Joža M ahnič P R O B L E M B A U D E L A I R I Z M O V P R I Ž U P A N Č I Č U Pri nas gledamo na vprašan je tu j ih l i terarnih vplivov še vedno г nekim strahom in previdno zadržanostjo. Prepr ičani smo, da so vplivi v sa j s pojavom velike umetniške osebnosti popolnoma nezdružl j ivi in da j e n j i h p roučevan je v takem pr imeru t reba že ka r istovetiti s po- skusom nekakšnega razvrednotenja . Toda takšno po jmovan je j e na- pačno, izvira pa od tod, ker si umetniško osebnost in n j e n o delo le preradi razlagamo togo statično, neorgansko in se premalo zavedamo, da se tudi pesnik razvi ja . In v resnici ni us tvar ja lec neka j , ka r bi bilo od vsega početka vsestransko dovršeno. Kakor vsak človek doživlja tudi umetnik ob začetku svojega razvoja leta i skan ja in oblikovno- izraznega t ipanja . In v teh mladih spre jeml j iv ih letih so t u j i vplivi n a n j — pa najs i so neposredni ali posredni, zavestni ali podzavestni, globlj i ali površinski — n e k a j povsem naravnega in s k o r a j nujnega . Važen j e predvsem način, kako se pesnik odzove tem vplivom: medtem ko bo nebogljeni epigon t u j e zglede do k r a j a sprejemal in slepo posne- mal, pa bo rojeni pesnik t u j e pobude v skladu z lastno na ravo in druž- benim okol jem, iz katerega j e zrasel, izbiral in preoblikoval, nedožive- tih, zgol j iz l i terarne mode privzet ih t u j i h primesi pa se bo kmalu otre- sel. Po vsem tem j e jasno, da je znanstveno raz iskovanje tu j ih vplivov u temel jeno in važno prav zato, ker nam pokaže umetnika v njegovem r a z v o j u i n r a s t i ; kot takšno preds tav l ja tudi nepogrešl j iv se- stavni del vsake širše zasnovane znanstvene monograf i je o n jem. Takš- no raziskovanje pa j e zanimivo tudi v l i terarnoteoretičnem pogledu, ker nam s svoje strani posveti v p rece j zamotan psihološki proces na- s t a j a n j a umetnin v dobi umetnikovega mladostnega razvoja. Pr ičujoča razprava, v kater i sem si izbral za osvetlitev in po- nazoritev problema t u j i h vplivov pri mladem Zupančiču začetnika evropske moderne, obsega t r i poglav ja z naslovi: »Dvoje osebnosti«, »Posredništvo Duna ja« in »Baudelairizmi pri mladem Župančiču«. Že v prvem se nam izluščita Baudelaire in Župančič kot dva človeka, ki sta zrasla v čisto nasprotnih si ž iv l jenjskih in družbenih pogojih in predstuvl juta zato tudi kot umetniku dve bistveno različni osebnosti. V naslednjem poglavju razprav l jam o posredniški vlogi D u n a j a za našo moderno ob koncu preteklega stoletja. V t a m k a j š n j e m nemškem li terarnem krogu devetdesetih let, ki ga j e vodil Bahr in j e bil usmer- jen po zapadnoevropskih l i terarnih tokovih, dekadenci in simbolizmu, sta bili zlasti imeni dveh velikih francoskih modernih pesnikov, Bau- delaira in Verlaina, splošno znani in pomembni, čeprav j e Baudelaire živel že davno pre j . N a n j u so neprenehoma opozar ja le revi je — glasila d u n a j s k e moderne, pa tudi š tudi je Bahra samega; oba pesnika so Nemci t eda j tudi mnogo prevaja l i . In tako se j e za prvega kot drugega začela zanimati in navduševati tudi t ro j ica mladih slovenskih d u n a j - skih visokošolcev in poetov — Cankar , Murn in Župančič, o čemer priča n j ihova korespondenca. Poslednje, t r e t j e poglavje prinaša rezul- tate p r imer ja lne analize l i r ike obeh pesnikov, pokaže tu in tam moč- nejše, navadno pa p recè j rahle vplive francoskega pesnika na tematiko in stil Zupančičevih mladostnih pesmi, vplive, ki so često splošen odraz dobe in se j ih zato slovenski pesnik že t eda j ni prav jasno zavedal. Pod to tu jo , bol j uli m a n j modno prepleskano zunan jo plas t jo pa k l i j e jo v liriki mladega Župančiča že od vsega početka zdrave samo- rodne snovne, motivne, zlasti pu ide jne prvine, ki zahtevajo uvel jav- l j a n j a vedno glasneje in se razraščajo vedno bolj . dokler kmalu ne uda- r i jo z vso silo na dan. DVOJE OSEBNOSTI V B a u d c l u i r o v i dobi j e f rancoska fevdalna ar is tokraci ja ne- vzdržno propadala, nadomeščalo jo j e meščanstvo, ki pa tudi že zdav- n a j ni bilo več nosilec naprednih družbenih idej iz letu 1789, ampak vedno bol j vladajoči razred kapitalistov-izkoriščevalcev. To meščan- sko družbo so razgibttvule razuzdanost, potratnu sainogoltnost, časti- hlepnost, grabežl j ivo kopičenje bogastva ter vse tiste strasti, ki se izživl ja jo redno na račun bl ižnjega in skupnosti in zato za dosego svojih ci l jev ne izb i ra jo sredstev. Francoski literati te dobe, roman- tiki, parnasovci z Gautierom nu čelu in kasneje dekadenti , so se sicer rogali ceremonialno strogorednemu, omejenemu, sumozudovoljnemu filistrstvu ter licemerski javni morali »buržujev« in kot zununji izraz tega posmeha do nj ih izzivalno nosili dolge lase in se na iz jemne na- čine oblačili. Niso pa nastopili proti buržoazij i kot kri t iki vladajočega razreda izkoriščevalcev in so v družbeni borbi, ki so j o proti n j e j vodile p rebu ja joče se množice proletariata, stali ob strani. C e je Baudelaire ob revoluciji 1848 izdujal demokratični časopis »Le Salut public«, j e bila to le k r a t k o t r a j n a epizoda, in če se je pojavil t eda j celo na pariških bar ikadah, j e to storil predvsem zuto, ker j e upal. da se mu j e končno ponudila pri l ika, ko se bo lahko nemoteno znebil generala Aupicku, ki j e bil ugledna vojaška osebnost res tavraci jske Franci je , za mladega pesnika pa predvsem osovražen očim in nadležen varuh. Francoski umetniki Baudelnirovega časa so namreč v splošnem v socializmu videli var l j ivo in neizvedl j ivo utopijo, še več, vsakršno vero v družbenonravstveno pobol jšnnje in napredek človeštva so v svoji skepsi cinično označevali za miselno zablodo. In tako j e večina izmed nj ih . med nj imi tudi Baudelaire, zavzela do sodobnega družbe- n e g a d o g a j a n j a v d o m o v i n i i n p o s v e t u » r e s i g n i r a n o n e g a t i v e n , b r e z - b r i ž e n odnos« ( P l e h a n o v ) , p r e k i n i l a s l e h e r n i s t i k z d r u ž b o , s r e d i k a t e r e j e ž i v e l a , se z a p r l a v s a m o t n e »s lonokoščene s to lpe« n e k a k e g a n o v e g a , d u h o v n e g a a r i s t o k r a t s t v a i n k o t o s n o v o za s v o j e u m e t n i š k o u s t v a r j a n j e p o s t a v i l a z n a n o G a u t i e r o v o n a č e l o u m e t n o s t i z a r a d i u m e t n o s t i . C h a r l e s B a u d e l a i r e 1 j e b i l o t r o k z d u h o v n i m i i n t v a r n i m i u ž i t k i p r e n a s i č e n e g a z a p a d n o e v r o p s k e g a v e l e m e s t a s r e d i p r e t e k l e g a s t o l e t j a , s a j j e d o m a l a vse s v o j e ž i v l j e n j e p r e ž i v e l v P a r i z u . O k o l i š č i n a , d a j e b i l s i n šes tdese t le tnega o č e t a i n š e s t i n d v a j s e t l e t n e m a t e r e , j e v t i s n i l a n j e g o v i t e lesn i i n d u h o v n i p o d o b i peča t b o l e h n o s t i i n n e n a v a d n e ž i v č n e o b č u t l j i v o s t i . Po šes t ih l e t i h s k u p n e g a d r u ž i n s k e g a ž i v l j e n j a j e p e s n i k u u m r l oče i n B a u d e l a i r o v a m a t i , m l a d a , e l e g a n t n a v d o v a , se j e p o r o č i l a v d r u g i č z u g l e d n i m g e n e r a l o m i n p o z n e j š i m d i p l o m a t o m A u p i e k o m . V m l a d e m B a u d e l a i r u , k i j e g o j i l d o s v o j e l e p e i n č u s t v e n e m l a d e m a t e r e s icer p l a t o n i č n o , t o d a i z r a z i t o e r o t i č n o l j u b e z e n , k a r d o k a z u - j e j o n j e g o v a n a n j o n a s l o v l j e n a p i s m a , j e t a d o g o d e k z a n e t i l žgočo l j u b o s u m n o s t , m r ž n j o t e r u p o r n o s t d o o č i m a , z n j i m v r e d p a t u d i d o vsega, k a r j e o n p o s v o j e m d r u ž b e n e m p o l o ž a j u i n z n a č a j u p r e d s t a v - l j a l , z l a s t i d o v s a k r š n e g a u r e j e n e g a ž i v l j e n j a v d r u ž i n i , d r ž a v i i n d r u ž b i . M l a d i B a u d e l a i r e se j e r a z v i j a l v e d n o o č i t n e j e v p r e v r a t n e g a i n d i v i d u a l i s t a . N a s t o p a l j e k o t e l e g a n t e n d a n d y i n ž i v e l m o č n o r a z - s ipno . Z a n i m a l a s ta g a s a m o p o e z i j a i n l i k o v n a u m e t n o s t . Z a u r e j e n o i n t a k o i m e n o v a n o p r a k t i č n o ž i v l j e n j e n i k a z a l n i k a k e g a smis la . O č i m g a j e h o t e l o d v r n i t i o d b o h e m s k e g a ž i v l j e n j a i n g a p r i d o b i t i z a p r a k - t i č n i t r g o v s k i p o k l i c , z a t o g a j e p o s l a l s t r g o v s k o l a d j o n a p o t o v a n j e v I n d i j o . P r o t i n j e g o v i m ž e l j a m i n n a m e r a m p a j e m l a d i p e s n i k s tega p o t o v a n j a p r i n e s e l s a m o n e k o p o s e b n o n a g n j e n j e d o v s e g a e k s o t i č n o n e n a v a d n e g a , b a r v i t e g a i n v r o č e g a , o n o j e v n j e m l e še s t o p n j e v a l o p r i r o j e n o č u t n o s t , č u s t v e n o s t i n smise l za p o e z i j o . P o l n o l e t n e m u j e p r i p a d l a p r e c e j š n a d e d i š č i n a p o o č e t u . C h a r l e s j e n a d a l j e v a l s s v o j i m d o k r a j a s p r o š č e n i m , r a z s i p n i m i n b u r n i m 1 Literatura: O e u v r e s c o m p l è t e s de Char le s Boiidelaire. Paris , Ca lmann- I-évy 1868—70. (Z Gaut ierov im uvodom; po tej izdaji tudi pag inac i ja v naši razpravi.) — O e u v r e s complè te s de Char le s Baudela ire . Not ices , notes, éc la ir- c i s s ements et index de Jacques Crépet . Paris, L. Conard 1922 ss . 11 vol. P ierre Flottes: Baudela ire , l 'homme et le poète. Paris, Perrin 1922. — Franço i s Porché: Baudela ire . His to ire d'une âme. Paris, F lammarion 1944. — A n d r é Ferran: L'es thét ique d e Baudela ire . Paris, Hachet te 1933 — Jean Pommier: Dans les c h e m i n s de Baudela ire . Paris, José Corti 1945. — G e o r g i j P l ehanov: Umjetnos t i soc i ja ln i život. (Preštampano iz >Knj iževnikai . ) Z.agreb 1933. — Marcel R a y m o n d : D e Baude la ire au surreal i sme. Puris, Ed. Corrêa 1933. — Janko Lavrin: C h a r l e s Baudela ire . LZ 1928, str. 656 si.; S tudies in European Literature. London, Cons tab le 1929. — O e u v r e s complè te s de Paul Verlaine. Paris, Messe in 1898—1903. — Dr. Anton Ocv irk: Teor i ja p r i m e r j a l n e l i terarne vede. Razprave Znanstvenega društva 12. V Ljubl jan i 1936. Zlasti p o g l a v j e o metodolog i j i . — Prof. dr. A. Ocv irk: Predavanju o evropski (zlasti francoski in ang le šk i ) dekadenc i in s imbol izmu (1938—1940). — P . M a r t i n o : Parnasse et Symbol i sme . Paris. Armand Col l in 1925. — Milena Uršič: Pojav d e k a d e n c e v Franci j i in Nemči j i ob koncu 19. stolet ja. Ljubl jana 1941. (Dokt. disertacija . ) ž i v l j e n j e m . N a v e z a l j e l j u b a v n e odnose z g l u p o , t r m a s t o i n z a p r a v i j i v o , a s t ras tno m u l a t k o Jeanne D u v a l o v o , k i j e u teševa la č u t n i p o l n j e g o v e na rave . T a k o j e v n e k a j l e t i h p o g n a l p o l o v i c o s v o j e ded išč ine i n o č i m se j e č u t i l p r i s i l j e n e g a , d a m u p r i s k r b i v a r u h a . Z d a j p a j e B a u d e l a i r e z a r a d i s k r o m n e j e o d m e r j e n e r e n t e n a g l o zašel v do lgove , r e v š č i n o i n g lad . T u d i bo lezen se j e m o č n e j e začela og laša t i v n j e m i n p e s n i k j i j e r a h l j a l po t m i m o d r u g e g a t u d i s p r e k o m e r n i m u ž i v a n j e m o p o j i l , v i n a , t o b a k a , z las t i p a hašiša. V t e j b e d i i n zapuščenost i p a se j e v n j e m spet j a v i l i n z a h t e v a l s v o j i h p r a v i c d u h o v n i p o l n j e g o v e narave . Zaže le l si j e č iste i n nesebične te r o d r e š u j o č e l j u b e z n i , k a k r š n o m u j e v m l a d i h l e t i h n u d i l a n j e g o v a m a t i . V r s t o le t j e p i sa l a n o n i m n a p i sma l e p i i n i z o b r a ž e n i P a r i ž a u k i M m e S a b a t i e r o v i , k i j o j e čas t i l i n obože- va l k o t s v o j o M a d o n o , a k o n č n o r a z o č a r a n u g o t o v i l , d a j e v resn ic i saino n a v a d n a i n n i t i ne p r e v e č čednos tna ženska. Neuspehe j e dož i v - l j a l t u d i k o t pesn ik . K n j i g a pesmi »Les F l e u r s d u M a l « (1857) j e za rad i » ž a l j e n j a j a v n e n r a v n o s t i « p r i š l a p r e d sodišče i n b i l a obso jena . P r o - pade l j e k o t k a n d i d a t za A k a d e m i j o i n t u d i vs i os ta l i š t e v i l n i n j e g o v i l i t e r a r n i n a č r t i v P a r i z u i n k a s n e j e v B e l g i j i so Ostal i samo n e i z p o l n j e n sen. Te lesno i z č r p a n e g a i n d u š e v n o razočaranega j e reš i la s m r t , k o j e na po l h r o m i n n e m že d a l j š o d o b o le nezavedno p r i s o s t v o v a l ž i v l j e n j ^ . Baudelaire j e poet človekove notranjost i , n jen ih n a j b o l j skrit ih in zamotanih gub in n jen ih n a j rahlejš ih utripov, poet lastne duše, ki j i gleda z drzno radovednost jo v n j e n o grozotno dno in se pre t res l j ivo iskreno izpoveduje. Baudelaire j e v svoji izredno občutl j ivi naravi družil dve skra jnos t i : romantični misticizem z natural is t ično senzual- nostjo. To dvojnost čustvenega dož iv l j an ja dokazu je nu jbo l j nazorno njegov l jubezenski odnos na eni strani do Jeanne Duvalove, na drugi do matere in Mm e Sabatierove. O b popolnem p o m a n j k a n j u vol je pri tako čustvenem pesniku pa j e ta dualizem preds tavl ja l hkrat i tudi že t ra jn i , usodno tragični spor, katerega n u j n a posledica j e bil pesimisti- čen pogled na svet in ž iv l jenje , t ako imenovani ennui uli spleen. In ta spleen j e temel jna in nekako podzavestna usedlina v pesnikovem duševnem svetu, ki d a j e osnovno mračno barvo slehernemu njegovemu čustvu. Zato j e Baudelairov erotični senzualizem daleč od brezskrbnega epikureizma kakega I loraca ali Ovida ali pa i ta l i janskih renesančnih pesnikov. Zato j e tudi Baudelairu po jem lepole vedno nerazdružno zvezan s pojmom bolečine. Avtor kn j ige »Les Fleurs du Mal« uživa in greši z rufinirano, krčevito slastjo, a naslade spremlja pri n jem t rp l j en j e , sledi j im pogosto naravnost asketsko kesanje , a redno odpor, naveličanost in gnus nad ž iv l jen jem. Zuto skuša ubežati iz mračne, tesne kle tke nelepe resničnosti, kakor jo doživlja, v svet da l jn ih spo- minov ali pa v nadtvarne, neskončne, a nedoseglj ive višine s a n j in h repenenja . Tako išče in končno n a j d e rešitev le v neznanem po smrti; ta mu ostane edina zvesta pr i ja te l j i ca . Za p o n a z a r j a n j e doživeti j svojega not ranjega sveta j e ustvaril Baudelaire nov, niunsiran in sugestiven pesniški slog. Njegove pri- spodobe iz zunanjega sveta p r e h a j a j o ]>ogoeto že k a r v prave simbole. In kakor je bil kot človek brez volje, t ako je oblikoval svoje umetnine z nenavadno disciplino in strogostjo do samega sebe. Predvsem pa j e n jegova veličina v tem, da j e vsaka njegova pesem veren, k ru to veren odraz njegove tragično kaotične duše, n jen ih strasti in zablod, pa tudi n j enega t r p l j e n j a in hrepenenja , Baudelaire-umetnik in Baudelaire- človek se docela kr i je ta . In kot neizprosno iskren človek in polnokrven umetnik j e tudi ostal samoten, nepriznan in izobčen od hinavsko čed- • nostne družbe in akademsko dogmatične kr i t ike svoje dobe. Šele mlade umetniške generaci je dekadentov in siinbolistov v Franci j i so v osemdesetih letih preteklega s tolet ja odkr i le n jegovo veličino in si ga izbrale za svojega vzornika. I z č is to d r u g a č n i h ž i v l j e n j s k i h p o g o j e v j e z r a s e l O t o n Z u - p a n č i č . R o d i l se j e v m a l e m s l o v e n s k e m p o d e ž e l s k e m t r g u , o t r o š k a l e t a so m u p o t e k a l a s r e d i p r e p r o s t i h l j u d i i n z d r a v e p r i r o d e , s k a t e r e l e p o t a m i ga j e n a v s e z g o d a j s e z n a n j a l n j e g o v oče. B e l a K r a j i n a , t a g o s p o d a r s k o r e v n i , a s o n č n i o b r o b n i de l s l o v e n s k e z e m l j e m e d G o r - j a n c i i n K o l p o , k j e r so se o h r a n i l i s t a r i l j u d s k i o b i č a j i i n ž i v i s l o v e n - s k a beseda i z r e d n o č i s t a i n b o g a t a , j e v t i s n i l a k o t d o m a č i j a č l o v e k u i n p e s n i k u Ž u p a n č i č u p r v e i n t r a j n e s ledove . N a g i m n a z i j i v L j u b l j a n i p a se j e m l a d i B e l o k r a n j e c k o t b o d o č i p e s n i k z a n i m a l p r e d v s e m z a l j u d s k o pesem, d o m a č o s l o v e n s k o , p a t u d i s r b s k o i n u k r a j i n s k o , i n o b j a v l j a l v t e d a n j i h m l a d i n s k i h l i s t i h k o t S m i l j a n S m i l j a n i č s v o j e p r v e , o t r o š k e pesmi , k i j i h j e p o z n e j e i z d a l v e č i n o m a v »P isan icah« (1900). S C a n k a r j e m v r e d p a se j e n a v d u š e v a l t e d a j t u d i za e p s k o p e s e m A š k e r č e v o iz n j e g o v e m o j s t r s k e d o b e » B a l a d i n r o m a n c « . S p r i h o d o m n a D u n a j n a j e s e n 1896. l e ta , k a m o r j e p r i š e l š t u d i r a t f i l o z o f i j o , i n s icer z g o d o v i n o i n s l a v i s t i k o , 2 se p r i č e n j a d r u g o o b d o b j e v Z u p a n č i č e v e m č l o v e š k e m i n u m e t n i š k e m r a z v o j u . Y n j e m se j e i z v r š i l p r e o b r a t . D o ž i v l j a l j e » p e r i o d o m l a d e n i š k e g a zanosa«,8 d o b o p r e h o d n e č u s t v e n e n e u r a v n o v e š e n o s t i , k o se j e v n j e m p r e k i p e v a j o č a e r o t i k a , z d r u ž e n a z m l a d o s t n o s a m o z a v e s t j o , m e n j a v a l a s t r e n u t k i d u - š e v n e g a m a l o d u š j a i n p e s i m i z m a , k a r p a n i i m e l o v m l a d e m p e s n i k u n i k a k i h g l o b l j i h , t r a j n i h i n u s o d n i h osnov k a k o r p r i P a r i ž a n u B a u - d e l a i r u . S v o b o d n o i n m o č n o v z v a l o v l j e n o ž i v l j e n j e t u j e g a v e l e m e s t a j e k t e j p e s n i k o v i č u s t v e n i n e u r a v n o v e š e n o s t i b r e z d v o m a p r i s p e v a l o s v o j de lež . I n r a z u m l j i v o j e t u d i , d a se j e m l a d e m u Ž u p a n č i č u p r i t a k e m č u s t v e n e m r a z p o l o ž e n j u p r e c e j p r i l e g a l a n o v a e m o c i o n a l n a l i r i k a z a p a d n o e v r o p s k i h d e k a d e n t o v i n s i i n b o l i s t o v , k i so j o t e d a j p o D u n a j u v n e t o p r e b i r a l i i n t u d i p r e c e j e p i g o n s k o i n p o v r š n o p o s n e m a l i . T a k o j e n a s t a l a Ž u p a n č i č e v a p r v u p e s n i š k a z b i r k a » C a š a o p o j n o s t i « (1899). K a k o r C a n k a r j a z a r a d i n j e g o v e » E r o t i k e « j e t u d i p e s n i k a » C a š e « s l o v e n s k a k o n s e r v a t i v n a j a v n o s t s e v e d a b r e z o b o t a v l j a n j a za- Muturi tetne vp i sn ice za šo l sko leto 1895/96 v g lavnih kata log ih d r ž a v n e k las ične g i m n a z i j e v Ljubljurti. 