. Letos je zaključil prvi letnik. Črnugelj je s kitaro veliko nastopal po Sloveniji že od nižje glasbene šole naprej. Med počitnicami obiskuje tudi seminarje v tujini. Njegov tokratni nastop pa ni bil prvi pred domačim občinstvom, ki ga tako kot Pezdirčevo že dobro pozna.
Kljub temu sta s sobotnim nastopom navdušila občinstvo in požela obilo aplavza. Predvsem se je tokrat še enkrat izkazala kot izredno dobra kombinacija kitare in flavte. Zato nameravata mlada Metličana v prihodnje še več igrati skupaj, toliko bolj, ker so takšni nastopi pri poslušalcih zelo toplo sprejeti.
M. BEZEK-JAKŠE
i	TELEVIZIJSKI s	ilji H	ORED
			
Na meji dveh dob in dveh svetov
Ob osemdesetletnici dr. Vinka Beličiča, belokranjskega rojaka, pesnika in pisatelja, ki že desetletja po vojni živi, dela in ustvarja v Trstu_
ČRNOMEIJ - Na današnji dan pred osemdesetimi leti sc je v Črnomlju rodil pesnik in pripovednik Vinko Beli(ič. Usoda in neprijazni vojni čas sta bila kriva, da je danes doma in v našem širšem prostoru bolj malo znan, saj se je spomladi leta 1945 umaknil iz domovine in se kmalu nato udomil v Trstu, kjer živi še danes.
Mladostna leta je Beličič preživel zvest svojemu notranjemu klicu -
v Rodinah pri Črnomlju, kamor sta se kmalu po smrti očeta, ki je v prvi svetovni vojni padel na fronti, preselila z materjo k njenim staršem, ki so tam imeli majhno, skromno posestvo.
Beličič je osnovno šolo dovršil na bližnjem Talčjem Vrhu, gimnazijo v Novem mestu, diplomiral pa je na slavističnem oddelku ljubljanske univerze. Kot profesor je kratek čas služboval v Ljubljani, ob koncu vojne pa je leta 1945 odšel v Trst, kjer je še isto leto prevzel pouk slovenščine na višji gimnaziji oziroma kasnejšemu Liceju France Prešeren. Tam se je leta 1977 upokojil. Medlem je leta 1962 na katoliški univerzi v Milanu doktoriral.
V novem okolju se je Beličič takoj vključil v tržaško kulturno življenje in veliko sodeloval zlasti pri tamkajšnjem radiu Predvsem pa je ostal
pisanju, s katerim se je trajno zapisal v slovensko literaturo. Ne le ua je objavljal svoje prispevke v tamkajšnjem pa tudi prekomorskem revialnem časopisju, napisal je vrsto knjig, ki so izšle v predvojni Ljubljani, nato pa v Trstu, Gorici, Celovcu in Buenos Airesu. Njegovo literarno delo obsega šest knjig poezije in deset knjig povesti, črtic in novel. Poleg tega je izdal nekaj prevodov in šolskih učbenikov.
Naj tu naštejem vsaj nekatere Beličičeve leposlovne knjige. Med poezijo: zbirki Češminov grm in Gmajna ter antologiji Bližine in daljave in Izbrane pesmi. V prozi pa: Dokler je dan, Med mejniki, Nekje je luč, Prelistavanje poldav-nine, Človek na pragu.
Zanimiva je tudi knjiga pogovorov urednika Marija Mavra z Be-ličičem, ki je izšla ob pisateljevi 70-
letnici z naslovom Vinka Beličiča pogled nazaj.
V vsem svojem literarnem delu pa je jubilant ostal Belokranjec, saj mehka liričnosl njegove rodne dežele odseva v njegovem pisanju, v katerem se mnogokrat oglasi otožen spomin na kraje in ljudi Beličičeve otroške pa tudi študentske mladosti. V novem okolju, na Tržaškem, pa se temu domotožju pridružita zrelost in nova trša spoznanja, ki ju neredko spremlja tudi smrt.
Zato Vinko Beličič v svojih povojnih delih ni le pasiven opazovalec dogodkov in ljudi, ampak se vseskozi prizadeto odziva na vprašanja in odgovore polpretekle dobe. Nič ne skriva svojih privzgo-
Svet za kulturo jezika
Nadomestil n^j bi nekdanje jezikovno razsodišče
LJUBLJANA - Že nekaj let je minilo, odkar je bilo ukinjeno jezikovno razsodišče, tolikanj osovraženo v nekaterih krogih, vendar v določenem obdobju za obstoj in čistost slovenskega jezika zelo pomebno. Že dlje časa je bilo slišati posamezne glasove po njegovi oživitvi, saj je slovenski jezik, zlasti z množico novoustanovljenih zasebnih podjetij, ki hočejo posnemati zahodna, postal spet nemarno onesnažen z imeni in nazivi v tujih jezikih ter s spake-drankami, ki izhajajo iz njih.
Nedavno je iz krogov pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, ali točneje iz razreda za filolološke in literarne vede, prišla ideja za ustanovitev “Sveta za kulturo slo-
slovenskega strokovnega izrazja, sodeloval pa naj bi tudi s strokovnimi službami doma in v tujini.
Iz povedanega sledi, da ne bo nekakšen nadomestek za jezikovno razsodišče, čeprav bo deloma prevzel tudi to nalogo, pač pa bo njegovo delovno področje znatno širše. Tako bodo zadovoljni tudi tisti, ki menijo, da je treba nekaj storiti proti vse večji ogroženosti slovenščine.
T. J.
Vinko Beličič
jenih ali kasneje pridobljenih načel in pogledov, ki jim je ostal zvest v vseh zadnjih desetletjih, preživelih v odrekanju in upanju na pragu domovine, “na meji dveh dob in dveh svetov”. Tako je tudi v svojih zrelih letih ostal trden, pokončen!
Marje potem čudno, če si v novem, sproščenem času človek zaželi literarnega pa tudi osebnega srečanja z današnjim jubilantom?
J. DULAR
tega razreda: Jože Toporišič, Franc Jakopin in Janez Orešnik. Pobud? je v javnosti naletela na ugoden odmev in kmalu lahko pričakujemo tudi pripravo postopkov za njeno zakonsko izpeljavo.
Kot je v intervjujo za Delo povedal Janez Orešnik, naj bi bil izraz kultura v nazivu sveta pojmovan zelo široko. Obsega skrb za jezik, jezikovno politiko in obrambo pred kvarnimi pretiravanji, v njem pa vidi tudi tiho razmejitev med delovnim področjem sveta in nalogami šolstva na področju jezikovne vzgoje.
Svet za kulturo slovenskega knjižnega jezika naj bi dajal strokovna pojasnila o jezikovnih vprašanjih zainteresiranim posameznikom, podjetjem šolam itd., lahko bi skrbel za enotenje in ustalitev vsakovrstnega
*
X
šm

ČETRTEK, 19. VIR.
SLOVENIJA 1
9.45	• 0.20 TELETEKST
10.00	VIDEOSTRANI
10.25 ZGODBE IZ ŠKOUKE 11.15 TEDENSKI IZBOR
11.15	GLASBA IN PLESI SVETA 12.00 ANALITIČNA MEHANIKA, 28/52 12.30 ČETRTI POLETNI V1DEOMEH
13.00	POROČILA
1730 OTROŠKI PROGRAM:
SNORČKI, amer. risana serija, 7/11
18.00	DNEVNIK 1
18.10	KRONIKA, ponovitev 17. dela kanadske (jok. serije
1835 ZE VESTE?
19.10	RISANKA
1930 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.00	TV NOCOJ 20.05 ŽARIŠČE
2030 GOZDARSKA HIŠA FALKENAU, nemška naniz., 11/13
21.20	ŠKANDAL ponovitev angl. dok. serije,
22.20	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22 45 SOVA
22.45 NOVOPEČENI PRINC Z BELAKA, 10. epizoda amer. naniz.
23.15	SRHUIVKE amer. naniz., 9/12
SLOVENIJA 2
13.45	- 2320 Teletekst
14.00	Video strani - 1420 Tedenski izbor Nosila je rumen trak (amer. film); 16.00 Sova (ponovitev): Ribidja (amer. naniz. 5/6); 1630 Srhljivke 'amer. naniz., 8/12) - 1725 SP v atletiki - 21.45
S?
FOTOGRAFSKA RAZSTAVA - Do konca avgusta bo c metliškem Ganglovem razstavišču odprta fotografska razstava Luciana Kleve iz Izole, ki jo je minuli petek z igranjem na dude otvoril kar avtor sam. O avtorju je govorila umetnostna zgodovinarka Polona Škodič, oh otvoritvi pa je nastopil tudi glasbeni pedagog in znani kitarist Silvester Bariovič iz Karlovca. Sicer pa je razstava že letošnja tretja v nizu kulturnih dogodkov "M", ki jih t’ sodelovanju z Ljudsko knjižnico in Belokranjskim muzejem pripravlja kipar Martin Skolibcr. Doslej sta se predstavila keramika in slikarstvo, sledilo pa bo kiparstvo. Sponzor tokratne razstave je podjetje Tanje Adlešič Art-knjigovodske storitve. (Foto: M.B.-J.)
nocoj - 21.50 Umetniški večer Raymond Chandlcr (angl. dok. oddaja)
KANAL A
9.00 CMT - 9.45 A shop - 10.00 Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angleščini) - 11.00 Smrtonosni panter (amer. film) - 1235 Helena (ponovitev) -13.15 A shop -13.30 Video strani -17.45 Drugačen čas (ponovitev 228. dela) - 18.30 A shop -18.45 Rock starine (ponovitev 28. oddaje) • 19.15 A shop -19.30 CMT - 20.10 Poročila • 20.30 Buddyjeva Pesem (angl. film) - 22.15 Mercedesova zvezda (dok. film) - 22.45 5 minut -2250 Poročila - 23.10 Drugačen svet (229. del amer. nadalj.) - 2355 A shop - 00.10 CMT
PETEK, 20. Vin.
SLOVENIJA 1
8.45 • 1.20 TELETEKST
9.00	VIDEOSTRANI 925 TEDENSKI IZBOR
925 SAFARI, češka nadalj., 8/13 955 PROFESOR GLASBE, amer. film 12.25 ŽE VESTE?
13.00	POROČILA
13.05	UMETNIŠKI VEČER, ponovitev 1735 ZMIGAJ SE!, športna oddaja za mlade
18.00	DNEVNIK 1
18.10	POHODI V NEZNANO, izobraž. oddaja
18.40	ZNANJE ZA ZNANJE - UČITE SE Ž NAMI
19.10	RISANKA
1930 DNEVNIK 2, VREME ŠPORT
20.05	FORUM
20.25 ZAMOLČANA LETA, amer. film
22.05	DNEVNIK 3, VREME ŠPORT 2230 SOVA
22.30 SRHUIVKE, amer. naniz, 10/12 23.2j CIKLUS FILMOV P. DE BROCA: NEŽNA POLICAJKA, franc, film
SLOVENIJA 2
16.15 - 1.05 Teletekst
1630 Video Strani -16.40 Tedenski izbor Gozdarska hiša Falkenau (nemška naniz, 11/13); 1730 Sova (ponovitev) - 1855 SP v atletiki - 20.05 Tisočletje (amer. do«, serija, 7/10) - 23.00 Večerni gost: Arishd Havliček • 00.00 Kristjani: Svetopisemska ljudstva (angl. dok. serija, 5/13)
KANAL A
9.00	CMT - 9.45 A shop -10.00 Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angleščini) - 11.00 Bud-dvjeva pesem (ponovitev filma) - 1145 A shop -
13.00	Video strani • 17.45 Drugačen svet (ponovitev 229. dela) - 1830 A shop -18.45 Mercedesova zvezda (ponovitev) - 19.15 A shop - 19.30 CMT - 20.10 Poročila - 2030 Teden na borzi •
20.40	Angel ob moji strani (amer. film) - 2120 Zakaj nisi z mano? (6. del dok. naniz.) - 2135 5 minut - 22.40 Poročila - 23.00 Drugačen svet (230. del amer. nadalj.) - 23.45 A shop - 00.00 CMT
2155 DNEVNIK 3, VREME ŠPORT 2230 SOVA;	0
SMRTONOSNA SREČA, angl. film
SLOVENIJA 2
13.45	• 0.50 Teletekst
14.00	Video strani -14.10 Tedenski izbor: Kvartet Tartini; 14.45 Sova (ponovitev): Srhljivke (amer. naniz, 10/12); 15.40 Ciklus filmov P. de Broca: Nežna policajka (franc, film) - 17.25 Športna sobota: SP v atletiki • 20.45 TV nocoj - 20.50 Ljubezen boli (angl. nadalj, 1/10) - 21.40 Homo turisticus • 22.10 Sobotna noč
KANAL A
9.00	Countiy Musič Television Europe (CMT) -
9.45	A shop -10.00 Angel ob moji strani (ponovitev filma) - 1230 Teden na borzi (ponovitev) ■ 12.40 A shop -18.00 Matlock (ponovitev 20. dela) - 19.00 5 X 5 - 19.25 Karting Portorož (ponovitev posnetka) - 20.10 Avtolimes - 20.40 Matlock (21. del) - 21.35 James Dean (amer. film) - 23.15 Videogrom - 00.15 Poročila v angleščini - 00.40 Erotična uspavanka • 1.00 Zlati dotik (erotični film)
NEDELJA, 22. VIII.
SLOVENIJA 1
9.45 • 0.10 TELETEKST
10.00	VIDEOSTRANI 10.15 OTROČKI PROGRAM
10.15 Z1V ZAV, ponovitev 11.05 HUCKLEBERRY FINN IN NJEGOVI PRUATEUI, 24/26 1130 MMPF CELJE 93
12.00	G. RADGONA: KMETIJSKO ŽIVILSKI SEJEM
13.00	POROČILA
13.05 DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL IVANA RUPARJA
1335 POSLEDNJA NOSOROGINJA, angl. film 1520 TISOČLETJE ponovitev amer. dok. serije,
SOBOTA, 21. VIII.
SLOVENIJA 1
10.15 - 0.10 TELETEKST
10.30	VIDEOSTRANI
1035 TEDENSKI IZBOR:	t
1035 RADOVEDNI TAČEK 10.45 L1SICAZVITOREPKA 11.00 SNORČKI. amer. risana naniz., 7/11 11.25 OTROCI ŠIRNEGA SVETA, amer. dok. naniz., 8/26
1150 ZMIGAJ SE!, športna oddaja za mlade 12.10 ZGODBE IZ ŠKOUKE
13.00	POROČUA
13.05	VEČERNI GOSTponovilev
16.20 ZAMOLČANA LETA ponovitev amer. filma
18.00	DNEVNIK 1
18.10 BROOKLYNSKI MOST, amer. naniz,
-	5/12
18.30	DIVJI SVET ŽIVAU, 15. del angl. poljud-noznan serije
19.00	RISANKA
19.14 ŽREBANJE 3 i 3
1930 DNEVNIK 2, VREME ŠPORT
20.05	UTRIP 20.25 TVAR1ETE
21.30	UUBEZEN DA LJUBEZEN NE 14. epizoda amer. naniz.
1620 t^EK JE ŽE ODPOSLAN, amer. film
18.00	DNEVNIK 1
18.10 SPLOŠNA PRAKSA avstral. naniz, 10/11
19.00	RISANKA
19.20	LOTO
1930 DNEVNIK 2, VREME ŠPORT 20.05 ZRCALO TEDNA 20.25 NEDEUSK1H 60
2125 PREŽIVETJE V AVSTRALSKI DIVJINI, avstral. dok. serija, 5/15
22.00	DNEVNIK 3, VREME
22.20	SOVA
UUBEZEN DO UDUE angl. nadalj, 8/13
SRHUIVKE amer. naniz, 11/12
SLOVENIJA l
1115 - 20.00 Teletekst Opomba: 1455 - 18.45 SP v atletiki 1230 Video strani - 13.00 Tedenski izbor Ognjeno drevje Thike (angl. nadalj, 4/7); 1350 TVa-nete - 1455 Športna nedelja - 1930 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Slovenski magazin - 20.30 Mi, živi (italij. film, ČB) - 23.20 Športni pregled
KANAL A
8.00	Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha -8.15 Ris (nsanke in spoti) - 9.00 Aliča v čudežni deželi (L del otroškega risanega filma) - 930 Male živali - 950 Charlie Chaplin (burleske) -1020 James Dean (ponovitev filma) -1200 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha - 12.15 Helena -18.00 CMT • 19.00 Videogrom (ponovitev) -
20.00	Tropska vročica (15. del) • 21.00 Pred poroto (3. del) - 21.25 Policijska akademija (amer. film) - 23.00 CMT
PONEDELJEK, 23. Vlil.
SLOVENIJA I
10.45	- 0.20 TELETEKST
11.00	VIDEOSTRANI 11.25 TEDENSKI IZBOR
1125 SAFARI, češka nadalj, 9/13 1155 DIVJI SVET ŽIVALI, 15/25 12.25 ZNANJE ZA ZNANJE - UČITE SE Z NAMI
13.00	POROGU
13.05	TEDENSKI IZBOR
13.05 SLOVENSKI MAGAZIN 13.35 ŠPORTNI PREGLED
14.05	VIDEOSTRANI
16.45	HOMO TURISTICUS
17.15	OTROŠKI PROGRAM
18.00	DNEVNIK 1
18.10	DOBER DAN, KOROŠKA 18.40 TV AVTOMAGAZIN 19.13 RISANKA
1930 DNEVNIK 2 VREME ŠPORT
20.10	MEDNARODNA OBZORJA: MAKEDONIJA
2055 OMIZJE
22.20 DNEVNIK 3, VREME ŠPORT
22.45	SOVA
SO LETA MINIU, angl. naniz, 12/13 SRHUIVKE amer. naniz, 12/12
SLOVENIJA 2
14.15	- 0.30 Teletekst
15.00	Video strani -15.30 Tedenski izbor: Forum, Utrip, Zrcalo tedna, Nedeljskih 60; 17.15 Ljubezen da, ljubezen ne (14. epizoda) • 17.40 Sova (ponovitev): Ljubezen do Lidije (angl. nadalj, 81 13); 18.30 Srhljivke (amer. naniz, 11/12) - 19.20 TV nocoj -19.30 Dneimik 2 vreme, šport - 20.10 Sedma steza - 20.30 Življenje Josephine Baker
Poročila - 20.30 Kraljevska poroka (amer. film) -22.05 Upravljanje (20. del amer. dok. serije) -22.35 5 minut - 22.40 Poročila - 23.00 Drugačen svet (231. del amer. nadalj.) • 23.45 A shop - 00.00 CMT
TOREK, 24. VIII.
SLOVENIJA 1
9.15	- 0.10 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 10.05 TEDENSKI IZBOR
10.05 PAMET JE BOUŠA KOTŽAMET
10.10	KLUB KLOBUK NA POČITNICAH
10.40	TV AVTOMAGAZIN
11.10	KONFLIKTNE SITUACIJE 2/4
11.40	Ž1VUENJE JOSEPHINE BAKER, amer. nadalj, 1/2
13.00	POROGU
14.35 TEDENSKI IZBOR .
14.35 SOBOTNA NOČ 1655 SEDMA STEZA
17.15	OTROŠKI PROGRAM HUCKLEBERRY FINN, 25/26 US1CA ZVITOREPKA
18.00	DNEVNIK 1
18.10	MOSTOVI
18.40	IZ ŽIVUENJA ZA ŽIVUENJE PRISLUHNIMO TIŠINI
19.10	RISANKA
1930 pNEVNIK 2 VREME ŠPORT
20.10	ŽARIŠČE 2035 BOBENČEK
21.45	KRONIKA, 18. del kanadske dok. serije
22.15	DNEVNIK 3, VREME ŠPORT
22.40	SOVA
ALO, ALO, angl. naniz, 25. eri ZAKUUSJE angl- nadalj, 1/6
SLOVENIJA t
15.45	- 23.00 Teletekst
16.00	Video strani • 16.20 Tedenski izbor: Mednarodna obzorja: Makedonija; 17.00 Kmetijsko živilski sejem - 18.00 Sova (ponovitev): So leta minila (angl. naniz, 12/13); 1830 Srhljivke (amer. naniz, 12/12) - 19.30 Dnevnik 2, vreme, i Modzcjevska (poljska nadalj, 4/7) - 21.
ort - 20.10
(ejevska (poljska nadalj, 4/7) • 2135 Videošpon • 22.15 Svet poroča
KANAL A
9.00 CMT - 9.45 A shop -10.00 Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angl) - 11.00 Kraljevska poroka (ponovitev filma) -1235 Sejemska reportaža
-	12.40 A shop - 17.45 Drugačen svet (ponovitev 231. dela) - 1830 A shop - 18.45 Jazzbina (ponovitev 28. oddaje) - 19.15 Sejemska reportaža • 19.20 A shop - 1935 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Poletni cikel slovenskega filma: Ko zorno jagode
-	22.00 Jazzbina (29. oddaja) - 22.30 5 minut -22.35 Poročila - 2255 Drugačen svet (232 del amer. nadalj.) - 23.40 A shop • 23.55 ČMT
SREDA, 25. VIII.
SLOVENIJA 1
10.15 - 0.20 TELETEKST 1030 VIDEOSTRANI 10.50 TEDENSKI IZBOR
1050 SAFARI, češka nadalj, 10/13 11.20 VIDEOŠPON
12.00 IZ ŽIVUENJA ZA ŽIVUENJE 1230 PREŽIVETJE V AVSTRALSKI DIVJINI, avstral. dok. serija, 5/15 13.00 POROČIU 13.05 VIDEOSTRANI DDŽI
1635 MODŽEJEVSKA, ponovitev poljske nada-
5,4/7
18.00 DNEVNIK 1
18.10	SVET POROČA, ponovitev
18.45 ANALITIČNA MEHANIKA, amer. izobraž serija, 29/52 19.18 RISANKA
19.30	pNEVNIK 2, VREME ŠPORT
20.10	ŽARIŠČE 20.35 FILM TEDNA
MLADI CASSIDY, amer. film 2230 DNEVNIK 3, VREME ŠPORT 2255 SOVA
R1BIC1JA, amer. naniz, 6/6 ZAKUUSJE angl. nadalj, 2/6
SLOVENIJA ž
14.15 • 22.10 Teletekst
14.30	Video strani -1455 Tedenski izbor Bobenček; 1555 Omizje - 17.10 Sova (ponovitev); Alo, alo; 17.40 Zakulisje (angl. nadalj, 1/6) -18.30 Otroški program - 19.20 TV nocoj - 1930 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Športna sreda: SP v kolesarstvu (posnetek) - 22.10 Opus
KANAL A
9.00 CMT • 9.45 A shop ■ 10.00 Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angl.) - 11.00 Ko zorijo jagode (ponovitev filma) -12.30 Sejemska reportaža - 12.35 A shop - 17.45 Drugačen svet (ponovitev 232. dela) - 18.30 A shop - 18.45 Male živali -19.05 A shop - 19.20 Sejemska reportaža - 19.25 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Eliziie - kanaliziranje (2 del) - 21.00 Zločini proti človeštvu: Bosna (dok. film) - 21.55 Rock starine (29. oddaja) •
22.30	5 minut - 22.35 Poročila - 22.55 Drugačen svet (233. del amer. nadalj.) ■ 23.40 A shop -2355 CMT
KANAL A
9.00 CMT - 9.45 A shop -10.00 Macneil in lehrer komentirata (oddaja v angl.) - 11.00 Policijska akademija (ponovitev filma) - 12.30 Sejemska reportaža - 12.35 A shop - 17.45 Drugačen svet (ponovitev 230. dela) • 18.30 A shop - 18.45 Upravljanje (ponovitev 19. dela) -19.15 Sejemska reportaža - 19.20 A shop - 19.35 CMT - 20.10
•	Planine so visoko v hribih. (Iz kmetijske oddaje Radia Slovenije)
•	Začetnikom priporočam, da poskusijo z enim konjem, kar je vsekakor bolje, kot da bi mlad čebelar začel čebelariti z eno čebelo. (Iz radijskih kmetijskih nasvetov)
•	Premalo se zavedamo, da je napad na gospodarstvo lahko hujši od napada z orožjem. (Ambrožič-Novljan)
J
m

Medtem ko so mnogi japonski in evropski proizvajalci avtomobilov tuhtali in se trudili izdelati majhen in hkrati prostoren avto, a so imeli pri tem bolj malo uspeha, se je pri Renaultovih konstruktorjih ponovno rojeval “avtomobil”, avto, za katerega poznavalci pravijo, je ljubezen na drugi pogled: voznika osvoji namreč prav šele takrat, ko sede vanj. Twingo je namreč malček, ki izredno preseneča.
Ce merite nekaj pod 190 cm v višino in če tehtate nekaj pod 110 kg, se boste precej previdno ozrli okoli sebe, predno se' boste začeli basati v mali avto. Pristopite k malčku in odprete vrata na voznikovi strani in doživite prvo prijetno presenečenje. Široko odprta vrata kar sama od sebe vabijo dolgina, da sede v vozilo, in vstopanje je 'resnično lažje kot pri katerikoli drugi limuzini sredjega razreda.
In ko sedete za krmilo, ste kar nekoliko presenečeni, ker ne doživite pričakovanega butanja svojih kolen v lastno brado, medtem se nameščate za volan. Zato nergavo začnete iskati napake: ali bom lahko stegnil noge za udobno vožnjo? Spet presenečenje - pomik sedeža do zadnje točke omogoča nadvse prijetno sedenje in od tu ste pravi gospodar nad sistemom za upravljanje vozila. Imate vrsto let vozniških izkušenj in preizkusili ste več deset vrst vozil, zato dobro veste, da za vašim vozniškim sedežem sopotnikom nikoli ni preveč udobno. Toda v Twingu je hudobnež v vas spet razočaran, saj sopotniki neverjetno lagodno vstopajo tudi do zadnjih sedežev in se navdušujejo nad udobjem.
Majhen, toda živ
V Tvvingu je vse tam, kjer mora biti, vsi elementi upravljanja vozila vam kar padejo v roke, predvsem navdušuje položaj krmila in prestavne ročice pa tudi stopalke so dovolj mehke za nežno nogo. In če vam je dana možnost preizkusiti Twinga, morate vedeti, da malček ni dirkalnik, pa vendar vas bo ponovno navdušil. Motor sicer še ne bo vžgal
že na vašo misel, bo pa to zagotovo storil ob prvem zasuku ključa v ključavnici pod volanom.
Tek Twingovega motorja je miren, tih je tudi, ko pritisnete plin in speljete. Če je v vas kaj športnega duha, boste hitrost 100 km na uro s Tvvingom dosegli v pičlih 14 sekundah. Po tovarniških podatkih zmore ta malček največ 150 kilometrov na uro, na preizkusni vožnji pa je digitalni merilnik pokazal hitrost 160 km na uro. Motor s 1239 ccm in 40 kW oz. 55 KM je izredno prožen in poslušen, kar se ugodno izkaže pri prehitevanju ali pri vožnji po ovinkasti cesti. Tu je vozilo tudi zelo stabilno zaradi sistema MacPher-sonovih obes in trikotnega prečnnega vodila spredaj in vzdolžnega vodila zadaj ter koles, ki so potisnjena v vogale vozila, kar pripomore k ugodni medosni razdalji (2347 mm pri skupni dolžini vozila 3430 mm).
Teža praznega vozila znaša 790 kg, dovoljena obtežba pa 385 kg, v posodo za gorivo lahko natočite 40 litrov eurosuper bencina, povprečno pa se poraba giblje okoli 6 in pol litra na 100 km. Tako smo že ob njegovem rojstvu spoznali, da je Tvvingo zelo uporaben avto za različne potrebe, saj se ob povsem zloženi zadnji klopi celo spremeni v majhen kombi, ob nameščenih sedežih pa je v njem dovolj prostora za štiri potnike in priročno prtljago. Twingo pa bo uporaben tudi “posthumno ’, saj je kar 90 odstotkov njegovih sestavnih delov moč ponovno predelati v koristne surovine.