5 Pesn ik Iz idorju C a n k a r j u v »Obiskih« (Ljubljana, N o v a za ložba 1920), str. 171—172. 16 225 ničl j ivo označila za dekadenta.4 Mladi Zupančič je svojim nasprotni- kom, ki so po njegovem mnen ju imeli, če že ne »sivih glav«, pa vsa j »nazore«,6 v odgovor objavil samozavestne »Verze«,® v kater ih je po- vedal, da j e n jegova »dekadentska« l ir ika prav za prav samo odraz n jegove mladosti in prekipevajoče čustvenosti: Toda novo izumetničeno in u t r u j a j o č e ž iv l jenjsko občut je pesniku ni moglo dolgo čusa p r i j a t i ; sproščeno je zaživel šele spet doma v preprosti prirodi. Tako je že 1899. leta ob prihodu nu počitnice spo- ročil p r i j a t e l ju , ki se j e mudil še na Duna ju : 7 »Tu sem rud. To j e zame — čisti zrak in prosta narava. Vrag vzemi vso duna j sko opojnost in dekadentsko nervoznost. Zal mi je, da se nisem več učil, da bi bil p r e j rešen tistega m o l o h a . . . « Zupančič tudi kot »dekadent« n ikdar ni mogel docela za ta j i t i svojega preprostega in zdravega kmečkega jedru. In ravno to jedro j e v veliki meri predstuvl julo klico za pesnikov bodoči ruzvoj. V Zupan- čiču j e namreč razmeroma kmalu začela nad čustvom prevladovati vol ja in nad t rpnos t jo težnja po dejavnosti , čeprav ta volja sprva še ni poznala neke določene usmerjenost i , bila je pač šele zgolj mani- fes taci ja mladega človeka, ki je začutil v sebi svežih sil, kater im se j e hotelo uve l j av l j an j a . Iz pesnika mraku in bolesti je Zupunčič postal glasnik svetlobe, zdravja , moči in ž iv l jen jske radosti in tako hkra t i tudi pravcati antipod Baudeluirov. O b prerani smrti svojega n a j l j u b - šega p r i j a t e l j a Murna-Aleksandrova se j e »dekadent« Zupančič do k r a j a zavedel dragocenosti človeškega ž iv l jen ja , zavedel pa se je tudi povezanosti svojega rodu z vso napredno in tvorno domačo ku l tu rno t radic i jo s Prešernom na čelu; zapel je »Pesem mladine«, zavriskal v »Vseh živih dan« in se »Cez plan« (1904) pogumno napotil življe- n j u naproti . Z naslednjo, četr to razvojno s topn jo je Zupunčičev ž iv l jen jsk i nazor dozorel in si našel bol j ali m a n j svojo dokončno obliko in re- šitev. Čustvu in volji sta se zda j pr idruži la še intelekt, zlasti pa in- 4 M. O. (Opeka) n. pr. j e v zadnj ih š tev i lkah D S 1899 objav i l sat ir ično p e s e m »Dekadent« in c ike l parodi j »Dekadentsk i biseri«; n a p e r j e n e so proti našim modernim sploh, a najbrž tudi proti n e k d a n j e m u sode lavcu DSu Župan- č i č u posebe j (župančičevski stil izini, n a m i g a v a n j e na Serenudo in Seguidi l le ! ) . 5 »Na pot«, CO, st г. 444>. } • »Verzi«, Snka 1900, str. 58. 7 Iz n e o b j a v l j e n e g a p e s n i k o v e g a pis ina p r i j a t e l j u X. z dne 28. j u l i j a 1899. Kadar sem povese l jač i l , rekl i so mi dekadent , kadar s e m se predrugači l , rekl i so mi dekadent . Vidiš — to so naši stari: ker si mlad, si dekadent . S poprom in so l jo skopari , pa ne bodeš dekadent . D e k a d e n t si, če prekl injaš , in če mol iš , dekudent ; dekadent , če se spreminjaš , če stoj iš , si dekadent . Pred mlados t jo se postaraj , pa ne bodeš dekadent , a s icer še tuk gomaraj , si in bodeš dekadent . t u i c i j a . Šele t a d v a d u š e v n a č i n i t e l j a sta m o g l a d a t i n j e g o v i b o l j a l i m a n j n a g o n s k i m l a d o s t n i t e ž n j i p o d e j s t v o v a n j u č i s t o d o l o č e n o u s m e r - j e n o s t i n t r d n o t i l o z o l s k o osnovo . Z n j i m a j e Ž u p a n č i č k o n č n o naše l i z »dekadeučne« č u s t v e n e n e u r a v n o v e š e n o s t i i n p e s i m i z m a s v o j i h d u n a j s k i h l e t p r e k o m l a d o s t n o i n s t i n k t i v n e g a v o l u n t a r i z m a i n o p t i - m i z m a v p a n p s i h i z e m i n p a n t e i z e m » S a m o g o v o r o v « (1908). N a š e l j e s v o j o s e b n i ž i v l j e n j s k i sm ise l i n s rečo v s k l a d n e m u t r i p a n j u l a s t n e g a s rca s s r c e m v e č n o s n u j o č e p r i r o d e , v h a r m o n i č n e m s p e v u l a s t n e duše z d u š o v e s o l j a . »Sred i vsega« res u t e g n e b i t i p r i Z u p a n č i č u » k a r d i n a l n a p r e d s t a v a « , a ne t o l i k o v s m i s l u »pesn iške v i s o k o i n e r n o s t i « , k a k o r m e n i a v t o r o d l i č n e m o n o g r a f i j e o p e s n i k u , " a m p a k p r e d v s e m v s m i s l u p a n t e i z m a , t a k o d a l a h k o p o s t a v i m o e n a č b o S r e d i v s e g a = S r e d i s t v a r s t v a . 0 N e k a k o v z p o r e d n o z r a z v o j e m iz »dekadence« v p a n t e i z e m j e šel p r i Ž u p a n č i č u r a z v o j iz i n d i v i d u a l i z m a v soc ia lnos t i n iz k o z m o p o l i - l i z n i a v n a c i o n a l n o s t . Z a t o p e s n i k o v o d u h o v n o p r e o r i e n t a c i j o j e b i l o p o m e m b n i h p r e d v s e m d v o j e m o č n i h d o ž i v e t i j : s r e č a n j e z e n i m od p r v i h s red išč e v r o p s k e k u l t u r e i n c i v i l i z a c i j e , P a r i z o m (1905), p o z n e j e p a še g r o z o t e o b e h s v e t o v n i h v o j n i n s k r b za usodo t e r b o d o č n o s t l a s t n e g a n a r o d a . Č u d o v i t o j e p r i m e r j a t i , k a k o r a z l i č n o s ta — s e v e d a t u d i v r a z l i č n i h ž i v l j e n j s k o r a z v o j n i h d o b a h — u č i n k o v a l i n a našega p e s n i k a o b e v e l e m e s t i , D u n a j i n P a r i z ; m e d t e m k o j e p r v o d o ž i v l j a l » d e k a - d e n t s k o « s u b j e k t i v i s t i č n o , j e d r u g o v z b u d i l o v n j e m p o d o b n o k a k o r v e l e m e s t o v W h i t m a n u i n V e r h a e r e n u g o r e č e g a p o b o r n i k a s o d o b n i h s o c i a l n i h d r u ž b e n i h i de j , 1 0 a h k r a t i t u d i v e s t n e g a p r o u č e v a l c a p o s e b n i h s l o v e n s k i h s o c i a l n i h p r o b l e m o v , z l a s t i i z s e l j e n s t v a ( » D u m a « ) . 1 1 T r p l j e - n j e našega n a r o d a i n n j e g o v a n e o m a j n a v e r a v n a r o d n o o s v o b o j e n j e m e d p r v o i n t r d o ž i v a b o r b a našega l j u d s t v a p r o t i o k u p a t o r j u i n za p r a v i č n e j š i d r u ž b e n i r e d v d r u g i s v e t o v n i v o j n i s ta t o v r s t n o l i r i k o p r i Z u p a n č i č u le še s t o p n j e v a l a ( »V z a r j e V i d o v e « , » Z i m z e l e n p o d sne- gom«) . S t o o b č a n s k o p e s m i j o p a se n j e g o v a č l o v e š k o u m e t n i š k a p o t p o p o l n o m a loč i od B a u d e l a i r o v e , k i j e os ta l d o k o n c a i z k l j u č n o osebno- i z p o v e d n i l i r i k . Kar pa zadeva formalno estetsko stran umetnine, sta si Zupančič in Baudelaire od vsega početka docela nasprotna umetnika. Avtor 8 Josip Vidmar: Oton Zupančič. Krit ična portretna študija . Založba »Hram«. < . L j u b l j a n a 1935. 0 P r i m e r j a j samo pesmi »Nočni psa lemc (LZ 1906, S) in »Po sredi stvar- stva« (L/. 1911, NB)! Med Zupančičevimi krit iki in proučevalc i n j e g o v e umet - nosti , ki so pante izmu v p e s n i k o v e m i d e j n e m svetu določi l i pruvi lno inesto, na j n a v e d e n e m predvsem N i k a Bartuloviča (»Srpski knj i ževn i glasnik« 1924, knj . 11. in 12.). 10 V Parizu j e Zupančič pos lušal med drug im govore z n a n e g a f r a n c o s k e g a pol i t ika social ista Jcana Juurèsa. 11 l z s e l i e n s t v o j e v tej dobi preds tav l ja lo izredno boleč, in usoden druž- beno-gospodarsk i problem zlasti v pesn ikov i domači Bel i Krajini . Iz viniSke obč ine j e zaradi s labih v insk ih letin, groženj oderušk ih upnikov in sp lošnega l j u d s k e g a obubožanja v let ih agrarne krize o d h a j a l o v A m e r i k o za kruhom do tri če tr t ine vseh mludili moških (SN 30. septembra 1896). 16« 227 kn j ige »Les Fleurs du Mal« dojema zunanj i in kot duhovni videč celo svoj no t ran j i svet r edke je muzikalno, pogosteje odorativno, predvsem pa vizuelno, barvno in plastično, s a j se sam označuje kot »amant de la muse plastique«.1" Od tod dejstvo, da je pri n j e m ena n a j b o l j po- gostnih izraznih oblik personi t ikaci ja : Baudelaire ponazar ja in oživlja zunan je pojave, a tudi abs t raktne pojme, in sicer tako sugestivno, da zažive pred nami kakor strašni, usodni o r j ak i , ki vz t ra jno s p r e m l j a j o pesnika na n jegovi ž iv l jen jsk i poti (prim. »L'Horloge«). V zvezi s tem j e v njegovem slogu in prispodobah zelo pogostna uporaba antičnega mitološkega aparata . Za način Baudelairovega obl ikovanja j e značilno, da j e svoje umetnine gradil z zavestno premišl jenim načrtom ter dolgot ra jn im in naravnost težaškim naporom, zato uč inku je jo kakor vestno, z znojem in srčno k r v j o klesane o r j a ške in veličastne gmote marmorja . 1 8 Ta intelektualno disciplinirani način obl ikovanja se j a v l j a pr i n j e m n a j p r e j v u re jen i kompozicij i številnih njegovih pesmi: zunan j i opis s podrobnim naš tevanjem spreml ja v prepletu niz pr imer in prispodob, ki pa iinujo poseben, čustveno evokaci jski pomen (prim. »Le Serpent qui danse«). Kar pa zadeva z u n a n j o formo pesmi, ugoto- vimo lahko v skladu s p re j šn j im, da je Baudelaire sko ra j polovico vseh svojih pesmi izoblikoval v strogi ter zgoščeni formi soneta. Zato ga kot umetnika-oblikovalca po pravici označu je jo za parnasovca. Župančičeva mladostna pesem preds tav l ja v estetsko formalnem pogledu pravo naspro t je Baudeluirove lirike. O kakšni razumsko ure- jeni g radn j i in discipliniranem ter napornem obl ikovanju tu ne more biti govoru. Zupančičeve t edan je pesmi so plodovi hipne inspiraci je , »hčerke t renutka , u t r inki plumena večnega«,14 zložene v bol j ali m a n j prostih oblikah in prece j svobodnem verzu. Imamo pa v n j i h že tudi j a sne nastavke kasnejšega Zupančičevega simbolizma in z a n j t ako značilne muzikalnosti . Zato Zupančičeva mladostna pesem v oblikov- nem pogledu spominja mnogo bol j na igrivo preproste in melodične »ariettes« pri Puulu Verluinu ali »lieder« pri l l ichardu Dehmlu . Tudi v svojem zasebnem ž iv l j en ju in j avnem ude j s tvovan ju Zupančič ni delil usode z uvtor jem obsojene kn j ige »Les Fleurs du Mal«. Ko se je s popotovanj i razgledal po evropskem svetu in se s k o r a j istočasno s C a n k a r j e m za stalno vrnil v domovino, si je ustunovil lastno družinsko ognjišče, ki inu je pomenilo nov vir ž iv l jen jske sreče in pesniškega navdiha (moško umi r j ena in zrela l jubezenska pesem, na jbo l j š a otroška zbirka »Ciciban«). S posebno l jubezn i jo in s k r b j o je, kakor le naši na jveč j i ku l turn i delavci pred nj im, spremljal tudi težko in dolgot ra jno borbo svojega malega in neprenehoma ogrožanega naroda za n jegove politične in socialne pravice; »Duma«, »Kovaška«, »Naša beseda« in »Osvoboditeljem« so mimo številnih drugih njegovih " »Les P r o m e s s e s d'un Visage« (Les F l e u r s du Mal). " G l e j B a u d e l u i r o v î irevod z n a n e P o e j e v e ruz lage n a s t a n k a n j e g o v e g a »Krokarju« »La G e n è s e d'un P o è m e « , n j e g o v e l a s t n e »Conse i l s a u x j e u n e s l i t tčruteurs« iz »Art romunt ique« , o d p e s m i pa z last i »1л B e a u t é « ! 1 4 »Na pot«, C O , str. 110. tovrstnih pesmi na jprepr ič l j ive j š i dokazi za to, da je bila Zupančičeva umetnost vselej na j t e sne je povezana s slovensko občestveno stvar- nost jo. Seveda pesniku tudi zasluženo javno p r i znan je za n jegovo neprecenl j ivo l i terarno in ku l tu rno delo ni izostalo. Charles Baudelaire in Oton Zupančič sta zrasla iz bistveno raz- ličnih ž iv l jenjskih in družbenih pogojev, zato j e tudi celotno ž iv l jen j - sko občut je pri obeh, zlasti ono v dokončni, zreli obliki, docela na- sprotno; antipoda sta si tudi v načinu umetniškega snovanja in obl ikovanja . Kar ju medsebojno veže, je le vrsta zunanj ih tematičnih in stilnih sorodnosti iz Župančičeve duna j ske »dekadenčne« dobe. P O S R E D N I Š T V O D U N A J A Dekadenca kot nova l i terarna s t ru j a je p l juskni la iz F ranc i j e n a j p r e j čez Kanal v Anglijo, k j e r se je ustalila za p rece j časa, dobila tudi močno svojske poteze in preds tavl ja la čisto določene estetske in moralne probleme, ki so koreninili v izredno živi domači umetnostni t radici j i polpreteklega časa (Ruskin in prerafaeli t i) , oziroma nastali kot odpor proti puri tanstvu sodobne angleške družbe. Nekoliko kasne je in samo kot prehodno s topnjo iz natural izma v simbolizem so dobili dekadenco tudi Nemci in Avstr i jci . Prvi je od Nemcev našel stik z novimi l i terarnimi smermi v Fran- ci j i Stefan George, doma iz sosednjega obmejnega Poren ja . Leta 1889 j e obiskal Pariz in tu mu je uspelo dobiti dostop k l i terarnim večerom, ki j ih j e ob torkih vodil v zakl jučeni družbi siinbolistov nj ihov uči te l j Mallarmé. Georgeja ni zanimal le čustveni in duhovni svet f rancoske nove romantike, iz katerega je zase zavestno izključeval dekadenčne prvine skra jnega senzualizma in pesimizma, ampak zlasti formalno tehnične pridobitve nove umetnosti, kakršne so predstavl ja l i novi stil, simbol, ritem in muzikalnost. Od francoskih pesnikov je n a j b o l j cenil Baudelaira, Verlaina in Mallarméja, toda vse z nekimi omejitvami, ki sta mu j ih narekovala njegov znača j in pogled na ž iv l jen je . Z novimi duh ovnimi, zlasti pa estetskimi idejami omenjenih francoskih pesnikov j e George nato ob povra tku v domovino seznanil predvsem izbrani krog svojih učencev, s katerimi je 1892. leta začel izdaja t i r ev i jo »Blät- ter f ü r die Kunst«.1 L e t o d n i k a s n e j e , 1890., se j e m u d i l v P a r i z u A v s t r i j e c , ž u r n a l i s t i n n a v d u š e n p o s r e d o v a l e c vseh n o v i h l i t e r a r n i h i n u m e t n o s t n i h s m e r i , č e p r a v s u m le p o v p r e č e n p i s a t e l j , H e r m a n n B a h r . Pod v p l i v o m B e r l i n a j e b i l B a h r s p r v a p r i s t a š n a t u r a l i z m a . Po p a r i š k i h k a v a r n a h p u j e p r i š e l v n e p o s r e d e n s t i k s t a m o š n j i m l i t e r a r n i m ž i v l j e n j e m t e r se n a v d u š i l z las t i za d e k a d e n c o , p a t u d i s i m b o l i z e m , k i j u j e n a t o p r o - 1 F r e y a I lobohm- D i e B e d e u t u n g französ i scher D i c h t e r in Werk und Wel t - bild Stefan Georges . Marburg a. Lahn, Elwert 1931. Kapitel I., C.: Stefan Geor- ges B e g e g n u n g mit den Symbol i s t en . pagiral doma na Duna ju , k j e r j e zbral okrog sebe in vodil tako ime- novani Mladi D u n a j (Jung-VVien) ali duna j sko »moderno«.2 Med pomembnejša ali bo l j znana imena Bahrovega kroga spada jo poleg Bahra samega zlasti Dörmann, Schnitzler, Altenberg in Loris- Hofmannsthal . Fel ix Dörmann j e bil izrazit epigon Baudelairov in Swinburnov in j e izdal zbirke dekadentske l ir ike z značilnimi naslovi »Neurotica«, »Sensationen« in »Tuberosen«. Dekadent v umetnosti in hohem v ž iv l j en ju j e bil Peter Altenberg, ki j e pisal k ra tke razpoloženjske črtice v impresionistični tehniki. Snov za svoja dela, ki se često do utrudl j ivost i ponavlja , je za jemal iz nižin sodobnega dunajskegu ž iv l jen ja , pri čigar s l ikanju je pogosto osladen in odvraten. Novele in d rame (n. pr. »Liebelei«) j e pisul Ar thur Sclinitzler, po poklicu zdravnik za živčne bolezni. Njegov osrednj i človeški lik j e Anatol, t ip dunujskega razvajenea in lahkoživcp, ki f r fota od cveta do cveta, išče v l jubezni le novih in izjemnih telesnih užitkov in pri ka terem se erot ika druži s t rudno melanholijo. Schnitzler je na jzna- čilnejši predstavnik duna j ske dekadence. Duna j sk i »moderni« je pr ipadal tudi Loris-Hugo von Hofmanns- thal, čigar začetniška l ir ika je imela prav tako dekadentske poteze. Toda Hofmannsthal je kmalu prešel v simbolizem in ubral v d u n a j - skem ter avst r i j skem l i terarnem ž iv l j en ju prvih desetlet i j tega s to le t ja močno individualno smer, v kateri se je s svojimi iz renesanse, ant ike in s redn jega veka predelanimi dramami približal tako imenovani duhovni umetnosti, kakršno sta zastopala v t edan j i nemški l iriki zlasti še Stefan George in R. M. Rilke. P o z g l e d u p a r i š k i h d e k a d e n t o v so se t u d i d u n a j s k i » m o d e r n i « z b i - r a l i v k a v a r n i z i m e n o m C a f é G r i e n s t e i d l , k j e r so t o č i l i t u d i u b s i n t . T a k a v a r n a j e b i l a v d e v e t d e s e t i h l e t i h p r e t e k l e g a s t o l e t j a (1897 so j o p o d r l i ) s red išče n j i h o v e g a d r u ž a b n e g a i n l i t e r a r n e g a ž i v l j e n j a . Kakor francoski t ako so tudi duna j sk i »moderni« imeli svoja lastna l i terarna glasila. Večini od teh je bilo, kakor se ob takih pri- likah navadno dogaja , usojeno zelo k ra tko ž iv l jen je ; taki listi in revi je so bili »Moderne Dichtung« (1890) in n j e nada l j evan je »Moderne Rund- 3 Li teratura: Prof. dr. Л. Ocv irk: P r e d a v a n j a o nemški in avs tr i j sk i deka- denci in s imbol izmu. — Nagl -Ze id ler -Cast le : D e u t s c h - O e s t e r r c i c h i s c h e Litera- turgeschichte . Wien u. Leipzig , Carl Fromme, 1898—1437. IV. Band: D i e Mo- derne in Oes terre ich , Jung O e s t e r r e i c h und Jung Wien. — Albert Soerge l : D i c h t u n g und D i c h t e r der Zeit. Leipzig, Voigt länder 1928 (20. Auf lage) , 2. pogl. 2. de la 3. knj ige : D a s j u n g e Wien, Wiener Nervenkuns t . — G e n e v i è v e Bian- quis : La poés ie au tr i ch i enne de I i o f m a n n s t h a l à Ri lke . Paris, Presses univers i - ta ires 1926. Zlasti pog lav j i iz prve k n j i g e »Esthètes et décadents v iennois«: »Caractères g é n é r a u x d e la période« in »Les débuts du groupe d e June-Wien« . — R e a l l e x i k o n der deut schen Li teraturgeschichte . Paul Merker und Wol fgang Stammler . Ber l in 1923—31. (Verlag Wal ter de G r u y t e r & Co.) P o g l a v j a : Roma- n i sche Literaturen (Einf luss uuf d i e deutsche) , D e k a d e n z d i c h t u n g itd. schau« (1891) t e r » L i e b e l e i « (1896), k i j e n o s i l a i m e p o S c h n i t z l e r j e v i d r a m i . D a l j časa so p a i z h a j a l e i n b i l e z l a s t i p o m e m b n e t e d e n s k o i z h a j a - j o č i » N e u e Revue« (1894—98) i n » D i e Ze i t« (1894—1904} , p o l m e s e č n a r e v i j a » W i e n e r R u n d s c h a u « (1896—1901) i n s a t i r i č n a » D i e F a c k e l « (od 1899 d a l j e ) . B a h r j e s o d e l o v a l d o m a l e g a p r i v s e h t e h r e v i j a h i n l i s t i h , p o l e g n j e g a p a t u d i o s t a l i iz n j e g o v e g a k r o g a , r a z e n n j i h p a t u d i i z v e n a v s t r i j s k i n e m š k i d e k a d e n t i i n s i m b o l i s t i R i c h a r d D e h m e l , St . G e o r g e i n R. M . R i l k e . R e v i j e so p r i n a š a l e es te tsko t e o r e t i č n e r a z - p r a v e i n i n f o r m a t i v n e č l a n k e o n o v i u m e t n o s t i i n n j e n i h u t e m e l j i t e l j i h , h k r a t i p a t u d i p r e v o d e iz d e l v e l i k i h z a p a d n o e v r o p s k i h d e k a d e n t o v i n s i i n b o l i s t o v B a u d e l a i r a , V e r l a i n a , M a e t e r l i n c k a , W i l d a ( p r e v o d »Sa- lome«) i n d r u g i h ; z n a t e n p r o s t o r v r e v i j a h j e b i l o d m e r j e n seveda t u d i i z v i r n i m p r i s p e v k o m a v s t r i j s k i h i n n e m š k i h s o d e l a v c e v , n j i h o v i m p e s m i m , č r t i c a m , n o v e l a m i n k r a j š i m , p o g o s t o e n o d e j a n s k i m d r a m a m ; m a n j k a l o p a n i v n j i h t u d i ne r e p r o d u k c i j de l r a z n i h s o d o b n i h i m p r e - s i o n i s t i č n i h i n s e c e s i o n i s t i č n i h l i k o v n i h u m e t n i k o v t e r n j i h o v i h i l u s t r a - c i j k n e o r o m a n t i č n i m l i t e r a r n i m t e k s t o m ( K l i m t , S e g a n t i n i , B e a r d s l e y ) k a k o r t u d i ne s a t i r i n p a m f l e t o v n a s o d o b n o d u n a j s k o l i t e r a r n o i n d r u ž b e n o ž i v l j e n j e ( K a r e l K r a u s ) . M e d n a j p o m e m b n e j š e n a v e d e n e r e v i j e spada t e d n i k » D i e Z e i t « , k i j e i z h a j a l v d e s e t l e t j u o d 1894 d o 1904 i n m u j e b i l s o u r e d n i k 11. B a h r . " V s e b i n s k o j e b i l a r e v i j a v s e s t r a n s k a ; u k v a r j a l a se j e z n o - v i m i d r u ž b e n o - g o s p o d a r s k i m i v p r a š a n j i , z l a s t i s o c i a l i z m o m i n ž e n s k i m g i b a n j e m , h k r a t i p a j e s e z n a n j a l a p u b l i k o z n o v i m i l i t e r a r n i m i s m e r m i i n u m e t n i š k i m ž i v l j e n j e m n a D u n a j u i n po sve tu . I m e n a , k i j i h s re- ča varno n e p r e n e h o m a v » D i e Ze i t« k a k o r t u d i v o s t a l i h t e d a n j i h d u n a j - s k i h r e v i j a h , p r e d s t a v l j a j o n a j p o m e m b n e j š e p r e d h o d n i k e i n p r e d s t a v - n i k e e v r o p s k e d e k a d e n c e i n s i m b o l i z m a : S c h o p e n h a u e r , W a g n e r , N i e t z - sche, a n g l e š k i p r e r a f a e l i t i , Poe i n E m e r s o n , B a r b e y d ' A u r e v i l l y , B a u - d e l a i r e , V e r l a i n e , R i m b a u d , M a l l a r m é , H u y s m a n s , B e l g i j e c M a e t e r l i n c k i n m l a d i B a r r é s . Š t e v i l n i so t u d i č l a n k i o I t a l i j a n u d ' A n n u n z i u i n A n - g l e ž u W i l d u . D u n a j s k o » m o d e r n o « z B a h r o m , S c h n i t z l e r j e m , A l t e n b e r - g o m i n H o f i n a n n s t h a l o m j e v r e v i j i s p r e m l j a l a b e r l i n s k a » m o d e r n a « z R i c h a r d o m D e h m l o m i n S t a n i s l a v o m P r z y b y s z e w s k i m n a če lu , t o d a » D i e Ze i t« j e p r i n a š a l a z d a j p a z d a j t u d i p r e g l e d n e š t u d i j e o s o r o d n i h l i t e r a r n i h p o k r e t i h p r i s o s e d n j i h s l o v a n s k i h n a r o d i h , t a k o P o l j a k i h , z las t i p a Č e h i h , o k a t e r i h j e v r e v i j i s t a l n o p o r o č a l k r i t i k K r e j č i . V t e d - n i k u b e r e m o t u d i r a z p r a v e o r e a l i s t i h i n n a t u r a l i s t i h Z o l a j u , M a u p a s - e a n t u i n Č e l i o v u , H a u p t m a n n u , I b s e n u i n S t r i n d b e r g u , D o s t o j e v s k e m • n T o l s t o j u . P r a v i h n a t u r a l i s t o v Z o l a j e v e v r s t e j e m e d n j i m i m a l o ; v e č i - n o m a g r e za osebnos t i , k i so v p o s l e d n j i d o b i s v o j e g a r a z v o j a same i z p o v e d o v a l e n e o r o m a n t i k o i n s i m b o l i z e m ( H a u p t m a n n , I b s e n , S t r i n d - я »Die Zeit«, W i e n e r Wochenschr i f t für Pol i t ik, Vo lkswir thschaf t , Wissen- schaf t und Kunst. H e r a u s g e b e r : Professor Dr. J. Singer, H e r m a n n Bahr und Dr. Heinr ich Kanner. XI. Bünde (Oct. 1804—Oct. 1004). — R e v i j o ima zdaj v celot i tudi NUK v Ljubl jan i , m e d t e m ko ostal ih n a v e d e n i h modern ih d u n a j - skih rev i j pri nas ni dobiti . berg) ali pa so n a n j u s svojo umetnos t jo zelo močno vplivale (Dosto- jevski, Tolstoj). Bahr je bil revi j i z iz jemo zadnj ih let stalen sodelavec in j e v n j e j s kri t ičnim očesom in duhovito besedo spremlja l predvsem ž iv l j en je duna j sk ih gledališč in umetniških razstav. Napisal pa je tudi vrsto člankov in esejev o novi besedni umetnosti in nekater ih n jen ih po- membnejš ih zastopnikih oziroma u temel j i te l j ih : o dekadenci in tako imenovani sinesteziji (o t e j drugi pod naslovom »Colour Music«), о Ibsenn, Emersonu, Nietzscheju, Verlainu, Maeterl incku in d 'Annunziu. O B a u d e l a i r u s ta v » D i e Ze i t« i z š l i s icer samo p o r o č i l i o R e c k e r - t o v i i n f o r m a t i v n i š t u d i j i o p e s n i k u , k i j e 1895. i zš la n a D u n a j u k o t p o s e b n a p u b l i k a c i j a , 4 i n G e o r g e j e v e m n e m š k e m p r e v o d u n j e g o v i h p e s m i , t o d a o n j e m se g o v o r i češče t u d i v d r u g i h z v e z a h k o t o n e č e m t e d a j s p l o š n o z n a n e m i n p o m e m b n e m . V t e m p o g l e d u j e z n a č i l n a z l a s t i B e t z o v a r a z p r a v a z n a s l o v o m » E d g a r Poe i n Deutsch land«.® V d r u g e m p o g l a v j u te r a z p r a v e o z n a č u j e a v t o r p e s n i k a z n a n i h » C o r r e s p o n d a n c e s « k o t z a č e t n i k a s i m b o l i z m a , p r v o p o g l a v j e p a j e posvečeno v c e l o t i B a u d e l a i r u , i n s i ce r ne le k o t p o s r e d n i k u P o e j č v e u m e t n o s t i i n n j e - g o v i h e s t e t s k i h n a z o r o v , a m p a k t u d i k o t e n e m i z m e d o s r e d n j i h v z o r o v s o d o b n e n e m š k e n e o r o m u n t i k e , z l a s t i d e k a d e n c e . S v o j e p o r a z n i h o m e n j e n i h d u n u j s k i h l i s t i h i n r e v i j a h o b j a v l j e n e č l a n k e i n ese je j e B a h r k a s n e j e n a v a d n o z b i r a l . i n i z d a j a l v o b l i k i v s e b i n s k o z a k l j u č e n i h k n j i g ; t a k o sta z l i t e r a r n o z g o d o v i n s k e g a p o d - r o č j a n a s t a l i t u d i n j e g o v i k n j i g i » Z u r K r i t i k «1er M o d e r n e « (1890) i n p u » S t u d i e n z u r K r i t i k d e r M o d e r n e « (1894). O s r e d n j a Bahrova misel v obeh delili j e : pisatel j bodi do k r a j a senzitiven in neprenehoma moderen. Izraz »moderen« kot poimenovanje za razne nove l i terarne smeri v Evropi ob koncu preteklega s to le t ja j e uvedel Bahr. Prva kn j iga dat i ra še iz n jegove naturalist ične berl in- ske dobe, v drugi pa je že glasnik na jnovejš ih smeri. Delo danes se- veda nima kake visoko znanstvene vrednosti, pač pa je pomembno kot l i terarnozgodovinski dokument. Posvečeno je glasniku emocionalnega individualizma (»Le culte du moi«) mlademu Mauricu Barrcsu in za- jema zelo pestro razna umetnostna področ ja : kri t iko, leposlovje, s l ikarstvo in odrsko umetnost. V prvem delu kn j ige je Bahr hotel avs t r i j sko javnost seznaniti z vsemi sodobnimi francoskimi s t ru jami in razprav l ja v n jem zapovrs t jo o dekadenci, simbolizmu in satanizmu. V drugem pa j e v esejih »Das junge Deutschland« in »Das j unge Oesterreich« skušal pokazati , kako sta se avs t r i j ska in nemška l i tera- tura — Bahr j e dosledno zastopal misel o samostojni avstr i jski kul- turi — otresli natural izma in težita k neoromantiki . Poleg članov svojega duna j skega kroga je Bahr nato v posameznih esej ih označil tudi nekatere mla j še f rancoske literate, med nj imi Burrèsa. 4 Dr. Emil Recker t : C h a r l e s Baude la i re und d ie Modernen. Wien, Leopold Wei s s 1895. 26 S. » » D i e Zeit«, 4. u. 11. Apri l 1903. O Baudelairu govori H. Bahr v svojih »Studien« pogosto. Pod naslovom »Die Décadence« razprav l j a na strani 22. o njegovi teor i j i senzorielne sinestezije in za pr imer n a v a j a poslednjo kitico n jegove pesmi » t o u t e entière«, na strani 24. ga pa omenja med čtivom l luys- mansovega j u n a k a Des Esseintesa, in sicer hkrat i z Veriainom. V po- g lav ju »Satanismus« govori na strani 34. o Baudelairovem iracionalizmu in n jega pomenu za francosko »moderno« ter citira Verlaina; Bau- delaira na jdemo tudi na s traneh 38 in 39 v vrsti satanistov. Pr i orisu duna j ske »moderne« označuje na strani 90. Feliksa Dörmanna za izrazitega epigona Baudelairove bolestnosti in Swinburnovega lirepe- — nen ja ; na naslednj i , 91. strani govori o Baudelairovem po jmovan ju ženske kot nečesa demonskega in bestialnega, d iv jega in uničujočega, kakršno tla na jdemo tudi pr i istem Dörmannu in njegovih vrstnikih. D r u g j e zopet, na strani 150., na k ra tko vsebinsko in oblikovno p r i m e r j a z n j im švicarskega Francoza Eduarda Roda. V eseju »José-Maria de l lérédia« poroča o nekem pariškem l i terarnem krožku, katerega član j e bil med drugimi tudi Verlaine in k j e r so se navduševali za Bau- dela i ra in njegov umetniški izraz. C) Bahrovem poznanju av to r j a zbirke »Les Fleurs du Mal« pa nas ne p rep r i ču je jo samo navedena mesta iz njegovih »Studien«, ampak tudi posvetilo iste kn j ige M. Bar- rèsu, ki j e pisano v francoščini in je vsebinsko, zlasti pa slogovno nastalo pod vtisom Baudelairovega posvetila njegove pesniške zbirke Theophilu Gautieru." Najbol j š i dokaz za to, da j e neka umetniška osebnost našla pr i tu jem narodu izven svoje domovine odmev in odziv, je spontano pri- zadevan je tega tu jega kul turnega kroga, da pr ide č impre j do čim boljših in popolnejših prevodov del tiste l i terarne osebnosti, ki j e sprožila pri n j em zanimanje . K o j e l e t a 1895. d r . E m i l R e c k e r t i z d a l n a D u n a j u s v o j o 26 s t r a n i o b s e g a j o č o š t u d i j o p o d n u s l o v o i n » C h a r l e s B u u d e l a i r e u n d d ie M o - d e r n e n « , k a t e r e p r v e n s t v e n i n a m e n j e b i l , s e z n a n i t i s p r e d h o d n i k o m e v r o p s k e m o d e r n e t u d i š i r šo j u v n o s t , j e v t e j s v o j i i n f o r m a t i v n i š t u d i j i m e d d r u g i m t u d i p o u d a r i l p o t r e b o p o n e m š k e m p r e v o d u d e l t e g a v e l i k e g a f r a n c o s k e g a poe ta , h k r a t i p a o p o z o r i l n a težave , k i j i h b o m o r a l b o d o č i p r e v a j a l e c p r e m a g a t i z las t i v p o g l e d u j e z i k a i n v e r z a , i z r a z a i n r i t m a , s a j p r i B a u d e l a i r u z a h t e v a t a p o s e b n o m o j s t r s k e g a i n t e r p r é t a . Popolnoma brez prevodov iz Baudelaira na D u n a j u že t eda j niso bili. Prve prevode nekater ih njegovih pesmi so namreč prinesle t a m k a j š n j e revi je , zlasti »Moderne Rundschau« in »Wiener Rund- schau«. P reva ja l a sta F. Dörmann in R. Schaukal, drugi mnogo uspe- • Buudela ire j e sevedu spadal tudi v »železni repertoar« Bahrove b o g a t e zasebne b ib l io teke (sedaj del sa l zburške š t u d i j s k e knj ižn ice ) , ki nazorno priča ° mnogostranost i Buhrovegu zan imanja , u nudi hkrati tudi prccè j popolno s l iko ide jn ih in es te t sk ih t e m e l j e v evropske , zlasti po d u n a j s k e moderne . (»Hermann Bahr in n j e g o v a knj ižnica«, »Ilrumovi zapiski« I, 1934/35, str. 139 do 143.) le je . Schaukai j e p resa ja l v nemščino tudi Verlaina, med drugim tudi n jegovo programatično »Art poétique« — »Dichtkunst«. Obsežnejšega prevoda Baudelairove lirike pa v nemščini, če izvza- memo Wiegler jevo antologijo Baudelairovih in Verlainovih pesmi iz leta 1900,' niso dobili vse do leta 1901, ko j e pri Bondiju v Berlinu izšel prevod Štefana Georgeja pod naslovom »Die Blumen des Bösen«, ki j e oblikovno mojstrski , a ima to napako, da preds tav l ja v vsebin- skem pogledu le subjekt iven izbor Baudelairove pesniške zbirke. Ta svoj posebni, dvojni odnos do Baudelairove umetnosti je p reva ja lec sam poskusil pojasnit i in opravičiti, ko je v uvodu k prevodom zapisal, da j e »Les Fleurs du Mal« prelil v nemščino »ne iz želje, da bi uvedel nekega tu jega pesnika v nemško kul turo, ampak iz golega prvobitnega veselja do umetniškega oblikovanja«.8 George je v izboru prevedel in pri isti založbi izdal tudi druge v te j dobi pomembne pesnike: Ros- set t i ja , Swinburna, Verlaina, Mallarméja, Rimbauda, Verhaerena, d 'Annunzia itd. T a k o j za Georgejevim prevodom »Les Fleurs du Mal« pa so dobili Nemci izpod peres Camilla Hoffmanna in kasnejšega znanega pisca biografskih romanov Štefana Zweiga prevod Baudelairove lirike in njegovih pesmi v prozi pod naslovom »Gedichte in Vers und Prosa«,9 Max in Margarete Bruns pa sla istočasno z n j im začela izdaja t i z ob- širnimi uvodi opreml jena Baudelairove Dela, ki, so v petih zvezkih zaje la pesnikove na jpomembnejše črtice, eseje in kr i t ike ter prevode iz Poe ja.10 Iz pesnikove zapuščine so nato prevedli v nemščino še n j e - gova pisma in dnevnike. »Les Fleurs du Mal« so za George jem pod raznimi naslovi (»Die Blumen des Bösen«, »Des Teufels Blumen«, »Die Vorhölle« itd.) prevaja l i v nemščino še razni drugi prevajalc i , a prven- stvo j e s lej ko p r e j obdržal njegov prevod, ki je doživel tudi vrsto ponatisov. Med pol judno cenene izdaje del francoskega poeta spada droben izbor v Reclaniki, ki je izšel leta 1908 pod naslovom »Gedichte und Skizzen«.11 Tako so imeli Neinci ob koncu prvegu deset let ja novega s to le t ja p resa jeno v svoj jezik domala celotno pesniško, prevodno in estetsko- kri t ično delo Char lesa Baudelaira.13 Zupančič se je na D u n a j u gibal predvsem v pr i ja te l j sk i , t o r e j tudi človeško pomembni družbi C a n k a r j e v i in Murnovi, kot litcrut pa j e 7 Baude la i re n. Ver la ine , Gedichte . U e b e r t r a g e n u. e inge l e i t e t v. Paul Wiegler . Berlin, В Behr's Ver lag 1400. • F r e y a I lobohm, op. cit., Kapite l II: Buude la ire und die U e b e r s e t z u n g d e r F leurs dn Mal durch Stefan George . tt Leipzig, II. S e e m a n n Nachf . Ю02. 