Poleg udobja in vrhunskih voznih lastnosti ima Tsvingo tudi druge značilnosti varnega vozila, od skrbno zasnovanega prostora za potnike do ergonomsko domišljenega voznikovega mesta, izredno velikih steklenih površin v prid preglednosti. Pregledni so tudi podatki o vozilu na digitalnih instrumentih, zelo uporabna pa so tudi vzvratna ogledala, kar pomeni ob učinkovitih brisalnikih in pralni-, sprednjega in zadnjega stekla, ob električnem odmrzovanju zadnje šipe in ob
Pri Renaultu so izdelali nov avto - Tvvingo, ki ga ni mogoče uvrstiti v nobeno od tradicionalnih kategorij vozil, odlikujejo pa ga prostornost, stabilnost, preglednost in inventivno zamišljena oblika. Majhnost in hkrati prostornost sta kvaliteti, zaradi katerih je Twingo postal zelo iskan avto in od 15. julija ga je mogoče kupiti tudi na slovenskem trgu. Za vas ga je preizkusil Marko Klinc in napisal naslednje poročilo.
močnih halogenskih žarometih izredno varnost vozila.
Komu je namenjen?
Tvvingo ni narejen kot nadomestilo za katero od opuščenih vozil, saj ga ni moč uvrstiti v nobeno od tradicionalnih kategorij vozil, zato Tvvingo ostaja Tvvingo. S svojo
enoprostorsko, monospace zasnovo, s katero spominja na kombinirano vozilo Espace, ki v visokem razredu predstavlja alternativo za Safrane, Tvvingo kvečjemu dopolnjuje ponudbo v Cliovem razredu. Tvvingo, ki je živahne in vesele oblike in prav takšne duše, je namenjen ljudem, ki so mu po duhu podobni, ki pričakujejo od vozila enostavnost in prepro-
ekološka proizvodnja
Lani jeseni ko navezalo stike
je črnomaljsko zasebno podjetje Wik z lastnikom avstrijskega podjetja Silico Chemie, je padla tudi ideja, da bi v Črnomlju začeli po avstrijski recepturi izdelovati pralni prašek za ročno in strojno pranje z imenom ralan.
Seveda so v Wiku takoj pristali na to. Toda preteklo je skoraj tri četrt leta, da so prve škatle iz črnomaljske proizvodnje prišle na police trgovin. Četudi začetnih težav še vedno ni konec, v VViku zatijujejo, da nikakor ne bodo preveč zaletavi, temveč bodo postopoma osvajali tako proizvodnjo kot tržišče, prepričani, da bodo s počasnimi, a zagotovi-mi koraki uspeli prej kot z ihtavostjo in zaletavostjo.
Po besedah vodje proizvodnje Janeza Vidica so se za proizvodnjo ralana odločili predvsem zato, ker gre za bio-ultra, torej ekološko neoporečen pralni prašek, izdelan na podlagi naravnih maščob in brez fosfatov ah fosfatnih nadomestkov. To je podkrepil tudi z analizo biološkega inštituta iz avstrijskega Beljaka, ki je ugotovil, da se v 28 dneh razgradi v vodi več kot 99 odst. praška. Dokaz več, da je prašek zares narejen v glavnem iz naravnih surovin, in sicer na podlagi naravnega mila v kosmičih. To milo VVik sedaj še uvaža, a ga v prihodnje nameravajo izdelovati sami. Za to imajo že predviden prostor v bivši črnomaljski vojašnici. "To milo je narejeno iz odpadnih snovi, glavna surovini1 Pa Je ?dpadno jedilno olje. Pomeni, da Di lahko ze samo z zbiranjem odpadnega olj*), ki ga je v Beli krajini kar precej, zelo razbremenili okolje. V Avstriji je to dobro utečeno, pri nas pa bo potrebno, tega se močno zavedamo, še precej časa, da bomo J ljudi navadili na tovrstno ekološko obnašanje. 1
Vendar lahko pohvalim, da so prvi odzivi pri večjih porabnikih olja, ki smo jim ponudili zbiranje v posebnih posodah, ugodni,” pove Vidic.
Ralan v glavnem izvozijo nazaj v Avstrijo, od koder dobivajo surovine, vendar ga je moč dobiti tudi v slovenskih prodajalnah. Vidic zatrjuje, da nanj ni bilo pritožb, češ da slabo opere. Prašek je namreč koncentriran, kar pomeni, da štirje kilogrami nadomestijo približno sedem kilogramov in pol navadnega praška. Pere globinsko in perilo tudi mehča, tako da mu m potrebno dodajati mehčalca. Doziranje kar v boben, na umazano perilo, pa poveča njegovo učinkovitost za petino. “Nekatere stranke so potožile le, da ima perilo po pranju poseben duh, ki ga pri pranju z drugimi praški niso zaznale. To je prav zaradi mila, brez katerega prašek ne bi bil ekološki,” pojasni. V VViku so se potrudili, da ni ekološki le prašek, ampak tudi embalaža. Tako so vrečke narejene iz plastike, razgradljive v naravi, lične papirnate škatle pa so prav tako primerne za reciklažo. Prav izdelavi škatel so v VViku namenili posebno pozornost, tako da jih kupec lahko uporabi tudi večkrat. Janez je obljubil, da bodo tistemu, ki bo prišel s prazno škatlo v njihovo tovarnico v novi poslovni coni Majer v Črnomlju, vanjo položili prašek v vrečki, ki bo tako precej cenejši kot v prodajalni, kjer mora kupec seveda plačati tudi embalažo.
sto uporabnost, predvsem pa osebnost.
V Franciji je ta avto naprodaj od 4. aprila, ko je bilo na listi čakajočih vpisanih preko
8.000	kupcev. Do danes so prodali več kot
30.000	Tvvingov, polovico toliko kupcev pa jih nanje čaka. Pri nas ga za 1.298.000 tolarjev lahko kupite od 15. julija dalje.
MARKO KLINC
Čeprav so v VViku v začetku še previdni in ne želijo preveč tvegati, dokler se ne bodo prepričali, da se prašek “ekonomsko pokriva”, kot pravijo, pa v mislih že načrtujejo razširitev proizvodnje. Poleg že prej omenjene predelave odpadnega jedilnega olja v milo v kosmičih nameravajo izdelovati tudi dodatek za trdovratne madeže. Da so načrti, četudi sedaj samo še v mislih, zares resni, dokazujejo tudi s tem, da so na novo že zaposlili enega delavca, nameravajo pa vsaj še dva. Seveda je v njihovi proizvodnji prav zaradi tega, ker se ne želijo zainvestirati, še veliko ročnega dela. A pridnih rok ne manjka, pravijo. Trenutno so najbrž tudi cenejše kot dragi stroji. Zanje bo v VViku prišel čas takrat, ko se bodo utrdili na tržišču, čeprav se zavedajo, da to danes, pri tako veliki ponudbi pralnega praška, ne bo ravno lahko. Z nostalgijo se sicer spominjajo časov, ko je pralnih praškov na našem trgu primanjkovalo, toda žal takrat še ni bila v tolikšni meri razvita zasebna iniciativa kot danes.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
Janez Vidic z raiunom
priloga dolenjskega lista 9
nmT-.
Steč] §6® D@09 ra[?®d]®[? [p®(3
Maja prihodnje leto bo minilo 100 let od odprtja tako imenovane Dolenjske železnice, kar je bilo v tistih časih velik dogodek, ki so ga takratni Novomeščani proslavljali s ponosom in zelo slovesno. Že način, s katerim so takratne Dolenjske novice pisale o tem dogodku, kaže na velik, tudi simboličen pomen, ki so ga takratni ljudje pripisovali odprtju železnice.
“Po čemer je zdihovala Dolenjska nad 20 let, to je vsaj deloma dovršeno - kočevska proga "dolenjske železnice” se je 27.septem-bra 1893 slovesno odprla, 28. pa izročila javnemu prometu. Druga proga, od Grosup-lja skozi Novo mesto do Straže, pa se pridno gradi in odpre se brez dvoma prej, kakor pride velika vročina druzega leta...”
Tako so v članku Dolenjska železnica navdušeno pisale Dolenjske novice 1.oktobra 1893 in razgljabljale: “Kraj brez i*leznice
Novo mesto je dobilo železnico letu 1894, letu Studijske knjižnice Mirunu Jurca)
wmmwwiiFwmmmrmmmmmwwr%
1914 pa je bila podaljšana do Karlovca. (Fotografija je iz leta 1915. Razglednica je iz arhiva
Vročina spet neusmiljeno pritiska in suša, njena dvojčica, se požrešno pase po kamnitih bregovih in se zajeda celo v ravnice in kotline blizu vasi, da je koruza mlahava in uvela in je fižol ves rumen omahnil v rasti, še predno se je utegnil vzpeti do polovice kola. Ob makadamski cesti so drevesa bela od prahu, saj ni blagodejnega dežja, ki bi spral in napojil revne krošnje.
Tako je letos in nekako tako je bilo tudi pred dvainšestdesetimi leti, 12. avgusta 1931. Vas Špeharji na polici nad Kolpo je dremala, vsa omotična in presušena v poletni vročini, ko so se oglasili presunljivi klici. Špeharjeva Katarina, po domače Mladegova, že težko bolna, je doma pazila nekaj mesecev staro deklico. Pograbila je spečega otroka in z njim zbežala na polje. Vsenaokrog se je valil dim, plameni so lizali stavbe in iskre so se dvigovale iz prasketajočega lesa, da jih je močan veter nosil naprej, s strehe na streho. Ljudje so nemočno vpili, živina je blejala in mukala v plamenih in le redki so bili tisti, ki so iz tega žgočega pekla lahko rešili kaj imetja. Skoraj vse, kar je stalo na eni strani ceste, je ogenj pobral. Veter, ki je pihal s hrvaške strani in je bil tako usoden za polovico vasi, je bil za tisto stran nad Kolpo rešitelj: skre je odpihnil drugam.
Dragica Mukavec iz Špeharjev se še dobro spominja tistega ognja. Z možem Francem, otroki in moževima krušnima staršema, Ivanom in Katarino Špehar, so se takrat znašli brez strehe nad glavo, pogorel je ves pridelek in večina živine je našla smrt v plamenih. Tudi na njivah ni ostalo dosti. Bila je suša, ves pridelek pšenice pa je bil že v kozolcu, ki je zgorel kot bakla. Od sosedov pa si tudi ni bilo obetati kaj pomoči. Kar triintrideset streh v vasi je pogorelo, torej je bil udarec za vas z dvaindvajsetimi gospodinjstvi zares hud.
“Kaj sem hotela? Nadela sem si culo na ramo in odšla naokoli iskat pomoči. Bili so dobri ljudje po Sloveniji in na Hrvaškem,
pa so nam z darovi pomagali prestati najhujše čase,” pripoveduje. Dragica bistro, ko sediva v senci za mizo. Še nekaj let ji manjka do devetdesetih in še vedno je živahna ter zgovorna in tudi nekaterih kmečkih del se še'loti. Takrat so pri Mukavčevih preživeli zimo in tudi novo zidano hišo so si kmalu postavili.
“Pomagal nam je tudi moj oče, Matija Kramarič iz Severina na Hrvaškem. Skoraj vse življenje je bil v Ameriki, a je večkrat prišel domov. Ko je videl, kaj nas je doletelo, nam je dal petnajst tisoč dinarjev. To je bilo v tistih časih zelo veliko. Franc, moj mož, je bil brez staršev. Očeta mu je ubilo v Ameriki, mati mu je umrla, ko so bili otroci še majhni. Fanta sta k sebi vzela Špeharjeva, soseda, ki nista imela svojih otrok. Videla sta, da je priden, in sta mu zapisala posestvo. S Francem sva se spoznala, ko so slovenski fantje 1. novembra 1928 prišli na ples v Severin. Bil mi je všeč in še tisto leto sva se poročila. Nikoli mi ni bilo žal. Tudi moj oče je bil zadovoljen, ko je prišel iz Amerike in videl mojega moža. ,Vidim, da se nisi prevarila,’ mi je dejal. Pa tudi Špehaijeva dva, Ivan in Katarina, sta bila za naju kot pravi oče in mati, zlasti pa sta imela rada najine otroke. Zal je Katarina po težki bolezni kmalu umrla, Ivan pa je še dolgo živel z nami. Otroci so ga klicali Pravi. To pa zato, ker so najprej oba, moža in njega, klicali ate. Potem so začeli spraševati, kateri je pravi, Ivan pa se je šalil, da je on pravi. Tako je ostal Pravi vse do svoje smrti,” pripoveduje Dragica.
S Francem sta imela štiri otroke, tri dekleta in enega fanta. A še predno so otroci odrasli,
je družino zadela še ena nesreča. Spet je prišla avgusta, in sicer leta 1942. Takrat so Italijani v vasi pobrali enajst moških in jih odpeljali v internacijo. Med njimi je bil tudi Franc. Dragica se je morala znajti sama, kakor je vedela m znala. K sreči je France leto pozneje prišel domov. Resda močno izčrpan po mesec dni trajajoči hoji iz Italije, toda živ in zdrav.
Od takrat je po soteski pod vasjo steklo že veliko vode. Kolpa, ki je vedno delila Slovenijo od 1 Irvaške, je medtem postala tudi meja med dvema samostojnima državama. Mlin za mlinom ob reki se je ustavil, pa ne zaradi usahlih voda, in vas na polici nad Kolpo se je spet skrčila za polovico, pa ne zaradi ognja. Kar je pobral ogenj, je bilo moč sčasoma nadomestiti? Toda kdo bo nadomestil ljudi, ki se tu rojevajo, a odhajajo v svet brez povratka?
Včasih je bilo v vasi dvaindvajset naseljenih hiš, zdaj jih je le še devet. In včasih je bilo živo in veselo. “Imeli smo svoje muzikante, pa smo pripravili ples kar po hišah, zdaj pri enih, zdaj pri drugih,” se spominja Dragica. A harmonika je utihnila in nikomur ni več do plesa. Štiri otroke je imela Dragica, zdaj ima enajst vnukov in trinajst pravnučkov. Vnučki Lidija in Renata, hčerki sina Franca, ki je zdaj gospodar, sta se še nekaj časa sukali okoli njenega krila, predno ju je vzel svet, drugi so drugod po Beli krajimi, sedem jih je celo v daljni Kanadi, kamor sta se odselili hčerki Marica in Ivanka. Kdo ve, kdaj se bo na domačiji, ki sta jo po tistem požaru ponovno postavila Dragica in Franc, oglasil otroški jok?
spet
TONE JAKŠE
M**
i
Dragica Mukavec iz Špeharjev

ima dvojno izgubo, kraj z železnico pa dvojen dobiček. Kako bi se mogel prvi meriti z zadnjim?” Od Grosuplja proti središču Dolenjske je takrat že hitela “železna cesta”. Domače štirinajstdnevno glasilo je hkrati navijalo, da železnica ne bi smela obtičati “tostran Krke v Straži”, saj se sicer ne bo obrestovala. Novice so ponovno priporočale, naj dežela potegne želejjjico še na “..oni del Kranjske, ki je je jako potreben - onstran Gorjancev, Belokranjsko. Naj mar to zavržemo? Naj li nadarjeni Belokranjci iščejo kruha na tujem - tamo v daljnej Ameriki? Ko bi jim vendar železnica brez dvoma doma življenje vsaj olajšala? To ne sme biti.”
Predor pod Sv. Ano
Že lS.julija, torej pred sto leti pa so Dolenjske novice med domačimi vestmi objavile tudi tole, za tiste čase presenetljivo poročilo:
“Dol. železnice predor pod sv.Ano je sedaj, kakor so že zadnje 'Novice’ poročale, predrt in se pridno izdeljuje. Podjetniki so vabili za pretečeno nedeljo popoludne vso odličnejšo gospodo, meščanstvo in bližnje grajščake, kterih vseh se je zbralo nad poldrugi sto.
Pred vhodom v predor je inženir in podjetnik g.Radl pozdravil navzoče v imenu firme pl. Ceconi in dr., ter dejal, da je pri takih podjetjih običajno, kadar kaki večji kos težavnega dela napravijo, da povabijo na ogled interesovano občinstvo.
Med silnim streljanjem so nastopili navzoči pot v predor, kteri je bil z mnogimi svečami razsvetljen, pri večjih odprtijah pa z žicami magnezije. Velik del je že do prave velikosti razširjen, nekaj tudi obokanega; sploh pa je pogled po razdeljenih pečinah grozen,ter je res občudovati, kaj človeški um in pridna roka premoreta; a tudi je milovati ljudi, ki v temi in mokroti mnogo trpe. Ni čuda, če se kaka nesreča pripeti, saj je delavec le mali črviček, ki v zemlji po skalah kljuje, in mala betvica kamna ga lahko umori.
Dospevši na beli dan, pozdravila je godba in streljanje prišle, ktere so potem gospodje podjetniki na lepo pripravljenem prostoru imenitno pogostili. Napivalo se je presv. cesarju, gg. podjetnikom, tehnikom, okr. glavarju, inšpektorju Klemenčič-u, dež. in drž. poslancu Šukljeju, pl. Lehmannu itd. Živahna zabava je trajala do mraka.”
Tako so poročale Dolenjske novice, medtem pa so marljivi delavci hitro utirali pot novodobnemu prometnemu sredstvu, pola-
gali tire, gradili železniške postaje in na moč hiteli, da bi povezali Novo mesto in Ljubljano s hlaponom, ki ga Dolenjska dotlej še ni videla. Sedmega aprila 1894 je po, dolenjski železnici prvič zapeljal “komrtejski vlak”. V štirih osebnih vagonih I. in li. razreda so z njim pripotovali v Novo mesto višji železniški uradniki. Med potjo so si ogledali posamezne kolodvore in druge železniške naprave ter ugotovili, da je proga “vže skozi dodelana” in da jo bo mogoče odpreti prvega junija 1894.
"Imamo jo! Dolenjsko železnico.”
Slavnostni dan je napočil zadnjega maja 1894, ko je Novo mesto doživelo enega svojih dotlej najpomembnejših dni. Dolenjske novice so L junija čez vso stran navdušeno zapisale:”Imamo jo! Dolenjsko železnico.” Slovesno je prižvižgal prvi vlak v dolenjsko prestolnico. Na praznično okrašenem kolodvoru se je zbrala množica domačinov in povabljencev. Mestni gardisti, požarne brambe, iz Črnomlja, Metlike, Mokronoga, ŠtJerneja in Žužemberka, ljubljanska vojaška godba in domači godci, Dolenjski sokol in “nebrojno število gospode in preprostega ljudstva”, je po besedah poročevalca navdušeno pozdravilo “gospode, katere nam je pripeljal vlak. Sprejem v Novem mestu je bil gotovo lep, da, kra-san.” Na griču, kolodvoru nasproti, so stali učenci in učenke iz Novega mesta in Šmihela , okrašeni s trobojnicami in cesarskimi barvami, držeč v rokah zastavice iste barve.
Prihoda prvega vlaka so se poleg visokih vladnih in upravnih uradnikov, načelnikov, svetovalcev, predstavnikov sodnih oblasti, obrti, pošte, vojaštva, duhovne gosposke in drugih udeležili tudi 4 župani, 8 poslancev, 1 knez, 8 vitezov, 2 grofa in 3 baroni. Novomeški župan je slovensko nagovoril viteza VVitlka, sekcijskega načelnika iz dunajskega trgovinskega ministrstva, in povedal, da so meščani srečni ob uresničitvi njihove goreče želje, da je stekla dolenjska železnica.
Na sprejemu so bile tudi “naše mestne gospice v krasni narodni noši s pečami, kar je gospodom očividno jako dopalo.” Po kratkem postanku v Novem mestu je parni stroj odpeljal gospodo do Straže, od koder se je vrnil zopet v mesto.” Tu je visoke goste čakal drugi sprejem pred mogočnim slavolokom pri Skabrnetovi hiši. Gospoda je šla potem peš na glavni trg , od koder se je peljala še pogledat grmsko šolo, na kolodvoru pa so nato imeli sijajen banket. “Vsa slavnost se je lepo’ vršila, brez vsake nezgode,” je pisalo v Dolenjskih novicah.
Čez devet mesecev bo poteklo sto let, odkar naj bi nam po besedah Novic “železnica donesla boljših dni v vsacem oziru! Gotovo se bode to zgodilo, ako bomo storili tudi sami, kar je v naših močeh.”
TONE GOŠNIK

©epoto rok

Žc _pct let jc, odkar je Novomcščanka Renata Stih, po poklicu frizerka, prejela diplomo za nego in manikiranjc nohtov svetovno priznanega podjetja Tami nail. Takrat ženske sc niso prisegale na umetne nohte ter manikiranjc, in če to ne bi bila samo dopolnilna dejavnost, bi Renata težko shajala samo s tem. Danes je drugače in ni dneva brez naročil, ki jih mojstrica sprejema po telefonu, da delo steče brez čakanja.
Da jc ženska sama sebi in drugim bolj všeč, je nujno, da ima negovane roke in lepe nohte. Kozmetika dela čudeže in tudi umetni nohti so dandanes žc nekaj vsakdanjega. Včasih so imeli ženske z umetnimi nohti za gospe, ki jim ni treba delati nič drugega kot hoditi od frizerke do kozmetičarke. Renata pravi, da so danes umetni nohti tako kvalitetni, da z njimi lahko opravljamo prav vsa gospodinjska dela, celo vrtnarimo brez zaščitnih rokavic, in še marsikaj. Prav pri manikiri se odkrijejo včasih zelo zapletene deformacije nohtov, kot so luščenje povrhnjice, bele lise na nohtih, cepljenje ali pa grizenje nohtov. In prav slednjih jc zadnje čase izredno veliko. Renatine stranke so celo otroci, ki se ne morejo odvaditi grizenja nohtov. Z vztrajnostjo, potrpežljivostjo, pravilno prehrano in nego so naštete poškodbe nohtov ozdravljive v dokaj kratkem času.
Seveda prihajajo na manikiro tudi ženske, ki si želijo dolge, zdrave in estetsko lepo oblikovane nohte. Z najnovejšo metodo izpolnjuje Renata tudi take želje. Pri poškodovanih in kratkih nohtih jc potrebno podaljšati konice nohtov s posebnim prahom, podobnim brezbarvni smoli. Noht jc treba najprej temeljito očistiti in pripraviti podlago za nanos smole, ki jo nanesemo na površino nohta in s pomočjo
šablone tudi na konico. Dolžino konice prilagodimo želji stranke in jo nato obdelamo z lesenimi pilicami. Sledi tanek nanos pod-laka, ki varuje zmes'in noht. Lak je lahko brezbarven ali v barvnem odtenku, zaščiten z nadlakom, ki nohtu daje sijaj. Tako nanesen lak jc obstojen in velikokrat se stranka prej* naveliča barvnega odtenka, kot pa ga jc potrebno zamenjati.
Na tak način lahko v prej kot eni uri pričaramo lepo in negovano roko. Umetno narejen noht, dolg ali kratek obdrži obliko zelo dolgo in ga le vsake 3 do 4 tedne na spodnjem robu dopolnjujemo. Po korekturi je roka ponovno elegantna in marsikatera ženska se je po manikiranju rešila neprijetnih kompleksov in skrivanja rok pred ljudmi. Potrebna jc le volja in lastna odločitev za nekaj, kar na obraz pričara zadovoljstvo in samozavest.
MAJDA LUZAR
mm
o S
|J	p
m	z
M


Renata za manikimim pultom
1 O priloga dolenjskega lista
, y. * ■
“V ■£*>'

■ImBSb«
NAGRADI V RADOVLJICO IN NA SELA
Žreb je izmed reševalcev 31. nagradne križanke izbral JOŽETA RUČIGAJA iz Radovljice in MATEJO FORŠČEK s Sel, p. Straža. Jožetu pripada denarna nagrada 3.(XXJ tolarjev (številko bančne knjižice in EMŠO je napisal že na rešitev), Mateja pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo!
Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 30. avgusta na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24,68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 33. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 31. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 31. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: AMPERE, OK, HARMONIKA, IREALNOST, LOV, OSNIK, BOKAL, DA, NOVELA, GL, OPAŽANJE, REA, POLIP, ERJAVEC, APAČE, TAHITI, REŠETO, EROTIK, TRAKAR, SIRIJA.
prgišče misli
Najboljši način preprečevanja obolenj je človekova sproščenost in prilagodljivost - odpoved alkoholu, tobaku, ambicioznosti, naglici in drugim vrstam stresa.
H. SCHAEFER
Krivični nima boga.
M. AVRELIJ
Ljudje ne ustrezajo zamisli o človeku, socializem ne ustreza zamisli o Socializmu.
O. FAUACl
Seks, to pomembno čbveško čustvo v filmu, stripih, v književnih delih in celo v življenju postaja zgolj golo dejanje.
M.D. KINDER
Krog stvarstva zida red na bolečini
J. MENART
NAGRADNA KRIŽANKA 33
r-'	V. SA LOMONOV UGANKAR					AVTOR: JANEZ KOGOVŠEK	NACISTIČNI VOJNI ZLOČINEC (MARTIN)	GLAVNO MESTO KORZIKE	DEL OBRAZA STRANI ČELA	DOLENJSKI LIST		OKAME- NELA SMOLA IGLAVCEV	ČASOPISNI OGLAS	FRANC. POPEVKA- RICA LAURENS k	POSLOVNA ČETRT VELEME- STA
					NIZEK MOŠKI GLAS					PISATELJ MIRAN .... ENOTA ZA FREKVENCO				
Pij: K k # t*					KMEČKEGA VOZA				VIETNAMA JOHN ADAMS					
					TELESNA POSKODO- VANOST									
					EDEN OD BEATLOV LEPOTNA RAS TUNA									
V /					>				TOVARNA SARAJEVU "'SŠF				OPERNI PEVEC CARUSO	OSEBA, KI PREMIKA LUTKO IN GOVORI ZANJO
DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST	ZBOR OSMIH PEVCEV	NOGOMETAŠ PATE DVOJNICA	O					ŽIDOVSKA DRŽAVA SMUČANJE						
OGABNOST										NATAŠA BOKAL	JUDOVSKA MESTNA ČETRT	NAOMI UEMURA SOKRATOV TOŽNIK		
NAŠ ALPSKI SMUČAR (MITJA)						OLIVER TVVIST	GORA V JULIJSKIH ALPAH							
GLAVNO MESTO JAPONSKE							KNJIGA ZA UČENJE IVO DANEU							
RAZTEGLJIV TRAK										PREME- TENKA				
TEŽA EMBALAŽE						24 UR				ZAREZA V SODU				
v
praktični križ
A
___________Z _ J
Večnamenska
kravata
V počitniško razigranih poletnih dneh si lahko privoščite tudi nekoliko bolj sproščeno, kar nekoliko ekstravagantno modo. Če boste pospravljale po njegovih predalih in se vam bo zazdelo, da je precej kravat že izven mode in torej zrelih za v smeti, jih nikar ne zavrzite. Iz njih lahko naredite simpatične modne dodatke zase. Tako lahko na primer dve kravali podobnih vzorcev ali barv zvežete skupaj na kavbojsko bluzo, seveda pa nekoliko drugače, kot to počno moški. S kravato lahko zavežete lase, ki vam namesto pentlje drži kodre z obraza. Dve pisani kravati lahko zavežete okrog klobuka. Iz dveh enakih kravat je moč narediti naramnice. Na pas hlač jih spredaj pritrdite z dvema gumboma, zadaj pa ju prekrižate, Speljete skozi zanke na hlačah in zavežete v pentljo. Nekoliko bolj predrzne si iz kravate lahko z domiselnim vezanjem in vozlanjem iz ene ali več kravat naredite celo nedrček.