10 Minden in West fa l en , J С. С. Bruns 1001—1007. 11 Rec lam'sche Universa l -B ib l io tek . Leipz ig Ю0Я 12 Christ inn Gott loh Kuvser's vo l l s tänd iges B ü c h e r - L e x i k o n . Leinziir, Chr. Herrn. Tauchnitz . Bände XXXI (1800-1002) , XXXIII (1003-1906) u. XXXV (100T—1010). — D e u t s c h e s Bücherverze ichnis . Erster Band (Ю11—1014). Vcrlug d e s Börsenvere ins der deut schen B u c h h ä n d l e r zu Leipzig 1016. vzdrževal osebne st ike le z nekaterimi slovenskimi in slovanskimi l i terarnimi krožki.13 T a k o j e b i l z l a s t i č l a n » L i t e r a r n e g a k l u b a « , k i so si ga m l a d i s lo- v e n s k i v i s o k o š o l c i u s t a n o v i l i že n a j e s e n 1896. le ta . M e d p o m e m b n e j š e č l a n e tega k l u b a j e p o l e g C a n k a r j a i n Z u p a n č i č a s p a d a l t u d i n a t u r a l i s t G o v e k a r . K l u b j e i m e l , k a k o r so č l a n i že t a k o j o b n j e g a u s t a n o v i t v i t u d i j a v n o i z j a v i l i , za s v o j c i l j t u d i g l o b l j e s p o z n a v a n j e t u j i h s l o v s t e v i n u v a j a n j e m o d e r n i h l i t e r a r n i h s m e r i m e d S l o v e n c e : » D u n a j s k i so- t r u d n i k i . L j u b l j a n s k e g a Z v o n a ' , k i h o t e z b e r i l i , o c e n a m i i n r a z g o v o r i p o s p e š e v a t i v s l o v e n s k e m s l o v s t v u t u d i m o d e r n e s t r u j e t e r g o j i t i m e d s e b o j p r a v o r a z u m e v a n j e m e d n a r o d n e l epe u m e t n o s t i , so si u s t a n o v i l i s v o j k l u b . . . « 1 4 K l u b s k i s e s t a n k i so se n a v a d n o k o n č e v a l i v k a v a r n i z z n a č i l n i m i m e n o m » F i n de siècle«.15 K o j e v z a č e t k u 1898. l e t a i zš la n a D u n a j u s l o v e n s k o - h r v a t s k a m o d e r n i s t i č n a »Mladost« , 1 0 se j e j e s C a n k a r j e m v r e d k o t n e o d v i s n e r e v i j e r a z v e s e l i l t u d i Z u p a n č i č i n o b j a v i l v n j e j s v o j e » V e l i k o n o č n e sonete«, n e k a k e p r e d h o d n i k e i n z n a n i l c e »Caše«. M l a d i s l o v e n s k i p e s n i k j e d v e l e t i k a s n e j e s o d e l o v a l t u d i p r i z a g r e b š k i seces ion is t i čn i r e v i j i »Ž ivo t« , k i j o j e u r e j e v a l v o d j a h r v a t s k e m o d e r n e d r . M i l i v o j D e ž m a n - I v a n o v . 1 7 T a k o v » M l a d o s t i « k a k o r v » Ž i v o t u « so p o l e g Z u p a n č i č a o b j a v l j a l i s v o j e s t v a r i še n e k a t e r i d r u g i č l a n i » L i t e r a r n e g a k l u b a s , z las t i C a n k a r i n G o v e k a r . Naši moderni z duna j sk im Bahrovim krogom niso imeli osebnih stikov, imeli pa so z n j im in njegovimi l i terarnoestetskimi idejami posredno zvezo preko tedanj ih dunajskih rev i j in listov. Tako je med člani »Literarnega kluba« Ivan Cankar v Govekar- jcvi družbi že pozimi 1896. leta, t o re j kmalu po svojem prihodu na D u n a j , redno zaha ja l v p r e j omenjeno kavarno »Fin de siècle« prebira t razne nemške l i terarne in umetnostne revije,18 med nj imi zlasti duna j - ski »Die Zeit« in »Neue Revue« ter iniinchenski i lustr irani tednik »Jugend« (od 1896 dalje). Ob b r a n j u Bahrove »Die Zeit« in njegovih esejev ter č lankov je Canka r brž ugotovil posebnosti in vrl ine n j e - govega sloga: temperamentnost in eleganco.10 Revija mu je močno uga- ja la ; iz n j e je zajemal po vsej priliki tudi prvi pouk o dekadenci, ka- l s Lucien Tesn ière , Oton Joupantchi tch, poète s lovène , l 'homme et l 'oeuvre. Publ i ca t ions de la Facul té des let tres de Strasbourg. D e u x i è m e série , v o l u m e 7. I aris. Les Be l les - l e t tres 1931. P e s n i k o v a i z java av tor ju v p o g l a v j u »Enfance e t Ado lescence , Vienne« na str. 20 in 21. 14 Zadnja š tev i lka LZ 1896. str. 765. 16 Dr. Fr .Vidic , »Literarni k lub na D u n a j u v 1.1896/97«. D S 1926, str. 192. 1 6 »Mladost«. Smotra za m o d e m u knj i ževnos t i umjetnost . Beč 1898. 17 »Život«. M i e s e č n a smotra za knj i ževnos t i umie tnos t . I zdaje društvo * hrvatsk ih u m j e t n i k a u savezu sa neko l i c inom hrvatskih knj i ževn ika . Od 1900 da l je . — Župančič j e tu objav i l tri pesmi: d v e pod nas lovom »Pesem« (v po- znejš i zbirki C P sta to »Tiho brez besed . . . « in »Pred m e n o j stojiš«) in »Devizo«. 18 G o v e k a r v Opombah h korespondenci Cankar -Govekar , LZ 1934, str. 166. 10 C a n k a r j e v o p ismo G o v e k o r j u z dne 23. j a n u a r j a 1897. LZ 1934, str. 159; ( • o v e k a r j e v o C a n k a r i n med 10. f e b r u a r j e m in 16. marcem 1897, o b j a v l j e n o v U v o d u k CZS II, str. XIX. m o r se j e p r e o r i e n t i r a l iz n a t u r a l i z m a že v z a č e t k u 1897: » P r v i d v e š te- v i l k i l e t o š n j e g a ,Zvona ' ,« j e p i s a l 1. m a r c a 1897 b r a t u K a r l u , 2 0 »so r e š i l e s a m o p e s m i i n p a F o e r s t e r j e v č l a n e k o d e k a d e n c i , 2 1 č e p r a v n i — i z v i r e n . Vse t o sem že č i t a l v d u n a j s k e m o d l i č n e m časop isu , D i e Zei t* . T a l i s t j e n a j b o l j š i , k a r j i h d o s l e j p o z n a m . V p o l i t i k i d e m o k r a t i č e n , v z n a - n o s t i n a p r e d e n i n z a b a v e n , v v e r i l o j a l e n , v l i t e r a t u r i s k r a j n o m o d e r e n . — Se en časopis j e z e l o z a n i m i v . T o j e m o n a k o v s k a . J u g e n d ' . V n j i se z b i r a j o m o d e r n i s l i k a r j i i n r i s a r j i i n h i p e r m o d e r n i p e s n i k i . I z n j e d i h a p r a v o m o d e r n o ž i v l j e n j e : i r o n i j a , s a r k a z e m , z a b a v l j a n j e ; p o l e g t e g a m i s t i č n a d e k a d e n t s k a p o e z i j a i n b i z a r n o s t v r i s a r i j a h . . . « K o se j e k m a l u n a t o za k r a j š o d o b o v r n i l v d o m o v i n o , m u j e p o s t a l o k a r d o l g č a s p o d u n a j s k i l i t e r a r n i d r u ž b i , n o v i h k n j i g a h i n r e v i j a h : » N u D u n a j u sem se t a k o n a v a d i l na m o d e r n a k r a s n a t e d n i k a , D i e Zeit* i n J u g e n d ' , d a z d a j s i l n o t e ž k o ž i v i m b r e z n j i h , « t o ž i 16. m a j a i s tega l e t a z V r h n i k e u r e d n i k u p e s n i š k e g a d e l a L Z A š k e r c u . 2 2 B a h r o v d u n a j s k i t e d n i k j e z z a n i m a n j e m p r e b i r a l t u d i m l a d i Z u - p a n č i č , k i se p a t e d a j še n i t a k o i z r a z i t o n a g i b a l k d e k a d e n c i k a k o r C a n k a r , č e p r a v se j e zače l že r a z g l e d o v a t i p o s o d o b n e m e v r o p s k e m l i t e r a r n e m o b z o r j u : » A k o t i j e mogoče v L j u b l j a n i d o b i v a t i k j e l i s t , D i e Ze i t ' ,« p iše 18. j a n u a r j a 1897 z D u n a j a n e k o l i k o m l a j š e m u p r i j a - t e l j u z g i m n a z i j e v d o m o v i n o , " » č i t a j ga. m n o g o se bodeš n a u č i l iz n j e g a . Jaz ga t u d i č i t a m i n d a m o r e m , b i se n a r o č i l n a n j . P r i n a š a s e s t a v k e o p o l i t i k i , s o c i a l i z m u , l e p o s l o v j u i n u m e t n o s t i s p l o h . R a z e n t e g a j e v v s a k i š t e v i l k i b o d i s i k a k o i z v i r n o a l i p r e v e d e n o l e p o s l o v n o d e l o . S o d e l u j e j o k r i t i k i , u č e n j a k i i n l i t e r a t i vseh n a r o d o v : C e h i , R u s i ( T o l s t o j ) , F r a n c o z i (med n j i m i Z o l a ) , A n g l e ž i , P o l j a k i no , k u j b i na- š t e v a l , s a j veš, k a t e r i n a r o d i ž i v e v E v r o p i . T u d i p r e v o d n e k e s r b s k e p o v e s t i j e b i l n o t r i . A l i ne b i b i l o d o b r o , če b i s o d e l o v a l k a k i z o b r a ž e n S l o v e n e c i n s e d a j pa seda j p o r o č a l o n a š e m k n j i ž e v n e m g i b a n j u ? Jaz m i s l i m , d a b i se k j e k a k našel , k i b i b i l sposoben za to.« I z B a h r a , i n s icer iz n j e g o v i h k n j i g » Z u r K r i t i k d e r M o d e r n e « , z las t i p a » S t u d i e n z u r K r i t i k d e r M o d e r n e « iz 1894. l e i a , k i j e n a s t a l a i z r a z n i h p r e j po r e v i j a h o b j a v l j e n i h a v t o r j e v i h e s e j e v , j e č r p a l zase i n f o r m a c i j e o d e k a d e n c i t u d i C a n k a r j e v i n Z u p a n č i č e v n e d a v n i t o v a r i š iz d u n a j s k e g a » L i t e r a r n e g a k l u b a « n a t u r a l i s t G o v e k a r , č i g a r l i t e r a r n i n a z o r i i n p o t a so se z a č e l i t e d a j že o č i t n o o d m i k a t i od C a n k a r j e v i h i n z a o s t a j a t i za n j i m i . » N a r o č i l sem si o b a d e i n 11. B a h r o v i h š t u d i j ,o m o d e r n i ' , « j e s p o r o č i l 28. m a r c a 1897 iz L j u b i i ane k l u b o v e m u č l a n u V i d i c u , » č i t a m j u pazno , za to ne r e č e m , da d e k a d e n c a n i m a n i česa r dobrega .« 2 4 S v o j i z v o d B a h r o v i h »S tud ien« j e G o v e k a r z i s t i m n a m e - 20 D S 1420. str. 23. 21 Dr. VI. Foerster: »Dekadenca , n o v a l i terarna smer«. LZ 1897, str. 39 sl.. 96 sl. 22 P i smo o b j a v l j e n o v » C a n k a r j e v e m zborniku« (Ljubljana, T i s k o v n a za- druga 1921), str. 83—84. 33 O d l o m e k iz p e s n i k o v e n e o b j a v l j e n e korespondence . 24 P i smo o b j a v l j e n o v P o d b e v i k o v e m »Ivanu Groharju« (Lj. 1937) na str. 69 in »Aškercu« dr. Murje B o r š n i k o v e (Lj. 1939) na str. 218. nom, s kater im si j ih je bil omislil sain, nato posodil tudi realistu Aškercu,-5 s ka te r im so »moderni« n e k a j let nato stopili v javen spor in borbo. Konservativni ideološki nasprotniki naših modernih pa so pro- glašali Bahra za nj ihov vir in vzor kar javno. »Zora«, na D u n a j u samem od 1895. da l j e i zha ja joče glasilo slovenskih katoliških visoko- šolcev, ki je zavračala in parodira la tudi Zupančičevo poezi jo in 1904. postavila ob vzporedno izišiih pesniških zbi rkah »Cez plan« in »V mla- dem jut ru« v pogledu estetske kvalitete vendarle nevzdržno enačbo Župančič-Sardenko,20 j e objavi la 1899.27 l iktiven »Pogovor z moder- ničem«. Pisec te satire se j e s lučajno sešel z ro jakom, pr ipadnikom »nove s t ruje« in med n j i m a se razplete pogovor o novi umetnosti; našel ga je v neki duna j sk i kavarni , prebi ra jočega ravno miinchensko i lustr i rano »Jugend« in zročega v sliko »popolnoma gole ženske«, lovar i š iz moderne mu razloži svoj estetski nazor in kot svojega duhovnega vod jo imenuje Hermanna Bahra. Po vsej verjetnost i iz tega svojega duna j skega študentovskega kroga je dobil podobne po- da tke tudi l j ub l j ansk i »Slovenec«, da j e vedel ob izidu »Erotike« in »Caše«, ki sta sprožili na njegovi strani toliko hrupa, zgražanja in odpora, zabeležiti, da je »Hermann Bahr ideal vseh naših novost ru jar - j ev in obenem vir, ki iz n jega zajemajo«.2" Podobne trditve nasprot- nikov nekega g ibanja j e t reba sicer vedno upoštevati lé z nekim pridržkom, h ran i jo pa pogosto k l j u b temu svojo posebno, čeprav man j šo dokumentarno ceno. Na vsak način so se naši moderni seznanili z novimi zapadno- evropskimi l i terarnimi smermi in imeni, kakor so Baudelaire, Verlaine,2® Maeterl inck in druga, p reko t edan j ih duna j sk ih l i terarnih revi j , ki so bil e glasila duna j ske moderne in Bahrovega kroga. Eseji in š tudi je sa- mega Hermanna Bahra so pri tem po vsej pril iki opravile na jvažnejš i del posredništva, tako da j e v resnici »ta .modernistični* P ro t e j v mar- sikukem oziru vplival nu l i terarno or ientaci jo slovenske .moderne'«.30 Leta 1896. se je Cankar še navduševal za Aškerca in bil pristaš natural izma. O b koilcu istega leta se j e prepisal s tehnike na roma- nistiko in slavistiko in se začel zanimati zlasti za francosko književnost . Kmalu nato, v začetku pr ihodnjega leta (1897), j e sporočil nekdan jemu tovarišu iz »Literarnega kluba« Govekar ju , ki j e bil z novim letom 26 A š k e r c G o v e k a r j u 13. V. in 1. VI. 1897; p i smo o b j a v l j e n o v Sn 1912, str. 246—247 in »Aškercu« dr. Boršn ikove na str. 219. 20 I. Grufenauer : »Silvin S a r d e n k o — Oton Zupančič«. »Zora« 1904, str. 51; « r - A . U. (Ušeničnik) ; »Oton Zupančič, S i lv in Sardenko pa lepa umetnost« . K O ^ 0 4 , str. 203 si. 27 »Zora« 1899, str. 71 si. 28 »Slovenec« 27. apri la 1899. . 2 0 Po us tnem sporoči lu dr. Fr. Vidica avtorju te razprave so v d u n a j s k e m »Literarnem klubu« zlasti č l a n k e o Verla inu kar »požirali«. , 0 Prof . dr. Ivan Pr i ja te l j : U v o d v zgodov ino krit ike . (Skripta za s luša- t e l j e univerze) . L j u b l j a n a 1928, str. 94. odšel z D u n a j a v L j u b l j a n o za urednika »Narodovega« podlis tka: »Zdaj ves tičim v dekadentih«3 1 in bra tu Karlu, da j e prebra l »s s last jo in razkošjem par modernih pesnikov«.32 In 27. f e b r u a r j a 1897 j e Gove- ka r (***) v »Literarnem pismu«, ob jav l jenem v »Slovenskem narodu«, že naznanil slovenski javnosti , da se bo dvema obstoječima l i terarnima tokovoma na Slovenskem, idealističnemu in naturalist ičnemu, kmalu pr idruži l še t re t j i , dekadenca, ki j o po Foers te r ju označuje za psiho- loški naturalizem, in da imajo na jpomembnejš i zapadnoevropski mo- derni pesniki, med n j imi Baudelaire, že tudi med Slovenci svoje častilce: »Videti pa j e — zlasti v na jnovejš i slovenski liriki — da dobimo kmalu še na jmoderne j šo dekadenco. Verlaine in Baudelaire, Maeterlinck, Dehmel in Przybyszewski imajo tudi m e j našimi na j - mlajšimi pesniki že n e k a j učencev.« Z »našimi na jmla jš imi pesniki« j e Govekar mislil po vsej priliki predvsem na C a n k a r j a , s kater im sta se z D u n a j a pobliže poznala in si tudi stalno dopisovala. Canka r je uvedel nato še pred njegovim «prihodom na D u n a j , ko j e bil še gimnazijec v L jub l j an i , 011 sani pa se mudil v domovini, v nove zapadnoevropske l i terarne smeri, predvsem nemške in f rancoske moderne pesnike, tudi Murna, ki j e 11a njegovo pobudo začel brat i Verlaina in Baudelaire.8 ' Aleksandrov opojnega bogastva lirike posled- n j ega ni obdržal samo zuse, ampak je seznaiïil z Baudeluirom tudi druge, tuko svojo znanko iz Mengša, sicer le malo znano in malo pomembno pesnico iz »Slovenkinega« kroga Fanico Trojanškovo- Zorano,34 zlasti pa svojega cukrurniškegu sostanovalca in pesniškega učenca Cvetka Golar ja , čigar l irika kaže tu in tum očitne sledove av to r j a zbirke »Les Fleurs du Mul«.30 V uvodu k drugemu zvezku CZSa° posnema dr. Izidor C a n k a r iz dosle j neob jav l j ene Zupančičeve korespondence, da se je poznejši avtor »Caše opojnosti« razveselil izida neodvisne »Mladosti« (začetek 1898. leta), da je bil t eda j pod raznimi l i terarnimi vplivi, da j e prebral natural is te Zoluja, Maupassanta in Cehova, »a se hkrat i zanima tudi za Baudela i re ja in Verluineja, za D Annunziu in za pesmice, ki j ih pariški bohcini p repeva jo v kabaret ih Moninartra«. S tem pismom, ki ga na omenjenem mestu brez datuma delno c i t i ra ' lz idor Canka r in ki ga morumo postaviti t ako j v začetek 1898. leta (izid »Mladosti«), so n a j b r ž istovetna ali vsaj časovno vzporedna tista, ki mi jih j e pesnik sam v odlomkih prepisal iz zapuščine Ivana C a n k a r j u in iz svoje 3 1 LZ 1934, str. 163. 3 2 D S 1020, str. 23. 33 Dr . S i lva T r d i n a na LVI. in LX. str. U v o d a k »Josipa M u r n a - A l e k s a n - d r o v a Izbran im spisom« (Lj., T i s k o v n a z a d r u g a 1933). 3 1 T r d i n o v a prav tum na str. XXXI. U v o d a . sl> lz d r u g e g e n e r a c i j e našo m o d e r n e r a z o d e v a še izraz i te jš i B a u d e l a i r o v v p l i v mesto inu l ir ika Alo jza G r a d n i k a . T a k o v t e m u t i č n e m k a k o r t e h n i č n o k o m p o z i c i j s k e m p o g l e d u s p o m i n j a j o na a v t o r j a k n j i g e »Les F l e u r s du Mal« zlusti s l e d e č e pesmi : »Vampir« (LZ 1907) ter »Gobu«, »Crv«, »Spomini« in »Kes« (vse iz zb irke >De profundi s« , 1926). 3 8 CZS II, str. XXVI—XXVIII . lastne korespondence ter mi j ih blagohotno prepustil v porabo. Tako j e Zupančič, na jb rž na podlagi kakih ustnih razgovorov o velikih francoskih poetih, v pismu z dne 4. j a n u a r j a 1898 vprašal C a n k a r j a , ki se je t eda j mudil v domovini: »Ali imaš Ti še Verlainea in Bati- dela i re ja? Ako ne misliš še kmalu priti , pošlj i j u meni, ako hočeš na posodo, ali pa na prodaj .« In ob koncu istega meseca, 28. j a n u a r j a 1898, j e ponovil svojo prošnjo v tem smislu, n a j mu sporoči vsa j naslove zbirk obeh francoskih pesnikov: »Prosim Te, pošlji mi naslov pesmij Verlainea in Baudelaireja.« V neobjavl jenem ali morda tudi izgublje- nem pismu iz druge polovice f eb rua r j a istega leta j e moral nato Murn opozoriti Zupančiča, da se mu njegovi »Velikonočni soneti« (ki so izšli 15. j a n u a r j a v drugi številki »Mladosti«) zde nekoliko sorodni Bau- delairovi liriki. 8. marca 1898 inu je namreč Zupančič odgovoril : ».Velikonočnih sonetov' se ,Zvon' na jb rž ne bi upal priobčiti. Veseli me, ako spominja jo na Baudelaireja , ka j t i od n jega nisem čital še niti vrstice. Od Verlainea pa samo ono pesem, ki mi jo j e napisal Cankar , ,La mélancolie des soleils couchants', pa še to nepopolno.« Na jb rž je obupal nad tem, da bi mogel od C a n k a r j a v doglednem času dobiti zaprošene knj ige, ali pa mu je le-ta sporočil, da so v L jub l j an i pri Murnu, zato je urgiral zda j zanje v istem pismu pri Murnu, ki j e s svojo opombo o sorodnosti pri Zupančiču ver je tno še povečal zanima- n j e za »sorodnega« mu tu jega pesnika: »Prosim Te, pošlji mi Bau- del a i re ja t a k o j , 3 7 in pa, ako imaš, kak francoski besednjak , ako ne, pa le Baudelaire ja samega. Pošlji mi tudi naslov pesmij Verlaineovih, ako Ti j e znan.« V pismu, ki je sledilo Zupančičevemu čez neka j dni, j e Murn vnovič p r imer ja l l ir iko svojega p r i j a t e l j a z ono iz »Les Fleurs du Mal«: »Tvoje pesmi mi zelo u g a j a j o . . . Zdi se mi, da skokoma napreduješ . P o t r j u j e j o pa v meni vedno bol j prepr ičanje , da postaneš v zrelih letih naš Baudelaire.«88 Da j e Baudeluirovo ime poleg Verlainovega pomenilo na jvažne jš i sestavni del l i terarnega programa mlade slovenske moderne, nam n a j - zgovorneje dokazuje Cunkur j eva kri t iku Antona H r i b a r j a »Popevčic milemu nurodu«, ki je izšla tik pred izidom obeh avantgardist ičnih pesniških zbirk naše moderne80 in je bol j kot mirno stvarni knj iževni oceni podobna zmagovito udarnemu l i terarnemu manifestu nove umet- niške generaci je . Iz n j e govori navdušenje mladega C a n k a r j a za ču- stveno globino 1er nov, p re f in jen in sugestiven slog dekadence, nu- sprolstvo do mrtvega formalizma klasicistov (Stri turjevi pesniški epi- goni pri nus, med katere je spadal tudi Hribar) in na površini os ta ja- jočega naturalizma (Govekar jeve vrste) ter satira na zapcčkarsko ozke in zaduhle slovenske kulturno-socialne razmere: »To so časi, ko j e vzcvetela lirika povsod v na jk rasne j šem novem cvetu. S Francoskega j e prišla tako zvana .dekadenca' . Pavel Verlaine j e pel finoču- 37 Podčrta l p e s n i k . 8 8 P i s m o o b j a v l j e n o v » J u b i l e j n e m z b o r n i k u za 50- le tn ico O. Župančiča« (Lj., T i s k o v n a zadruga 1428) na str. 30 in pri T r d i n o v i na str. LVI1I Uvoda . , u V S N 10. in 13. f e b r u a r j a 1899, ponat i s v CZS II, z las t i na str. 350 in 351. s tvene , v i z r a z u r a f i n i r a n e , v o b l i k i d o v r š e n e p o d o k n i c e tn sone te ; z j e d n o samo i n o j s t e r s k o m e t a f o r o , s k r a t k o , j e d n o s t a v n o besedo n a p r a v e m m e s t u j e p r e t r e s e l dušo, k a k o r b i j e ne m o g e l k l a s i č e n f o r - m a l i s t z d e s e t e r i m i s t a n c a m i . , R i e n q u e l a n u a n c e ! ' — ,Samo n i j a n s o h o č e m o ! ' N e s k r b n o i z r e z l j a n i h k i p o v , ne do p i č i c e i z v r š e n i h , k r i č e č i h s l i k , — t o j e s t v a r r e a l i s t o v ! — d u š e v n e s k r i v n o s t i se ne d a d o p r i j e t i , — n a j s k r i v n e j š e m i s l i se ne d a d o s l i k a t i — n a j f i n e j š i č u t i se ne d a d o i z r e č i . I r e b a j e r a f i n i r a n i h m e t a f o r , t r e b a j e i z b r a n i h i z r a z o v , k i b i ne v p l i v a l i s a m i na sebi — a k i s t i s n e j o srce n a s v o j e m m e s t u i n v d o l o č n i z v e z i . . . K a k š n a j e t a m o č i z r a z a p r i B a u d e l a i r e j u ! B a u d e l a i r e j e m o - d e r n e j š i , — č l o v e k n a k r a j n e m v r h u n c u k u l t u r e . Jasno i n r a z l o č n o g o v o r i o č u t i h , k i p r i h a j a j o v d u š o m e g l e n i o p o l n o č i i n v p o l u s a n j a h , i n k i i z g i n e j o v i s t e m h i p u b r e z s l e d u . . . I n t i p e s n i k i n i s o n i t i n a j m a n j p r e t i r a n i ; zde se m i m n o g o n a r a v n e j š i i n o s t a l e m u č l o v e š t v u b l i ž j i , n e g o s u h o p a r n i f o r m a l i s t i iz f r a n c o s k e i n n e m š k e k l a s i č n e d o b e . . . « T e besede o B a u d e l a i r u so vze te iz m a n i f e s t a m l a d i h p e s n i k o v o b r o j s t v u n j i h o v e u m e t n i š k e s m e r i i n s k u p i n e . V r a z m e r o m a k r a t k i ča- s o v n i o d d a l j e n o s t i d o b r i h d e s e t i h l e t zu t e m p a m o r e m o že d o v o l j j a s n o r a z b r a t i n j i h o v s t v a r n i o d n o s d o n j e g a . I z m e t i n a š i h m o d e r n i h j e B a u d e l a i r a b a j e še n a j b o l j e p o z n a l M u r n 4 0 . Z u p a n č i č m e d s v o j i m d u n a j s k i m č t i v o m v z n a n i h p o g o v o r i h z I z i d o r j e m C a n k a r j e m 1. 1911.41 o m e n j a V e r l a i n a i n D e h m l a , B a u d e l u i r o v e g a i m e n a p a t a m ne n a v a j a . I v a n C a n k a r p r a v t a m s ice r p r i z n a v a , d a so naš i m o d e r n i n a D u n a j u m e d o s t a l i m i p o m e m b n i m i m o d e r n i m i f r a n c o s k i m i p e s n i k i b r a l i t u d i B a u d e l a i r a , a t u d i d o t l u j a , t la j i m j e b i l v b i s t v u t u j i n p r e t e ž e k , m e d - l e m k o j i m j e b i l V e r l a i n e k o t č l o v e k i n u m e t n i k m n o g o b l i ž j i i n so g a z a t o t u d i i m e l i r a j š i od p r v e g a 4 2 : » I z m e d m o d e r n i h s m o b r a l i M a e t e r - l i n c k a , V e r l a i n a , B a u d e l a i r a . T o d a t u t i m o r a m p r i z n a t i s v o j o v e l i k o m l a d o s t n o n a p a k o : P r e d d r u g i m i sem se n a v d u š e v a l za l j u d i , k i .so m e v r e s n i c i d o l g o č a s i l i . T a k o n. p r . n i s e m B a u d e l a i r u n i t i r a z u m e l . « P o v s e m t e m b i o d n o s n a š i h m o d e r n i h d o B a u d e l a i r a n a s p l o š n o l a h k o o z n a č i l i b o l j za m l a d o s t n o n a v d u š e n j e za p o m e m b n o u m e t n i š k o osebnos t k a k o r pa za n j e g l o b l j e p o d o ž i v e t j e i n p o z n a n j e . Z a p o s l e d n j e naši m o d e r n i p o v s e j p r i l i k i t u d i n iso r a z p o l a g a l i z z a d o s t n i m z n a n j e m t u j e g a j e z i k a . S a j j e n a p r i m e r Z u p a n č i č m o g e l o b i s k o v a t i p o u k f r a n c o š č i n e n a g i m n a z i j i v L j u b l j a n i s a m o k o t n e o b - vezen p r e d m e t od č e t r t e d a l j e 4 ' . Z a t o so »Les F l e u r s d u M a l « v o r i g i - n a l u , k i so p o l e g V e r l a i n o v i h p e s m i k r o ž i l e m e d p r i j u t e l j s k o t r o j i c o 4 4 , 40 Zupanč ičeva i z java avtor ju razprave . 41 D S 1911, str. 76, »Obiski«, str. 172. 42 »Obiski«, str. 12. P r i m e r j a j tudi dr. V id ičevo ustno sporoči lo pod o p o m - bo 29 tega pog lav ja naše razprave! 4 3 Kedova ln ice (Class i f i cat ionsber ichte ) drž. klas. g i m n a z i j e v Ljub l jan i za šol. leta 1891/92—1895/96 v l j u b l j a n s k e m Mestnem arhivu. 44 Ket te f rancosk ih in nemških modernih , i zvzemši Mueter l incka, sploh ni poznal ; dekadenca p o s e b e j pa mu j e ostala še ce lo tuja de loma zaradi nje- gove i zredno zdrave n a r a v e ter z g o d n j e d u š e v n e dozore lost i , de loma pa tudi zuradi p o m a n j k a n j a ož j ih s t ikov z os ta lo troj ico m o d e m i h v N o v e m mestu. mogli uporabl ja t i samo deloma. Ver je tno so začetnika evropske mo- derne brali in sprejemali predvsem posredno po nemških prevodih, zla- sti onih prvih, ki sta j ih po tedanj ih duna j sk ih rev i jah ob jav l j a l a Dör- mann in Schaukal, ki pa vsebinsko, izrazno in oblikovno niso vedno ustrezali mojstrovinam v izvirniku. Mnogo baudelairovskih elementov pa so naši moderni sprejel i v svoj us tvar ja ln i svet brez dvoma tudi kar nezavedno preko l i terarnega okol ja duna j ske moderne, v katerem je imela zlasti Dörmannova l ir ika izrazito baudelairovsko epigonski značaj . BAUDELAIRIZMI PRI MLADEM Z U P A N Č I Č U Josip Vidmar je v svoji monograf i j i prvi odkri l na Župančičevi podobi kot posebno in močno potezo kult umetnosti in samega sebe kot pesnika, svečano čustvo do lastnega poklica, ki pa j e bilo, kakor pra- vilno dostavl ja , bolj ali man j sorodno »razpoloženju vsega tedanjega časa do umetnosti«1. Temu čustvu nekakega duhovnega aristokratstva v mladem Župančiču je prispeval svoj delež tudi Baudelaire. V svoji simbolični pesmi »Le Cygne«, posvečeni iz domovine na samotni otok sredi m o r j a pregnanemu pesniku-prvaku Victorju Hu- goju, slika Baudelaire laboda, ki so mu bili vzeli svobodo in ga zaprli v mena /e r i j sko kletko; iz n j e nekega j u t r a uide, da bi si v bližnji vodi utešil žejo, pa na jde tam samo obupno suho zemljo. Pesnik opeva utes- njenost in pr iklenjenost veličastnega ptiča, n jega h repenen je ter divje , a brezupne poskuse, da bi se rešil, n jegovo mržn jo do k ru to brezbriž- nega neba ter svojo lastno prizadetost in sočustvovanje ob labodovi krivični usodi: Jo p e n s e à mon grand c y g n e , a v e c ses ges tes fous, C o m m e les ex i l é s , r idicule et subl ime. Et rongé d'un désir sans trêve.-' D r u g j e spet nuin pr ikaže o r j a škega ptiča južnih mori j »Albatrosa«, ki veličastno gospoduje nad oceani, a ki postane ves nebogljen in ubog, kada r pade v roke hudobnim mornar jem. 7. nj im, z n jegovo mogoč- nost jo v svobodnih višinah in nato z njegovo bedno usodo je tn ika sredi l judi p r imer j a Baudelaire pesnika: Le P o è t e est s e m b l a b l e au prince des n u é e s Qui hante la t empête et se rit de l 'archer; E x i l é sur le sol au mi l i eu des huées , Ses ui les de géant l ' empêchent de marcher. 5 Kakor sta deloma občutila že Ar turo Cronia, zlasti pa Lucien Tes- n iè re \ spominja na obe Baudelairovi pesmi Župančičev Kondor, ne- 1 Josip Vidmar, cit. delo , str. 142. 2 Le C y g n e , F du M, p. 176 -178 . " Albatros , F du M, p. 7. ' 4 Arturo Cronia: O t t o n e Zupančič. Publ icaz ioni del l 'Ist i tuto per l'Eu- ropa Orienta le , Prima serie — XIII. Roma, A n o n i m a romana éd i tor ia le 1928, str. 48, in L. Tesn ièro v cit. de lu na str. 68 in 69. 18 241 k d a j »svobode kord i l j e r ske smeli sin«, z d a j po človeški zlobi »ujetnik«, ki ga muči »brezplodno hrepenenje«, znani simbolični pesniški lik za p re rano umrlega p r i j a t e l j a Murna-Aleksandrova5 . Podobno kakor imenuje Baudelaire svojega albatrosa in poeta »roi de 1'azur* in »prince des nuées«, pravi Župančič o očeh svojega kon- d o r j a in pesnika, da so »oči v višinah carujoče«®; spet d rug j e pr i Župančiču l jub ica .svojega pesnika, siinboliziranega s soncem na nebu, zaman kliče: »Pridi, pridi, v i š i n e c a r ! « 7 ali pa mu — umetniku — vsa plašna šepeta svoje p r i znan je : »Ti si kot d a l j n j i h carstev sin!«8 Veren dvojn ik Zupančičevemu Kondor ju je njegov ptič Samoživ, ki je zlasti po svoji zunanj i pojavi močno soroden Dehmlovemu »Vogel VVandelbaru«0, nekoliko pa spominja tudi na Baudelairovo »Béné- diction«. Zupančičevi pesmi sta t u j a zlasti zunan ja opisnost in vzne- seno krščansko religiozno čustvo Baudelairove. Tudi osnovno misel, da stu samota in t r p l j e n j e umetniku nu jen delež, dan v preskušnjo in blagoslov, ker mu šele iz n j i j u zraste zavest lastne no t ran je moči, j e mogel slovenski pesnik doživeti brez slehernega tu jega posredovanja . Vendarle na r eku j e t a ver je tnost vpliva Baudelairove pesmi na Zupan- čičevo zlasti dvu verza, v kater ih avtor »Albatrosa« zgoščeno izraža misel o edinstveni prosvetl jenosti pesnikovega düha in njegovi vzviše- nosti nad glupo maso, ide jo o umetnikovem duhovnem uris tokrats tvu: Et les vas tes éc la irs de son esprit luc ide Lui dérobent l'uspect des p e u p l e s fur i eux 1 0 , presve te l očesa j e t v o j e g a žar in p r e m a j h e n , pres lub poskri l se ti r o d . . . 1 1 Kakor pa se Baudelaire odvrača od množice, da se dvigne v višine svojega duha, t ako se obrača tudi od uživajoče mase, da se zapre v samoto svoje bolečine. Samozavesten ar is tokrat duhu je hkra t i tudi ponosen titan bolečine. N e k a j rahlih tematičnih in stilnih elementov iz tega čustvenega kroga Baudelairove l ir ike vsebuje Zupančičeva jedko sarkast ična »Svojim p r i j a t e l j e m « " : pesniški ponos na lastno nesmrtno bolečino in samoto in prezir do r a j a j o č e mase pa r fumi ran ih 5 Manom Josipa M u r n a - A l e k s a n d r o v a (Ko je ležal na smrtni poste l j i ) . A l m a n a h »Na novih potili« 1902, str. 5—6, in CP. str. 1—15. P r i m e r j a j tudi Zupančičev e s e j »O pesmih Aleksandrova« v LZ 1903, str. 298—303. " Manom J. M. -Aleksandrova 1 (Grobovi t u l i j o . . . ) . 7 Ti g izdava d e v o j k a Jul i jana, CO, str. 18—19. " U m e t n i k in ženska , LZ 1906, str. 705—706, S. str. 18—19. ® »Erlösungen«. G e d i c h t e und Sprüche von Richard D e h m e l . Zwei te Aus- gabe, d u r c h w e g verändert . Schuster & Loe f f l er , Berl in 1898. S. 33—37. 10 Bénédict ion . F du M. p. 3—6. " S a m o ž i v , CP, str. 110—113. P e s n i k o v e žareče oči , o katerih n e k j e pri Zupančiču premiš l ja ponoči i zvo l j enka , imujo »bl iskomu prodirno moč« (Iz c i k l a Marija, LZ 1907, str. 577). " S v o j i m p r i j a t e l j e m , S, str. 39—40. f i l i s t r o v t e r n a n j e n a s l o v l j e n i » R a j a j t e v p o l n o č , mr l i č i ! « 1 ®; p e s n i k j e n e u s m i l j e n , b r e z o b z i r e n k r v n i k , » v a m p i r « , s v o j i m l a h k o ž i v i m n a s p r o t - n i k o m , a v z a l j u b l j e n o s t i v l a s t n o b o l e č i n o h k r a t i t u d i s v o j a l a s t n a ž r t e v : »Je suis la p l a i e et l e c o u t e a u , j e su is de m o n c o e u r le v a m - p i re« 1 4 — » P o k o p a l i ste v a m p i r j a , m a t e r n i c a j e m o j g r o b . . . « M o t i v v a m p i r j a - m a š č e v a l c a p a s r e č a m o t u d i p r i V e r l a i n u 1 5 . T o d a a v t o r k n j i g e »Les F l e u r s d u M a l « n a s v o j o b o l e č i n o n i l e p o n o s e n , n j e g o v o l a s t n o t r p l j e n j e m u j e v p r a v o slast . T a k š n o č u s t v o j e n a j v e r n e j e i z r a z i l v p e s m i z z n a č i l n i m n a s l o v o m , p o l n i m t r p k e i r o - n i j e , » H o r r e u r s y m p a t h i q u e « , k j e r s v o j e k a o t i č n o d u š e v n o r a z p o l o ž e n j e p r i m e r j a v i h a r n e m u n e b u , bežeče o b l a k e n a n j e m s reč i m i n u l i h d n i i n d i v j e b l i s k e o d s e v u n o t r a n j e g a p e k l a : C i e u x d é c h i r é s c o m m e des grèves , En vous se mire mon orgue i l ! Vos vastes n u a g e s en deui l / Sont les corbi l lurds de mes rêves , Ft vos lueurs sont le re f le t D e l 'Enfer o ù m o n coeur se plaît . 