-A-
°F1q
Poslikan prt
Med dopustom imate nekoliko več časa, tako da si lahko privoščite tudi opravila, ki so sicer bolj nevsakdanja, predvsem pa med letom zanje zmanjkuje časa. Kaj, ko bi se tokrat odločile poslikati prt, ki je lahko prijetno poživilo tako za mizico na vrtu, balkonu ali tudi v jedilnici. Iz belega platna sešijte prt, lahko pa prekrojite tudi platneno rjuho. Rob prta okrasite z našitim trakom. Potem na lepenko narišite motiv, ki ga želite naslikati na prt. Najbolje je, da se odločite za stiliziran, torej poenostavljen cvet katere od cvetic. Motiv izrežite in šablono položite na prt. Izrezana polja izpolnite s čopičem in tekstilno barvo, ki jo lahko kupite tudi v naših prodajalnah. Slikanje s temi barvami ni zahtevno.
Ko so strokovnjaki odkrili, da je povzročitelj aidsa, imenovanega tudi kuga dvajsetega stoletja, virus, ki so ga na kratko poimenovali HIV, je bilo slišati vzdihe olajšanja. S protivirusnimi cepivi imajo namreč že precej izkušenj in zdelo se je, da je samo še vprašanje mesecev, ko se bo tudi proti virusu aidsa pojavilo učinkovito sredstvo. Leta tečejo, od takrat jih je minilo že več kot deset, aids mori naprej, o cepivu pa ni glasu. Kaj je vendar narobe?
Petnajst milijonov ljudi po vsem svetu je zdaj okuženih z virusom aidsa, od tega en milijon otrok. Samo v ZDA je bilo okuženih en milijon ljudi, umrlo pa jih je 180 tisoč. Po predvidevanjih bo za to boleznijo do konca tega tisočletja število vseh obolelih naraslo na 120 milijonov, če... Človeštvo seveda upa, da bo tako kot proti drugim boleznim tudi v to grozljivo statistiko o aidsu poseglo učinkovito zdravilo.
Leta 1983, le dobrih pet let potem, ko se je aids razširil tako rekoč po vsem svetu in postal pandemija, so strokovnjaki odkrili, da je povzročitelj aidsa virus, ki napada človeški imunološki sistem, zato so ga poimenovali HIV (human immunodeficiency virus). Vzdih olajšanja je spremljal to odkritje. Z različnimi virusi imajo strokovnjaki že precej izkušenj. Borba proti njim je pravzaprav enostavna, saj je v njej glavni junak človeško telo samo, ki ga je treba prej za bitko primemo oborožiti. V ta namen pripravijo cepivo, ki vsebuje omrtvičene ali mrtve viruse, in jih vbrizgajo v človeško telo. Človekov obrambni sistem se prav na tega vsiljivca pripravi, in ko vdrejo vanj pravi in zares nevarni napadalci, je učinkovito protiorožje že pri roki. Tako je delovalo pri kozah, otroški paralizi, ošpicah in nekaterih drugih boleznih. Človeško telo, izkušen bojevnik proti mnogim napadalcem skozi mnoga tisočletja, naj bi Uidi tokrat izšlo zmagovito iz bitke. Priprava primernega cepiva je bila samo še vprašanje mesecev, največ kako leto. Tako se je takrat zdelo, vendar so se stvari zasukale drugače.
To, da je od odkritja virusa pa do danes minilo že več kot desetletje, seveda ne pomeni, da so strokovnjaki v tem času sedeli prekrižanih rok. Nasprotno, v mnogih znanstvenih centrih je bilo čutiti mrzlično dejavnost in nemalokrat se je zgodilo, da je zašla v javnost senzacionalna novica o odkritju učinkovitega zdravila proti aidsu. Mrzličnemu razpoloženju je bila dostikrat vzrok tudi slava, ki bi pripadla iznajditelju, ter seveda zaslužek, ki se je obetal
izdelovalcu. Toda bolj ko je mineval čas, bolj je postajalo jasno, da z in lahkim zaslužkom ne bo nič. Poročila o čudežnih zdravilih, ki so tako senzacionalno odjeknila v javnosti, so kmalu brez odmeva potihnila. Izkazalo se je, da imamo tokrat opraviti z virusom, ki ne samo da napada človekov obrambni sistem, ampak ga zna tudi ukaniti. Ta je sicer navajen prebrati napadalčevo genetsko kodo in na podlagi te pripravili učinkovito orodje za uničenje napadalca. Toda izkazalo se je, da je virus HIV genetsko nestabilen in se je v času, ko se je naselil v človeškem telesu, sposoben tolikokrat preobraziti, da mu človekov
imunološki sistem ni sposoben večLslediti.
.Enostavno bi stvar povedali takole: smisel borbe proti pandemiji, kakršna je aids, bi bil cepiti čim večji del ogroženega prebivalstva, zlasti pa vse rizične skupine, še pred okužbo z virusom aidsa. To je približno tako, kot bi po svetu poslali tiralico z opisom in prstnimi odtisi nevarnega napadalca. Protitelesca bi ob vdoru tujkov v telo po opisu prepoznala sovražnika in ga uničila. Toda z virusom aidsa je tako, da od časa do časa spreminja svoj prstni odtis. S spremenjenim odtisom pa se lahko brez skrbi sprehaja po telesu svoje žrtve. Koliko variant teh odtisov je pravzaprav možnih? Strokovnjaki tega še ne vedo, zavedajo pa se tudi nevarnosti, ki bi nastala, če bi pripravili kompleksno cepivo na do zdaj poznanih variantah. Ker imajo nekatera laboratorijska gojišča virusov izolirana tudi že po več let, je vprašanje, če bi cepivo, pripravljeno iz teh virusov, bilo sploh učinkovito ali pa bi, kot se tudi bojijo nekateri znanstveniki, prav zaradi težav s pripravo stoodstotno varnega cepiva povzročilo nove okužbe ali pa vplivalo celo na kolaps celotnega človeškega imunološkega sistema. Obnašanje virusov v laboratoriju je lahko samo na videz kontrolirano, nihče pa ne more jamčiti, kako
se bodo obnašali v človeškem telesu.
Je znanost, vsaj kar se aidsa tiče, nemočna? Seveda ne, čeprav so težave, s katerimi se srečuje, take, da bo do iznajbe pravega cepiva preteklo še nekaj časa. Medtem pa se mnogi znanstveniki ukvaijajo z že okuženimi ljudmi. Spoznanje, da se virus aidsa pritajen lahko tudi po več let skriva v človekovem limfnem sistemu, predfio preide v akcijo, je pritegnilo njihovo pozornost: "Kaj je tisto, kar virus prebudi k delovanju. In ali ne bi bilo mogoče v tem stadiu virus za vedno uspavati?” se sprašujejo.
T. J.
Samota in lenoba spodbujata domišljijo.
F.M. DOSTOJEVSKI
Sedanja industrijska družba, zasnovana na kopičenju gmotnih dobrih človeških bitji ni omogočala razvojnih možnosti Že zdavnaj nam je popolnoma jasno, da je razvoj osebnih zmožnosti in interesov za kulturo, umetnost, ustvarjanje in medčbveške odnose neprimerno večje bogastvo, kot so materialne dobrine.
J.J. SER VAN-SCHREIBER
zdravnik razlaga
mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda
Mnoge moške, ki se približujejo srednjim letom, začne skrbeti njihova aktivna spina vloga. Eden od načinov, kako se znebijo te zaskrbljenosti, je ta, da se taki vlogi kar odpvedo. To pa vodi v ppolno izogibanje splnosti v zakonu. Če pri tem moški še prekomerno pije, se stvari le še poslabšajo. V zakonu nastanejo problemi. Moški ugotovi, da je impotenten pri svoji ženi, pri drugi, ki ne more primerjati njegove sedanje vloge s prejšnjo, pa je poplnoma normalem.
Telesna in duševna bolehnost lahko v kateri koli starosti zmanjšata ali celo uničita spini nagon. Po štiridesetem letu imajo telesne in čustvene težave mnogo večji učinek. Biti za krajši ali daljši čas telesno onesposobljen pmeni zmanjšanje spine odzivnosti za oba spla. Ce pa je bolezen akutna, kot na primer pljučnica, ptem je izguba spine sle običajno prehodna in oba partnerja se s tem sprijaznita. Pri dolgotrajnih boleznih, kot so obrabe sklepv ali obolenja srca, se nagnjenje za splno aktivnost pstopma zmanjšuje, dokler ppolnoma ne usahne. Nekatera bolezenska stanja, kot na primer dolgoletna sladkorna bolezen, lahko pvzročajo pri moškem imptenco iz zdravstvenih razlogov. O teh problemih se je vsekakor ptrebno pgovoriti s partnerjem.

Strah moškega, da bo “odpovedal”, ima zelo pmembno vlogo pri umiku starejšega moškega iz spine aktivnosti. Ko moški opazi, da njegova spina moč pša, se lahko prostovoljno umakne iz spine aktivnosti kakršne koli vrste, predvsem zato, ker se večina moških ni zmožna soočiti z “ego uničujočo izkušnjo pnovnih doživetij spolne neustreznosti”. Večina moških se ni zmožna soočiti z dejstvom, da sta zmanjšanje splnega nagona ter slabša spina aktivnost del normalnega procesa staranja, in si izmišlja izgovore vseh vrst ter raje krivi različne vrste zunanjih dejavnikov, kot pa da bi se soočila z resnico o staranju svojega telesa.
Strokovnjaki so ugotovili, da lahko moški, ki mu upada ptenca, kaže znake znižanih nivojev moških spinih hormonov (androgenov) v krvi. V hujših primerih pripročajo celo hormonsko nadomestno terapijo, seveda individualno prilagojeno vsakemu posamezniku. Dokler pa raziskave ne pkažejo, da obstaja v obdobju moškega klimak-terija splošna ptreba organizma p nadomestni terapiji, ostaja hormonska nadomestna terapija za moške visoko spcializirano področje, ki se na splošno ne izvaja! V tem pgledu so ženske na boljšem kot moški. Morda zato, ker so ženske dovolj pštene in pogumne, da priznajo pomanjkljivosti svojega organizma, medtem ko se morajo moški zlasti na občutljivem področju splnosti šele sprijazniti s svojimi telesnimi spremembami.
Prav zato, da bomo lahko uživali vse ugodje telesnih spsobnosti vključno s splno aktivnostjo, se izplača skrbeti za spsobno, zdravo in gibčno telo.
K o n
e c
Paradižnikova mezga
Pikantno paradižnikovo omako lahko pripravimo sedaj za čez zimo, ko imamo na voljo še veliko okusnega in zrelega paradižnika. Za 500 g paradižnikove mezge ptrebujemo: 1,5 kg zrelih paradižnikov, 300 g čebule, 2 nageljnovi žbici, 2 lovorjeva lista, 10 poprovih zrn, 1/4 I kisa, ščepec soli, 75 g sladkorja, 2 žlici mlete sladke paprike, košček leterona. Čebulo olupimo in sesekljamo. Paradižnike olupimo in jim odstranimo semenje. Paradižnike sesekljamo in jih damo v kozico, dodamo čebulo in lovoijeva lista, nageljnovi žbici, pper v zrnu in kis. Solimo in segrevamo, da zmes zavre. Na majhnem plamenu kuhamo dohro uro, vmes pgoslo premešamo. Pretlačimo skozi cedilo ali sesekljamo v električnem mešalniku. Zlijemo nazaj v kozico in kuhamo še toliko časa, da se omaka zgosti. Nato dodamo sladkor, feferon in papriko. Kuhamo še toliko časa, da se sladkor raztopi. Odstavimo s štedilnika. Damo v čiste sterilizirane kozarce. Kozarce zapremo in jih steriliziramo 20 minut.
Kunce kosi kokcidioza
Poletna suša in vročina muči tudi živali. Kuncem na primer se zelo zmanjša tek in nasploh postanejo občutljivi glede hrane in vode pa tudi bolezni. V vročih in zatohlih prostorih radi zbolijo za kokcidiozo, najbolj nevarno kunčjo boleznijo, ki lahko pokosi cele trope živali. Bolezen delimo na črevesno in jetrno. Obe je kaj lahko prepozna-ti, saj obolele živali postanejo kilave, naježi se jim dlaka, poslabša tek, kar vse pripomore, da začno naglo hujšati. Jetrno kokcidiozo prepoznamo po značilnih belkasto rumenih pegah na jetrih, ki so napolnjene z gosto tekočino. Ker se živali okužijo s pomočjo iztrebkov, sta poleti še bolj kot sicer potrebna čistoča in red. Ta čas je potrebna tudi večja skrb pri izbiri krme. Resda kunci jedo skoraj vse, a krma ne sme biti sparjena, mokra, nagnila ali osmojena od mraza. Kokcidiozo zdravimo s kokcidiostatiki.
Opozorilne luči
Večina avtomobilov je že opremljena z dobro vidnimi opozorilnimi lučmi, ki jih voznik vključi, kadar je prisiljen ustaviti na cestišču tako, da ovira' promet, ali kadar je zaradi okvare prisiljen voziti z veliko manjšo hitrostjo, kot se običajno odvija promet. Tako lahko vozi seveda le do najbiižjega parkirišča, kjer je dolžan za vozilo drugače poskrbeti. Ljubljansko podjetje Tegrad pa izdeluje tudi posebne opozorilne svetilke z utripajočo lučjo, ki jo v primeru nevarnosti z magnetom namestimo na streho vozila. Jaka luč nam pride pravzlasti v megli ali kadar so razmere take, da je vidljivost precej zmanjšana. Tegrad pa poleg omenjenih opozorilnih luči, ki jih lahko uporablja vsak avtomobilist, izdeluje tudi utripajoče luči za policijska, ambulantna, gasilska in druga vozila na nujnih službenih vožnjah.
priloga dolenjskega lista 1 1
fogiatefflispffit a> jpMeijPj
UKRADENA SLIKA NA ZRCALO - V panonskem svetu so do druge svetovne vojne in le še nekaj časa po njej krasile stene ob bogkovem kotu slike na steklo. Večinoma uvožene iz srednje Evrope so jih prodajali potujoči krošnjarji po trgih in vaseh. Slike na steklo in zrcalo so imele versko vsebino. Pomenile so statusni simbol in s svojo živopisanostjo krasile bivalni prostor kmečkega doma. S skrivnostnim žarom so žarele v medli svetlobi med dvema oknoma “hiše” kot glavnega prostora. Šele postavljene v nizu so slike dosegle pravi učinek. Iz niza je sliko iztrgal in pretrgal čarobni krog svetih podob tat, ki je sredi julija v Posavskem muzeju Brežice ukradel to sliko Marije, slikano na zrcalo, veliko 24 x 18 cm. Jo bo kdo prepoznal? (Text in foto: Ivana Počkar)
m
Oz	zajiiOzotj
JT
Ženitev brez pameti - Ko se ženijo, delajo to pogosto brez pameti in vesti, zapustivši stare ljubice jemljejo si neznana dekleta, da le kak groš pri njih čutijo.
Na Trate hodijo purgarji 1. maja, o jv. telesu in o cesarjevem godu. Snidejo se ondi i njihove rodbine, jemlje se s sabo pleče, telečje stegno, potica etc. Uživa se po tleh sede, leže in laze, ali pa stoje. Tudi godba mestna pride tje, godce goste meščani se ve da zastonj.
Sramežljivost - Dekle in sploh druge punce svlačiio se in oblačijo vpričo tujih ljudi n.pr. v krčmah pred gosti. Obleka zl. mlajših žensk so vsakovrstne pisane cunje, dolgi robci etc. ali barve ne vpijejo: mestni vpliv.
Stari napisi na cestah so vsi nemški in kažejo povsod le proti kakšni graščini, ali če tudi v kako vas, mora biti vendar le tudi graščina zraven. Okoli Š. Ruperta in Mokronnoga videl sem le slovenske potokaze (se ve da noveje), Novo mesto ima pri mostu le nemško ime Rudolphsvverth.
Ptičja svadba - V Š. Jemejski okolici tiči o jv. Gregorju svatujejo. Ljudje otrokom v grmovje devajo rožičev, potice etc. češ, da so tiči nekaj na svatbi pojeli, drugo pa kar je ostalo, lahko dobe otroci. Veliko veselje.
Misli o posesti včasi čudne. Ru. pravil, da mu kmet popasel vsako leto travnik ali njivo in mu prinesel zato lonček masla za oškodovanje sam iz svoje volje, češ tvoje je moje, naj bo tedaj tudi nekaj mojega tvoje.
Vraževernost - Čuk ugnjezdil se blizo nas in plaši celo okolico, vsi prave, da pomeni njegovo vpitje smrt, tudi oni, ki se sicer prazni veri smejajo.
Romantični
nagovori
Mladi slovenski pesnik Jurij Kovič, sin Kajetana Koviča, enega najboljših sodobnih slovenski poetov, je za svoj pesniški diskurz izbral govorico romantičnega zanosa. S takšno govorico nas nagovarjajo tudi pesmi njegove zadnje, tretje pesniške zbirke, ki je pod naslovom Nagovori pred kratkim izšla pri Pomurski založbi v Murski Soboti. In čim bolj se bralsko prepustimo vsebini in duhu teh pesmi, tem bolj občutimo, da je z njimi romantika spet, po Hermanu Voglu, “iz groba vstala”.
Seveda je treba takoj povedati, da je Kovičeva romantičnost bistveno drugačna od tiste, ki je obsijala Prešernovo poezijo in Chopinovo glasbo. Razloček je predvsem v dojemanju in sprejemanju sveta kot razočaranosti ter seveda v ironiji in ironični samorefleksiji kot enakovrednih doživljajskih razsežnostih. Mladi pesnik, ki se zaveda svoje ustvaijalne moči, namreč vedno začuti, kdaj je treba skočiti od ojesa klasične romantičnosti in kako. To mu uspeva z elegantnim ironičnim odskokom.
Središče dogajanja v Kovičevi poeziji je pesnik sam, ki je obenem tudi lirski subjekt, prevladujoča motiva v tej poeziji pa sta ljubezen in lepota. Ljubezen in lepota in poleg njiju tudi umetnost so v pesnikovi obravnavi in gledanju polni mladostnega umevanja. Ker pa pesnik razrešuje lirična dogajanja v pesmih, kot rečeno, z ironičnim odskokom, se ljubezen spremeni v spolnost, drogo in rock’n’roll, Mona Lisa postane nenadoma samo privlačna louvrska obiskovalka, ljubljenje je čutna “vaja v slogu”.
V zbirki Nagovori so verzi pretežno rimani in pesmi zvečine kitične. Pogosto uporabljena oblika je sonet, nekajkrat celo gazela, s čimer pesnik potrjuje Goethejev izrek o dobri stari čaši in mladem vinu v njej. Nekaj pesmi je zloženih v tristopičnem troheju in po obliki spominjajo na Jenkove štiri-vrstične kratke kitice.
Govorica Nagovorov je preprosta, jasna in ne preobložena z metaforami, pa vendarle izbrana in kultivirana. Zanimivo ji je prisluhniti.
IVAN ZORAN
ene pesmi, ki je vzeta iz Snojeve prve pesniške zbirke, izšle pred tridesetimi leti. Prav to morebiti razodeva pomembno dejstvo, da je bil namreč pesnikov ustvarjalni oziroma duhovni svet že od začetka zarisan in zaokrožen in da predstavljajo njegove posamezne zbirke v glavnem le pesniške avanture v različicah doživljanja in upes-njevanja ves čas istega sveta.
Duhovne pesmi torej izvirajo iz spoznanja in prepričanja, da so telo in duša ter čutno in duhovno eno, celota. Ljubezen moškega in ženske ter iz nje izvirajoče otrokovo rojstvo kot čudež je v bistvu nekaj takega kot odnos med sv. Duhom in svetom. Svojevrsten čudež pomeni Snoju rojstvo pesniške besede, tistega duhovnega odkritja, ki ta odnos po svoje poimenuje in s tem vzpostavi vez z bralcem, da tudi on začuti ali pa vsaj zasluti čudežnost duhovnega.
Zbirka v duhovnem smislu zasleduje razmerje med Očetom, Sinom in sv. Dduhom, ki so, kot sicer, tudi v spojitvi v tej knjigi eno. Trojost je upoštevana tudi v zgradbi zbirke, ki je tridelna, potemtakem nekakšen pesniški triptih. Duhovne pesmi so
Duhovne
pesmi
Jože Snoj je iz svoje pesniške delavnice poslal med bralstvo že svojo deseto pesniško knjigo, zbirko Duhovne pesmi. Knjiga, ki jo je izdala Državna založba Slovenije, je nastala med avgustom 1991 in januarjem 1992, razen
pesniška zbirka v.pravem in polnem smislu besede - “v smislu pesniške, duhovne zbranosti”, kot je na ovitek knjige zapisal Boris A. Novak.
V posvetilu je pesnik zapisal: “Gospodu, ki oživlja”. Pravi smisel tega posvetila razodenejo same pesmi. Njihova vsebina, izraz, jezik, metafore. Marsikaj spominja na svetopisemske alegorije, na molitev. Res, marsikatera pesem se bere kot pesnikova molitev k Bogu. Npr.: “Hvala ti / Gospod, ki oživljaš / iz niča za nič / kar živi / za končnost te neskončne ljubezni / za prah te zemlje / v nji”. In Gospod tako oživlja v sleherni od teh duhovnih pesmi - pesniških hvalnic in molitev.
IVAN ZORAN
Podjetje za izgradnjo raiunalniško podprtih proizvodnih sistemov
-	informacijski sistemi na ključ
-	optična komunikacijska oprema
-	računalniška oprema
-	pooblaščen zastopnik za Microsoft, Aldus, Novell
• aplikativna programska oprema
PROFIN
celovit grafični informacijski sistem za podjetje
A
M K/. "KRKA"
> PE AGRO SERVIS
PO’V NA GORJANCE 8 NOVO MESTO
v sodelovanju
z zavarovalnico TRIGLAV, d.d.
PE NOVO MESTO
objavljamo javno licitacijo za naslednja vozila:
R 5 CAMPUS - 3v	letnik	1993	izkl.	cena:	400.000	SIT
R 5 CAMPUS - 3v	letnik	1993	izkl.	cena:	340.000	SIT
R 11 SPRING 1.6 Diesel letnik 1988 izkl. cena:
280.000 SIT
JUGO 55 KORAL	letnik	1991	izkl.	cena:	100.000	SIT
ALFA 155 2.5 V6	novo	vozilo	izkl.	cena:	1.540.000	SIT
LICITACIJA BO V SOBOTO, 21.8.1993, ob 7.30 v prostorih Agroservisa.
Ogled vozil v četrtek, 19.8.1993, od 8. do 12. ure, ter eno uro pred pričetkom licitacije. Kavcijo sprejemamo eno uro pred pričetkom licitacije.
ItttTNALNIŠKI 'INŽENIRING
KNJIGOVODSKE STORITVI:	..."	" W*°*
Šestova 6, 68330 Metlika, tel. (068) 59-542 razpisuje prosto delovno mesto finančnega računovodje
Pogoji:
-	5 let delovnih izkušenj na delovnem mestu
-	končana višja ali visoka šola ekonomske smeri
-	organizacijske sposobnosti
-	trimesečno poskusno delo.
Pisne prijave in dokazila pošljite na naslov podjetja v 8 dneh. O izbiri bomo kandidata obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
v
ISKRA PIO, d.o.o.
68310 ŠENTJERNEJ Trubarjeva 5 tel.: (068) 42-016
ODDAJAMO V NAJEM:
na lokaciji ŠENTJERNEJ, Trubarjeva 5:
-	poslovno-proizvodne prostore (cca 300 m2)
-	skladiščne prostore (cca 700 m2)
na lokaciji KRŠKO, CKŽ 35:
-	dva lokala po 35 m2
-	skladiščni prostor (cca 100 m2)
CENA PO DOGOVORU!
v__________________________________________________/
S	š
OSNOVNA ŠOLA ŽUŽEMBERK Baragova 1, Žužemberk 68360 Žužemberk tel.(068) 87-022, fax (068) 87-022
l
razpisuje prosto delovno mesto
učitelja angleškega jezika (PRU, P) za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Začetek dela: 1.9.1993.
Pogoj: višja ali visoka izobrazba ustrezne smeri.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev po predpisani zakonodaji sprejemamo 15 dni po objavi razpisa na gornji naslov.
V____________________________________________________-J
DaOtšMOra AVTOHIŠA
Servisno prodajni center Novo mesto, d.d. Ločna 48
68000 Novo mesto
objavlja javno licitacijo naslednjih sredstev:
1.	fotokopirni stroj XEROX 2202 v delujočem stanju; izklicna cena 5.500,00 SIT;
2.	sušilna peč znamke BEFRAG, brez komore, z Instalacijami, dvema elektromotorjema, gorilcem in turbino; izklicna cena 70.000,00 SIT
Licitacija bo v soboto, 21. avgusta, ob 9. uri v prostorih PIONIRJA AVTOHIŠE.
Ogled je možen eno uro pred pričetkom licitacije.
r	'	"	h
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE TREBNJE
objavlja na podlagi 10. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil in subvencij za pospeševanje razvoja obrtništva, podjetništva in kmetijstva (Uradni list Republike Slovenije št. 36/92 in sklepa izvršnega sveta z dne 29.7.1993
PONOVEN RAZPIS za pridobitev sredstev za pospeševanje razvoja obrtništva, podjetništva in kmetijstva v občini Trebnje.
1.	Skupni znesek razpisanih sredstev znaša 2.000.000,00 SIT.
2.	Razpisana sredstva se namenijo za subvencioniranje realne obrestne mere za posojila, ki jih odobrijo poslovne banke in druge finančne institucije za investicije, ki ustrezajo namenom iz tega pravilnika.
Razpisni pogoji za pridobitev sredstev za pospeševanje razvoja obrtništva, podjetništva in kmetijstva v občini Trebnje so enaki pogojem razpisa, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu dne 17.6.1993.
3.	Izvršni svet bo prejete vloge z zahtevano dokumentacijo obravnaval enkrat mesečno in poslal prosilcem ustrezen sklep najkasneje v 8 dneh po sprejemu.
4.	Rok za vložitev zahteve traja do 31.10.1993 oziroma do porabe sredstev.
Opomba:
Vsa pojasnila v zvezi z razpisom posreduje Sekretariat za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Trebnje, tel. (068) 44-043.
OSNOVNA ŠOLA SAVO KLADNIK SEVNICA Trg svobode 42 68290 SEVNICA
RAZPISUJE
naslednja prosta delovna mesta:
-	1 učitelja RP - P ali URP za podružnično šolo Studenec. Delo bomo sklenili za določen čas, s polno delovno obveznostjo od 1.9.1993 do 30.6.1994. (Na razpolago je garsonjera v kraju.)
-	2 učitelja RP - P ali URP za delo na centralni šoli. Delo bomo sklenili za določen čas, s polno delovno obveznostjo od 1.9.1993 do 30.6.1994.
Za enoto Glasbene šole:
-	1 učitelja klavirja, PRU ali P, za nedoločen čas, s polno delovno obveznostjo. Nastop dela 1.9.1993.
-	1 učitelja klavirja, PRU ali P, za nedoločen čas, s polovično delovno obveznostjo. Nastop dela 1.9.1993.
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov šole v 8 dneh po objavi.
Kandidate bomo obvestii o izbiri v 15 dneh po končanem razpisu.
\__________________________________________________/
DEKOP, Milan Osolnik 68000 Novo mesto Ljubljanska 10
objavlja prosto delovno mesto
varilca
za nedoločen čas, s polno delovno obveznostjo in 3-mesečno poskusno dobo.
Pogoji: Poleg ustrezne izobrazbe in splošnih pogojev so zaželjene izkušnje s področja varjenja pločevin po TIG postopku v zaščitnem plinu argon.
Informacije dobite na tel. 324-313 in 321-135.