1 8 S o r o d n o p r i s p o d a b l j a n j e i n a p o s t r o f i r a n j e i n n a v i d e z t u d i o b č u t j e sre- č a m o v Z u p a n č i č e v i p e s m i s p o d o b n i m i r o n i č n i m n a s l o v o m »Vesel t r e - n u t e k « : Kaj meni ob lačno nebo j e ? Vi gromi, pregrozno grmeči , Kuj meni j e šv iganje s tre l? Vi m o j e s te sreče o d m e v . Saj v srcu mi jasno tako je . Vi bl iski pre jasno žareči , Saj jaz s e m vese l , oh v e s e l ! Vi m o j e ste sreče odsev ! P e s e m j e i zš la v t r e t j i š t e v i l k i D S 1898, 1. f e b r u a r j a , " v d o b i , k o se j e i n l a d i Z u p a n č i č , k a k o r j e r a z v i d n o iz d o k u m e n t o v v p r e j š n j e m p o - g l a v j u naše r a z p r a v e , k o m a j z a n i m a l za f r a n c o s k e g a p e s n i k a ; b a u d e - l a i r o v s k i m o t i v 11111 j e t o r e j m o r a l o p o s r e d o v a t i t e d a n j e d u n a j s k o l i t e - r a r n o o k o l j e v o b l i k i p o d o b n e n e m š k e p e s m i , k i j o j e b i l n a p i s a l k a k B a u d e l a i r o v e p i g o n , k a k r š e n j e b i l z l a s t i D ö r m a n n , i n j e i zš la v k a t e r i o d d u n a j s k i h l i t e r a r n i h r e v i j , k i so j i h b r a l i naš i m o d e r n i . S p r i č o B a u d e l a i r o v e e l e m e n t a r n o d o ž i v e t e u m e t n i n e p e s m i c a m l a d e g a s l o v e n - s k e g a » d e k u d e n t a « seveda u č i n k u j e k a j m a l o p r e p r i č e v a l n o . 18 »Mn Douleur , donne-moi lu main: v iens par ici, loin d'eux!« (Recuei l - l ement , F du M. p. 157); »Malgré l'art des poudres et du rouge vous s e n t e z tous la mort!« (Danse macabre , ibid., p. 197). 14 L 'Héautont imorouménos , F du M, p. 158—159. " Ver la ine: »Les morts q u e . . . « (Para l lè lement) : О toi, persécuteur , cra ins le v a m p i r e Et crains l 'étrangleur: Leur jour d e co l ère appara î tra pire Q u e toute douleur. 18 Horreur s y m p a t h i q u e , F du M, p. 125. " »Dom in svet« j e t edaj i zha ja l se po lmescčno . îe* 243 Baudelairova erotika obsega celo lestvico čustvenih odtenkov in niha iz skra jnos t i v sk ra jnos t : zda j je izrazito telesno čutna, nato vsa poduhovl jena , s k o r a j vedno pa pesimistična ali pa v svojih najsreč- nejš ih t renutkih vsa j melanholičnu. Večino senzualno erotičnih pesmi, ki ima jo neko svojsko, ekso- tično vročo, pa tudi uničujoče omamno barvo, j e av to r ju kn j ige »Les Fleurs du Mul« navdihnila mula tka Duvalova. Med drugim pr i teza jo pesnika na n j e j s posebno čarobno silo nase n jene črne, plameneče oči. One so mu na jverne j š i posredovalec n jen ih čustev in strasti, zato z n jo pogosto občuje kar v nemem pogo- voru z n jen imi očmi. Žar teh n jen ih strastnih oči j e namreč t ako silen, da p rodre celo nočno temo: Podobno poje o očeh svojega dekleta tudi mladi Oton Župančič: »Vse- okrog j e mrak, le tvo je oči ža r i jo v temo in v dušo mojo kot sen sladak«10. Drugo, kur posebno označuje Baudelairovo mulatko, so njeni lasje, in sicer bu jn i , valoviti, vonjivi, težki in temni lasje, ki p a d a j o Jeanni globoko čez ramena in j ih pesnik p r i m e r j a črneriiu oceanu. Baudelaire z drhtečimi rokami sega v te n jene bogate lase, u tap l ja svoj obraz van je in zakopava v n j i h globino svojo glavo, one pa zgrn jcne nad n j ima tvor i jo »šotor razpetih mrakov«. V okr i l ju teh n jen ih težkih las hoče pesnik uživati opojne, brezkončne l jubezenske slasti. Predvsem pa so Baudelairu ti Jeannini lusje žarišče s i j a jn ih čustvenih asociacij iz n jenega domačega tropskega sveta, ki ga j e pesnik doživel tudi na svojem mladostnem potovanju proti Indiji , izvor otožnolepih spo- minov na vse da l j no in že izgubl jeno in večno nemirnega, v sončno brezmejnost segajočega h repenen ja ; n j e n a tvarna C h e v e l u r e mu je hkrat i tudi simbol za na j in t imne j še stvuri iz njegovega lastnega duhovnega sveta: Je v e u x l o n g t e m p s p l o n g e r m e s do ig t s t r e m b l a n t s D u n s l ' épa i s seur d e tu c r i n i è r e lourde! 2 " Je p l o n g e r a i m a t ê te a m o u r e u s e d ' ivres se D a n s c e noir o c é a n où l 'autre es t e n f e r m é ; C h e v e u x b leus , pav i l l on d e t é n è b r e s t e n d u e s , Vous m e r e n d e z l 'azur du c i e l i m m e n s e et rond!«»1 " 1-е Balcon, F du M. p. r>6. 1 0 P e s e m , »Život« 1900/1, str. 194, CP, str. r>4. Prim, s o r o d n o t e m a t i k o tudi pri m l a d e m G o l a r j u : »V srcu žgoča , b lazna strast , m r a č n a n o č krog m e n e in kot o g e n j i/, t e m i n zro oči m e n j e n e « ( P e s e m , »Pi sano pol je« 1910. str. 46). 2 0 L e L é t h é . F du M, p.27r>. 21 Lu C h e v e l u r e . I1' du M, p.37—3H. P r i m e r j a j š e s o r o d n o m e s t o v p e s m i »Le S e r p e n t uui dunse«! Motiv pesmi »La C h e v e l u r e « n a j d e m o v n e v e z a n i be - " ' ™ 1 ih » P o è m e s en prose«, in s i cer v črt ic i La nuit s ' épa i s s i s sa i t ainsi q u ' u n e c lo i son . Et m e s y e u x d a n s le noir d e v i n a i e n t tes prune l l e s . is Baiidelairovi »La Chevelure« j e sorodna Župančičeva »Cez ves obraz . . .«, vendarle je med pesmima velika razlika. Mladi slovenski pesnik j e v primeri z av to r j em zbirke »Les Fleurs du Mal« k l j u b po- dobni čustveni eksotičnosti zelo preprost, pa tudi plitev, ker obtiči le pri goli predmetnosti in snovnosti, zato je sorodnost n jegove pesmi z Baudelairovo le zunan je tematična: C e z ves obraz so ji pali lasje , In črni oblak j e naju ov i l kot črn oblak, oba, in jaz sein i z tegni l tresoče roke in v mraku tem gos tem sem srečo pil v ta gosti mrak. za dva. O l jubica, tukaj j e biti lepo, pod šatorom tem — pa če mi p o n u j a j o Tubor goro, jaz ven ne grem! 2 2 Pogosto pa občudu je avtor kn j ige »Les Fleurs du Mal« svojo l ju- bico, ko razkazuje čare svojega telesa negibno ležeča na divanu svoje alkove. T e d a j j o dojema predvsem vizuelno in z vročimi barvami ro- mantičnih sl ikarjev-koloristov, kakršen je bil njegov sodobnik Eugène Delacroix. Jeanne j e odvrgla poslednje tančice, da pred pesnikom za- blešči vsa gola lepota n jenega telesa. Nič drugega si ni pustila na sebi razen vsakovrstnih biserov, bogatega nakita, ki j e po okusu in estetiki n jenega l jubimca bistveni del ženske lepote" . Takšni sta Baiidelairovi pesmi »Les bijoux« in »Le cadre«, poslednja iz cikla »Un fantôme«21. Na ta erotični tematični motiv pri Baudelairu rahlo spominja tudi Žu- pančičev »Orientalski sonet«25. Toda tak ženski lepotni ideal je bil bol j ali m a n j skupen vsej dobi po Baudelairu in sorodne ženske like srečamo tudi pri drugih dekadent ih. Zupančičevi Sulamiti so po svoji zunanj i pojavi slične na pr imer tudi razne dekadentsko raf in i rane «rientalsko-bibl i jskc Herod i j ade in Salome iz konca preteklega sto- le t ja , med katerimi je na jbo l j znana VVildova. Z erotično s t ras t jo se pri Baudelairu druži vselej grozotno t rp l je - n je . V takšnem čustvenem razpoloženju na jde pesnik v sebi razuine- vanja , sočustvovanja in celo nekakšne duhovne sorodnosti z izobčen- 22 Cez ves o b r a z . . . , CP, str. 44. Drzno kontrast irunje v tretji in četrti kitici Županč ičeve pesmi j e sp lošno d e k a d e n č n e g a značaja . — Baude la i rovsk i erot ični tematični motiv las s rečamo tudi s icer v tedanj i s lovensk i liriki, tako "a pr imer pri Gradn iku: »Pisani oblaki kr i j e jo po l je , tvoji črni lasi l i j e j o n a m e . . . « (Pisani oblaki , Sn 1904/5, str. 405), pri Golar ju: »Z vali svo j ih las deli teči h pa ov i j m e in obdaj!« (Notturno IV, LZ 1402, str. 595), pri Ivanu C a n k a r j u pa zlasti v črtici »Nepotreben č lovek« (SN 22. I. 1898, CZS II, str. 224): »In ok len i l sem se s s i lno l j u b e z n i j o s v o j e l j u b i c e Pavle ; z a k a j ona j e ime la Čudovite lasé: — polno, va lov i to morje , b l e š č e č e se v rdečkas tem zlatu. In za- l jubi l sem se v to morje, po l jubova l ga nesves ten s pože l j iv imi , t repeta joč imi Ustni, potapl ja l v a n j e s v o j e roke in lica in čelo.« 2:1 Art romant ique: Le pe intre de la v ie moderne , La f e m m e 2< Les F l eurs du Mal, p. 273 et 60. Jn Or ienta l sk i sonet . LZ 1907, str. 513—514, S, str. 21. kdmi človeške družbe — blodnicami, ki j ih j e velemestni nočni Par iz tudi v njegovi dobi imel mnogo. To so po Baudelairu ženske s preki- pevajočo, neutešl j ivo in kaotično s t rastnost jo in iz n j e izvirajočim mučnim t rp l j en jem, kar vse j ih dviga v višino nekake narobe religioz- nosti (contre-religion) in u s tva r j a iz n j i h blodnice-svetnice; pesnik j i h imenu je svoje »sestre«: Vous que dans votre e n f e r mon â m e a poursuiv ies , P u u v r e s soeurs , j e vous a ime autant q u e j e vous pla ins , Pour vos m o r n e s douleurs , vos so i fs inassouvies , Et les urnes d'amour dont vos grands coeurs sont pleins!2® Te vrste Baudelairovi emociji in etiki j e nekoliko sorodno mesto v Zupančičevih »Metamorfozah«. Iz orla — duhovnega ar is tokrata, ki samozavestno plava visoko nad povprečnimi l judmi, se Zupančičeva pesem v zlatu večerne za r j e spremeni v avemari jo , ki tolaži r an j eno dušo vlačuge: , In gre, v p l a m e n i h prozornih gori »O sestra, č im b o l j si ponižana, pa sreča z dušo se v l u č u g e č im bo l j t r p l j e n j e te preveva , in potolaži n j e n e tuge, tem večj i žar iz tebe seva, srce j i ruujeno pozluti . t em bol j si meni pr ib l i žana .«" Pri Zupančiču t o r e j pesnik-car višin sočustvuje z blodnico-svetnico. Toda sorodnost »Metamorfoz« s pesmima »Femmes damnées« in »Les- bos« iz »Les Fleurs du Mal« j e samo navidezna, ker pri slovenskem pesniku zlasti v tem pr imeru ne gre zu soglusnost z Baudelairovim s k r a j n o individualističnim čustvovanjem in njegovimi nravstvenimi nazori, ampak za odmev čisto zunanjega tedanjega »nezdravega ča- sovnega l i terarnega okusa«2®. Senzualnemu nasprotni pol j e v Baudelairovem l jubezenskem živ- l j e n j u preds tavl ja la lepa in duhovita Par ižanka Mmo Jenny Sabatier , pri kater i so se shaja l i vsi pomembnejši francoski umetniki tiste dobe in iz ka tere j e avtor »Les Fleurs du Mal« ustvaril svojo Madono. D o k r a j a sproščenemu in razuzdanemu čutnemu už ivanju slede pri Baudelairu samotne noči, v kater ih stopi pred pesnika neusmil jeno izprašujoča vest ali pa mu vzbude kesan je v čistem, duhovnem ogn ju plameneče oči n jegove izvoljenke, ki ga dvigajo in vodi jo na pot dobrega. Rahlo, posredno zvezo s tematiko, kakršno srečamo v Baude- lairovih pesmih »L'Examen de minuit« in »Le Flambeau vivant«, kaže »Kes« mladega Zupančiča2". Noči zablod sledi zora vs t a j en ja in duša n jegove oboževanke je neugasl j ivo sonce na nebu novega dneva. T e j svoji spiri tualni l jubezni , ki pesnika napo ln ju j e z očiščujočo in odrešujočo no t r an jo svetlobo, Baudelaire vzneseno zupoje slavospev 2" F e m m e s damnées , F du M, p. 2 3 0 - 2 4 1 . G l e i po leg tega še n j e g o v o pe- s e m «Lesbos« in o z n a k o W u g n c r j e v e g a l ika T a n n h S u s e r j a ! 27 Metamorfoze , S, str. 72. 2S Jos ip Vidmar v c i t i ranem delu na str. 71. 1 0 Kes, CO, str. 51. v tonu cerkvenih hvalnic in l i turgičnih himen, ki j ih slogovno ozna- č u j e predvsem asindetično kopičenje superlat ivnih sinonimov: A }a t rès -chère , à la t r è s - b e l l e Q u i r e m p l i t m o n c o e u r d e c lar té , A l 'ange, à l ' idole i m m o r t e l l e , Sa lu t en i m m o r t a l i t é ! 3 0 Deloma, in sicer zlasti z omenjeno f iguro v stilu, spominja na Baude- lairovo »Hymne« »Himna« mladega Zupančiča: Jaz s e d i v i m tvoj i krasot i , ti č is ta , ti s v e t a ! Ti si č i s ta in ja sna , n e d o l ž n a si, k o t b i l a si prv i d a n ! 8 1 Baudelairova erotika j e obarvana s k o r a j vedno z otožno melan- holi jo ali kar uničujočim pesimizmom. Svoje duševno t r p l j e n j e in ž iv l jen jsk i obup pr ispodabl ja avtor kn j ige »Les Fleurs du Mal« samotnemu, globokemu in temnemu pre- padu. Pascalovsko nazorno predstavo tega brezna srečamo pri Baude- luiru pogostokrat, zlasti v pesmih »Le Gouffre« in »De profundis cla- mavi«, ki sta sprva obedve nosili naslov »Spleen«. Iz tega mraku in noči pesnik hrepeni po svetlem, orientalsko pravl j ičnem bitju3 2 , iz tega prepada zd ihu je po l jubeznivi tolažnici svojih bolečin in v ihar jev . Toda njegovo koprnen je j e brezupno, k a j t i prepričan je, da on te svoje edine rešitel j ice čaka — zaman: J' implore ta p i t ié , Toi , l ' u n i q u e q u e j 'a ime , D u fond du g o u f f r e o b s c u r où m o n c o e u r es t t o m b é . C'est un u n i v e r s m o r n e à l 'horizon p l o m b é , O ù n a g e n t d a n s la nuit l 'horreur e t le b l a s p h è m e . 8 8 Mais m o n coeur , q u e j a m a i s n e v i s i t e l ' e x t a s e Est un t h é â t r e où l'on a t t e n d T o u j o u r s , t o u j o u r s en vain , l 'Etre a u x a i l e s d e gaze . 3 4 Pri mladem Zupančiču na jdemo soroden tematičen motiv zlasti v »Pesmi«, ki je v zbirki dobila naslov »Jaz te čakam zaman«"5: 3 0 H y m n e , F du M, p. 145—146. D r u g s l i č en p r i m e r k o p i č e n j a s u p e r l a t i v - n ih i zrazov v sp ir i tua ln i erot ik i pri B a u d e l a i r u : »A la t r è s - b e l l e , à la très- b o n n e , à la très -chère!« ( Q u e d iras - tu c e s o i r . . . , F d u M). 8 1 Himna, C O , str. 54. P o d o b n o m e s t o pri C a n k a r j u : »Ti s v e t a , ti n e d o l ž n a , ti preč i s ta ! K a k o se svet i v ja sn i g lor i jo l i , v s e r a f s k i g lor i jo l i t v o j obraz!« (Jul i ja , V i n j e t e 1899, str. 251, CZS I, str. 252). 8 2 »Les T é n è b r e s « iz c ik la s o n e t o v »Un fantôme« , F d u M, str. 58. 8 8 D e p r o f u n d i s c l a m a v i , F du M, p. 48. 84 L 'Irréparable I—II. F du M, p. 8 6 - 8 8 . 8 5 P e s e m , LZ 1899, str. 523 — Jaz te č a k a m z a m a n , CP , str. 29—30. Jaz te č a k a m zaman, ti h a j k a iztočna prelestna, ti zlata, razkošna Vesna, ti l jubezn i ve l ik i dan. Jaz nimain l jubeč ih rok, da nud moj im ž i v l j e n j e m sijo, da žarke p o k o j n e l i jo v ta prepud globok. Ah, čemu napre j? Tak daleč , tuk da leč jasninu in v se naokol i t emina brez m e j . . . Pri slovenskem pesniku je tore j z Baudelairom soroden le motiv, ni- kakor pa ne ž iv l jen jsko občut je , ki pri Župančiču zdaleka ni t ako usodno, bolestno in porazno kot pri f rancoskem poetu. Svojsko moj- strski pa j e tu avtor kn j ige »Les Fleurs du Mal« tudi v naturalist ično odkr i tem in brezobzirnem, a plastičnem izrazu. Istemu baudelairov- skemu tematičnemu krogu pr ipada tudi mesto v Zupančičevih malo znanih »Sonetih«30: » Kadar i zmučen , truden pogled moj okol i sebe v ide l bo le mruk in iz noči se hohotul bo vrag, t edaj odgrni gosti mi zavoj . O d k r i j mi luči to laž i lne soj, da mi n a m i g n e k sebi skoz ob lak , samo trenotek — in pokoj s ladak razpe l b o t ihe roke nad menoj . Drugič za jame Baudelaira v njegovem l jubezenskem čustvovanju melanhol i ja z nastopom jeseni, ki vnaša v pesnikovo dušo domotožje po vročem pole t ju in strah pred mučno zimo, zavest bežnosti vsega toplega človeškega čus tvovanja in ledeni dih smrti. L jubica Margue- rite, zagonetno, zda j zusanjano nežno, zda j k ru to brezbrižno dekle s eivozelenkastimi očmi37, ga v takem razpoloženju vabi v omotično pozabo čutnih slasti. Pesnik se n j en i uničujoče divj i strastnosti »z vsemi n jenimi spremljevalci : grozotnim t rp l j en jem, zločinom in blaz- nostjo« to pot upre in si zaželi ori Ivanu C a n k a r j u : »Dež je škropil z do lgočasno j e d n a k o m e r n o s t j o iz niz- icga, čez in čez z umazano bel imi oblaki pokr i tega neba« (Ivan Dob, Na Dre- novem, SN od 4. do 12. jan. 1808). zlasti pa močno baudelu irovski verzi iz Mur- n o v e g a »Soneta starčka« (L/. 1НЧ9, str. 755): Oblaki , dež in z i m s k e te m e g l č pod n e b o m nizko ves dan p lavajo , kot i z g u b l j e n e misli tavajo. 63 L e C r é p u s c u l e du soir, F du M, p. 191—192. V Buudela irov ih »Poèmes en prose«, prvotno »Spleen de Paris«, n a j d e m o tudi i s to imensko črtico. 64 Recue i l l ement , F du M, p. 157. O b e pesmi sta nastali i s točasno in pesnik iu j e opremil v pismu uredn iku n e k e g a zbornika, kjer sta imeli biti o b j a v - l jen i , s temle po jasn i lom: »Je v o u s e n v o i e d e u x m o r c e a u x poét iques , qui re- présentent à peu près lu s o m m e des rêver ies dont j e suis ussail l i a u x heures crépuscula ires« . p o e t u v p e s m i » R e c u e i l l e m e n t « , s r e č a m o v m a l o z n a n i Z u p a n č i č e v i p e s m i c i » M r a k « . S l o v e n s k i p e s n i k j o j e o b j a v i l 1899. l e t a v m l a d i n s k e m l i s t u » V r t c u « ; n j e n d e k a d e n č n i z n a č a j j e u g o t o v i l ž e dr . I v a n P r e g e l j . " N a v p l i v a v t o r j a » L e s F l e u r s d u M a l « k a ž e t a v p e s m i z l a s t i p o s l e d n j a d v a s t i h a s p e r s o n i f i k a c i j o p e s n i k o v i h m r t v i h , i z g u b l j e n i h d n i in b r i d k o i r o n i č n i m n a s m e h o m l e - t e h : Mrak . . . In tiho, t iho kot bi Ležal v g r o b i . . . Iz t eme s m e j o se dnevi I z g u b l j e n i . . .o e Oddal jeno tematično zvezo z obravnavanim motivom pri Baude- lairu kaže jo tudi že omenjeni Zupančičevi »Soneti« iz 1. 1900. V n j ih prosi pesnik svojo »bolno muzo«, n a j ga ne ob i sku je več »pod večerni mrak, ko moč zaspi in se obuj) zbudi«.07 N a j b o l j pa se je približal Zupančič av tor ju pesmi »Recueillement« in »Le Crépuscule du soir« v nekoliko kasnejši in bol j znani pesmi z značilnim naslovom » T i h o p г i h a j a m r a k «.°8 Vendarle je celo tu sorodnost le delna in obstoji v sledečih tematičnih in stilnih potezah: občutku splošnega nemira v t renutkih večernega mraku, teži lastnih spominov in otožni pesmi sirot; personif ikaci j i noči, ki se bliža s k o m a j slišnimi koraki ; apo- strofi na lastno vznemir jeno srce.5" Osnovna čustvena ba rva in umet- niška oblika pa os ta ja ta pri Baudelairu in Zupančiču slej ko p r e j bistveno različni: tam plastik, tu muzik; tam naturalist ični dekadent, tu neoromantik; tam do katas t rofalne intenzitete pri t i rani pesimizem, tu mladostna melanholi ja, za kutero vemo, da bo kmulu našla izhod. Na jmočne je pa raz jeda a v t o r j a »Les Fleurs du Mal« spleen po- noči. Ne le kes nad lastnimi zablodami, ampak tudi ih ten je zaradi razbite sreče in gnev nad kr ivično ž iv l j en j sko usodo muči jo v teh dolgih, temnih in samotnih nočnih uruli n jegovo srce. Solze in krčevito s t isnjene pesti so zunanj i izraz teh pesnikovih prečutih noči. V tem pogledu nekoliko spominja na Baudelairovo »Réversibilité« prva kitica Zupančičeve pesmi »Premnogo n o č . . . « iz cikla »Albertina« v »Čaši«. Sredi umazanega velemesta in tega črnega obupu se Baudelairu stoži po svetli in srečni mladosti. Napoti se iskat sončnega in dehte- čega paradiža, polnega ot roško lepih l jubezni in tihih radosti; kliče za tem svojim mladostnim ra jem, pa j e že t ako zelo daleč, du ga ni r,l> l )r . Ivan P r e g e l j : » D v e sliki iz moderne s l o v e n s k e l irike«. »Mentor« t o i 6 / t 7 . str. 205. M Mrak. Vrtec 189'), str."1). " Soneti II., LZ 1900, str. 329—330. M T iho pr ihaja mrak, LZ 1906, str. 1, S, str. 2 5 - 2 6 . C l e d e te p o s l e d n j e s t i lne f igure , zlasti pa z a g o n e t n e neoprede l j ivos t i , hrezvzročnost i in splošnost i nemira, ki plaši pe sn ikovo srce, pa Zupanč ičeva p e s e m s p o m i n j a fie bolj na Ver la inovo »II p l e u r e dans mon coeur« iz zbirke »Romances sans paroles«: »Que l l e est ce t te langueur qui pénètre mon coeur? — Il p leure sans raison dans ce coeur qui s'écoeurc.« moči več priklicat i nazaj . Rahlo podobno kakor francoski pesnik v »Moesta et er rabunda« išče tudi Zupančič v pesmi »Premnogo n o č . . « in ciklu »Bolne rože« zaman svojih zlatih mladih dni po tihih ga j ih in skrit ih r a j ih , polnih sonca in dehtečega maja®". Mesto je ovito v mrzlo noč in gosto meglo. Toda po ozračju se raz- liva ubrano praznično zvonjen je , ki budi v l judeh, zbranih ob p r i j e tno plapolajočih domačih ognjiščih, lepe spomine na da l jne čase. Poet Baudelaire pa j e podoben ubitemu zvonu brez moči in glasu, ko ga v teh meglenih zimskih večerih v njegovi samoti duši spleen: l i e s t a m e r e t d o u x , p e n d a n t l e s nu i t s d 'h iver , D ' é c o u t e r près du f eu qui pa lp i t e e t qui f u m e Les s o u v e n i r s lo in ta ins l e n t e m e n t s ' é l ever A u brui t de s c a r i l l o n s qui c h u n t e n t duns la b r u m e . Moi, mon â m e es t f ê l é e , et lorsqu'en ses e n n u i s E l l e v e u t d e ses c h a n t s p e u p l e r l'air fr,oid d e s nui ts . Il a r r i v e s o u v e n t q u e sa v o i x a f f a i b l i e S e m b l e l e râ le é p a i s d'un b l e s s é 8 1 Baudelairovemu nekoliko soroden občutek osamelosti in pobitosti ob meglenih decembrskih večerih ter no t ran je disharmoni je z zvonje- n jem in spokojnost jo božičnih praznikov, kompozicijsko izražene z untitezo, ki jo je pesnik »Čuše« okrepil še z aposiopczo, na jdemo tudi pr i mludem Zupančiču: B r e z p l o d n e ure spet v i s e nad m a n o s s a m o t a m i v e č e r n i m i , s t ihotami j c d n a k o m e r n i m i ; v m e g l o j e š irno m e s t o p o k o p a n o . Svet i bož ični čas ! Glusov i p l a p o l a j o z v o n o v p o l n o č n i h , in p o b o ž n e s v e č e p o mračn i c e r k v i m i r n o t r e p e t a j o , u m i r a j o . . . N e š t e t e m n o ž i c e s e zb ira jo , pred b o ž j i m i se čudi k l a n j a j o in v d a v n e , d a l j n e č a s e s a n j a i o . Nud n j imi p luvu sve t i d u h p o k o j a . . . A j a z . . . O, č e bi v e d e l a , ti m a j k a m o j a . . R é v e r s i b i l i t é , F du M, p. 68 — P r e m n o g o n o č . . . (Albert inu) , C O , str. 17: Moes ta et e r r u b u n d a , F «1 ti M, p. 102—103 — Iskal sem s v o j i h mlad ih d n i j (Bo lne rože) , CO, str. 76. »Mladi dnov i« in »dnev i minol i« pri Ž u p a n č i č u pa s p o m i n j a j o p r e d v s e m na V e r l a i n o v e v s t ih ih: »Je m e s o u v i e n s d e s j o u r s a n c i e n s et j e p leure« ( C h a n s o n d ' a u t o m n e , P o è m e s sa turn iens ) . La C l o c h e f ê l é e ( sprva S p l e e n ) . F du M, str. 115. B r e z p l o d n e u r e . . . , CO, str. 50. — Buude lu i rovsk i mot iv m e h k e g a zvo - n j e n j a v m e g l e n i h v e č e r i h , z d r u ž e n e g a z o tožn imi spomini in b r i d k o osnine- los t jo , v s e b u j e t a tudi d v e M u r n o v i pesmi iz t i s tegu časa , »Gospa« iz I. 1898 in »Večer« iz 1900 (pri T r d i n o v i na s t r a n e h 75 in 126). Na Zupančičevo zgodnje u s t v a r j a n j e j e rahlo vplivala tudi Baude- lairova »La Pipe«. Njeno misel, da poeta tolaži, kadar j e žalosten in zaskrbl jen , njegova pipa, na jdemo zelo medlo zastopano v Zupanči- čevi mladostno samozavestni in satirični »Na pote ob zak l jučku n je - gove prve pesniške zbirke63, na katero sta neprimerno močneje vplivala Verlaine in Dehmel64 . Krepke jša je zveza Baudelairove »La Pipe« z neko drugo pesmijo mladega Zupančiča iz tistega časa — a spet le v vizuelni impresi j i in zunan jem opisu predmeta, ne pa vsebini pesmi, ta j e pri slovenskem pesniku mladinska z malce neokusno vzgojno poanto — z »Očetovo pipo«: Je su i s la p i p e d'un a u t e u r ; P o g l e j t e , o č e t o v a p ipa ! Q u a n d il est c o m b l é de d o u l e u r . K a k o mi v e s e l o gori ! J 'en lace et j e b e r c e son â m e K a k o v k o l o b a r j i h v i š n j e v i h l ) a n s le réseau m o b i l e e t b l e u D o s tropa n j e d im se va l i ! 6 0 Qui m o n t e d e ma b o u c h e en f e u . ' 5 Baudelaire je gojil nenavadno in na prvi pogled nerazumlj ivo l jubezen do mačk, ki so z a n j skrivale v sebi neko magično silo. V svojem negibnem ždenju po mračnih samotah so mu bile prispodoba zagonetnega modrovanja in groze. V pr ipisovanju človeških lastnosti t e j živuli pa je šel še dal je , ker ga je mačka z bleskom svojih oči, zlasti pa vonjem svojega života spominjala n jegove strastne l jubice- mulutke. V eni izmed treh svojih pesmi z naslovom »Le Chat« boža svojo l j ub l j enko in j o takole nagovar j a : Viens , m o n b e a u chat , sur m o n c o e u r a m o u r e u x : R e t i e n s l e s g r i f f e s de ta patte . L o r s q u e m e s do ig t s c a r e s s e n t à lo is ir T a tê te et ton dos é l a s t i q u e . Je vo is m a f e m m e en espri t . 6 7 To p r i m e r j a n j e mačke z žensko, ki j e pri Baudelairu temel j i lo na resničnih senzorielnih asociacijah in osebnih doživetj ih, je pri njegovih epigonih prešlo v l i terarno modo. In bol j odmev te splošne dekadentske mode kakor pa neposreden vpliv av to r j a »Les Fleurs du Mal« je Zupančičeva epska pesem »Stari Kiš«68. »Junak« te balade, na katerega je slovenski pesnik preložil psihični proces zamenjave mačke s človekom, je zblaznel. Zblaznel, ker ga je varalu mlada žena, ki j o j e l jubi l , in ga zapustila, mu ob skesanem povratku umrla, za n j o pa še n jen nezakonski otrok, o katerem je bil dobričina prepričan, da j e n jegov. Umobolni starček se je tore j vrnil s pogreba »svojega« sinka domov in ko na pragu svoje ba j t e ugleda mlado mačko, v svojem 6 5 N a pot , C O , str. 110. 64 V e r l a i n e : »En route , m a u v a i s e troupe!« v P r o l o g u z b i r k o »Jadis e t n a g u è r e « ; D e h m e l : D e n Herrn Kr i t ikern (Er lösungen) . 6 5 La Pipe , F du M. p. 10'). 6 6 O č e t o v a pipa. Vrtec 1<)00. str. 153. 6 7 Le Chat (Viens mon b e a u c h n t . . . ) , F du M, p .53 . •• Star i Kiš, L7, 1898, str. 499, CO, str. 1 0 4 - 1 0 6 . bolestnem hrepenen ju po izgubljenem otroku odk r i j e v n j e j svoje dozdevno dete: Stari Kiš sedi »Jaz sem te spoznal sredi i zbe svoje , po beli dlačici , gladi mačico jaz sem te spoznal in poje : po tvoj i nežni t a č i c i . . .<."' Novi, sk ra jno subjekt ivni in emocionalni vsebini svoje umetnosti je dal Baudelaire tudi skladen nov, niansiran in sugestiven izraz in slog. Ta j e zapustil n e k a j sledov tudi v liriki mladega Župančiča. Simbolični naslov Baudelairove pesniške kn j ige »Les Fleurs du Mal« p r e v a j a j o navadno kot »Rože zla«, toda pesnik sam nam nare- k u j e tudi možnost druge razlage. V znanem posvetilu Gaut ie ru imenu je namreč svoje pesmi »fleurs maladives«, kar bi se po naše reklo » b o l n e r o ž e « . Pri Zupančiču nosi tak naslov ciklus sedmih melan- holičnih erotičnih pesmi (»To so tiste tihe boli, ki takrat vzcvetele s o . . . « ) v »Cašic. Isti stilizem pa srečamo pri n j em nato še v mladostno vedri in fantovsko pogumni pesmi »Po strani klobuk«, ki j e izšla v revi j i že leto dni po izidu »Caše« in jo j e pesnik sprejel v svojo drugo zbirko »Čez plan« pod značilnim naslovom »Raznim poetom«70. V t e j programski pesmi pomeni jo »rože bolne«, zavesten idejni odbo j mladega slovenskega pesnika od razbol jcnega in pesimističnega živ- l j en j skega čustvovanja zapadnoevropskih dekadentov, v kolikor ga j e tudi p r e j v n jeni sploh bilo: Po strani k lobuk , pokonci g lavo, k r e p k o u d a r j a j o b tlak — tak bodi poe t — a rože bol né naj vrag si z a t a k n e za trak! Ta stilizem v Zupančičevo mladostno l i r iko tore j ni prišel naravnost iz Baudelaira, ampak ga ji j e posredovalo okol je duna j ske moderne. Na jdemo ga tudi pri drugih članih naše moderne7 1 in vsaj med mladimi in bojevit imi slovenskimi študenti na D u n a j u j e postal sčasoma tako znan, da so ga nasprotniki nove s t ru j e uporabl ja l i kot polemično in parodistično sredstvo proti n j e j . T a k o j e pisala d u n a j s k a »Zora« 1.1900: »Rod melanholikov se množi v ž iv l j en ju in v l i teraturi . V mo- derni l i teratur i se oglaša jo .zlomljene duše', . t rudne duše', ,bolne rože'.« Podobno se je t e d a j hudoval nad svojimi dunajskimi rojaki in tovariši- 00 P e s e m j e dož ive la v svoj i dobi ž ivahen o d m e v : razlago in pohva lno o c e n o ps ih iatra dr. J. Robide (SN 1800. št. 87—00), ki j e sproži la ironičen ugo- vor u r e d n i k a D S a E v g e n a L a m p e i a (KO 1800, l i l . zv.. str. 250 si.). Vsaj posredno se na »Starega Kiša« nanaša tndi parodi ja >Ej oblački , o b l a č k i . . . « , sedmi iz- m e d O p e k o v i h že o m e n j e n i h » D e k a d e n t s k i h biserov« (DS 1800, št. 21—23). 7 0 Bo lne rože, CO. str. 60—77; Po strani k lobuk, LZ 1000. str. 288 — Raz- nim poetom, CP, str. 50. 71 T a k o so v z c v e t e l e »bolne rože« Miirnu v že o m e n j e n e m »Sonetu star- čka« (LZ 1800), G r a d n i k a pa v pesmi »Ti rada z r e š . . . « (a lmanah »Na novih potih«, 1002). modernisti Dergančev in Zupaničev » J u g e »Večina naših umetnikov p re sa j a tu je , eksotično cvetličje, večina naših pesnikov po je o .bolnih rožah'.«72 Avtor »Les Fleurs du Mal« j e sprejel v svoj pesniški besednjak vrsto t u j k , ki so zan j značilne, ker z jezikovno-stilne strani prispe- v a j o k eksotičnosti in mističnosti n jegove poezije. N e k a j teh t u j k srečamo tudi v liriki mladega Zupančiča. Tako uporabl ja ta pesnika za razuzdane zabave izraz »orgije«, kater ih žgoči ogenj pušča za seboj le prazno, pusto pogorišče: »Sur les débris fumeux des stupides orgies — A j to j e bila d iv ja o rg i j a ! С е т и naza j na pusto pogorišče!?«73 Kakor »vampir« muči poet svoje lahkožive nasprotnike, a v obo- ževanju lastne bolečine t rpi n a j b o l j sam, tako da j e n a j h u j š i krvoses sam sebi: »Je suis la plaie et le couteau, j e suis de mon coeur le vampire! — Pokopali ste vampir ja , maternica j e mo j g rob . . . « 7 4 Zlobni »demoni«, kater ih sence hite v Zupančičevi »Rendez-vous« čez oboke zamazane s tanovanjske mestne hiše in bedno delavko Mar- gareto vabi jo in g rab i jo v mrak težkega ž iv l jenja , rahlo spomin ja jo na Baudelairove »démons malsains« v »Le Crépuscule du soir«, ki l e t a jo nad pariškimi ulicami in s t r k a n j e m na podstrešna okna kličejo l jud i k prostituciji .7 0 Izraz »glorija« uporab l j a ta francoski in slovenski pesnik v stalni metaforični zvezi » s o n č n a g l o r i j a « : »la gloire d'un ciel pu r où f rémi t l 'éternelle chaleur, le coucher plus glorieux qu'un rêve, la gloire du soleil sur lu mer, les dernières gloires du couchant — ugaslega solnca glori ja , sanja l sein solnčno glorijo. D a j svojo glorijo, j u t r a n j a zarja!«7 8 Sem spadajo tudi »funfare«, ki done svetlo kot jasen, bleščeč dan: »claire et joyeuse ainsi qu 'une funfare dans le matin étincelant — poldneva fanfare svetlozvočne, In vstalo je kot zvok fanfar in vzplalo je kot silen žar od vsepovsod . . . « " Baudelaire da l je posebno l jubi razne bleščeče in brušene bisere, kamne in dragul je , luko da njegov pesniški slovar in metaforika kar žari ta »kristalov« in »diamantov«. Na pesnikovi l jubici »tout n'est 7 2 »Zora« 1900, str. 73; »Jug« 1901, 2. š tev . 7 3 L ' A u b e sp ir i tue l l e , F du M, p. 72 — Vrt m o j i h s a n j (Zimski žarki ) , L7. 1898, str. 729, C O , str. 30—31. 74 L ' i l é a u t o n t i m o r o u m é n o s , F du M, p. 159 — S v o j i m p r i j a t e l j e m . S, str. 39—40. 7 0 R e n d e z - v o u s , C O , str. 47 — Le C r é p u s c u l e du soir, F du M, p. 19t. 7 8 La C h e v e l u r e , F du M, p. 38; Le C o u c h e r du so le i l r o m a n t i q u e , ibid., f>. 153; Le V o y a g e IV, ibid., p. 265; Le C r é p u s c u l e du soir, P o è m e s en prose — l e n d e z - v o u s , CO, str. 47; Zaprl sein oč i , LZ 1902, str. 73, S o l n c e - r o ž a , S, str. 12; Z v l a k o m , Sn 1904, str. 138, S, str. 85. S o r o d e n pr imer pri I v a n u C a n k a r j u : »Zarja pa j e s i j a l a z v so s v o j o z la to g lor i jo« (Za kr ižem, Jure : 1904—1908, str. 35). 7 7 C o n f e s s i o n , F du M, p. 70 — Sv. Barbara, Sn 1902/1, str. 61, P o k o p a l i š č e sv. Barbare , CP , str. 87; M a n o m 6, CP, str. 11. IT 257 qu'or, acier, lumière et diamants«, mladi Župančič pa ji podobno poleg drugega dragocenega naki ta ov i j e »krog pasa demantov v objemu /.lata«.18 Prav tako ima avtor kn j ige »Les Fleurs du Mal« rad izbrano ter dišečo t ropsko floro; s svojim razkošnim vonjem ga o p a j a j o zlasti »tamariske«, ki j ih mladi slovenski pesnik imenuje ka r »parfumovune tamariske«: »le p a r f u m des verts tamariniers circule dans l 'air et m'enfle la nar ine — par fumovane tamariske in ar is tokratsko samujoče teje, Tamar iske pne nad mano s cvet jem omotane ve je in iz vsake čašiee cedi se oinotna vonjava.«7 9 Če j e bil Baudelairov vpliv na Zupunčiča že v navedenih primerih mnogokje le posreden, sta mlademu slovenskemu »dekadentu« pred- vsem oko l je in doba zapustila še sledeče t u j e izraze: »metamorfoze«, »sfingo«, »fantom« in »ekstazo«, ki j ih na jdemo tudi pri Verlainu. Posebnost v Baudelairovem pesniškem jeziku preds tavl ja tudi emo- cionalni plural , ki j e stilistični izraz za okrep l j eno pesnikovo doživ- l j a n j e in s topnjevano čustvovanje. S takim pluraloin smo se že srečali ob Župančičevih »Brezplodnih urah . . .« Pri av to r ju kn j ige »Les Fleurs du Mal« ga tvor i jo besede kot »les ennuis« in podobna abst rakte , potem pa razni izrezi, ki pomeni jo klimatične pojave in sferične pojme, predvsem »les ténèbres« in »les soleils«. Po zgledu Baudeluirovih »les ténèbres« srečavamo pri naših mo- dernih, zlasti pri Zupančiču, »m r a k o v e « . Toda medtem ko so f ran- coske »les ténèbres« plurul že lingvistično morfološko (< let. tenebrae, -arum), so bili »mrekovi« v slovenščini stilistična novost, ki j o j e uvedla v naš pesniški jezik moderna. Ta emocionelni plurul, ki pri f rancoskem poetu izreže predvsem ž iv l jen jsk i spleen, ne jdcmo v »Les Fleurs du Mul« ne številnih mestih, pogosto tudi v besednih zvezah, ki nam zlasti r az j a sn i jo nastanek in pomen tega stilizma: »pâles ténè- bres, lourdes t., froides t., t. vides, le silence et l 'horreur des ténèbres, la mer des Ténèbres, les r ideaux des ténèbres; des ténèbres, plus denses que lu poix, sans matin et sens soir, sens astres, sons écleirs fu- nèbres«80. Župenčič ima poleg »mrekov« tudi »mrukove črne« in »ve- černe mrekove«, »zadušite mrakove globin« in »mrukove bolesti«81. Isti stilizem preds tav l ja pri n j e m tudi sinonim »temine« oziroma »te- me« (grufično de l j šo obl iko na jdemo pri n j em desetkrat , k r e j šo p a калю dvekret) , zlesti v zvezah: »teme globoke, temine brez mej , temine 18 A v e c ses v ê t e m e n t s o n d o y a n t s et n a c r é s . . . , F du M, p. 42 — O r i j e n - talski sonet , LZ 1007, str. 513. S, str. 21. 