1 2 priloga cbdenjskoga lista
Medved se sprehaja po Loškem potoku
Lovci ga ne smejo odstreliti, ker je plan izpolnjen
LOŠKI POTOK - Medveda je letos mogoče srečati ob vsakem času, na njivah in celo sredi naselij. Ali gre za eno ali več zverin, je težko ugotoviti, vsekakor je srečanje z njim lahko kaj neprijetno. In kako lovci gledajo na to, smo povprašali starešino Lovske družine Loški potok, Ivana Lavriča. “Kajpak vemo za posamezne dogodke. Tudi sam sem že srečal medveda, najbrž prav tistega, ki se nemoteno sprehaja po Loškem potoku. Žal kot lovec ne morem prav nič storiti, ker je naša družina že •februarja položila na dlako 100-kilo-gramskega medveda in tako za letos izpolnila dovoljeni odštel,” pravi Lavrič in obenem pojasnjuje, da ima celotno lovsko območje Kočevja, v katero spada 16 LD ter gojitvena lovišča Snežnik, Žitna gora in KGP Kočevje, dovoljen odstrel 20 živali. 12 medvedov lahko odstrele v omenjenih gojitvenih loviščih, osem pa preostalih 16 družin. Tako pride posamezna družina na vrsto vsako drugo leto, razen če ena od družin odstopi dovoljenje drugi.
Ljudje so zgroženi sprašujejo, ali imajo tudi sami kaj besede, in se glede na preveliko število vseh vrst divjadi na strinjanjo z odmejki republiške območne lovske zveze. Bliža se začetek pouka in prav srečanje otrok z zverino ima lahko težke posledice, zato bi bil izreden odstrel nujen.
A. KOŠMERL
HLADILNIK ZAKRIVIL POŽAR
KOČEVJE - 14. avgusta okoli 15. ure je zagorelo v Kočevju v Ulici heroja Marinclja 10, in sicer v stanovanju Franca Vidmarja. Požar se je razširil na kuhinjske elemente in jih skoraj vse uničil. Gasilci so požar pogasili. Škode je po nestroKovni oceni za okoli 1,2 milijona tolarjev. Vzrok požara so raziskovali delavci uprave kriminalistične službe iz Ljubljane. Ugotovili so, da je požar nastal zaradi okvare na termostikalu na kombiniranem hladilniku.
KJE SO KAVBOJKE
METLIKA - Podjetje Glob-Inex iz Smlednika je že maja pri podjetju Trendv iz Metlike naročilo 560 kavbojk. Illače naj bi naročniku pripeljal zasebni avtoprevoznik J. S. iz Grabrovca pri Metliki, ki je tovor 17. maja ob pomoči B. J. iz Metlike naložil na tovornjak, a jih vse do danes Glob-Inexu ni dostavil.
Edino v Krškem več kriminala
Pogosti ilegalni prehodi meje - Precej storilcev kaznivih dejanj prihaja iz sosednje države - Dve tretjini primerov so uspešno raziskali _
KRŠKO - Področje Uprave za notrarvje zadeve Krško je edino v Sloveniji, so ukradli 33 avtomobilov, prcdvide-kjer se je v prvem polletju letošnjega leta kriminaliteta povečala. Porast vajo pa, da je ta številka dejansko števila kaznivih dejanj pripisnjejo predvsem ponovno vzpostavljenim krimi- nekaikn-nalnim tokovom s sosednjo Hrvaško, ki so bili prekinjeni med vojnama '
Sloveniji in Hrvaški.
34 odst. slovenskih državljanov, kar je še enkrat več kot v istem obdobju lani. Policisti so zaradi različnih vzrokov že na meji zavrnili 6.557 oseb.
Tudi druge oblike kriminala so na področju UNZ Krško tesno povezane
z mejo, saj večina storilcev prihaja z nezgodah izgubilo življenje, 47 pa je one strani meje. Letos so Krški poli- bilo huje poškodovanih. Število smrt-cisti prijeli romunski par, ki je vlomil hrvaškega državljana, ki
17-odstotni porast števila kriminalnih dejanj gre tudi na račun dogodkov na zeleni meji, saj število ilegalnih prehodov stalno narašča, čeprav je policija poostrila nadzor v obmejnem pasu. Na nezakonit način prihajajo čez mejo največkrat državljani vzhodnih držav, ki želijo skozi Slovenijo naprej na zahod, razseljene osebe iz vojnih področij na Hrvaškem in Bosni in Hercegovini ter tihotapci, ki skušajo čez mejo nelegalno prepeljati predvsem les in domače živali, namenjene zakolu, s čimer so prebivalci ob meji trgovali že od nekdaj. Policisti imajo težave z vračanjem ilegalcev v Hrvaško, ki še vedno ni ratificirala medržavne pogodbe, po kateri bi morala sprejeti vse, ki jih naša država vrne v treh dneh.
Mejne prehode na področju UNZ Krško je v prvi polovici leta prestopilo skoraj 4 milijone potnikov, od tega
PO DOLENJSKI DEŽELI
•	Kadar se človek resno loti kakšnega važnega opravila, najraje vidi, da ga pri tem nihče ne moti. Še posebej to velja za tolovaje, ko se lotijo svojih nečednih poslov in upajo, da bodo pri tem ostali neopaženi Starejši Novomeščan je pred dnevi sredi popoldneva ustavil Roma, ki sta v lesenem zaboju nosila krompir in paradižnik. Gospoda je zanimalo, kje sta dobila povrtnine, Roma pa sta mu namesto odgovora ponudila pesti in mu polomila rebra.
•	Mesojedi ropar, ki se je 15. srpana potikal po Dolenjem Glo-bodolu je onemel od presenečenja, ko je v svinjaku, kamor ga je slučajno zanesla pol med 1 in 3. uro zjutraj, namesto lepo rejenega prašička zagledal le čudne ptice. Ko je le prišel k sebi se je odločil za perutninsko dieto in gospodinji odnesel šest starejših kokoši. Ker take vrste ljudje najbrž ne nosijo s sabo lonca za juho, si verjetno še zdaj, skrit za grmom lomi svoje tatinske zobe na trdem mesu slabo opečene kuretine.
nekajkrat večja.
V gospodarskem kriminalu prednjačijo zaposleni v podjetjih Videm z 11 primeri in Emona Posavje s 6 primeri. Prevladujejo poneverbe, zlorabe položaja in uničenja poslovnih listin.
Zaradi povečanja prometa je bilo večje tudi število prometnih nesreč. Sedem udeležencev je v prometnih
21-krat, in ima na vesti 20 vlomov. Na njihovem področju delujeta dve dobro organizirani skupini kriminalcev, ki se ukvarjata s krajami avtomobilov v Sloveniji in tujini, ukradenim vozilom popravijo številke motorja ter jih opremijo s ponarejenimi dokumenti, ki se glasijo na lastnike z bivališčem v BiH ali Srbije, torej v krajih kjer je verodostojnost papirjev skoraj nemogoče preveriti. Po podatkih UNZ Krško
HUDO RANJENA
KOČEVJE - 14. avgusta ob 2.20 so iz kočevskega zdravstvenega doma obvestili policijsko postajo, da sta pri njih dva ranjenca, ki sta se hudo poškodovala v prometni nesreči pri Ložinah. Policisti so ugotovili, da je do nesreče prišlo, ko je 23-letni Tomaž P. iz Mlake pri Kočevju vozil s svojim avtom iz smeri Kočesja proti Ribnici. Zaradi neprimerne Hitrosti je avto v blagem ovinku zaneslo s ceste, kjer se je večkrat prevrnil. Voznik in 18-letni sopotnik Sašo R. sta med prevračanjem padla iz avtomobila in se hudo poškodovala. Na avtomobilu je za okoli 100.000 tolarjev škode.
SPET JE GORELO
NOVO MESTO - Suša ne popušča, zato je nevarnost požarov še vedno zelo velika, gasilci pa imajo vsak dan več dela. 15. avgusta je ob 6.30 v Mašlju pri Črnomlju zagorelo kombinirano gospodarsko poslopje, last R. D. Požar je uničil ostrešje v velikosti 4 x 5 m, 2 toni sena in strešno kritino, ki je od vročine popokala.
15. avgusta ob 16. uri je v Jazbinah pri Malem Cerovcu zagorelo v gozdu Antona Grubaija iz Velikega Cerovca. Zgorelo je okoli 3 are podrastja in Grmičevja, požar pa so omejili novomeški poklicni gasilci.
Zaradi kurjenja ognja je 13. avgusta zagorelo na jasi v gozdu pri Dolenji Nemški vasi. Zgorela je podrast na površini 15 x 5 m.
KMETIJSKOZIVILSKI SEJEM
21. - 29. avgust 1993 - Gornja Radgona
Ljubljanski sejem d.d., Pomurski sejem,. Gornja Radgona
RAZSTAVLJALCEV IZ
DRŽAV
22. 8. ob 15. uri: VELIKE KONJSKE DIRKE 29. 8. ob 10. uri: VELIKA PARADA KMEČKIH DEL IN OBIČAJEV
H
LJUBLJANSKI SEJEM
• Med pomembnejšimi primeri, ki so jih letos obravnavali krški policisti vefja omeniti zaplembo dveh kilogramov čistega heroina, namenjenega posavskim narkomanom, napad na novinarje v Kališevcu, lažno najavo podtaknjenega eksploziva v nuklearki, bombni na-pad na izpostavo uprave za javne prihodke in traktorsko zaporo magistralne ceste M/ 1. V prvi polovici leta so obravnavali 603 kazniva dejanja in ovadili 538 oseb, med njimi 43 mladoletnikov. Uspešno so raziskali 64,6 odst. kaznivih dejanj, kar je nekoliko več kot v istem obdobju lani. V vseh primerih skupni je bilo povzročeno za 187 milijonov tolarjev škode. Povečalo se je tudi število kršitev javnega reda in miru, vendar hnjših skupinskih izgredov na javnih prireditvah ni bilo.
nih žrtev se je glede na lansko prvo polletje za polovico zmanjšalo. Med vzroki prometnih nesreč prevladujejo neprimerna hitrost vožnje, izsiljevanje prednosti, nepravilna smer in stran vožnje ter psihično stanje voznika. Prekoračitev omejitve hitrosti je tudi najpogostejši prekršek, zaradi katerega Krški policisti kaznujejo voznike.
I. VIDMAR
Štirje kočevski trgovci z orožjem so že za zapahi
Dobavili pentrit za eksplozye v Italiji
KOPER- Štiri kočevske trgovce z orožjem je koprsko temeljno sodišče 12. avgusta obsodilo na skupno 12 let zaporne kazni. Največ kazni je prisodilo 25-letnemu Bečiiju Lakiču, ki je bil glavni organizator trgovine z orožjem.
Bečirja Lakiča, 41-letnega Branka Babiča, 21-letnega Fadila Hodžaja in 30-letno Vero Denič, vse iz Kočevja, so policisti in kriminalisti prijeli 16. junija - po anonimi prijavi, da se na plaži pri Valdoltri dogaja nekaj sumljivega. Lakič se je pred časom večkrat sestal z italijanskim kupcem v ko se je dokoi
Divači in ko
končno
dogovoril za posel, je poiskal investitorja Branka Babiča, nakar sta oba potrebovala še prevoznika. Za to je bila primerna Vera Denič, hrvaška državljanka, ki je v posel pritegnila se Fadila Hodžaja.
Pošiljka je obsegala tri avtomatske puške, 22 kilogramov eksploziva, škatlico detonatorjev, kar vse je bilo namenjeno v Italijo. Med razstrelivom ie bil tudi pentrit, ki je po ekspertizah italijanskih pravosodnih organov povzročil zadnje eksplozije v Italiji. Italijanski kupci so koprskim policistom ušli tik pred prodajo.
V preiskavi so vsi štirje osumljenci iz Kočevja priznali in obžalovali dejanje, v zagovoru pa so hoteli glavno krivdo prenesti drug na drugega. Prvostopenjska razsodba seveda še ni pravnomočna.
(Primorske novice)
dežurni
I
V avtu se vedno kaj najde
Nezaklenjeni avtomobili vabjjo tatove
11. avgusta je pred pokopališčem v Dolenjskih Toplicah neznanec iz nezaklenjenega avtomobila Z. T. iz Novega mesta ukradel žensko denarnico z manjšo vsoto denarja, do-
kumenti, čekovno karto in čeki.
V noči na 11. avgust je pred Domom paraplegikov v Semiču neznan zmikavt iz neodklenjenega avtomobila B. L. odnesel ribiški pribor v vrednosti okoli 10.000 tolarjev.
Neznan “mehanik”, ki je potreboval vetrobransko steklo, se je ponj odpravil v Semič. Najprej ga je poizkusil sneti z osebnih avtomobilov Semičanov Marjana K. in Mira Š., kar pa mu ni uspelo. Vendar nepridiprav ni obu-
KOMU JE UKRADLA?
TREBNJE - Ponavadi se dogaja, da policisti najprej od oškodovancev zvedo za krajo, storilca pa odkrijejo šele kasneje, marsikdo pa se roki pravice tudi izmuzne, v Trebnjem pa se je zgodilo obratno. 6. avgusta so policisti na priključku magistralne ceste Obrežje - Ljubljana legitimirali 51-letno R. M. iz Maglajeve ulice v Ljubljani. Pri sebi je imela 1.000 nemških mark, 22.160 tolarjev, dva litra soka, dva litra brinjevca, prašek za pranje posode in šampon za lase. Zenska je policistom priznala, da je denar in predmete ukradla, ni pa vedela povedati, komu, zato za oškodovancem še poizvedujejo.
KRIJE ZAVRELA
IIUDENJE PRI TREBNJEM -Suša in poletna vročina ne netita le pravih požarov, zgodi se, da zaradi pregretosti zavre tudi človeška kri. Tako sta se 22. julija ob 19. uri v romskem naselju Hudenje pri Trebnjem hudo sprla 27-letni Bojan Brajdič in šest let starejši Boris Brajdič. Ko je mlajšemu zmanjkalo primernih besed, je vzel v roke zastekljeno okensko krilo in udaril Borisa po glavi.
pal. Tatvina mu je uspela, ko se je 12. avgusta med 1. in 6. uro zjutraj v Kotu pri Semiču lotil juga 45 Mihe Tomažina, ki ga je neznanec tako oškodoval za 50.000 tolarjev.
Neznanemu ljubitelju starih avtomobilov je bil všeč 26-letiH renault 8, ki ga je imel Maks Kladnik parkiranega pred stanovanjsko hišo v Slakovi ulici v Novem mestu. Avto je s parkirnega prostora izginil med 1. in 3. avgustom. Njegovo vrednost so ocenili na približno 100.000 tolarjev, vendar je za lastnika “oldtimer-ja” vreden precej več, kot je moč izraziti v denarju. Ukradeni renault 8 ima registrsko številko NM R8-041, je svetlosive barve, brez zadnjih sedežev, vanj pa so vgrajeni varnostni loki.
poročajo
VOZIL SE JE Z MECEDESOM -11. avgusta je med 9. uro in 9.20 neznanec s parkirnega prostora v Čateških Toplicah odpeljal osebni avtomobil znamke Mercedes, last hrvaškega državljana Ivana Starčeviča, ki je na začasnem delu v Zvezni republiki Nemčiji. Policisti so avto kasneje našli parkiran pred osnovno šolo v Novi vasi.
POSEKAL SMREKE - 32-letni Avgust K. iz Pristavice je osumljen, da je 19. julija v bližini Pristavice posekal štiri smreke ter s tem oškodoval GG Novo mesto za 20.000 tolarjev.
STRASTEN KADILEC - 14. avgusta je neznanec vlomil v trgovino Mcrcatorja-Prcskrbe v Šutni in odnesel večjo količino različnih cigaret ter trgovini povzročil za 146.000 tolarjev škode.
POSLUŠAL BO VAL 202 - V času med 1. in 9. avgustom je Grabrovcu pri Metliki neznanec vlomil v leseno barako, kjer je našel ključ od stanovanjske hiše J. D. iz Ljubljane, od koder je odnesel radiokasetofon.
IZ HIŠE ODNESEL DENARNICO - 10. avgusta zvečer je neznanec iz odklenjene stanovanjske hiše v Rcgr-či vasi 25 v Novem mestu odnesel žensko denarnico, v kateri je lastnica imela 20.000 tolarjev, 200 nemških mark srebrno verižico in osebno izkaznico.
STIKAL PO PISARNI - 27. okoli okoli poldneva je neznanec iz pisarne SVP Novo mesto v zgradbi Slovenskih železnic na Ljubljanski cesti v Novem mestu odnesel žensko denarnico in lastnico prikrajšal za 13.000 tolarjev, 150 nemških mark, dva prstana in čekovno kartico.
KURJAČ
UKROTIL POŽAR
BLANCA - 11. avgusta je kurjač podjetja Sileks na Blanci, ki je kuril vso noč, nekaj minut pred šesto uro zjutraj opazil, da je ugasnila lučka na kontrolni plošči. Takoj je stekel v kotlovnico in odprl vrata skladišča, kjer je bila dozirna hidravlična naprava. Skozi vrata je v prostor prišel svež zrak in v trenutku je zagorela lesna masa in žagovina. Prisebni kurjač je takoj izklopil električni tok in začel gasiti z voao ter ogenj ukrotil v treh minutah tako, da je bilo škode la za 350.000 tolarjev.
NOVA MOTORNA BRIZGALNA INMOTORKA NA DVORU- Dvorski gasilci so to soboto postali bogatejši za dve novi pridobitvi- motorno brizgalno Rosenbauer in motorko za gašenje trave Ciffarelli Motorki je blagoslovil dekan Franc Povirk, ki je ob tej priložnosti dodal svoj osebni delež. Pri nakupu so finančno pomagali še: krajani občinska gasilska zveza, krajevna skupnost, zavarovalnica TILIA iz Novega mesta, številni obrtniki in podjetja. Po krajši slovesnosti, ki so jo dvorski gasilci pripravili ob tej priložnosti so botrom podelili plakete.
TIHOTAPIL OROŽJE
DOBOVA - 12. avgusta so policisti pri običajnem pregledu prtfjage potnikov na mednarodnem vlaku na mejni železniški postaji v Dobovi v potovalni torbi nemškega državljana Con-stantina B. našli več kosov orodja in mamila. Constantin B. je v Slovenijo hotel pretihotapiti avtomatsko puško, samokres, dve ročni bombi, bodalo z daljšim rezilom, večje število nabojev in 6 ampul marfina z injekcijskimi iglami. Policisti so mu orožje in mamilo odvzeli in ga predlagali v postopek k sodniku za prekrške.

S CESTE V DREVO -16. avgusta ob 18.30 se je na lokalni c siti pri Šutni zgodila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje Stanislav Barbič iz Šutne. Voznik osebnega avtomobila Alojz Zorko iz Brežic je vozil iz smeri Brežic proti Šutni, ko ga je med vožnjo v dolino v nepreglednem ostrem levem ovinku zaneslo na desno neutrjeno bankino in prek nje na poraščeno strmo pobočje. Voznik Zorko in sopotnik Stanislava Barbiča sta pri tem padla iz avtomobila, ki se je zaustavil v bukvi, 4 m nad tlemi. Barbič je podlegel jroškodbam na kraju
nezgode, drugi sopotnik Vinko Gru-bič z Dobrave, ki je ostal v avtomobilu, je bil težje, voznik Zorko pa lažje poškodovan. Na vozilu je za 1.400.000 tolarjev škode.
PREVRNIL SE JE - 21. avgusta se je ob 4.30 Vlado Florjan z Zagreba peljal z osebnim avtomobilom iz smeri Ljubljane proti Obrežju. Ko je pri Prilipah zapeljal na nasprotni vozni pas, ga je zaneslo na nasip, kjer se je vozilo prevrnilo. Na avtomobilu je za okoli 450.000 tolarjev škode, voznik pa ni bil poškodovan.
PO 22 LETIH DIRKA NA GORJANCIH
NOVO MESTO - V nedeljo, 29. avgusta, bodo po 22 letih spet zahrumeli motorji dirkalnih avtomobilov na ovinkasti poljanski cesti med Novim mestom m Vahto. Nekoliko starejši ljubitelji avtomobilističnega športa sc se spominjajo legendarnih šampionov z gorjanskih dirk Šverka, Stroka, Pali-koviča in domačih dirkačev Kumpa, Badovinca, Doljaka, Verbiča ter Lojzeta Pavliča, ki se bo prihodnjo nedeljo po več kot dveh desetletjih edini spet potegoval za zmago na Gorjancih.
Dirka bo mednarodna, avtomobilisti pa se bodo pomerili v razredih turističnih avtomobilov A in N, za pokal Daihatsu in v razredu formul in prototipov, kjer so svojo udeležbo že prijavili člani avstrijske ekifie Pedrazza Motorsport z bolidi formule 2.
AVTOMOBILSKA DIRKA V CERKLJAH
CERKLJE - 21. in 22. avgusta bo na bivšem vojaškem letališču v Cerkljah prva cestnohitrostna dirka na Dolenjskem. Najboljši slovenski avtomobilisti se bodo [»merili za Veliko nagrado Brežic. Dirko, ki bo štela za državno prvenstvo, organizira AMD PRO-MOTOR team Brežice, za katerega tekmuje tudi Janko Slopšck, trenutno drugouvrščeni prvenstva Slovenije v supermotokrosu. Potekala bo na 3.300 metrov dolgi krožni progi, speljani po glavni in pomožnih stezah letališča. V soboto, 21. avgusta, bo uradni trening, v nedeljo, 22. avgusta, ob 11. uri pa se bodo tekmovalci pomerili za pokal Jcklotchnc Daihatsu ter v razredih A in N. Vstopnina za nedeljsko dirko bo 300 tolarjev, za oba dneva pa 400.
Bo Avtobumu letos uspelo?
V prvem kolu gostijo Mariborčane
KOČEVJE - Nogometaši kočevskega Avtobuma tudi letos načrtujejo uvrstitev na 1. ali 2. mesto druge slovenske lige in s tem na uvrstitev v višji rang tekmovanja. Sodeč po tekmah v pripravljalnem obdobju so kočevski nogometaši na sezono dobro pripravljeni, optimizem pa navdaja tako igralec, kot tudi upravo in navijače. Trencija Perica in Vučko sta med pripravami precej pozornosti [»svetila telesni pripravljenosti nogometašev, saj je bila le ta v lanski sezoni najbolj šibka točka moštva. V prvem krogu bo Avtobum v nedeljo ob 16. uri igral na domačem igrišču, v goste pa mu prihaja vedno neugodni Mariborski Železničar.
Kljub temu, da do začetka ligaškega tekmovanja manjka le še nekaj dni, trenena še nista dokončno izbrala moštva. Največ težav imata v konici napada, kjer bo zagotovo imel glavno besedo srednji napadalec Dušan Novak. Komočar na prvem srečanju ne bo igral, saj je zaradi poškodbe med pripravami treniral neredno, poleg tega pa ima še dva rumena kartona.
M. G.
Rekorderjeva nagrada najmlajšemu
Tri zmage domačih motokrosistov - Favoriti niso imeli sreče - Sitar poletel na dno doskočišča - Usoda dirke je dolgo visela v zraku
DOLENJSKE TOPLICE - Lepo je, če se na domačih dirkah poleg organizatorjev izkažejo tudi domači tekmovalci. V Dolenjskih Toplicah smo imeli v nedejjo kar tri - Žvana in Medeta med podmladkom in Mežnatja v razredu motoijev do 80 ccm.
V kategoriji podmladka z motorji s in Italijanom Walterjem Staničem, prostornino do 60 ccm sta, tako kot
SUPERMOTOSLALOM
TREBNJE - Dirka za nagrado Mirna 93 bo potekala v nedeljo, 22. avgusta, na cesti Zapuže - Stan. Organizira jo AMD Trebnje - motoklub, generalna pokroviteljica dirke pa je zavarovalnica Triglav. Ob 11. uri bo uradni trening, ob 13. uri pa otvoritev dirke z govorom častnega predsednika organizacijskega odbora, ministra za pravosodje Mihe Kozinca.
PROSENIKOVA PRI MERCATORJU
TREBNJE - Ženska ekipa Mercatorja, ki tekmuje v medregiiski ligi, je za novo sezono pridobila znatno okrepitev z registracijo Slavke Prose-nik iz Novega mesta. Ekipa je pričela kondicijske priprave s pohodom na Kum, nadaljevala pa jih bo na prenovljenem kegljišču Hotela Sremič v Krškem. V borbi za sam vrh v ligaški skui '
Goleša nastoi
skozi celo sezono tekmovanja za državno prvenstvo, imela glavno besedo domačina Sašo Poj»vič (Mel), ki je zmagal v prvi dirki, in Matej Žvan (Žvan), ki je bil boljši v drugi in tako zmagal v skupni razvrstitvi ter postal državni prvak. Tretje mesto je prav tako osvojil domačin, Jaka Može iz motokluba Mel. V tekmovanju podmladka z motorji do 80 ccm je v obeh dirkah zmagal novi državni prvak Gregor Mede, ki je ravno tako član motokluba Mel.
Člani so na mednarodni dirki tekmovali v treh razredih. V najnižjem razredu motorjev s prostornino do 80 ccm je zmaga spet ostala doma. Ludvik Mežnar (Mel) je v prvi dirki j» padcu prvega favorita Lukovčana Romana Jelena zmagal, v drugi dirki pa osvojil 2. mesto, s čimer je zmagal tudi v skupni razvrstitvi. Njegov klubski tovariš Sandro Windisch je osvojil 10. mesto.
V razredu do 125 ccm je od domačih tekmovalcev nastopila edina predstavnica ženskega spola Nada Matič, članica motokluba Mel, ki je že na prvi dirki grdo padla, a se k sreči ni resneje poškodovala. V prvi dirki je zmagal Roman Cerar, ki pa v drugi, podobno kot večina favoritov, ni videl ciljne zastavice. Prvo mesto po obeh dirkah je tako osvojil Šentvidčan Alojz Fortuna, drugi je bil Italijan Denis Stafuz-za in tretji Lukovčan Boris Cerar.
Da je motokros šport, kjer poleg znanja in moči tekmovalca ter kakovosti motorja rada odigra svojo vlogo tudi sreča, je na prašni progi v Dolenjskih Toplicah spoznal tudi najboljši slovenski motokrosist Jani Sitar v razredu do 250 ccm, ki je po zmagi v prvi dirki v drugi krepko vodil, a je moral zaradi počene gume odstopiti. Zmagal je Janez Juhant (Zupin) nad Sašom Kragljem (Slovenske Konjice)
in Italijanom Walterie Kot v skoraj vseh slo
ilovenskih športih ne gre brez prepirov in metanja polen pod noge niti pri motokrosu. Večino najboljših tekmovalcev v prihodnjih dneh čaka obravnava pred disciplinsko komisijo, ker so brez dovoljenja sekretarja zveze nastopili na dirki na Hrvaškem. Brez zapletov pa ni minila niti nedeljska dirka v Dolenjskih Toplicah, saj je lastnik dela zemljišča, kjer poteka proga za motokros, zagrozil, da bo tekmovanje onemogočil. Svoje grožnje k sreči ni uresničil, saj je njegov
• Po končanem tekmovanju v motokrosu so se nekateri dirkači preizkusili še v izredno atraktivnih skokih. Z nosim rekordom 47,10 m se je izkazal tragični junak dirke v razredu do 250 ccm Jani Sitar, ki je 500 nemških mark nagrade (»daril n^j-ml^jšemu tekmovalcu 7-letnemu Andreju Hvastiji in povedal, da si želi bojjših medčloveških odnosov v motokrosu, saj se bo le tako ta šport, ki sloni na mladih, pri nas še naprej razvijal.
sin na dirki zmagal in osvojil naslov državnega prvaka.
I. VIDMAR
Izolateiji merijo visoko
V nedeljo začetek prvoligaške sezone - Novo ime - novi ciyi - Nogometaši Krke Novoterma se želijo okrepiti
upa
Prosenikova, Okornova, Jerajeva, Veb-lova in Mezgečeva.
OSVOJILI 11 POKALOV
BOŠTANJ - V nedeljo zvečer se je z dveh tekov v Avstriji vrnila ekipa mladih tekačev iz Atletskega kluba Boštanj. V soboto so tekli v Frohnleitnu blizu Gradca, v nedeljo pa v San Scbas-tianu. Simona Felicijan je bila na obeh tekih na 3.000 metrov prva, Mitja Sentjurc je bil na 11.500 metrov tretji, Polona Martič na 1.500 metrov druga, na 3.000 pa prva. Jasna Zakrajšek je bila na 3.000 metrov prva, Jemej Povše pa na isti progi drugi. Ravno tako je bil drugi na 1.500 metrov. Ambrož Vidmar je bil pri maljših mladincih enkrat prvi in enkrat drugi.
VESLAČI V SOBOTO
FARA - V soboto, 21. avgusta, bo spet tradicionalni turistični maraton na Kolpi, ki ga organizira Turistično-šj»rtno društvo Kostel. Start bo ob 10. uri pri igrišču Ofak v Potoku, cilj pa v 13 km oddaljenih Žlcbeh.
NOVO MESTO - V nedeljo sc bo spet zavrtel slovenski prvoligaški nogometni “ringclšpU”. Edini dolenjski član elitne skupine slovenskih žogo-brcarskih moštev Krka Novoterm ho v prvem krogu gostoval pri Muri v Murski Soboti, ki se želi po besedah trenerja Miloša Šoškiča uvrstiti kar med prva tri najboljša slovenska moštva, uvrstitev v sam vrh pa je tudi cilj Novomeščanov.
V novomeškem nogometnem klubu je s pokroviteljsko pogodbo s Krko Novoterm le nekaj dni pred začetkom sezone zapihal svež veter. Večinski lastnik tovarne izolacijskih materialov nemški Pfleiderer si vsekakor ne bi želel podpirati povprečnega moštva, ki se bon za obstanek v ligi, temveč hoče, da bi Krka Novoterm igrala glavno vlogo v prvenstvu ter prihodnje leto nastopala tudi na mednarodnih pokalnih tekmovanjih, enakega mnenja pa so tudi v Krki. Uspešnost podjetja se mora odražati tudi v uspehih ekip, ki nosijo njeno ime, sicer je učinek take rekiame prej negativen kot pozitiven.
Za dosego visokih ciljev, ki so si jih zastavili v Krki Novotermu, bo potrebno moštvo še dodatno okrepiti, o čemer vodstvo kluba že resno razmišlja. Okrepitev prihaja iz znanega slovenskega kluba, ki bo letos prav gotovo hud nasprotnik Novomeščanov, ki bodo s to potezo ne le okrepili svoje ekipo, temveč oslabili konkurenta.
Novomeški nogometaši tako začenjajo novo sezono zelo motivirani, saj se zavedajo, da brez uspehov denarja ne bo, če pa jim bo uspelo uvrstiti se na tekmovanja evropskega nogometnega prizorišča, bodo pokrovitelji lažje prisluhnili željam nogometašev in no-
PUS - 8. NA PROLOGU
BASEL - Kolesarji novomeške Krke so po cestnem državnem prvenstvu odjvotovali v Švico, kjer bodo ta teden nastopili na dirki za svetovni pokal Rcgio tour, ki bo potekala po cestah Švice, Nemčije in Francije, med amaterji pa bodo nastopili tudi poklicni športniki. V ponedeljek so v Baslu vozili prolog - kriterijsko dirko na anje. Zrn
Na Slovaškem le porazi
Novomeške odbojkarice vseeno pustile dober vtis - Dogovor o okrepitvi s slovaško in morda tudi rusko igralko
VYŠNE HAGY - Odbojkarice Novega mesta so sc vrnile z mednarodnega turnirja na Slovaškem, kjer v izredno močni konkurenci vrhunskih ekip iz Rusije, Češke in Slovaške kaj več kot časten poraz niso mogle doseči. Novomeščanke, novinke v prvi slovenski ligi, ki so prvič igrale na peščenih igriščih, so se kar dooro upirale ekipam, ki igrajo v srednjeevropski ligi. kljub porazom novomeščanke z igro niso razočarale, temveč so na osnovi dobre igre dobile vrsto ugodnih ponudb za sodelovanje na podobnih turnirjih.
Novomeška odbojkarska delegacija se je na turniiju močno zanimala tudi za nakup katere izmed boljših igralk iz nekdanjega vzhodnega bloka. Na pripravah na prvo sezono v prvi slovenski odbojkarski ligi v Istri bo z Novomeščankami odpotovala tudi odlična slovaška igralka, katere imena še ne moremo izdati, obstaja pa možnost, da bo v njihovam dresu
ZMAGAL JAKŠE
SEVNICA - Na rednem hitropoteznem turnirju šahovskega kluba “Milan Majcen” za mesec avgust je izmed 15 šahistov prvo mesto osvojil Ljubljančan Cveto Jakša z 12,5 točkami, pred mojstrskim kandidatom Povše-tom in Kuzmičem. V skupnem seštevku letošnjega leta vodi Derstvenšek pred Povšetom in Kranjcem. Naslednji turnir bo v nedeljo 19. septembra, ob 9. uri v prostorih šahovskega kluba Milan Majcen v Sevnici.
zaigrala tudi Rusinja. Vodja poti na Slovaško, novomeški župan Franci Koncilija, je imel na na turnirju polne roke dela, saj je moral ves čas pojasnjevati, da Slovenija ni del Jugoslavije ali Hrvaške in da pri nas ni vojne, kot so si predstavljajh slovaški gostitelji; priponke in propagandno gradivo o naši deželi pa so udeleženci turnirja dobesedno razgrabili.
I. V.
POKLICALI SO JO V REPREZENTANCO - 16-lema Jana Vemig (desno - med akcijo na Slovaškem) je z uspešnimi nastopi opozorila nase že v mladinski reprezentanci, pred tednom pa so jo povabili na priprave slovenske (lanske reprezentance, ki bo oktobra v Portu nastopila na kvalifikacijskem turnirju za nastop na svetovnem prvenstvu. (Foto: M. Menger)
vomeškega športa nasploh, saj bo treba ob igrišču postaviti novo, precej Večjo tribuno, saj je stara že prava sramota za dolenjsko metropolo, ki je ne bi smeli kazati televizijskim gledalcem po celi Evropi.
Sanje o takem uspehu že pred začetkom dolge in nepredvidljive sezone so včasih lahko zelo nevarne, koliko pa ta trenutek veljajo novomeški nogometaši, bomo videli že to nedeljo na tekmi z Muro in teden dni kasneje, ko se bo moštvo Krke Novoterma prvič predstavilo na domačem igrišču na srečanju s Publikumom, ki letos nastopa v evropskem pokalu pokalnih prvakov.
I. V.
OTVORITEV IGRIŠČA NA LOGU
LOG - Kultumo-šj»rtno društvo Log bo v petek, 20. avgusta, ob 16.30 odprlo novo asfaltirano igrišče, ki so ga z lastnim delom in prispevki ter predvsem s pomočjo sponzoijcv obdali še z visoko žično mrežo. Ob 17. uri se bo začela 24-uma tekma v malem nogometu med združeno ekipo dežele Kranjske, za katero bodo poleg domačinov, nastopili še bližnji sosedje Boštanjčani in malo bolj oddaljeni Šentruperčani, ter združeno ekipo dežele Štajerske.
CITROENZXZA NATAŠO BOKAL - Predstavniki novomeške Novotehne so v nedeljo v Krškem vrhunski alpski smučarki Nataši Bokal izročili ključe Cimosovega avtomobila Citroen ZX. Pred tem pa sta Nataša Bokal in generalni direktor Novotehne Niko Caleša podpisala dveletno pokroviteljsko pogodbo. (Foto: J. B.)
Novotehna podprla N. Bokal
Podpisali pokroviteljsko pogodbo - Citroen ZX za začetek dolgoročnega sodelovanja
KRŠKO - Za vrhunske š|»rtne dosežke so poleg naravnega talenta, marljivosti in vztrajnosti športnika in strokovne ekipe, ki stoji za njim, potrebna tudi velika denarna sredstva. Toliko težje jih pridobijo tisti, ki tako kot smučarka Nataša Bokal trenirajo samostojno. Pomoč, kakršno ji je ponudila novomeška Novotehna, je zato zanjo gotovo še toliko bolj dobrodošla.
V predstavništvu novomeške No-votchne v Krškem so v nedeljo podpisali pokroviteljsko pogodbo med Novotehno in vrhunsko alpsko smučarko Natašo Bokal. Po podpisu pogodbe je generalni direktor Novo-tchne Niko Galeša smučarki izročil ključe Cimosovega avtomobila Citroen ZX. Predstavniki Novotehne so [»vedah, da je to le začetek dolgoročnega sodelovanja in del njihovega programa podpore sloven-skegu vrhunskemu športu. Pogodbo so podpisali za dve leti, kasneje pa jo bodo lahko še podaljšali.
Nataša je na začetku samostojne poti, na katero je s trcneriem Jožetom Drobničem stopila lani, ve-
liko obetala. Načrte ji je prekrižala huda poškodba kolena na smuku v Združenih državah Amerike decembra lani. Od takrat naprej je za ozdravitev trdo delala. Kot pravi sama, zdaj zdravstvenih težav ni več in je že sredi priprav, tako da ovir za ponovni uspeh v svetovni eliti ni več.
Njen trener je povedal, da je Nataša s treningi količinsko v zaostanku za 10 dni in da je ta čas za 20 odst. slabše pripravljena kot lani, kar bodo nadoknadili s programom, ki so ga sestavili tako, da bo vrhunsko formo dosegla na olimpijskih igrah na Norveškem.
Glede dcnaija za priprave je Jože Drobnič povedal, da je smučarska zveza Nataši, ki je še vedno članica A reprezentance, sicer plačala 60 dni vadbe na snegu, vendar je to veliko premalo, saj je morala Nataša že za prvi trening najeti kredit. Poudaril je, da je Dolenjska tista, ki je Nataši pri vrnitvi v svetovni vrh j» poškodbi najbolj pomagala.
JERCA BOŽIČ
nagal ic Nizozemec Pc-4eer, ki je letos nastopil po Sloveniji, najboljši
izpadanje. Zma_ ter Van Dcr Meer, 1 tudi na dirki po Sloveniji, najboljši izmed Novomeščanov pa je bil Gregor Puš na 8. mestu, ki si je tako že priboril prve točke.
d.o.o.
45	61000 Ljubljana
tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek.
Škatlica ČANG-ŠLANGA vsebuje 40 vrečk čaja, ki so jamstvo za dosego želene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa ČANG-ŠLANG, čaj s tradicijo več kot 1700 let.
Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje.
Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici ČANG-SLANGA pred spanjem.
Čaj ČANG-ŠLANG lahko naročite po pošti na naslov: Džirlo, p.p. 45, 61000 Ljubljana, in po telefonu (061) 215-476. CANG-ŠLANG prodaja na slovenskem tržišču ekskluzivno podjetje Džirlo, d.o.o., Ljubljana.
Cena ČANG-ŠLANGA je 699 SIT +
poštni stroški. Plačate po povzetju.
CANG S LA N G shujševalni čaj
Z zmanševanjem telesne teže krepite organizem
Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je ČANG-ŠLANG, čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi. Je iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja CANG-ŠLANG bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj ČANG-ŠLANG je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade. ČANG-ŠLANG so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem
NAROČILNICA
Ime in priimek Ulica in št.
Poštna št. in kraj
Število zavitkov ČANG-ŠLANGA
o
o
m
z
r-
c/>
Naročilnico pošljite na naslov: DŽIRLO, d.o.o., p.p. 45. 61101 Ljubliana
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA
MARSIKDO BI GA BIL VESEL -Kar nekaj časa je potreboval naš dopisnik Robert Judež, da se je takole nastavil pred objektiv fotografskega aparata ob Ženevskem jezeru, kjer so taki vodometi posebna atrakcija za turiste. V letošnji suši bi se za vodnega čarodeja, če ne drugod, stepli v Posavju. Švicarjem se ne bi bilo treba, saj so z učinkovito izgradnjo vodovodnih sistemov poskrbeli, da so njihove lepote tudi v sušnih obdobjih zelene. In če ne drugega, je tudi turizem lažje tržiti zelen kot posušen. (Foto: Mirjam Muhič)
Žaljivo za kmete
Protestno pismo zaradi prispevka v osrednjem televizijskem dnevniku
Slovenska kmečka zveza pri SLS ocenjuje, da je prispevek Brede Štivan-Bonča v osrednjem TV Dnevniku v četrtek, 12. avgusta, ob prikazu kmečkih pokojnin skrajno tendenciozen. Slovenska kmečka zveza pri SLS meni, da gre v tem primeru za načrtno ustvarjanje nestrpnosti med delavci in kmeti. Iz prispevka tudi ni bilo razvidno, ali gre za stare kmečke pokojnine iz starostnega zavarovanja kmetov ali za pokojnine po novem sistemu invalidskega in pokojninskega zavarovanja. Avtorica ni omenjala kmečkih pokojnin, ki so v primerjavi z drugimi izredno nizke in v tem trenutku znašajo 9.000 do 14.000 SIT.
Zanimivo je, da so pred dnevi v podobnem komentarju v TV Dnevniku posredno opravičevali pokojnine bivših oficirjev, ki so v povprečju kar 5-krat večje.
Avtorica je tudi uporekala upravičenosti olajšav pri davkih in prispevkih kmetov, ki jih je prizadela suša. To je za kmete, ki jih je letos že drugič zapovrstjo prizadela katastrofalna suša, žaljivo.
Slovenska kmečka zveza pri SLS EVGEN SAPAČ podpredsednik
Samo ovca čaka na klavcev nož
Brez NOB in poraza fašizma nas danes ne bi bilo več na slovenski zemlji
Na naše pismo “Gospod vikar poziva k pogrevanju”, ki smo ga objavili v DL 22. julija, smo dobili tri odgovore. Prvi so se 29. 7. oglasili Mladi krščanski demokrati iz Novega mesta, 5. avgusta pa še kapiteljski vikar A. M. Poznič in Franc Košele-Frenk iz Novega mesta. Nobeno pismo nas ni presenetilo.
METEORSKI DEŽ - Kdor je prejšnji teden v noči od srede na četrtek zamudil priložnost, da vidi meteorski dež, ki je nastal, ko je Zemlja prečkala orbito Svvift-Tuttlovega kometa, mu je lahko žal Tirnica kometa in tirnica Zemlje sta bili ob 3. uri po srednjeevropskem poletnem času oddaljeni le 140.000 km, in takrat se je tudi pri nas videlo največ “padajočih zvezd”. Razpršene delčke kometa smo lahko opazovali tudi nad Novim mestom. In ni jih bilo malo, ki so si za ogled tega zelo redkega, a lepega naravnega pojava izbrali Marof. (Foto: Majda Luzar)
Krajši bomo kot naši sogovorniki, katerim moramo nekaj stvari pojasniti. Mladi krščanski demokrati nam očitajo potvarjanje vsebine iz Oznanil, zanje se “ZB vedno bolj spreminja v ustanovo, ki neprestano deli nauke in moralne obsodbe”, zanje smo “podpiralci tiranije KPS”, skrbimo pa le za “privilegije, ki so jih borci dobili, čeprav so se nekateri
POŠKODOVAN
SPOMENIK
ČRNOMELJ - Na spomeniku na Gričku so se pojavile poškodbe, ki bi jih morali čim prej popraviti. Zato je občinski izvršni svet natočil referentu za kulturo, da pridobi od Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine predlog sanacije. Ponudba naj bi vsebovala celotno sanacijo spomenika ter minimalno, ki bi obsegala najnujnejša dela, s katerimi bi preprečili nadaljnjo škodo na spomeniku.
KAKO JE BILO V RESNICI
G. Franc Tramte, na vašo razlago spornega dogodka, ki ste jo sporočili dežurnemu novinaiju Dolenjskega lista (Halo, tukaj je bralec Dolenjca, DL 5. avgusta), tole:
Z lažmi in podtikanji, g. Tramte, ne boste prepričali javnosti in vaših sosedov, ki vedo za vaš spor s sestro ter za prepoved, da ne sme uporabljati vaše poti za dostop do svoje hiše. Tega pa nisva vedeli medve z otrokom v vozičku, ki sva nič hudega sluteč, stopili na vaše zemljišče ter vas hoteli prositi za uporabo vaše poti, da nama ne bi bilo treba z otroškim vozičkom po slabi peš poti po gozdu. Toda vi ste naju prehiteli z glasnim vpitjem, češ da naj izgineva z vaše zemlje, sicer boste poklicali policijo in naju obdolžili kraje ali pa zažgali kozolec in požiga obdolžili naju. To pojasnilo zdaj pišem zato, da v prihodnje ne boste več napadali nič hudega slutečih obiskovalcev vaše sestre m boste spor z njo urejali tako, kot se za civiliziranega človeka spodobi.
ŠTEFKA GAČNIK Sela pri Ratežu
VZNEMIRLJIVI JERMAN
METLIKA - Na grajskem dvorišču bo 21. avgusta ob 20. uri pogovor z novinarjem Marjanom Jermanom. Da bo večer zanimiv in vznemirljiv, ni treba posebej poudarjati, če vemo, da je ta jezični Belokranjec prešel v zadnjih treh letih domala vsa krizna žarišča Balkana. Kramljanje z Marjanom Jermanom sodi k metliškim poletnim kulturnim prireditvam Pridi zvečer na grad.
KLIC V SILI
NOVO MESTO - Danes vas bo ob telefonu 23-304 čakala socialna delavka med 19. in 21. uro.
TREBNJE - “Klic v stiski”. Vsak ponedeljek vas bodo med 7. in 8. uro ter 15. in 17. uro čakali strokovnjaki ob telefonu 44-293.
rodili po vojni...” Nekaj pa se je mladim zalomilo: pravijo namreč, “da bodo prešteli tudi vse tiste, ki so jih pobili vaški stražarji in domobranci...” Takega priznanja o pobijanju s strani domobrancev še nismo brali. “Visoke penzije” ponovno burijo OO MKD Novo mesto, ki nam še svetuje, naj “začnemo pometati pred svojim pragom”.
Toliko pomij na borčevsko organizacijo že dolgo ni nihče zlil. Njihovo stališče ni daleč od naporov tistih političnih krogov v Sloveniji, ki hočejo za vsako ceno do kraja osramotiti partizanstvo in mu prisoditi nič manj kot “krivdo za nasilje okupatorjev” med vojno.
Gospod vikar A. M. Poznič odkrito piše, da so verniki zanj “posebna ciljna skupina”, za katero je možno pisati drugače kakor za splošno javnost. Šele zdaj pojasnjuje nekatere svoje zadrege, do katerih je prišlo po objavi njegovega uvodnika 27. julija. Ko v Oznanilu poziva “vsakega posameznika, da se iz ljubezni do resnice vključi v razčiščevanje temnih strani narodove zgodovine”. To zanj ni “pogrevanje”, temveč “ponovno obarvnavanje” preteklosti.
Gospodu vikarju na liubo vsebine našega pisma od 22. julija ne bomo spreminjali. Spomniti pa ga moramo, ko govori o tem, da ^resnične sprave ni”, da kristjani ne smejo pozabiti štirih razsežnosti za narodno spravo med živimi: to so človeška,
Odkod je ostmica
Ugovor na fotografijo s podpisom: Ostmica je doma v Loškem potoku
Z enako mero prepričanja, kot je tisto izpod peresa in fotoaparata g. A. Košmerla, lahko zapišem, da so ostrnice doma tudi v Loški dolini. Opis ostmic in dela z njimi se kar ujema s tistim iz članka s fotografijo, objavljenega v Dolenjskem listu št. 32 12. avgusta 1993. Vendar pojav ostmic ni omejen izključno na Loški potok, kot se trdi v članku, nikakor tudi ni tam njegov izvor. V enakih ali vsaj podobnih podnebnih, družbenih in gospodarskih razmerah se je sušenje trave, detelje in žit na ostmicah uveljavilo na več območjih.
Tako je sušenje na ostmicah poznano v Loški dolmi, Bloški planoti, v Loškem potoku, v krajih ob Kolpi, širše pa na Koroškem osrednjem Štajerskem, Dolenjskem in Notranjskem in sušenje na ostrgačah na Tolminskem in Bovškem. Okleščenemu drogu, zapičenemu v zemljo, pravijo na Notranjskem ostmica, v Karavankah ostrv, na Bovškem os-trgača, v Beli Krajini pa brklje. Kar pomni ljudsko izročilo, so v teh pokrajinah in predelih od nekdaj sušili na ostmicah. Zato “domovinske pravice” ne velja pripisovati le enemu kraju, kajti ljudskih spominov je v Sloveniji precej in sežejo daleč.
Ostrnice, zapičene v vrsti in z vodoravno pritrjenimi mladikami za povezavo, so bil začetek kozolcev. Od najpreprostejšega, enojnega stegnjenega se je razvil v nekaterih slovenskih pokrajinah do dvojnega vezanega kozolca, ki je rabil tako za sušenje kot za shranjevanje sena, vozov in orodja. V mnogih krajih pa se je do danes ohranilo le sušenje na ostmicah.
IVANA POČKAR
Nevednost ali nekultura?
Vozniki motornih vozil se v svojem egoizmu požviž-gajo na oznake, ki dajejo prednost invalidom
Velik problem v novomeškem prometu so parkirni prostori. Za tako gost promet jih je premalo. Mesto je dobesedno preplavljeno z avtomobili. Vsakdo bi se rad pripeljal do praga svojega cilja: službe, trgovine, urada. Res je težko narediti nekaj korakov v času motorizacije. Udobje je le udobje, pa čeprav je lažno.
In kako se naj v tej prometni gneči znajdejo težji invalidi? Država je poskrbela zanje s prometno zakonodajo. Tako lahko vidimo na določenih parkirnih prostorih znak, ki udeležence v prometu opozori, da je določeni parkirni prostor namenjen invalidom, ljudem, ki živijo med nami, vendar se zaradi svoje telesne okvare težje gibljejo in imajo na svojem vozilu ustrezno oznako.
Društvo invalidov občine Novo mesto ugotavlja, da je za invalide označenih parkirnih prostorov v občini in v Novem mestu premalo. Tako ni označenega parkirnega prostora pri pošti, bankah, občinski stavbi, kulturnem domu, tržnici, avtobusni

postaji, železniški postaji, cerkvi. Za ureditev parkirnega prostora za invalide na avtobusni postaji je Dništvo invalidov že vložilo zahtevo pri pristojnih službah, vendar do danes brezuspešno.
In kako upoštevate že omenjeni znak Vi, občani, udeleženci v prometu, vozniki z opravljenim izpitom iz cestnoprometnih predpisov, kamor sodi tudi prometni znak parkiranje za invalide? Na to vprašanje smo skušali odgovoriti z akcijo Društva invalidov. V dveh poletnih dneh smo opazovali trinajst parkirnih prostorov z omenjeno oznako v Novem mestu in beležili zasedenost z vozili, ki niso bila označena, da je njihov lastnik invalid s težjo telesno okvaro.
Zasedenost označenih parkirnih prostorov je bila 80-odst. Nekateri prostori so bili zasedeni 100-odst. Nobeno vozilo ni imelo oznake, da je voznik invalid. Odgovora sta lahko dva: ali ne poznamo dovolj cestnoprometnih predpisov ali pa imamo tako nizko stopnjo kulture.
ANDREJ GREGORČIČ
*
narodna, etična in krščanska izhodišča, ki jih je marca 1990 sprejela slovenska pokrajinska škofovska konferenca. Nadškof dr. A. Šuštar je v pogovoru z Dolenjskim listom 12. aprila 1990 (Sprava je preizkušen kamen odgovornosti za prihodnost) med drugim povedal:
“...Nasilje vedno vodi le v nasilje. Zato moramo odločno zavračati tako miselnost in se zavzemati za odpuščanje, kar pa pomeni obojestransko priznanje krivde, odpuščanje in prošnjo za odpuščanje. Kristjani pa imamo dolžnost, da naredimo prvi korak...”
Besede najvišjega Pastirja katoliške Cerkve v Sloveniji, da med kristjani ne sme biti nobene maščevalnosti, mnogim še vedno ne segajo v srce niti ne v praktična ravnanja. Čigava “zmagovita večina se drži - ob iskanju resnične sprave - popolnoma ob strani”, iz vikarjevega uvodnika ne zvemo. Še vedno pa hkrati s pretežno večino Slovencev sodimo, aa je bila spravna slovesnost 8. julija 1990 v Kočevskem Rogu modro in humano dejanje. Z njenim izročilom pa bo treba tudi zares živeti - drug z drugim!
Na besede iz “odvetniškega pisma” Fr. Košeleta iz Novega mesta, ki se spretno lovi med ponavljanjem napisanega, novimi očitki in raznimi namigi, ne bomo odgovarjali. Čeprav g. Košele trdi, da je bil “kar dolgo član slovenskega domobranstva v Trstu in da ga tega ni sram”, sodimo, da gre bolj za bahave besede kot za resnico. Moral je biti med zelo majhnimi ribami okupatorjevih sodelavcev, ki so pred partizani bežali iz Trsta.
Njemu, g. vikarju in OO MKD pa še naslednja ugotovitev: vsak izmed njih se je tako ali drugače postavil v bran Cerkve in vernosti, čeprav naše pismo o tem ni zapisalo niti besedice. Dobro namreč vemo, da Dolenjci pravilno vrednotijo in spoštujejo versko svobodo. Pretežna večina nekdanjih borcev NOV je bila verna. Prav ti nekdanji borci za svobodno Slovenijo in skoraj vsi naši državljani zato dobro ločujejo med vernostjo (kot osebno pravico in življenjski nazor) ter med verskimi (cerkvenimi) ustanovami. Po domače: ljudje vedo, kaj je vernost in kaj političnost. Glede zadnje si tudi ne dovoljujejo nobenih vsiljevanj ali celo zavajanj.
Na željo in zahteve mnogih vernih članov ZB smo tudi napisali pismo, objavljeno v DL 22. julija.
Občinski odbor Zveze borcev v Novem mestu
V takšni krizi I J- Janši dam prav nismo bili rejci že desetletja
Poziv Govedorejskega društva Mirna Peč vladi
Upravni odbor Govedorejskega društva Mima Peč je na seji 13. avgusta sklenil ponovno poudariti kritične razmere kmetijstvu, ki so posledica hude suše.
Mimopeški kmetje smo znani po visoki prireji mleka in mesa, saj smo po proizvodnji mleka na kravo na drugem mestu v Sloveniji. Vse naše dolgoletno delo hitro uničuje katastrofalna suša, saj bomo brez krme izgubili tudi ves dober genetski potencial, ki ga imamo v hlevih.
Prepolni hlevi živine so ostali le z enim odkosom sena ter polovičnim drugim, medtem ko sta tretji in četrti dobesedno izgorela. Škoda na travinju znaša 70 odst. in bo ostala tudi v naslednjih letih, kajti prizadet je tudi koreninski sistem travne ruše.
Koruza je 50-odst. prizadeta, vendar zaradi nadaljevanja suše in vročine vidno propada. Siliranje se je že pričelo, kmetje pa smo izgubili edino upanje, saj zrnja skoraj ni, sila-ža pa bo izredno slabe kakovosti, revna s hranilnimi snovmi, količinsko zelo zmanjšana in bo služila le za preživetje.
Ker po žetvi žit, ki so dala 30 odst. manj pridelka kot običajno, nismo izgubili upanja, smo nabavili seme in gnojila ter zasejali stmišča. Tu znaša 100 odst., saj seme zaradi suše ni moglo kaliti.
Obupani in prepuščeni naravi in sami sebi apeliramo na vlado, da ukrepa čim hitreje, kajti v takšni krizi, kot smo danes, nismo bili že desetletja. Ocenjujemo, da smo v stanju preživeti živino le do pričetka zime.
Predlagamo vam, da kot prvi ukrep zaustavite vse uvoze mesa in živine in v prvi fazi odkupite domačo, kajti s tem boste kmetu veliko pomagali.
Za razumevanje se vam zahvaljujemo in vas še enkrat prosimo za jromoč.
Govedorejsko društvo Mima Peč
Moja izkušnja s sodniki
Ob aferi orožje g. Janša ni hotel stvari vzeti v svoje roke, pač pa je povedal sodnim organom m ostalim okoli sodišča, naj se stvari lotijo resno in na pravem mestu.
S sodniki sem imel kar precej opravka in vem, kako na pretkan način primere nategujejo, da bi imeli več dela in bi stranka več plačala. Stokajo pa, da imajo veliko nerešenih primerov. Na sodišču združenega dela v Brežicah sem bil prisoten kot predstavnik sindikata. Obravnavan je bil primer sodelavca, ki se je poškodoval v rudniku. Zaradi poškodbe je trpela tudi njegova kmetija. Po petih letih (nesreča se je zgodila leta 1988) so sklenili, da bodo zaradi gornjih razlogov opravili ogled kmetije. Sodnik g. Jankovič je vprašal, ali so plačali neko zahtevano vsoto od prej. Pravnica iz RRPS Trbovlje je povedala, da so. Oglasi pa se tudi sodelavec Vitko Kozole, rekoč, da je on plačal. Še enkrat se oglasi gospa iz Trbovelj in trdi, da so oni plačali, in enako tudi Kozole. Vsilim se v besedo in rečem: “Ali nimate tukaj teh stvari žpošlihtanih’?” Pa se oglasi g. Jankovič: “G. Šribar, ne motite razprave, držite se sindikalnega dela!” Pa mu rečem: “Kaj pa je za vas sindikalno delo?” Pokažem mu vabilo in vprašam: “Sem vabljen ali ne? Je moja dolžnost poslušati ali gledati skozi okno?” In njegov odgovor: “Če je tako, bo pa denar za
laprej.
Toliko v razlago, zakaj se stvari tako počasi rešujejo in kje so vzroki, da imajo sodišča toliko dela. Verjetje prisotno tisto: Mi smo mi! iša je res mački na rep stopil.
L. ŠRIBAR Leskovec
no
Jan
ZAHVALA
Vsem, ki so mi kakorkoli pomagali pri gašenju požara 1. avgusta in v dneh po njem, se iskreno zahvaljujem.
ALOJZ KRANJC Brod 16
trgovsko podjetje
NOVO MESTO d.o.o.
Ljubljanska 27- 68000 Novo mesto
trgovina
elvod
•	električni kabli
•	elektroinstalacijski material
•	bela tehnika
•	drobni gospodinjski aparati, akustika
•	rezervni deli za pralne stroje in štedilnike
•	svetila in lestenci
NOVO
SLAŠČIČARNA
EM0NKA
Se priporočamo!
UGODNE CENE -PESTRA IZBIRA tel./fax. (068) 26-071
ZAHTEVAMO IZSTOP IZ JEDRSKE DRUŽINE
Znano je, da smo nevladne
---------/as, da pripravite program čim hitrejšega izstopa Slovenije iz “jedrske družine”, vključno z zaprtjem JE Krško. Zadnje izjave nekaterih iz elektrogospodarstva (JE) pa tudi iz vrst vlade Slovenije o varnem obratovanju nas niso prepričale, saj v nobenem primeru ni govor o potresnem področju (da je bil potres v Krškem leta 1917, je znano), da praktično ni videti rešitev za odlaganje jedrskih odpadkov, pa je tudi jasno.
Lanska in letošnja suša ie pokazala, da ie problem tudi reka Sava zaradi pomanjkanja vode in tudi onesnaženosti. V vsakem primeru pa ni nikogar na tem svetu, ki bi lahko jamčil, da v Krškem ni možna večja katastrofa. Vztrajamo torej, naj se v najkrajšem času pripravi celovit program izstopa šlovenije iz jedrske družine.
Za Izvršni odbor Slovenskega ekološkega gibanja tajnik: KAREL LIPIČ
VI NAM — Ml VAM
novost iz tovarne zaves VB velana
Bell krafinHri Posa3"1 °dSlei tUd' Do,eniskem-
domov ° na d°m Z vzorC1, nasvetl metrom Izberete zaveso, mi vam jo seši|emo in prinesemo
Spremenite svoj dom z zavesami velana.
■______________Pokličite nas? Tel.: (068) 50-153, 58*494
'i i
if i-
71 if / J/a\
UGODNA PRODAJA JEANS IZDELKOV V 12 BARVAH (kavbojk, otroških kavbojk, jaken, otroških jaken, srajc in ostalih jeans izdelkov), nogavic ter razprodaja mikic, otroških mikic, kopalk, bermud in
sposoja poročnih oblek in dodatkov.
Delovni čas: od 9, do 12. ure in od 14. do 19. ure, sobota od 10. do 12. ure.
________ Pričakujemo vas!
BQTLEQ
Pod Trško goro 49, tel./fax. (068) 22-815 Novo mesto (Mačkovec)
t*A
PRIŠLA JE SESTRIČNA MARY - Družinsko srečanje je popestrila tudi Mary (na sliki četrta z desne), ki je bila tokrat prviiČ v deželi svojih prednikov.
54 src v Selih pri Dobovi
Srečanje družin Zidarič in Vouk-Cvetko - Prvič v Sloveniji tudi sestrična Mary iz Združenih držav
SELA PRI DOBOVI - Sobota, 7. avgust, dan kot nalašč za nova poznanstva. Tokrat družinska, kajti 54 sorodnikov družin Zidarič in Vouk-Cvetko je na pobudo Oskarja in Jožice prišlo iz vseh koncev sveta. Zbran so se na Frančevi domačiji, kmetiji, ki leži na majhnem hribu ob železniški progi Brežice-Dobova, vsa obdana z brajdami in sadovnjakom, vzgojenim z žuljavimi rokami in kapljicami znoja. Na vrtu za domačijo so se zbrali bratje, sestre, sestrične, bratranci, strici in tete, ki imajo korenine v večstoletnem družinskem deblu, na katerem se je do današnjega dne zvrstilo 10 generacij.
Pravo presenečenje srečanja je bil obisk 79-letne sestrične Mary Gorotovsky, ki se je rodila in živi v Ameriki, v Chicagu. Mary je šesta generacija družine Cvetko in je tokrat prvič obiskala domovino svojih prednikov. Gospa dobrosrčnega vodeza, iskrivih oči in polna dobrote kot dobra vila iz
tisoč in ene noči je spoznavala, kam segajo njene korenine. “Mati mi je pripovedovala o mojih prednikih. K prvemu obisku Slovenije, spoznavanju njenih ljudi in kulture me je vzpodbudilo spoznanje, da imam tudi nekaj slovenske krvi, pa tudi moja hčerka, ki je to deželo obiskala lansko leto. Ne vem, kdaj se bom še lahko vrnila in prišla na obisk, a ljudje so tu izredno prijazni in dobrosrčni, kar mi bo za vedno ostalo v spominu,”
je povedala Maiy.
Prav prisrčno je bilo spoznavanje mladih generacij sorodstva. Sobotno družinsko srečanje je vsem udeležencem pokazalo, da vsaka kapljica krvi veže ljudi, čeprav so daleč drug od drugega. To je še posebej pomembno v času, ko nas tempo življenja nehote vse bolj oddaljuje. Zaželimo si lahko samo še več podobnih srečanj, ki nam dajejo spoznanje, da smo Sloven-
RENATO ZORKO Brežice
OSNOVNA ŠOLA DRAGOTIN KETTE Ul. Milke Šobar 25, Novo mesto
razpisuje dela in naloge
—	2 VZGOJITELJA (za določen čas, polni delovni čas)
Pogoj: VI. ali VII. stopnja, specialni pedagog ali vzgojizelj ali učitelj razrednega pouka.
—	1 VARUHINJA OTROK (za določen čas, polni delovni čas, popoldansko delo)
Pogoj: V. stopnja izobrazbe.
Za vsa delovna mesta je nastop dela 1.9.1993. Za določen čas do 31. 8.1994.
Kandidati naj v 8 dneh po objavi razpisa pošljejo prijave z doka-Kandicteti bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po odločitvi.
Dr. Kastelic - osemdesetletnik
Naš dolenjski rojak iz Šentvida pri Stični, klasični filolog, arheolog, umetnostni zgodovinar in slovenski pesnik v eni osebi - profesor dr. Jože Kastelic je 18. avgusta dosegel osemdeset let življenja in nad 50 let znanstveno-raziskovalnega in literarnega dela. Leta 1932 je maturiral na klasični gimnaziji v Ljubljani, nato je študiral klasično filologijo in antično zgodovino ter diplomiral leta 1939 in doktoriral leta 1943 na temo “Antični snovni elementi v Prešernovem delu.” Dve leti je služboval na ljubljanskih gimnazijah, bil leta 1942 imenovan za kustosa, leta 1945 pa za ravnatelja Narodnega muzeja v Ljubljani. V letih 1941 in 1943 se je izpopolnjeval v Italiji, leta 1968 je bil izvoljen za profesoija Filozofske fakultete za umetnostno zgodovino starega veka, za rimsko provincio-nalno arheologijo in zgodovino starega veka. Upokojen je bil leta 1983.
Ze kot študenta so ga zanimale predrimske ostaline velike naselbine venetsko-keltskega kulturnega kroga nad Virom, med Stično in Šentvidom; spoznaval je skrivnosti in zanimivosti ob amaterskih kopačih in raziskovalcih: kmetu Albinu Hrastu (umrl v italijanski internaciji) in inženirju L. Fedranu (ustreljenem kot talec 1942) ter tedanjem kustosu v Narodnem muzeju dr. Rajku Ložarju. Kastelic je leta 1946 organiziral veliko izkopavanje monumentalne (deloma že izropane) gomile v “dolini gomil” ob cesti Ivančna Gorica - Šentvid, kjer je odkril pomembne najdbe - grob kneginje z zlatim diade-mom m grob s konjsko opremo; nato je izkopavanje prepustil svojemu kolegu prof. dr. Stanetu Gabrovcu, ki je končal izkop gomile in naselbine Vir.
V letih 1948-1951 je Kastelic vodil izkopavanje staroslovanskega grobišča
na Pristavi na Bledu ter sodeloval pri izkopavanjih na blejskem Otoku, Kasneje pa še v Demir Kapiji in Trebeništu v Makedoniji, obenem pa je navezal stike z muzeji in arheologi v Italiji, Avstriji in Nemčiji, pokrenil izdajanje revije Argo in vrsto monografij Šitula!
Kastelic je začel že v gimnaziji objavljati pesmi; bil je sourednik revije Žar na klasični gimnaziji, nato je objavljal v Mladiki, Dom in svetu in Ljubljanskem zvonu. Izdal je dve pesniški zbirki: leta 1940 Prve podobe v Literarnem klubu, leta 1991 Barve v Založbi Novo mesto. Leta 1970 je skupaj z Dragom Šego in Cenetom Vipotnikom izdal veljko antologijo slovenske poezije Živi Orfej, leta 1975 pa zbrano delo Ceneta Vipotnika Zemlje zeleni spomin.
Napisal je uvodne besede v razstavne kataloge in monografije za Franceta Goiieta, Božidarja Jakca in Borisa Kobeta, obljavlja v vodilnih slovenskih revijah in časopisih, Kroniki in krajevnih zbornikih, kjer se ukvarja z umetnostjo Antike, starega veka in sodobnosti. O njegovih dosežkih pričajo tudi jubilejne publikacije iz leta 1974 in 1988, ki jih je izdala Filozofska fakulteta v zbirki Situla v čast in priznanje našemu rojaku.
Ob jubileju mu tudi prijatelji iz Dolenjske čestitajo z najboljšimi željami za zdravje m nadaljnje uspe-he!
Dr. FRANCE ADAMIČ
DOLENJSKI LIST
Vaš četrtkov prijatelj
PLAVA LAGUNA Poreč
počitnice v objemu sončnih poreških lagun
po posebno ugodnih cenah 7-dnevnih paket aranžmajev
od 28.8. do 4.9.
hotela LILA in
ALBATROS	polpenzion	11.900	sit	za osebo
hotel DELFIN	polpenzion	13.300	sit	za osebo
hotel MATERADA	polpenzion	14.700	sit	za osebo
Doplačilo za polni penzion	je 2.100	sit.
V ceno je vključeno: 7 polpenzionov oz. polnih penzionov, turistična taksa in šola smučanja na vodi za otroke in odrasle.
Velik popust za otroke, tudi do 100 odst.!
En otrok v sobi s starši ZBStonj!
Informacije: vaša agencija ali pa Laguna Poreč tel.: (0531) 351-122, 351-822; faks: (0531) 351-044.
------------- ------------------------------------------
Republika Slovenija OBČINA NOVO MESTO SEKRETARIAT ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI
RAZPISUJE
nagrade v letu 1993, in sicer:
—	10 nagrad za raziskovalne dosežke, pospeševanje raziskovalne dejavnosti in inovativno delo
—	2 nagradi za mentorsko delo z mladimi na raziskovalnem področju
—	1 nagrado za raziskovalno delo mladih
—	1 nagrado za življenjsko delo na področju raziskovalne dejavnosti
Podjetja, zavodi ter druge pravne in fizične osebe iz občine Novo mesto naj vključno do 20. septembra 1993 pošljejo dokumentirane predloge na naslov: Občina Novo mesto, Sekretariat za družbene dejavnosti, Kettejev drevored 3, kjer dobijo tudi dodatne informacije.
.. 1
'	-1-----> --~ --7-- ~	-
| tl M#	2
m~i prenovo otan
OAAffpopl ..	.
r zo opuščeni program stavbnega pohištva J
( količine omejene )	i||
%■■■.	7 COIINJI IIADGOUI , I
1 :a S1- 35	'AVGUSTA	|

NOVO MESTO, Ob potoku 5, tel./fax: 068/22-772
METLIKA, Vinogradniška 41, 068/58-716
KRŠKO, CKZ 21, 0608/21-236
TREMEX Trebnje
KERA TRADE Zagorje ob Savi
MK TRGOIMPEX Kočevje
Na zdravje, Boris Plantan!
(Ne)odposlano pismo
Lani, proti koncu avgusta, sem ti v pismu, ki je bilo odposlano zaradi tvojega 79. rojstnega dneva, zapisal tudi tele besede: “Lepo število let si že potrdil in jih odgnal v zgodovino. To zmorejo samo trdni, jekleni možje. Korajžno naprej k osemdesetemu! S Severinom Šalijem sva se pred dnevi pogovariala, da bova v kratkem priromala k tebi. Te dni me preganja delo, naslednji teden pa je kar možno, da bi se znašla na tvojem dvorišču.” Napoved se ni mogla uresničiti. Šele za novo leto sem sam pripotoval na tvoj dom. Brez težav pa se je potrdila zeha, da letos pogumno potrdiš svoj 80. rojstni dan.
Tvoji predniki so prišli v dolino ob Krki iz Moravske Ostrave in se kot kovinarji zaposlili v Auerspergovi dvorski železarni. To se je zgodilo na začetku prejšnjega stoletja, ko je železarna m livarna potrebovala najrazličnejše usposobljene strokovnjake. Tvoj oče je bil ključavničar, ne na Dvoru, ampak v Vavti vasi. V dveh zakonih se mu je nabralo kar 13 otrok. Kako jih je mogel preživljati, je za današnje čase prava uganka. Ti si se ftojavil v tej vrsti bolj na začetku, slabo leto pred začetkom prve svetovne vojne. Domači krov je postajal premajhen, zato ste se morali otroci hitro odpravljati z doma. V Noveni mestu si končal nižjo gimnazijo in leta 1935 tudi šolanje na ljubljanskem učiteljišču. Po 9-meseč-ni šoli za rezervne oficirje v Bileči si moral leto in pol, čeprav vsestransko potijen fant, čakati na prvo zaposlitev, ki ti je bila dodeljena kot edino možna, v hribovskem naselju, na Dobovcu pod Kumom. Tod si vzgajal in učil vse do marca 1941, ko si se lahko preselil k ženi v Vavto
vas, službo pa si opravljal na šoli v Dolenjskih Toplicah. Toda ne dolgo. Moral si v novomeške zapore in od tod v 13-mesečno italijansko internacijo, kjer si se človeško upajoče družil z Ivanom Andoljškom, Vladom Lamutom, Milanom Silo, Jo-vom Vašičem, Tonetom Šavljem, Alojzijem Turkom, Martinom Marinčem in drugimi. V teh razmerah si se srečeval z boji za življenja in edina zaposlitvena uteha duha je bilo igranje šaha. Smrt je gledala iz oči nesrečnih internirancev in mnogim je določila kar končno usodo. Pravil si mi, da ti je bilo v teh lagerjih, mučilnicah telesa in duha, najtežje v življenju. Skopnel si do kosti, in ko so te popolnoma onemoglega že določili za domov, si moral ostati med trpečimi in umirajočimi še pol leta. Po vrnitvi v domovino, ki si jo v svoji pokončni zavesti nosil kot zaklad odrešitve, si poučeval v vav-tovški šoli, se nato vključil v Levstikovo brigado, opravljal druge vojaške naloge in se kot učitelj spet pojavil med otroki. Toda ponovno si se znašel v novomeških zaporih in okušal njih grenkobo vse do osvoboditve.
Po krajšem ravnateljevanju na šoli v Vavti vasi si postal okrajni šolski nadzornik, toda leta 1950 si nevarno zbolel, na onkološkem oddelku so ti odvzeli ledvico in mnogi, tudi bivši dobri znanci so te tako rekoč že odpisali in na hitro jjozabili. Tudi z voljo do življenja si premagal bolezen in s tem marsikoga presenetil. Še isto leto si bil ponovno imenovan za ravnatelja šole v Vavti vasi in se čez 23 let, v starosti 10 let po Abrahamu, upokojil. Do tedaj so ti bistveno zmanjšali Želodec in pozdravili nekaj
drugih bolezni.
Pred leti, že dolgo je od takrat, sem se, brž ko sem se vrnil iz vojske, sredi avgusta oglasil pri tebi na domu in te rtoprosil za zaposlitev na šoli, ki si ji bil ravnatelj. “Pridi in tudi plačo za avgust boš dobil, saj vem, da jo potrebuješ.” Ob spoznavnem pogovarjanju, vmes si mi zatrdil, da mi za zimo pripadata tudi dva kubika drv, pa sem postajal vse bolj prepričan, aa se nisva srečala prvič. Menda je bilo leta 1948, ko so me v žužemberški šoli določili, da te po tebi neznani suhokrajinski poti - dve debeli uri hoda je bilo potrebno - pripeljem kot nadzornika na osnovno šolo Sela pri Hinjah. Ne bi si te tako dobro zapomnil, toda po poti si me testiral z najrazličnejšimi vprašanji, tudi takimi, da bi moral prav odgovoriti, kaj so griči, kaj hribi in kaj gore. Suhokra-jinci pa smo poznali samo poti in steze v hrib m dolino, navkreber, navzdol in po ravnem. O taki sistematični učenosti, kot si jo ti pričakoval, pa se mi niti sanjalo ni, v šoli pa razlaga teh pojmov še ni prišla na vrsto.
Festina lente!, ali po naše, hiti počasi! je bilo tvoje vodilo pri uravnavanju ravnateljskih dolžnosti in f>o-trjevanjuu pedagoških načel v nejx>-sredni pedagoški praksi. Bil si usposobljen za poučevanje na razredni stopnji, na predmetni pa si učil vsaj še matematiko, fiziko, slovenščino in nemščino. V prijetnem spominu ti je ostala vrsta učiteljev, ki so poučevali na šoli, najbolj pa Martin Šlibar, Milan Sila, Jože Uran in Miro Bavdek. Še dandanes pogosto jiotožiš, da je bilo pred desetletji delo v šolah vendarle težje, kot je danes. Prostorski pogoji so bili slabi, ponekod celo kritični, v oddelku je bilo tudi do 50 učencev, mnogo manj je bilo učbenikov, učil in tudi plače so bile vsaj do leta 1970 res mizer-ne. Šele Kavčičeva vlada se je začela
BORIS MED KOLEGI - Srečanje kolegov z učiteljišča leta 1968. V sredini Boris Plantan v "elementu’1 pripovedi ob njem vidno zadovoljna sošolca Stane Sever (levo) in Ivan Bezeljak (desno).
s šolstvom resneje ukvarjati.
Mnogo ravnateljev dolenjskih šol, s katerimi si se službeno družil in jim bil kakšno leto tudi vodja aktiva, se je že za vedno poslovilo. Besedo spomina in tople zahvale za prijateljstvo in delovno sodelovanje še vedno rad namenjaš nepozabnim kolegom, ki so to brez pridržkov bili (ali so še), zlasti Tonetu Plutu, Adolfu Grumu, Ladu Miheliču, Lojzetu Nečimru, Faniki Novak, Bojanu Brezovarju pa Ivanu Želetu, Tonetu Trohi, Vilku Videčniku, Miroslavu Vuteju, Milanu Smerduju in še komu. Zunaj šole pa si bil kulturnik, ljubitelj tamburrc in petja, vodja pevskih zborov in za vse priložnosti tudi spreten in navdušen harmonikar.
Kot hudomušen veseljak in ljubitelj narave nisi mogel biti brez svojega vinograda. Visoko v Straških strminah ga imaš. In zidanico tudi. Tam so te med drugimi obiskali tudi Severin Šali, Cene Vipotnik in Božidar Borko. Ko je Severin Šali prevajal Šolohova Tihi Don, je prihajal k
ri in skupaj sta iskala in dorekala jbolj primerna slovenska poime-vanja za stvari, ki so bile v ruskem iginalu tipične jezikovne posebnos-vezane na življenje in delo v tečkih okoljih. Prevajalec je bil dovoljen, kar pomeni, da sta soli-io opravila te zahtevne jezikovne loge.
Uspešno si obvladal tehniko dresure ov in znal si ukrotiti kače, zlasti odrase. Nekaj teh primerkov je v imernih steklenicah našlo mesto di v šolski zbirki učil.
V tvoji družbi ni bilo nikoli dol-časno. Znal si poseči v zgodovino, nološke posebnosti sveta ob Krki i so ti bile prava poslastica za iglobljena in živahna modrovanja. “Kaj bi bil, če bi se moral spet Bočiti za življenjski poklic?” Odgo-ir je bil pripravljen, brez pomisle-i ponuden: “Učitelj bi bil. Mejdu-i, kaj pa drugega! In s kulturo bi ukvaijal, saj človek brez nje ne ore prav živeti. Da bi mogel še ikrat tako zaigrati na harmoniko >t nekoč! Veš, prsti nočejo več
ubogati in tudi v ramah je, tako čutim, na kile neozdravljivega revmatizma.”
Za glasbo te je navdušil Ignacij Hladnik na novomeški nižji gimnaziji. Za učiteljski poklic pa so te usposabljale osebnosti, ki se jim s spoštovanjem klanjaš še danes. Na prvo mesto vedno postavljaš humanista pedagoga dr. Stanka Gogalo, nato pa glasbenika Emila Adamiča, slavista Mlakarja, matematika Nandeta Marolta, zgodovinarja Ljudevita Vazaca, geografa Cirila Berno-ta... Predvojno ljubljansko učiteljišče je bilo dobra šola. Tudi Stane Sever je bil učiteljiščnik, tvoj sošolec iz paralelke.
“Stane Severje bil rad med nami tudi v kasnejših letih. Nazadnje sem bil z njim na srečanju našega letnika leta 1968. Čez nekaj let ga je strlo. Srčna kap,” si otožno izpeljal poslednjo resnico o prijatelju in velikem gledališkem umetniku.
Kljub nabranim letom gradiš hišo. Velika družina smo, ne bo prazna, si pojasnil pred nekaj leti. Nedolgo tega si z libelo meril in določal, kakšen mora biti prag, da bo po meri vrat in koraka. Počitka torej ne poznaš. Zato si še vedno pokončen mož, dovtipen v besedi in z nasmehom, ki izdaja življenjski optimizem. Le srce te menda ne uboga, da bi tako enakomerno utripalo kot pred leti. Morda je potreben kakšen “servis” in spet bo dobro.
Dve pravi zahvali za opravljeno pedagoško delo in kulturno poslanstvo sta v pravih rokah, Trdinova nagrada in zlato Gallusovo priznanje. Veliko ti pomenita. Tega ne moreš ne prikriti in ne zatajiti. Cez tri dni, ko boš zaokrožil osem desetletij življenja, boš lahko s ponosom in zadoščenjem premeril čas in rezultate svojega življenja in dela. Zato na zdravje, Boris, in srečno v devetdeseta leta!
JOŽE ŠKUFCA
d.o.o. p.p. 45* 61101 LJUBLJANA. @ 061/217-690, 061/215-476
1 00-430 1
< K >";iq o dob1’ t praviru razsve^aj anko preberete aa ocen pn oranju m pcanu ”■<: jwz8 p'a. vsa^a svetioha Preo/sen ia*"3t ►o cnevne svetlobe n> več C'0 tctrao^e ocsebno pozornost Not |e za spanje." era/ stara resnica c zdravju. toaa q-i-.a'.-ji Ten z /,er a nan razkošja * spat s njrar.' -e aobusca ves Dostikrat bed^c pczro v ros V'' tuPiju a ■ oranju, oisarjj in oči takrat izocsta/ia^o ve kenu naocru r/ebira^ P'cbr'i'‘ črv -arr-es oči četudi "eveae '■apeniaTo in svetilke * na^ pc-avaci s/eti;o naravnost v obraz ,n“ ‘ega deta ne lajajo nasprotno ponočna 1 ,e-:oba cko oeo'na stepi m utru,a Ve.iuo ljuci ne ve da morajo bt1 pn brar;j ob i-ci cci • . "o v tem. ozdoma po’emi yop s/e’coe pa mora c<?i usme'.er . p-eamet oranja
sz 'ona g edanja
Mc'da '.:b berete v poste ji ored spanjem Tudi takrat kadar partner oo vas zei zaspati V pa m stražo /e te p'ebra*i se zadnje napeto pogia.je v knjgi a< pa casop s ki ga sez dan nm.te 0' stegnili v nvru pre 'Sta*' Ne prepirajte se Ugavte ' .s r ustrezne pa"negu‘
Na piatru-.o f ;i(je pa zataknce zaponko na katero je pntgena kNjiZNA M M .UČKA i-zg-te |c .r zadovoljna bosta oba / boste prebrali kar si boste zees padne' pa cc ;• ko nemoteno zaspa
:UČKA J /Lvf IANA l MOSLBNO 1AMKI.-SNOVI zato ne pomen bsfve^e dodatne
obmr.e' ,t.e 'c poleg teze k n ge
r*o ,c r/ikop''e r.i ee«tnc.ro omizje a> pa .porabite dva batev>a /ozka AA
MAJrrNA ‘J /lOZUIVA trmo da |G 'atiko soravite v tcDcc m va^ pnde p'a. . • -<-.i n n pooz.ii'’ na nočnem potovanju / avtobusom a i Jakom sl iabno k*a|sate r.as z bM,,,em kadar kampirr/e v so'or'j brez modnosti eiektncne napet,aw ie ijčka dea -o •v»-vo
G BIJ VA z njenmi trem premičnimi koleni lahko svedcDo rasta/te pod >,a'erfT' kc’i koto-- as jo naravnate v katero ko1 smer
Pr pravna je t .1' v otroskn soba! ZAPADI l7Ht DNE STABILNOST tj kOMPA/TtJOS* jo lahko brez skiji posta Ate k|er koh
Al St VAM NI ZDi DA Bi KfJiZNA t UČKA NAVADNO DAHI.O KNJ<GO ZL.O OBOGATILA1
499,00 SIT + PTT stroški
LOS ION, KI LASEM POSTOPNO VRNE NJIHOVO PRVOTNO MLADOSTNO NARAVNO BARVO*
Revolucionaren dosežek kemične industrije v borbi za ohranitev mladosti!
Ali poznate vzrok za sivenje las v starosti?
Naj vam jih na kratko razložimo.
Lasje so pretežno sestavljeni iz proteinov, kateri vsebujejo tudi snov MEI A NIN. količina melanina pa določa barvo naših las.
S starostjo se količina melanina v laseh zmanjšuje, zato lasje postopoma sivijo in sčasoma postanejo popolnoma beli.
Losion GIGIRICCI je blaga, brezbarvna tekočina, ki vsebuje pigment, po sestavi podoben melaninu. Z vsakodnevnim nanašanjem na lase bo ta pigment postopoma nadomestil melanin
Rezultata ne boste takoj opazili, kajti GIGIRICCI deluje počasi in postopoma Okolica ne bo opazila nenadne spremembe'
Losion ne vsebuje snovi, ki bi vašim lasem škodilo in jih razžirale. kot se dogaja pri barvanju las.
Primerno je za vse barve las. za vse dolžine.
NEVERJETNO, VENDAR RESNIČNO.
PREPRIČAJTE SE SAMI!
2.999 SIT + PTT stroški
PARN1^ IVIINILllhCAJL
V gospodinjstvu se je zadnja desetletja marsikaj spremenilo
Gospodinja ni več težaška delavka in naveličana garačka. utrujena od
ponavljajočih se in nikoli končanih opravil. Počne še marsikaj Gospodm
jstvo pa je tako rekoč le dodatna dolžnost, ki jo je treba opraviti hitro m
preprosto, s čim manj truda m čim manj vloženega dela
Kijub temu pa gospodinjska dela morajo biti opravljena, zato se od
'očamo za aparate, ki nam prihranijo čim več časa
Likanje je dolgotrajen in zamuden opravek posebej če se vam je nabra
velik kup perila
Z našim likalnikom boste odkrili, da je likanje lahko hitro m neutrudljivo.
Zanj se ne bi smeli vprašati, kaj zmore, temveč česa ne zmore
Parno likanje pn nas že dolgo ni več novost, toda tako majhnega, m tako uporabnega parnega likalnika pri nas še m bilo.
Na spodnji, likalni površini ima likalnik majhno krtačko.
ki pn iikanju vsa vlakna obrne v isto smer.
tako da je oblačilo po likanju kot novo
Ker je tako majhen m lahek lahko z njim likate srajce
kar viseče na obešalniku, prte pa kar na mizi!
Gladko bo zlikal tudi debelo, zimsko blago.
Če ne bi bila para prevroča, bi lahko likali oblačila kar na sebi!
ZDRAVJE JE VAŠE NAJVEČJE BOGASTVO
- se strinjate? Torej nehajte kaditi! Če pa se vam to zdi nemogoče, se zaščitite: DŽIRLO GUARD.
DŽIRLO GUARD je japon ski izdelek, ki je osvojil svet. Majhno varovalo za TRAJNO uporabo. * ki odstrani iz cigaretnega dima do 97 % škodljivih snovi. Deluje po fizikalnih zakonih aerodinamike in nima filtra - zato ne od
vzame cigareti arome in je trajno uporaben.
DŽIRLO-GUARD omili ali celo odpravi značilni "kaditeljski kašelj", preprečuje nastajanje nikotinskih oblog na zobeh in najpomembnejše: raziskave so pokazale, da v veliki meri preprečuje bolezenske spremembe na pljučih. Pn naročilu dobite poleg elegantnega črnega ustnika DŽIRLO-GUARD še prozornega, na katerem boste lahko opazovali njegovo delovanje. KADILCU JE DŽIRLO-GUARD POTREBNEJŠI KOT VŽIGALNIK!
1.9ft9;oaSIT VRTU stroški
699JSIT£^ PTTTstroški
699 SIT + PTT stroški
Redko katera gospodinja ima čas vsak dan pospraviti celo stanovanje Lahko pa sproti odstranjuje drobce umazanije m prahu ter tako do velikega tedenskega čiščenje prepreči nabiranje večph količin prahu in smeti ki jih je težje odstraniti
Prah in drobtine so nadloga, ki je zlepa ne moremo odstraniti le z metlo. Predvsem to velja za sedežne garniture tapecirane kose pohištva ter preproge Pn vsem tem pa imamo v hiši morda še psa z doigo dlako
Z MINISF.SALNIKOM |e odstranjevanje umazanije zelo preprosto, poleg tega pa boste to opravilo kmalu naložili otroku saj je mmisesalmk tako majhen m tako žive barve, da bo čiščenje otroku v igro m zabavo Zelo uporaben je tudi v avtu. kjer se na preprogah m na sedežih hitro nabirajo drobci zeml|e. drobtine m oesek Veliki hiSni sestamk nam tu ne bo prav nič v pomoč, sej ga v avtu ne moremo pnklopiti na električno omrežje Za delovanje MINISESALNIKA pa potrebujete e dva baterijska Vozka velikosti AA m uporabite ga lahko k|er koli. Tudi v pisarni'
Zaradi izredne majhnosti ga lahko spravite v vsak predal v avtomobilu v predal za dokumente Na vo |o |e v be i rdeči m cmi oam.
Če ga namenile podanti "e boste zgrešili Kajti MINISESALNIKU na uide niti najmanjša snel
Le redke ženske nimajo težav s poraščenostjo.
Pravzaprav ni nobena ženska čezmerno poraščena, vse pa si želijo gladko kožo na nogah.
Odstranjujejo si tudi dlake pod pazduho, kar danes velja že za splošno pravilo snažnosti in spada k negovanosti.
Postopkov za odstranjevanje dlak je več. izbirate lahko med zelo bolečimi in povsem nebolečimi.
Ponujamo vam to zadnjo možnost, ki je obenem zelo hitra in primerna tudi za potovanja.
To je CINDY brivnik za ženske, ki ima enak način delovanje kot ,	moški brivski aparat, le da dlake najprej dvigne in nato odreže tik
ob koži. Po uporabi bo koža žametno gladka, seveda pa jo morate , Vf ^ ■	takoj zavarovati z dobro kremo.
1.199 SIT -»- PTT stroški
OAJ ZA HUJŠANJE
Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem
Vsi dosedanji preparali za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže ne pa tudi ohranjevanja, idealne telesne teže. Izjema pn tem |e ČANGŠLANG. čaj za reduciranje telesne teže po kitajski receptun. Je zdravilen iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teze. plinov nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja ČANG ŠLANG bodo izgorele odvečne telesne maščobe vaše telo pa bo postalo gladko m gibčno. Čaj ČANG ŠLANG je sestavljen iz posebnih sestavin in |e pnmeren za ženske m moške, stare im mlade, za vse starosti. ČANG ŠLANG so nekoč pm bogati Kitajci. S pitjem tega čaja so obdržali vitkost m gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam poztrak
Škatlica GANG ŠLANGA vsebuje 40 vrečk čaja ki so garancija za dosego zelene telesne teže . Po pitju ca|a ne čutite v želodcu nobene teže niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili Divskega kvasa pac pa ČANG ŠLANG. čaj s tradicijo vec kot i700 et
Za izguoo teže je dovolj, ca vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja Zaradi izgube te'esne teže ne boste nervozni, nasprotno ohranili boste dobro razpoloženje
isti učmek oostc* dosegi, če oooijete dve skodelici CANG ŠLANGA pred spanjem
699 SIT -t- PTT stroški
MALI VARILEC POLIVINILA
Predstavljamo	vam
rapravico ki je v s vet j trenemo eden najoo'je prodajamn izdelkov ned tovrstnimi.
To je doslei rajrarjši varilec za poli vini aste vračke ki jih uporablja-ro za zamrzovanje
ŽIVI
Deluje na baterijski pogon m z njim lahko neorodušno zaprete vrečko katere ko'i velikosti kar |e dobrodošla
izooišava Do sedaj ste morai recimo meso popolnoma razrezati, da ste ga anko spravni v standardne vrečke Seveda oa ie idea en za vse velikosti vrečk.
VALI vam oo deo olajšal NAJMANJŠI VARILEC ZA POLIVINILASTE VREČKE.
499 SIT -+- PTT stroški
CE STE PIŠČALI VNAPREJ. NE POŠILJAJTE NAROČILNICE!
NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK:
ULICA IN ST.:
KRAJ IN POSTNA ST: ____________________
CANG S LANG____________________________
MINI SESALNIK__________________________
MINI UKALNIK VALI
CINDY	_____________
MINI KNJIŽNA LUČKA	______
GIGIRICI_______________
DŽIRLO GUARD
NAROČILNICO POŠLJITE NA NASLOV DŽIRLO d.o.o., P.P. 45, Al 10l LJUBLJANA
ŽIRO RAČUN: 50100-601-139041
tt*—
TJIVZ
II TEM TERMII lfAC 7AUIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI -¥ lElVI lCUNUVA0 4ANIIYIft PRODAM - KUPIM - POSEST - ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - 7AHVALF
tedenski koledar
Četrtek, 19. avgusta - Ljudevit Petek, 20. avgusta - Bernard Sobota, 21. avgusta - Ivana Nedelja, 22. avgusta - Timotej Ponedeljek, 23. avgusta - Filip Torek, 24. avgusta - Jernej Sreda, 25. avgusta - Ludvik
LUNINE MENE
24. avgusta ob 11.57 - prvi krajec
kino
BREŽICE: 19. in 20.8. (ob 20.30) ameriški triler Špiclji. 21. in 22.8. (ob
18.30 in 20.30) ameriška melodrama Prva ljubezen. 25.8. (ob 20.30) ameriški gangsterski film Boter.
ČRNOMELJ: 19.8. (ob 21. uri) ameriški športno akcijski film Veter. 20. in 21.8. (ob 21. uri) ter 22.8. (ob 20. uri) ameriški akcijski kriminalni film 57. potnik.
KRŠKO: 20. (ob 20. uri) in 22.8. (ob 18. uri) ameriška drama Mesto upanja.
METLIKA: 20. in 22.8. (ob 21. uri) ameriški športno akcijski film Veter.
NOVO MESTO: Od 19. do 22.8. (ob 18. in 20.30) ter 19.8. (tudi ob 10. uri) ameriški akcijski film Nina. Od 23. do 25. (ob 18.30 in 20.30) ter 24.8. (tudi ob 10. uri) ameriški akcijski film Živi ogenj.
kmetijski stroji
STAREJŠI RABLJEN TRAKTOR,
do 50 KM, kupim. ® (061)738-619.
3155
TRAKTOR ZETOR 5211, star 3 leta, prodam. ® (068)48-594.	3198
TRAKTOR IMT 35 s kabino, dobro ohranjen, prodam. ® (0608)82-481.
UGODNO Drodam traktor »NOR-MAG«, 1,6 KM letnik 1952, s koso in jermenico in TOMOS avtomatik, letnik 87. Dular Jože, Srebrniče 5, Novo mesto.
TRAKTORJI, RABLJENI: v prodaji UNIVERZAL 45 DT brez kabine, 45 U s kabino, TV 732, TV 730, TV 418, FIAT 504, EIHER 34 KM, FEND 24 KM, URSUS 35 KM, LINDNER 35 KM z dvojnim pogonom, ZETOR 50-11, ZETOR 72-45 s prednjo desko, kosilnica rotacijska 165, freze 95 in 120 cm za stari tip traktorjev TV ter plugi eno-brazdni, obračalniki in dvobrazdni.
AKCIJSKA PRODAJA NOVIH traktorjev ZETOR 52-11, 69-11,77-11 in 77-45 v omejeni količini s 5%-nim POPUSTOM ter ZETOR 52-45,62-45 s 3%-nim POPUSTOM. S POPUSTOM tudi NOVI UNIVERZAH yseh tipov ter DEUTZ, LINDNER, URSUS, SAME. Popusti veljajo v času SEJMA V KRANJU in GORNJI RADGONI. Prepričajte se o konkurenčnosti naših cen. Oglasite se na sejmu ali pa v naši prodajalni na GORENJESAVSKI 17 v Kranju (pri SEJMU), kije v času sejma odprta vsak dan od 7. do 19. ure, tudi v soboto in nedeljo. Se priporoča AGROAVTO Kranj, tel. (064) 221-192.
kupim
UČBENIKE za drugi letnik srednje ekonomske šole kupim. ® 40-715.
3167
SUH LIPOV oziroma orehov hlod, daljši od 2 m in nad 50 cm debeline kupim. Stane Novak, Trebnje, ® 44-619.
STARO TRAKTORSKO PRIKOLICO za obnovitev in agregat za valjenje kupim. ® (0608)43-046.	3200
KUPIM KOZOLEC »TOPLAR« 068/ 28-250.
motorna vozila
JUGO 45 A, letnik 1987, prodam. ® (0608)33-339.	3146
LADO I200S, dobro ohranjeno, in WARTBURG, letnik 1990, prodam. ® 24-878 ali 21-609 vsak delavnik popoldne.
UNO 45 S, letnik 87, prodam ali zamenjam za R 4 1. 89—90. ® (068) 23-585.
HYUNDAI PONI GLS, letnik 1990, prodam. ® (0608)32-144.	3153
POZOR! Najcenejši FORDI - vsi modeli. Pokličite in se prepričajte! ® (0601)20-882.	3156
JUGO 55, letnik 1990, prodam. Ogled možen v petek, od 16. ure dalje. ® 65-633.	3158
OPEL REKORD COUPE 1.7, letnik 1967, motor 1984, neregistriran, brezhiben, prodam za 60.000 SIT. Marko Zupančič, Kurirska pot I S, Novo mesto.
J Servisno prodajni center
VRTIN
ČRNOMELJ
RENAULT
NOVO NOVO NOVO
•	Krediti za nakup vozil na 4 leta
®(068)51-638
•	prodaja celotnega programa vozil RENAULT
•	ugodni kreditni pogoji, lea-sing
•	R5 in Clio, dobava takoj
•	odkup in prodaja rabljenih vozil
EKSKLUZIVNA PRODAJA AVTOPLAŠČEV
MICHELIN, GOOD YEAR
zastopstvo za olja elf
OPEL COMMODORE GSE, 165
KM, 2800 cm3, prva registracija 1978, obnovljen. ® (0608) 68-390 od 7. do 9. ure.
126 P, letnik 1990, registriran do 3/94, prodam. * 20-282.	3189
R 4, letnik 3/90, prodam. ® 65-621.
Z 101 KOMFORT, letnik 12/81, prodam. Cesar, Rdeči Kal 8, Dobrnič.
3166
SUZUKI ALTO GA, letnik 1/93, odlično ohranjen, prodam. ® (068)26-004.
3168
R 4, letnik 1987, gorsko kolo, moško kolo na 10 prestav in pony kolo prodam. ® 23-655.	3169
FIAT 126, letnik 12/85, ugodno prodam. ® 42-186.	3171
R 5 CAMPUS diesel, letnik 1991, prodam. Jože Stanič, Oražnova 21 a, Kostanjevica.	3173
Z 101, letnik 85, reg. maj 94, Opel kadett 1.6 D caravan, letnik 86, reg. 4/11/93, prodam. ® 068/25-119.
OaDIslIMira AVTOHIŠA
Servisno prodajni center Ločna 48,
68000 Novo mesto
RENAULT
prodaja celotnega programa vozil RENAULT
—	ugodni kreditni pogoji, leasing
—	R5, CLIO, dobava takoj
—	odkup in prodaja rabljenih vozil
NOVO NOVO NOVO
— krediti za nakup vozil na 4 leta
Tel. (068) 324-533
j DOLENJSKI LIST E
USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski lisi Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartel/, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornli, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge) in Pavel Perc.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 85 tolarjev; naročnina za 3. trimesečje
1.100	tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.200 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti.
OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.550 tolarjev, na prvi ali zadnji strani
3.100	tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.750 tolarjev. Mali oglas do deset besed 950 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 95 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri SDK Novo meslo št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-440519 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto).
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefaz 322-898
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst.
Računalniški časopisni stavek Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
GOLF JX B, letnik konec 1988, prodam. V račun vzamem jugo ali R 4. * 50-066.	3176
126 P, letnik 1989, prodam. Zvone Grabnar, Razdrto 8, Šentjernej. 3178 Z 128, letnik 1988, registriran do 6/94, prvi lastnik, prodam. * (0608)43-371.	3180
Z 750 LE, letnik 1984, prodam. ® 78-424.	3183
JUGO 45, letnik 1986, in Golf D, letnik 1990, prodam. ® 26-668, od sobote dalje.	3184
JUGO KORAL 45, letnik 1988, registriran do 8/94, rdeče barve, prevoženih 48.000 km, prodam. ® 40-088.	3187
GOLF D, letnik 1988, prodam. V račun vzamem jugo 55. ® (068)52-508.
IZREDNO UGODNO prodam Z kombi AK, letnik 1986, dobro ohranjen, rdeč, malo prevoženih kilometrov. ® 24-790.	3201
obvestila
ŽALUZIJE, ROLETE in lamelne zavese izdelujemo in montirano po konkurenčnih cenah. ® (068)44-662.
POGREBNE IN POKOPALIŠKE » STORITVE
Oklešen Leopold
K Roku 77 Novo mesto tel.: (068) 323-193 delovni čas: non stop
•	prevozi pokojnikov — tudi iz tujine
•	prodaja pogrebnega materiala
•	ureditev pokojnikov — tudi na domu
•	urejanje dokumentov v zvezi s pokojniki
•	kompletne storitve pn pogrebih
•	storitve v zvezi z upepelitvijo
•	posredovanje vencev in cvetja
•	posojanje mrtvaškega odra, če kupite tudi matenal
•	izredno konkurenčne cene
•	brezplačen prevoz do 20 km
•	lOž popust ob takojšnjem plačilu
•	možnost plačila na 3 čeke ali 3 obroke
NESNICE, mlade jarkice pasme hisex, rjave, stare 4 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije (kličite od 17. do 22. ure) vsak dan: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, Gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, ® (0608)67-578, Zdenka Janežič, Slepšek 9, Mokronog, ® (068)49-567.	2462
s Trdinovega vrha m m na kanalu "V I
vsak dan
od 18.10 do 21.30
NOVICE
ob 19.00 in 21.00
Vabimo vse, ki lahko sprejemajo našposkusni televizijski program VAS KANAL, naj nam to čimprej sporoče z dopisnico, še bolje z razglednico ali s fotografijo svojega kraja, na naslov: Televizija Novo mesto. Glavni trg 24, p. Novo mesto. Izmed vseh, ki se nam boste javili, bomo 30. avgusta v sodelovanju z Zavarovalnico TILIA in glasbeno založbo SRAKA iz Novega mesta izžrebali 15 nagrad:
1.	polet z balonom TILIA
2.	do 8. kompaktne plošče založbe SRAKA
9. do 15. glasbene kasete založbe SRAKA
Želimo vam dober sprejemi
P&D ima na zalogi po zelo ugodnih cenah avtomobile Alfa Romeo 155 V 6, 155 Q 4 in vse modele 164. Možen je kredit ali leasing. ® in fax (0608)67-075.
POMOČ pri pridobivanju lokacijske dokumentacije in vseh potrebnih dovoljenj v zvezi z gradnjami in legalizacijami nudi pisarna za urejanje dokumentacije Novo mesto - Ljubljanska c. 8 c (pri bivšem Cestnem podjetju), ® 23-965.
posest
V VELIKEM PODLOGU je naprodaj perspektivna parcela, 2500 m2. Informacije dopoldan na ® (064)242-133.
LERAN d.o.o
Novo mesto, Lebanova 24
POSREDUJEMO
NEPREMIČNINE
Prodamo:
—	hiše v Novem mesti'in okolici, Dol. Toplicah, Črnomlju, Sevnici, Trebnjem, Vinici in Ribnici
—	stanovanja v Novem mestu, Črnomlju, Šmarjeških Toplicah in Soteski
—- trgovino in picerijo v Novem mestu, poslovne prostore v N. mestu
—	gradbene parcele za hiše v Novem mestu, Smolenji vasi, Semiču, Brusnicah in Suhadolu.
—	vikende v okolici Novega mesta, Trebnjega, Črnomlja, Metlike in Šentruperta
—	kmetije v Stopičah, Brestanici (Raztez) in več kmetijskih zemljišč ter gozdov v okolici Novega mesta, Črnomlja, Trebnjega in Rake, v Gabrju in Jurni vasi
—	zidanice z vinogradi v Beli krajini, v okolici Trebnjega in N. mesta
—	zamenjamo dvosobno stanovanje s trosobnim in večjim v N. mestu
—	v najem oddamo poslovni prostor na Bregu v N. mestu za mirno dejavnost
tel. (068) 22-282 (od 8. do 18. ure)
NJIVO, 70 a, v KO Klošter, Gradac v Beli krajini, prodamo. ® (068)56-359.
HIŠO v Dobovi prodam ali zamenjam za hišo ali stanovanje v Zagrebu. ® (0608)67-470.	3142
NA ČUDOVITI LEGI prodam 2 travnika: pri Velikih Blokah 13.000 m2 ter v Kostanjevici na Krki 3.000 m2. ® (061)445-770.	3144
STAR VINOGRAD, 20 a, in mešan gozd, 96 a, v bližini Šmarjete prodam. Cena po dogovoru. ® 27-014.	3149
ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici železniške postaje Semič, 964 m2, prodam. ® 51-515.	3154
NJIVO v KO Dolenjske Toplice, prve kategorije, v izmeri 17.50 ha, prodam. ® 65-285.	3160
ZAZIDLJIVO PARCELO v Kostanjevici na Krki prodam. Informacije na ® (061)317-131.	3174
V SEMIŠKI GORI prodam parcelo, primemo za zidanico, velikosti 1000 m2, z nekoliko vinograda in travnikom. Mirko Poljanec, Semič 18 a, Semič. 3202
MLADE MUCE iščejo nov topel dom. ® 068/28-250.
prodam
V BELI KRAJINI prodamo rabljeno vinogradniško opremo in hladilno skrinjo, 3201. W (061)345-244.	3134
SEDEŽNO GARNITURO ugodno prodam. ® 28-342.	3135
GOSTINSKI APARAT za kavo, dve ročki, San Marco, tovarniško obnovljen in kavni mlinček z dozirjem San Marco, nov, prodam za 3.500 DEM. ® (065)62-000, od 8. do 17. ure.	3137
ZELO UGODNO prodam novo motorno koso Stihi FS 220. ® (068) 25-909.
.	3197
MREŽASTE BOKS PALETE, primerne za koruznjake in druge kmečke pridelke, prodajamo. Cena za kom. je
4.000	SIT. ® (068)45-777.	3138
ČRNE LABRADORJE prodamo.
® (061)576-679.	3143
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 2 KW, prodam. ® (068)65-106. 3147 ZX SPECTRUM 128 K in 2 A, z vgrajenim kastenikom, joysticom, pištolo in 150 iger prodam za 350 DEM. ® (068)23-177.	3150
ZIDAN ŠTEDILNIK in trajno žarečo peč prodam. ® 21-239.	3151
METRSKA HRASTOVA DRVA prodam. Dragovan, Svržaki 9, Metlika, ® 58-068.	3157
AVTOPRALNICO, avtomatsko firme Kleindienst, in visokotlačni stroj Wap prodam. ® (063)856-834.	3159
SEDEŽNO GARNITURO, trosed -ležišče, dvosed, kot in fotelj prodam za
50.000	SIT. ® 27-804.	3175
KORUZO za silažo prodam. Jože
Hobič, Nemška Loka 1, Stari trg ob Kolpi, ® (061)803-663.	3179
BARVNI TV, ekran 63 cm, prodam. ® 23-136.	3181
TELICO, staro 14 mesecev, prodam. Gril, Vel. Rigelj, Dolenjske Toplice, ® 65-025.	3182
RAČUNALNIK PC 386 - 40 DX, opremljen s programi, v garanciji, prodam. ® 42-413.	3185
BREJO KRAVO in telico prodam. Hren, Jablan 21, Mimma peč. 3190 500 L belega vina prodam. Cena po dogovrou. * 52-903.	3191
ZA 2.500 DEM prodam obrt, primerno za začetnike. Lahko na obroke. ® (061)728-015.	3192
KOMBINIRAN MIZARSKI STROJ, krožno žago in rezkar ter štiris-transki skobeljni stroj prodam. ® 44-871.
3193
VEČ METROV bukovih drv prodam. Količ, Vel. Podljuben 2,68323 Uršna sela.	3195
DVE BREJI KOBILI, stari 6 in 4 leta, prodam. Potov Vrh 2, * 26-494. 3204
razno
GROB na Šmihelskem pokopališču oddam. ® (061)198-385, zvečer. 3136 V NOVEM MESTU oddamo pritlični prostor z lastnim vhodom, primeren za mirno poslovno dejavnost. Ogled možen vsak delavnik popoldan. Naslov v oglasnem oddelku.	3141
INŠTRUIRAM ANGLEŠKI JEZIK za osnovne in srednje šole. ® (068)87-033.	3170
OPREMLJEN trg. lokal v centru Novega mesta oddam. ® 23-129.	3186
službo dobi
GOSTILNA PRI LOVCU zaposli dekle za strežbo. ® 41-089.	3083
/\ Redno zaposlimo štiri komercialiste za območje Štajerske, Dolenjske, Gorenjske In Notranjske. Inf. BUTLER, p.o., tel. (068) 22-815.
r	s
Iščemo trgovskega potnika za prodajo kozmetike in kozmetične galanterije za področje: Novo mesto, Trebnje, Krško. Brežice, Ribnica, Kočevje In Črnomelj. Pisne ponudbe pošljite na naslov: D&D MARKET, d.o.o.
^ Pristaniška ul. 1, 66000 Koper. ^
/ \ KRAŠCOMMERCE, podjetje za trgovino, d.o.o., Ljubljana
uvoz, izvoz in zastopanje tujih oseb Ljubljana, Slovenčeva 24
Sredi Novega mesta odpiramo specializirano prodajalno “BOMBONIERO”, zato vabimo k sodelovanju:
1 POSLOVODJA PRODAJALNE
Razpisni pogoji:
-	strokovna izobrazba V. stopnje trgovske smeri
-	5 let delovnih izkušenj in
3 PRODAJALCE za prodajo živilskih proizvodov
Razpisni pogoji:
-	strokovna izobrazba IV. stopnje trgovske smeri
-	3 leta delovnih izkušenj
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni na naslov:
KRAŠCOMMERCE, d.o.o. 61000 LJUBLJANA Slovenčeva 24
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
V__________________________________________________</

ROLETARSTVO • IZDELOVANJE ŽALUZIJ KOVINSKI PREDMETI
68000 NOVO MESTO • Žabja vas 47 • telefon: (068) 23-673
Se priporočamo!
BMMBB /bIrTTTlJ
SERVIS in PRODAJA VOZIL Slavko Gril, Dol. Kamence 46 B NOVO MESTO, tel: 068 28 714
Na zalogi:
FIAT UNO vsi modeli FIAT TIPO 1,4 — 1,6
Pri nakupu vam nudimo l-letno brezplačno servisiranje in opremo.
Ugodni kreditni pogoji!
Se priporočamo!
vas vabi k ugodnemu nakupu v svojo trgovino z otroško in ostalo konfekcijo
»V klub« na Dilančevi 7.
Sezonsko znižanje • popust do 50%
•	T majice	163,00	SIT
■	fantovske kopalke	750,00 SIT
■	dekliške kopalke	1.220,00 SIT
•	otroški kompleti	1.110,00 SIT
•	ženski kopalni plašči	1.190,00 SIT
in še drugi artikli po zelo ugodnih cenah!
Po ugodnih cenah dobite pri nas tudi šolske copate, telovadne hlače iz Ivcre in druga oblačila za šolarje!
RESTAVARCIJA PRI VOONJAKU
MERCATOR
!|
§1
Vljudno vabljeni!
VOONJAK
/^
ZAVAROVALNA AGENCIJA išče zastopnike za območja Posavja, lahko začetniki. Plačilo po učinku. ® (0608)32-349, popoldan.	3152
DEKLETA za delo za šankom redno ali honorarno zaposlimo. OD 300 SIT/u-ra. ® (0609)613-167.	3172
stanovanja
TRISOBNO etažno opremljeno stanovanje v samostojni hiši z ločenim vhodom, z garažo, kletjo in vrtom, v Krškem prodam. ® (068)23-901.	3004
STANOVANJE v Trebnjem, 70 m2, s telefonom in parkirnim prostorom, v pritličju stanovanjske hiše, oddam za pisarniške prostore ali tišjo obrt. ® (064)325-861, od 16. ure dalje.	3145
DVOSOBNO STANOVANJE, 55 m2, prodamo ali oddamo. Šifra: »DR-SKA - BROD«	3161
HIŠO Z VRTOM ali etažo v Novem mestu najame petčlanska družina za nedoločen čas. Možna pomoč starejši osebi. Šifra: »DRSKA - ŠMIHEL«	3162
DVEINPOLSOBNO STANOVANJE v Novem mestu zamenjam za manjše ali prodam. ® 28-582 ali 25-339.
TRGOVSKI POTNIK išče stanovanje pri resni gospe. Šifra: »TRGOVSKI POTNIK«.	3177
ženitne ponudbe
BELOKRANJKE! Ljubljančan srednjih let, visok, razvezan, ne po svoji krivdi, želi spoznati pošteno žensko za skupno življenje. En otrok ne moti. Šifra: »LEPA JESEN«.	3139
Avto šola
Vabi k pospešenemu tečaju CPP v ponedeljek, 23.8., ob 18. uri nad kmetijsko zadrugo v Šentjerneju. Prijave po tel (068) 76-222 ali na samem tečaju.
Levrs
specializirana prodajalna
v BTC, Ljubljanska 27, Novo mesto (Javna skladišča)
... LEGENDA ŽIVI
V SPOMIN
Boleč je spomin na 17. avgust, ko mineva leto dni, odkar so žalostno zapeli bližnji zvonovi v slovo našemu dobremu možu, očiju, bratu in stricu
PAVLETU GORENCU
z Vinice pri Šmaijeti
Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov mnogo prerani grob.
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustil dragi ata, stari ata, brat in stric
MAKS UHAN
s Puščave pri Mokronogu
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, sodelavcem in sodelavkam ter sindikatu Dane Mirna, SVTK Ljubljana -Novo mesto, SKB Ljubljana za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, vence, sveče in sv. maše ter vsem, ki ste se od pokojnega poslovili in ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi dr. Berginc -Dolenškovi in patronažnim sestram za obiske na domu, g. Ravnikarju za besede slovesa, g. kaplanu za opravljen obred ter cerkvenim pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Kako pozabim naj gomilo, ki plemnito srce v njej trohni, ki tako zvesto nas je ljubilo prav do konca svojih dni
V 65. letu starosti je tiho odšel od nas naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
JANEZ MURN st.
Vel. Orehek 18
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, počastili njegov spomin s cvetjem, svečami ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za opravljen obred in vsem kolektivom za podarjene vence. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
preklici
MAJDA CIMERMANČIČ z Vrhov, preklicujem žaljive in neresnične besede o Janezu in Marjani Kobe z Vrhov 9 in ju bom v bodoče pustila pri miru. Zahvaljujem se jima za odstop od tožbe. 3164
•	Življenje je pa vendarle najvišji cilj življenja. (Grillparzer)
•	Naši ljudje imajo marke že v genih. (Menjalničar Jukič)
•	Najtišja ljubezen je ljubezen do dobrega. (Eschenbach)
GSOlšlD^DOra AVTOHIŠA
Servisno prodajni center Novo mesto, d.d., Ločna 48, 68000 Novo mesto v sodelovanju z zavarovalnico
objavlja javno licitacijo poškodovanih vozil:
1.	VOLVO 460 GLE Letnik 92, 34000 km
830.000.	00 SIT izklicna cena
2.	SAFRANE RXE V6 Letnik 92,12600 km
2 520.000,00 SIT izklicna cena
3.	PEUGEOT 405 i Lux Letnik 92, 22665 km
460.000.	00 SIT izklicna cena
4.	SKODA PICK UP Letnik 93, 302 km
390.000.	00 SIT izklicna cena
5.	OPEL VECTRA 18 i Letnik 91,93500 km
750.000.	00 SIT izklicna cena
Licitacija bo v soboto, 21. avgusta, ob 9. uri v prostorih PIONIR AVTOHIŠE.
Ogled vozil je možen eno uro pred pričetkom licitacije.
ZAHVALA
V 55. letu nas je zapustil naš dragi
IVAN
HOČEVAR
iz Breze 7 pri Trebnjem
Iskrena hvala sosedom za pomoč, vsem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje, upokojenskemu pevskemu društvu in g. župniku za opravljen obred.
Žalujoči: domači
ZAHVALA
V 58. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat
ALBIN
JANEŽIČ
z Dol. Gradišča 7, Dolenjske Toplice
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam stali ob strani, izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in sv. maše ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju, GD Dolenjske Toplice, obema govornikoma, pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
SREDNJA EKONOMSKA ŠOLA NOVO MESTO, Ulica talcev 3a
razpisuje delovno mesto
— učitelja računalništva in informatike
Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:
Srednja ekonomska šola Novo mesto, Ulica talcev 3a
ZAHVALA
V 58. letu nas je zapustila draga hčerka
MILENA
OBERMAN
iz Metlike
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala pevcem, gospe Pepci Kočevar in gospe Alenki Mežnaršič za njen doživeti govor ter g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala tudi osebju metliškega Zdravstvenega doma za lajšanje bolečin med težko boleznijo.
Žalujoči: mama, oče in brat Tonček iz Avstralije z družino
ZAHVALA
V 82. letu nas je zapustila naša draga mama, tašča, stara mama in prababica
MARIJA
GORENC
iz Šentjanža
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli besede tolažbe, darovali cvetje, sveče ter sv. maše. Hvala g. župniku in g. Slapšaku za poslovilne besede in vsem, ki ste pokojnico jx>-spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Trud, trpljenje in ljubezen do otrok bilo je tvoje življenje.
V 64. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast
ANTON ' TURK
s Tolstega Vrha 5
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, ptodarili toliko lepega cvetja ter pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo podjetjem In-telservis, Revoz - adjustaža, TPV iz Novega mesta, Leso Črnomelj, avtoprevozniku Pavliču iz Dolenje Stare vasi in Varnosti Ljubljana, osebju bolnice Novo mesto - interni oddelek, govorniku za ganljive besede ter vaščanom, posebno družinam Hribar, Medle, Okršlar in Albini Masnik za nesebično pomoč ter g. kaplanu za opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 56. letu nas je po težki bolezni mnogo prezgodaj zapustil
JOŽE
KRŠTINC
iz Bereče vasi
ZAHVALA
V 55. letu starosti je nenadoma in mnogo prezgodaj za vedno odšel naš dragi sin, mož, oče, tast, brat, stric in bratranec
TONE
SIMONČIČ
iz Dolenjega Boštanja
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam izrekli sožalje in nam pomagali, stali ob strani v težkih in bolečih trenutkih, darovali vence in cvetje in pokojnega v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju Onkološkega inštituta Ljubljana in Splošne bolnice Novo mesto, kolektivom Pionirja Metlika, Studia D, Uprave za javne prihodke, Gale, VVz Škofja Loka, Lovski družini Suhor, Društvu pokojencev Suhor, Lovskemu pevskemu zboru, govornikom Jožetu ukljetu, Antonu Zupančiču in Ivanu Klemenčiču ter vaščanom Bereče vasi. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi!
Žalujoči: vsi njegovi
Za darovano cvetje, maše in sveče ter pomoč v težkih trenutkih se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, Gasilskemu društvu Boštanj in ostalim glasilskim organizacijam, kolektivu Nuklearne elektrarne Krško, Krajevni skupnosti Boštanj in vaščanom Okiča, pevcem in duhovnikoma za lepo opravljen obred, govornikom za tople besede in vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji fioti, se ga spominjate in obiskujete njegov grob.
Žalujoči: vsi njegovi
poi tn t te (j a tedna
Klara Tomljanovič
dvakrat nastopim tudi pred domačo publiko v Novem mestu in to je zame največji izziv. Zavedam se, da domači pozorno spremljajo moj glasbeni razvoj in da strogo ocenjujejo moj napredek, ” pravi Klara, “zato imam pred domačim občinstvom še največ treme. ” Klara se je ob začetku študija sporazumevala po angleško, a se je morala hitro naučiti jezika gostiteljev. Zdaj mlade glasbenike že poučuje po nemško, v tem jeziku pa piše tudi diplomsko nalogo. Če bo mogoče, bo opravljala tudi magisterij.
"Zavedam se trdega dela, ki ga zahteva poklic glasbenika, zato otrok in študentov v šoli ne
Mlada novomeška kitaristka Klara Tomljanovič je gotovo ena redkih novomeških glasbenikov, ki so jih že obsijale odrske luči v Grčiji, Italiji, Španiji, Avstriji, na Hrvaškem in seveda v Nemčiji, kjer že tri leta študira. Z javnimi nastopi je pričela pred dvema letoma, največ v komorni zasedbi s flavtistko Matejo Haller, tudi Slovenko, ki že deset let živi v Nemčiji in je tam bolj poznana kot pa v domovini.
“Toliko javnih nastopov, kolikor sem jih imela v Novem mestu, ko sem še kot deklica
igrala na vseh mogočih prireditvah in proslavah, pa . če bom še kdaj imela, ”
ne vem, ” pravi v šali Klara Tomljanovič, ki je sedaj na počitnicah v Novem mestu, kjer je z devetimi leti pričela ubirati strune na kitari. Inštrument je bil v družini tako rekoč doma, saj sta nanj ljubiteljsko igrala oče in brat, mala Klara pa si je pravzaprav takrat želela učiti se klavir, a so jo pregovorili. Zdaj ji ni žal.
Prvo ljubezen do šestih kitarskih strunah sta ji v Novem mestu vlila glasbena pedagoga Drago Šproc in Dušan Pavlenič. Študij je potem nadaljevala na srednji glasbeni šoli in na akademiji v Ljubljani, a Klara je hotela več. Po diplomi se je odpravila v tujino. Pri profesorici Sonji Prunnbauer v nemškem Freibur-gu je uspešno opravila sprejemne izpite in pričela študij na eni redkih državnih glasbenih šol v Nemčiji Naša štipendija ji za preživljanje v tujini seveda ni zadoščala in Klara se je morala kmalu posvetiti tudi pedagoškemu delu in nastopom.
"Vsako leto vsaj enkrat ali
nagovarjam k temu. To je stvar individualne odločitve, predvsem pa nagnjenosti in nadarjenosti. Osebno razvijam pedagoško in solistično smer. Vprvi poskušam učencem olajšati razumevanje in sprejemanje glasbe, v drugi pa sta mi od treh možnih poti, od katerih vodi prva na mednarodna tekmovanja, druga na koncertni trg in tretja na snemanja kaset in plošč, še najbolj všeč zadnji dve. Tako sem imela kot solistka in v komorni zasedbi že kar precej koncertov, posnetih je nekaj radijskih oddaj, skupaj s flavtistko pa zbirava denar za snamanje prve CD plošče, ” pripoveduje Klara.
“Prej sem občudovala predvsem špansko in južnoameriško, poznoromantično in impresionistično glasbo, v Freiburgu, ki je središče festivalov sodobne glasbe, pa sem se seznanila tudi s skladbami mlajših komponistov. Kitaristi so ponavadi ozko usmerjeni, tega pa jaz nočem, zato se veliko učim pri vokalnih zasedbah in solistih, predvsem flavtah, violinah in drugih. Vse bolj pa spoznavam tudi poklic glasbenika, ki je nenehna in trda vadba. A kot človek in umetnik glasbenik z vsako novo skladbo tudi raste in se obnavlja, vadba postaja bolj jasna, preglednejša in lažja. Kljub temu si na odru vedno sam s svojim inštrumentom, to pa zahteva veliko poguma, samozaupanja in tudi samotolažbe. Vsa ta spoznanja skušam povezati in preliti v pedagogiko. Mislim, da morata nastopanje in pedagoška dejavnost nujno potekati vzporedno, ” pravi Klara Tomljanovič, ki jo bomo v eni in drugi vlogi zagotovo še srečali.
T. JAKŠE
KONCERT VLADA KRESLINA
SEVNICA - V sklopu sev-niških grajskih poletnih prireditev poredi Zveza kulturnih organizacij Sevnica v petek, 20. avgusta, ob 19. uri koncert Vlada Kreslina. Vstopnice bodo naprodaj uro pred koncertom na grajskem dvorišču.
DALMATINSKI VEČERI NA OTOČCU
OTOČEC - Vsi, ki imajo radi dalmatinsko kuhinjo, bodo gotovo obiskali Motelsko restavracijo na Otočcu, kjer bo od četrtka, 19. avgusta, do nedelje, 22. avgusta, gostovala Dalmatinska konoba iz Zadra. Lepo vabljeni!
V SOBOTO TOPLIŠKA NOČ
ŠMARJEŠKE TOPLICE - Na terasi gostišča Prinovec bo v soboto, 21. avgusta, od 19. ure naprej zabavna prireditev z imenom Topliška noč. Goste bo zabaval ansambel Fantje z vseh vetrov, čakajo pa jih tudi nagrade. Program bo povezoval humorist Marjan Roblek-Matevž.
CLUB LUKNA
v petek, 20. avgusta
H0LIDAY
Technohouse mušic
biscotrha
kostni Ijram
(lornir Urljpoljr
petek, 20. 8.
PLAVA TRAVA ZABORAVA
Halo, tukaj ' DOLENJSKI LIST!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati,vzato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zyečer, med 20. iti 21. uro na telefon
(068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil.
O mostovih v Črnomlju, na Krasincu, v Brežicah in na Potoku - Zakaj taki kuclji v Dolenjskih Toplicah? - Ekologi, ki onesnažujejo - Lovec zvabil in ustrelil psa
Pešci, ki hodijo po obnovljenem črnomaljskem “tromostovju”, so brez težav opazovali avgustovske zvezdne utrinke, tako temno je tam. Pa bi menda raje videli, da bi ž.e postavljene svetilke na mostovih zažarele, tako vsaj meni bralec K. L. iz Črnomlja, ki je natrosil še več kritičnih vprašanj. Prvo je namenjeno novemu izvršnemu svetu: “Imena ljudi smo že prebrali v časopisih, kaj pa njihovi programi?” se sprašuje K L., ki je hkrati tudi zelo kritičen do beguncev v soseščini. Medtem ko njihovi rojaki stradajo, se oni zmrdujejo nad podarjenimi jaboli in hočejo le najlepše. Omenil je še most čez Kolpo na Krasincu, katerega nosilci so tako slabo očiščeni vejevja, kot že dolgo ne.
Marjjo Zupančič iz Brežic skrbi, ker stara brežiška mostova spet usposabljajo za avtobusni promet. Tako lepo je bilo sedaj, ko je tam promenada za matere z otroki in starejše ljudi. “Tako bi moralo tudi ostati!” meni Marija. Za most pa se zanima tudi France iz Novega mesta, in sicer za tistega pri vasi Potok na cesti proti Dolenjskim Toplicicam. Skrajno malomarno se mu zdi, da se tisti, ki bi moral vprašabje ozkega grla tam strokovno in trajno rešiti, skriva za prometnimi znaki, ki prepovedujejo promet s tovornjaki in napisi, ki določajo, da morajo potniki avtobusov prestopati, čeprav tega nihče ne upošteva.
Breda Fink in še ene bralec iz Dolenjskih Toplic se sprašujeta, kdo
je bil tako nespameten, da je na cesti pred Toplicami napravil tako visoke kuclje (“ležeče policaje”), ki pomenijo za nizke avtomobile tudi resno nevarnost. “Mar ni dovolj lukenj po naših cestah, kjer bi se dalo asfalt pametneje uporabiti?” je bilo eno od mnenj. Velike bele penaste kepe, ki občasno plavajo po Krki od Ločne navzdol in jih je videti vse do Kronovega in še nižje, pa skrbijo Mojco iz Novega mesta. Meni, da če že niso ekološko nevarne, vsaj dajejo tak videz, odgovorni pa bi morali pomisliti tudi na estetsko uničevanje naše lepotice Krke. Z estetkim videzem in ekološkim pojmovanjem pa nista v skladu niti zanemarjena trim steza na Otočcu, kjer deluje le še nekaj naprav, niti zadnja stran Gami hotela in tako reklamiranega Kazina. Tam je pravo smetišče.
Ekološko navdahnjen je tudi klic Ivana Hrovata iz Irče vasi. Moti ga rjovenje, ki ga s svojim vozilom povzroča nek motorist. Ta navija plin, da se sliši že tam od Vavte vasi, in potem kot puščica s 150 do 200 km na uro leti do mesta. Ga ne bi mogli policisti malo spametovati? Ivan meni tudi, da kontejner s smetmi v njem in okoli njega ne sodi k avtobusni postaji, kjer vozi mimo največ vozil. Ko smo že pri ekologiji, o njej Martin Mam iz Dolervje vasi meni, da ni vse zeleno, kar se za zeleno proglaša. Člani ekološkega tabora, ki so poleti čistili brežine Krke in obsekavali drevesa, so zvlekli vejevje kar na njegov travnik in ga meni nič tebi
nič tam pustili. Za več kamionov te nesnage leži tam, kjer je Martin pognojil travnik in se nadejal kositi.
Bralka iz Novega mesta sprašuje, kje si bodo zdaj Novomeščani ogledali osmrtnice, ko so komunalci odstranili vitrini pri Metropolu in pod Glavnim trgom pri kandijskem mostu, bralec iz Brš(j>na, ki se čuti prizadetega ob klicu bralca iz Ce-gelnice v prejšnji številki, pa razlaga, da je res invalidsko upokojen, kar pa ne pomeni, da bi moral doma ležati. Organiziral si je pogodbeno delo, pri katerem mu res, kot je dejal klicatelj, pomaga družina, ki je delavna in rada prikoči na pomoč, da mu olajša delo, ni pa res, da bi si z zaslužkom od tega dela kupil novega golfa, saj že dolgo vozi starega. O upokojencih pa ima svoje mnenje tudi bralka iz Škocjana. Po njenem naj bi ostali doma in pustili k delu tiste, ki so brezposelni.
Čisto drugačne probleme pa ima bralka iz Velikega Trna pri Krškem ali pa jih ima morda lovec, ki je prejšnji teden zvečer žvižgal njihovemu psu čuvaju, da se je zmuznil z dvorišča k njemu na prosto, kjer ga je obstrelil s šibrami, potem pa pustil ranjenega ležati. Res pogumno dejanje! “Kaj naj zdaj naredimo z umirajočim psom? Vsi smo ga imeli tako radi,” je šlo na jok bralki, ki je še povedala, da ta lovec tokrat ni prvič poskušal z žvižganjem zvabiti psa od hiše. Ali se ne bi morala s takšno etiko ukvatjati tudi lovska družina, katere član je “junaški’’ lovec?
T. ..J.
Etnološki spomenik v zubljih
Več kot polovico Štravsove domačije v Prilozju v metliški občini, sicer zaščitene kot kulturni spomenik, je v soboto uničil požar - “ To je nacionalni škandal”
PRILOZJE - V soboto dopoldne je močan ogenj pustošil na Štravsovi domačiji v Prilozju v metliški občini. Tragedija je toliko večja, ker je poleg materialne nastala tudi neizmerna nacionalna škoda, saj je metliška občinska skupščina kmetijo pred petimi leti z odlokom razglasila za etnološki spomenik.
Za zaščito so se odločili zato, ker je šlo za domačijo v ravninskem svetu
Bele krajine z ohranjeno značilno lego v prostoru. Toliko pomebnejša je bila kmetija tudi zato, ker ni slo zgolj za pritlično leseno, s slamo krito stanovanjsko hišo, ampak tudi za ostala gospodarska poslopja, torej skedenj, hlev in svinjak. Sklop vsega tega je predstavlja! enkraten primer v Beli krajini še ohranjene arhitekture. Štravsova kmetija je bila izredno pomembna za proučevanje in po-
znavanje belokranjske ljudske arhitekture. Prav zato jo je občina zavarovala, da bi ostala še naprej neokrnjena.
Po besedah direktoija novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, dipl. arheologa Danila Breščaka, je z v požaru uničenim etnološkim spomenikom nastala velika škoda za kulturno dediščino Bele krajine. Gre pa tudi za znatno materialno škodo, saj je zavod v programu obnove kulturnih spomenikov Slovenije pred leti prijavil prav to kmetijo. Tako je bilo v domačijo vloženega precej družbenega denarja, koliko, pa so prvi delovni dan po požaru na zavodu še izračunavali. ‘Upali smo, da bodo pogovori na metliškem izvršnem svetu skupaj s sedanjim lastnikom Antonom Segi-no in Belokranjskim muzejem pripomogli k obogatitvi vedno večje tu-
• Kot so v ponedeljek povedali na uradu kriminalistične službe pri UNZ Novo mesto, so sicer naredili ogled na pogorišču, a vzroka požara niso odkrili. Zato bo prizorišče požara ponovno pregledal strokovivjak kriminalistične stroke iz Ljubljane.
OSTANEK ETNOLOŠKEGA SPOMENIKA
Brada iz tisočerih čebel
Bo Franc Marolt, uspešni mentor mladih čebelaijev, prišel v Guinnessovo knjigo rekordov?
SEVNICA - “Zame je to hec!” Dobesedno tako pravi 22-letni Franc Marolt o svojem, za običajne smrtnike nenavadnem in pogumnem početju. Da je nastala njegova približno meter dolga brada, sestavljena iz 25.000 do 30.000 čebel (na posnetku), je moral golobradi Franci dobri dve uri tiščati svojo glavo v več posod, potem ko je vanje ometel čebele iz satov. Marolt, po poklicu elektrotehnik, trenutno brez zaposlitve, ie čebelar že kakšnih 10 let. Je čebelarski preglednik. Ima 25 čebeljih družin v
naši kmetiji na Redni nad Boštanjem, me moja practica ni pustila na cedilu. Samosprožilec deluje le okrog 10 sekund, kar ni veliko, saj se je potrebno mimo namestiti, take brade pač ne smeš stresti, da čebele ne postanejo preveč vznemirjene in napadalne. Za nekatere je lahko že en samcat čebelji pik smrtno nevaren. Seveda me je tudi tokrat pičilo kar nekaj čebel, ker kakšno čebelo nehote zgneteš. Toda z vsakim pikom postajaš bolj odporen. Če bi bilo teh pikov že preveč, morda tam okrog 50, bi bilo pa že nevarno, ker bi začel otekati. Pri tokratnem poskusu so bili piki sicer še vsaj enkrat tako boleči kot običajno, ker je bila kostanjeva paša. Ko bom skušal priti v Guinnessovo knjigo rekordov (zdaj ima rekorder na sebi, vendar ne na goli koži, okrog 100.000 čebel), bom ze gledal, da se ne bom lotil poskusa, ko bo kostanjeva paša. Bo kar držalo, da so čebelji piki zdravilni zoper revmo, saj je ne pozna nobeden čebelar,” se hahlja Franci.
P. PERC
ristične ponudbe v okolici Prilozja. Po požaru je ostala še najmanj prizadeta stanovanjska hiša, ki pa brez gospodarskih poslopij zgubi nekdanji pomen. Sicer pa si bomo pogorišče natančneje ogledali in šele tedaj odločili, kaj se da narediti, če se sploh še kaj da,” je povedal Braščak. Po mnenju Marinke Dražumerič, umetnostne zgodovinarke in etnologinje z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, je to, da ognjeni zublji pogoltnejo etnološki spomenik, nacionalni škandal.
Po prepričanju predsednika občinskega izvršnega sveta Jožeta Matekoviča je uničena Štravsova domačija za metliško občino velika katastrofa, saj je tako rekoč ni moč obnoviti. Pristavil je še, da sov aeroklubu, ki ima v bližini letališče, celo že razmišljali, da bi kmetijo preselili v steljnik v bližini letališča. Povedal je še, da je do požara prišlo ravno v času, ko je bila na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj ugodno rešena vloga lastnika Antona Šegine za ugoden kredit iz naslova demografsko ogroženih območij, ki bi ga namenil za revitalizacijo kmetije.
M. BEZEK-JAKŠE
Franc Marolt, mladenič s čebeljo brado
Boštanju in Radečah. Nadvse uspešno razdaja svoje znanje in ljubezen do marljivih čebelic prenaša na mlajše rodove v čebelarskih krožkih na osnovnih šolah v Boštanju, Radečah in Sevnici. Z Boštanjčani je postal med mladimi čebelarji celo državni prvak.
“Enkrat sem že poskusil narediti podoben avtoposnetek s čebeljo brado, žal se mi ni najbolj posrečil. Tokrat, bilo je to konec julija pri
Kaj je na sliki?
3.000 TOLARJEV Z/l PRAVILEN ODGOVOR - Obzidje kapucinskega samostana s knjižnico v Krškem v nagradni igri prejšnjega tedna za naše bralce ni bil pretrd oreh. Vsi odgovori, ki so prispeli v naše uredništvo do ponedeljka, 16. avgusta, so bili pravilni Po zaslugi žreba bo šla tokrat denarna nagrada v Brežice, in sicer Miri Kotnik, Ul. Elizabete Zorko 4, p. Brežice. Ugibajte še naprej, morda bo v ponedeljek, 23. avgusta, ko bomo spet žrebali sreča doletela prav vas. Izpolnjene kupone z odgovori pošljite na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, Novo mesto.
Kaj je na sliki?...............................
Moj naslov: ...................................
Kupone pošljite na dopisnici na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, 68000 Novo mesto
Alenka ogoljufana za točko
Kuhinja tudi pri izboru miss Koversade 93
KOVERSADA - V največjem naturističnem naselju v Evropi, v
VRHUNEC DNEVA KOVERSADE - “Miss Koversade 93" je po mnenju mednarodne žirije, v kateri so bili moški iz petih držav, in po odobravanju večine izmed okrog 3000 gostov sodeč, zasluženo postala Švicarka Samantha iz Lugana (na sliki). Drugo mesto je osvojila Nemka Ankke, tretje pa Hrvatica Marija, čeprav je po seštevku treh krogov ocenjevanj za točko zaostajala za uradno četrtouvrščeno Slovenko Alenko iz Slovenskih Konjic. Da je bila vmes kuhinja, kaže tudi slaba vest organizatorja, ki je Alenki prisodil samo 5 dni brezplačnega oddiha v Koversadi, medtem ko sta ga Nemka in Hrvatica dobili po 10, Švicarka pa 14 dni (Foto: P. P.)
Koversadi, kjer se (na)turisti lahko v lepem sredozemskem okolju oljk, borovih gozdičev in v neposredni bližini jadranske obale odločijo bodisi za udobne vile bungalove s polpenzionom ali polnim penzionom, za apartmaje z lastno kuhinjo, naturistični nomadi pa za velik, dobro opremljen kamp, so bili Slovenci v začetku avgusta med 6000 gosti med najštevilnejšimi. Direktor Koversade Valter Velenik, ki zaposluje okrog 250 delavcev, se je 8. avgusta, ko so ob Dnevu Koversade pripravili vrsto zabavnih prireditev za svoje goste, med drugim pa so delavci IIP Anita iz Vrsarja spekli tudi 240 kg težkega vola na žaru, pohvalil, da so zabeležili že več kot 240.000 nočitev. Prednjačijo Italijani, Avstrijci, Slovenci in Nemci, dosti je Nizozemcev in Belgijcev, Cehov in Madžarov pa bolj za vzorec.
P. PERC