7 9 Par fum e x o t i q u e , F du M. p. 36 — Vrt moj ih sanj (Zimski žarki) , LZ 1898, str. 729, CO, str. 30 in 31; Samotna me lod i ja . CO, str. 52. 8 0 G l e j pesmi iz »Les F l e u r s du Mal«: Bruines et P lu ies , Le Flacon, C h a n t d 'automne I, Le T o n n e a u d e la ha ine , Les Chats , 1 л V o y a g e VII, Lu Fin d e la j ournée , L'Irréparable. 8 1 Vrt moj ih s a n j . . . (Zimski žarki) . LZ 1898, С О : Manout 8. C P : Prebu- j e n j e , S in Mesečina, LZ 1917, VZV. brezobrazne, temine črne«82. Za razlago tega stilizma pa j e pri mladem Zupančiču značilno zlasti mesto »Iz beležnice Pavla Kuzme«, črtice iz ž iv l j en ja naših modernih iz 1. 1902: »In kadar smo hodili takole sami po pol ju , nas je večkrat obšlo vse tri. Prišlo j e z mrakovi, ko se raz- tegne ravan v brezkončnost. In modrovali smo. Ah, in turobna je bila ta naša filozofija, tako j e bila žalostna in t emna . . . « 8 3 Podoben emocionalni plural so tudi Baudelairove »les frimas«, zlasti v pesmih »Ciel brouillé« in »Brumes et Pluies«, k j e r pesnik uporab l j a besedo izrazito simbolično v smislu pesimistične erotike in spleena: Rien n'est p lus d o u x au c o e u r p le in d e c h o s e s f u n è b r e s . Et sur qui d è s l o n g t e m p s d e s c e n d e n t les f r imas , О b l a f a r d e s sa i sons , r e ines de nos c l imats . Q u e l 'aspect p e r m a n e n t d e vos p â l e s t énèbres . 8 4 Pri Otonu Zupančiču naletimo na medel odsev teh »frimas« v »Bolnih rožah« v »Čaši«, k j e r toži: »Nad mojim žit jem j e ugasnil dan, na moje setve mrazi dahn i l i . . . « , in v »mrazovih« kasnejše moško ponosne in duhovno samozavestne »Drevo v mrazu — Sebi«86. Analogno kot »les ténèbres« je Baudelairu nastal emocionalni plu- ral »les soleils«86. Njegov tovrstni stilistični zgled se rahlo j av l j a v »soncih« Zupančičevih religioznih vizi j in panteističnih himen iz dobe »Samogovorov«87. 8 2 R e n d e z - v o u s , C O ; D a n III, LZ 1900, C P ; T iho p r i h a j a mrak, LZ 1906, S: P r e b u j e n j e , S. 8 3 Iz b e l e ž n i c e P a v l a K u z m e , LZ 1902, str. 816. 84 B r u m e s et P lu ies , F du M, p. 203; prim, tudi Cie l brou i l l é , prav tam na str. 78, zadnj i tercet . 1,5 D r e v o v mrazu, LZ 1905 — Sebi , S; Nad m o j i m ž i t j e m j e u g a s n i l dan . . . (Bo lne rože), CO, str. 72. N e p r i m e r n o m o č n e j š i in o č i t n e j š i je vp l iv c i t i r a n e » B r u m e s et P lu ies« , z last i g l e d e p e s n i š k e g a p r e n o s a z i m s k e i m p r e s i j e na p o e t o v o srce , na Murnovi » K j e tihi si mi dom?« (osmošo lsk i a l m a n a h »Na raz- s tanku« , 1898, str. 8), l e da j e A l e k s a n d r o v tu B a u d e l a i r o v e m o c i o n a l n i p lura l z a m e n j a l z e n a k o v r e d n i m s l o v e n s k i m d u r a t i v n i m g l a g o l o m : P r o s t r a n e d a l j e m r a k molč i , prši sneg , z a m r z a v a . . . Ah, v srce , zdi se , na l e tava . 8 6 »Les so l e i l s m o u i l l é s d e ces c i e l s broui l l és« (L' invitat ion au v o y a g e ) , »Les so l e i l s couchants« (prav tam v »Les F l e u r s d u Mal« in » P o è m e s en prose«; tudi V e r l a i n e ima v » P o è m e s sa turn iens« p e s e m z n a s l o v o m »Sole i l s cou- chants«) , » les so l e i l s m a l s a i n s d'été« (La G é a n t e ) , »J'ai l o n g t e m p s h a b i t é s o u s de v a s t e s p o r t i q u e s q u e les so l e i l s m a r i n s t e i g n a i e n t d e m i l l e f e u x « (T.a V ie a n t é r i e u r e ) , »La C u r i o s i t é nous t o u r m e n t e et n o u s roule , c o m m e un A n g e c r u e l qui f o u e t t e d e s sole i ls« (1л V o v a g e II), »mes y e u x c o n s u m é s n e v o i e n t q u e des s o u v e n i r s de so le i l s« (Les P l a i n t e s d'un Icare) . HT »V oči z a v e š e n e v a š e žar so lne u g a s l i h svet i« (Zaprti park , LZ 1905, S), » N e b o j e b i lo po lno mrtv ih s o l n e . . . bili so v s e h i t re j i krogi so lne , v s e ož j i . b l iž j i , in v s e b o l j k r v a v i . . : Okol i kr iža je b e s n e l o kolo , po n e b u ko lo po- b l a z n e l i h s o l n e . . . « (Viz i ia , S). »Gori. v a r l j i v k a — resn ica nam, gôri ! Kaži n a m m e s t a v cve toč i p o k r a j i n i , k u p o l k i p e n j e v s o l n e skr i t ih s i j a j i n i . . . « ( P r e b u j e n j e , S), Kar živi , v s e k tlom je s k l o n j e n o , k a k o r pod sonci neusmi - l j e n o žgoč imi trava« (D ie s irae. Sn 1914, V7,V). 17* 259 Sem spada končno tudi množinska ob l ika imen rek , k a k r š n o n a j - demo v f an taz i j i Baude la i ra -es te ta »Rêve parisien« in v Zupančičevem pante is t ično občutenem III. p o g l a v j u »Iz Jerale«. Vendar le bi bi lo nâpak , ta sti l izem pr i s lovenskem pesniku pr ipisovat i zgo l j Baude- la i ru , ke r j e lasten tudi d rug im f rancosk im simbolistom. Zato moremo v tem p r imeru pr i Zupančiču govori t i spet le o n e k a k e m kolek t ivnem in b o l j ali m a n j podzaves tnem vpl ivu nanj 8 8 . E p i t e t o n » č r n « v slovenski l i r iki do Zupančiča n i k a k o r ni bil neznan po jav , s a j ga s rečamo pred n j i m že v s a j pr i dveh pesnikih osebne melanhol i je , k a k r š n a sta bi la Simon Jenko in Gregorčič . N a j - demo ga celo v naši l j udsk i pesmi, in sicer v neka te r ih s ta lnih besednih zvezah. N e k a j t ak ih s ta lnih ukrusn ih p r idevkov po zgledu na rodne s rečamo tudi v Zupančičevi zgodn j i otroški pesmi v dobi izpred »Čaše«: »črna gora«, »črni vran«, »črna rana«. V novih, za našo poezi jo do t l e j nenavadn ih te r sugest ivnih pomenskih zvezah pa n a j d e m o ta epi te ton pr i Zupančiču v n jegovi d u n a j s k i dobi, ko stâ vplivala n a n j s svoj im novim in p r e f i n j e n i m sti lom zapadnoevropska dekadenca in sim- bolizem, v našem p r i m e r u pa zlasti Baudeluire . Za poeta kolor is ta in pesimista, ki j e razočaran nad l j u b e z n i j o in ž i v l j e n j e m vzkl ikni l : »Pour moi tout é tai t noir et sanglant désormais!« in »Je cherche le vide, et le noir, et le nu!«8", j e »noir« mordu na jznač i lne j š i , zato pa tud i na jpogos tne j š i epi teton. T a k o pozna Baude la i re »noire colère«, Zupančič pu »črni gnev« in »črni srd«, f rancoski poet »l 'amour véri- table, avec ses noirs enchantements«, »des plais irs noirs«, »volupté noire« in slovenski pesnik »črne strasti«00 . P r e c e j pogosten j e pr i Baude la i ru tudi epi te ton »mystique«, zlasti v pesmih s spi r i tuulno erot iko. Pr i Zupančiču ga srečamo dosledno le v okv i ru znanega neoromaii l ičncga simbola »rosae mysticae«, »mistično rože« oziroma »rože skrivnost i polne«®1, k a r dokazu je , da gre v tem pogledu pri s lovenskem pesniku za vpliv t e d a n j e dobe na splošno. P r i m e r e me ta fo r ike z r e l i g i o z n o l i t u r g i č n e g a p o d r o č j a moremo kot dediščino d u n a j s k e dekaden l ske šole zasledovati pr i Zu- pančiču od n jegove p rve pesniške zb i rke do novejš ih s tvar i tev, k a k r š n a j e l i r ična d ruma »Veronika Descniška«. Na splošno gre t o r e j tudi tu 8 8 »V n e z n a n s k a b r e z n a se m e č e j o , s k o z s t e n e — p e č i n e s e k l i č e j o : kri- s ta lno ž v e n k l j a j o č e b o d o č e S a v e in D r a v e in S o č e in V o l g e in s v e t e G a n g e in Ni l i —c (Jera le III. pogl . , LZ 1927, str. 1—3, NB) — » I n s o u c i a n t e s e t t a c i t u r n e s d e s G u n g e s , d a n s le f i r m a m e n t , v e r s a i e n t l e t ré sor d e l e u r s urnes d a n s les g o u f f r e s d e d iamant« (Baude la i re , R ê v e par i s i en , F du M; s o r o d n o m e s t o ima tudi V e r l a i n e v » N o c t u r n e par i s ien« iz » P o è m e s sa turn iens« ) ; »I .e fro id rnpait d u fer p u l v é r i s é en b r o u i l l a r d s r o u x sur d e s V o l g a s e t de s Oders« ( V e r h e e r e n : C e l l e d e s v o y u g c s , Les v i g n e s de m a mura i l l e ) . 8 0 U n V o y a g e à C y t h è r e . F du M. p. 239; O b s e s s i o n , ibid., p. 122. L e s L i t a n i e s d e Satan, F du M. p. 232 — P e s e m mlad ine , LZ 1900, str. 737, CP , str. 83, O b K v a r n e r u , CP , str. 90; Le Vin d e l 'assass in , Le Po i son , A u n e M a d o n e , F d u M, p a g e s 218, 76 et 93 — Meni s e h o č e . . . , CP, str. 83. 8 1 Rosa m y s t i c a — Ti s k r i v n o s t n i m o j c v e t . . . , LZ 1899, C O (Alber t ina) , tudi inotto za »Cašo«; Moja Madonnu! (Albert inu) , C O ; Motto za »Samo- g o v o r e « ; Ko so s e r a z l i l i . . . , Sn 1915. za vpliv dobe, vendarle poznamo n e k a j stilizmov te vrste, ki nekoliko spomin ja jo posebej na Baudelaira. T a k o p r i m e r j a f r a n c o s k i p o e t b u č a n j e m o r j a i n g o z d o v k a t e d r a - l a m , v k a t e r i h g r m e o r g l e a l i o d m e v a j o t e g o b n i k o r a k i m e n i h o v . P o - d o b n o k o i n p a r a c i j o s r e č a m o t u d i p r i Ž u p a n č i č u : Grands bois, vous m ' e f f r a y e z c o m m e des cathédrales , Vous hurlez^ c o m m e l 'orgue; et dans nos coeurs maudits , C h a m b r e s d'éternel deui l où v ibrent de v i e u x râles , R é p o n d e n t les é c h o s de vos D e profundis . Zašumel i lesi , zašumel i tihi, kot na koru bi mol i l i črni bi menihi . O šum vodâ zvečer P o d z e m s k i h katedra l iz d a l j e neprestani ! oboki in o b o k i . . . O spev s lapov ubrani iz njih, iz orgel , zvok i v zvezdâ strmeči mir! gne tô se val na val .0 2 D r u g i č s l u ž i j o B a u d e l a i r u l i t u r g i č n i p r e d m e t i in o b r e d i , p r e n e s e n i v c v e t o č o p o l e t n o p o k r a j i n o , o b l i t o z z a r j o z a h a j a j o č e g a s o n c a , k o t s i m b o l i p e s n i k o v i h o t o ž n i h l j u b e z e n s k i h s p o m i n o v in k o p r n e n j a . B i l k e s k r i v n o s t n o d r h t e , c v e t o v i r o ž p a s o k a d i l n i c e , k i s e j i m v i j e v o n j i v i d i m d o č u d e ž n e m o n s t r a n c e n a ž r t v e n i k u l j u b e z n i . S l i č n o s i m b o l i k o g l e j t u d i p r i Z u p a n č i č u : Voici venir les t emps où v ibrant sur sa t ige C h a q u e f l eur s 'évapore a ins i qu'un encensoir , Le c ie l est triste et beau c o m m e un grand reposoir . Le sole i l s'est n o y é dans son sang qui se f i g e . . . Ton souvenir en moi lu i t c o m m e un ostensoir l Okras i la se s cve tkami pol jana. T a j n o s t n o okrog t repe tanje — povzdigovanje. Vse travne b i lke se z ib l je jo , v mol i tv i s e pr ipog ib l je jo , a rožice m a š u j e j o , iz kc l ihov jasn ih ž r t v u j e j o so lncu n e b e š k e m u s v o j o k r i . . , e s V r s t a p r i s p o d o b pr i B a u d e l a i r u g o v o r i o p r e f i n j e n o s t i i n n i a n s i r a - n o s t i n j e g o v e g a č u s t v o v u n j a i n u m e t n i š k e g a i z r a z a : t a k o r a z p e n j a p e r u t i n j e g o v a d u š a , p a t u d i n j e g o v e m i s l i d v i g n e j o k r i l a in p o l e t e s v o j e m u c i l j u n a p r o t i ; z o m a m n o d i š e č i h t r o p s k i h d r e v e s c u r l j a n a 8 J Obsess ion , F du M, p. 122 — Pred nevihto , »Zvonček« 1900, str. 119; Ve- černa, LZ 1918, str. 272. o s Harmonie du soir, F du M, p. 73 — Ti g izdava d e v o j k a Jul i juna (Alber- t ina) , CO. str. 18. človeka pod njihovimi razkošnimi krošnjami lenivo in uspavajoče ugod je in skozi lepe oči pesnikovega dekleta kap l j a n e k a j kakor noč pr i je tno mehkega.04 Med tuka in podobna izbrana, a s k o r a j redna stilistična sredstva, kakor so glagolski sinonimi »filtrer, ruisseler, pleuvoir« ali »les ailes«, spada jo pri Baudelairu tudi » l e s v o i l e s , les rideaux«. V tem poslednjem pr imeru je zveza francoskega poeta s pesnikom »Čaše opojnosti« spet nekoliko ožja . Baudelaire in n jegova l jubica uživata t renutke spokojne sreče ob rožnato zavešenih večerih: »les soirs au balcon, voilés de vapeurs roses«, »les voiles du soir, passementés d'or fin«.05 O b dolgih jesenskih dnevih in samotnih večerih pa pesnika duši spleen in t e d a j so megle podobne sivim koprenam in mrakovi so kakor mrtvaški prt, ki tesno ovi ja n jegovo t rudno dušo: »ces jours blancs, tièdes et voilés; les lourdes draperies des profondeurs de l 'Orient ; О fins d'automne, hivers, pr intemps t rempés de boue, endormeusfcs saisons! je vous unm- et vous loue d 'envelopper ainsi mon coeur et mon cerveau d 'un linceul vaporeux; Je vais me coucher sur le dos et me rouler dans vos rideaux, о rafraîchissantes ténèbres!«00 Stilistično sorodna mesta pri Zupančiču: »Kedar spusti večer na zemljo f ino pletene zavese; Jesen razgr in ja sivo pa jčolane; že zagrne ga v črne koprene mrak ; ob urah črnih, ko vesoljni svet v koprcno neprodirno j e odet kadar izmučen, truden pogled moj okoli sebe videl bo le mrak, t eda j odgrni gosti mi zavoj!«01 N a j sledi še n e k a j prispodob, ki so obema pesnikoma skupne, a so pri n j i j u zastopane le posamič. O b t renutkih melanhol i je p r e h a j a in se prel iva po »nevidni« vzpe- tini, môstu bridkost od duše pesnikove izvoljenke do njegovega srca: »l'âme de l 'aimée s'épanche, mourante, en un flot de triste langueur, qui pur une invisible pente descend jusqu'au fond de mon coeur Kot mavrica nevidna vzpel so most j e med menoj in njo, da j e skriv- nost lahko hodila med menoj in njo, o, kot bridkost, s povešeno glavo.«0" Tematični motiv popotništva j e za a v t o r j a »Les Fleurs du Mal« nadvse značilen; o tem nas p rep r i ču je vrsta liričnih pesmi in črtic, kakršne so zlasti »L'invitation au voyage«, »L'Ftranger«, >Le Voyage«, »Any where out of the world!« in »La Mort des pauvres«. Naše živ- l j e n j e je večno popotovanje , nemirno roman je ; in misli in h repenenja 04 Brunies e t P l u i e s , Lo F l a c o n (Les F le i i rs du Mul), s o r o d n o tudi V e r l a i n e v p e s m i »Je ne suis p o u r q u o i « iz »Sagesse« ; Л u n e d a m e c r é o l e . Les Yeux «le B e r t h e (F d u M), s o r o d n o tudi V e r l a i n e v pesmi »L'âme a n t i q u e é ta i t r u d e . . . « iz »Sagesse« . 0 0 Le Ba lcon , F du M, p. 55, E p i l o g u e ( P o è m e s en prose) . 0 0 C i e l brou i l l é , F du M, p. 78, l .e C r é p u s c u l e du soir ( P o è m e s e n prose ) , B r u m e s e t P lu ie s , F du M, p. 203, La Fin d e la j o u r n é e , ibid., p. 260. 0 7 O l jubica , k e d a r . . . (Albert ina) , C O , str. 22; Sonet , S n k a 1400, str. 171. C P . str. 72; Pr i š l a s i . . . , C P , str. 34; Sonet i III. in IV., LZ 1400. str. 330. — D o c e l a j e p r e v z e l z g o r a j n a v e d e n o B u u d e l a i r o v o p r i s p o d o b o iz »La F i n d e lu j o u r n é e « G r a d n i k v 10. s o n e t u s v o j e g a c i k l a » V e č e r n a senca« (Sve t l e s a m o t e , str. 146): »Ko v r j u h e č r n e t e m e bora zavit« . »" Le Jet d'eau, F du M. p. 150 M e l a n h o l i j a . LZ 1906. str. 258, S. str. 20. popotnikov so podobna neprenehoma begajočim oblakom. Na odmeve tega in sorodnih baudelairovskih motivov naletimo mestoma pri Can- karju."" »P o p o t n i k a« pa na jdemo tudi kot stilno sredstvo v obliki koinpuraci je pri Baudelairu in Župančiču. Kakor se ozira popotnik, preden utone v noč, žalostno za ugaslimi zar jami za seboj, tako čuti ta pesnika v sebi domotožje po svetli preteklosti, brezskrbni mladosti in srečni l jubezni : »Je brûle de peindre celle qui u fui si vite, comme une belle chose regret table der r iè re le voyageur emporté dans la nuit!« E l l e c h e r c h a i t d'un oe i l t roub lé par la t e m p ê t e D e su n a i v e t é l e c i e l d é j à lo inta in , Ains i qu'un v o y a g e u r qui r e t o u r n e la t ê t e Vers les h o r i z o n s b l e u s d é p a s s é s l e mat in . Pr i s là s i . . . tak p r i d e z la t ob lak na v e č e r n o nebo: popotn ik j e ko ina j us tav i l korak in k o m a j z a d i v i l o se j e oko , že z a g r n e g a v č r n e k o p r e n e mrak.1"0 Z Baudelairom j e končno pri Župančiču sorodna še metafora »hre- penen je žge in raz jeda možgane«: »cygne, rongé d'un désir sans t rêve; nous partons, le cerveau plein de flamme, le coeur gros de rancune et de désirs amers; nous voulons, tant ce feu nous brûle le cerveau, plonger au fond du gouf f re — In h repenen je žge mu drob, možgane mu razjeda«.101 Avtor kn j ige »Les Fleurs du Mal« dojema zunanj i in doživl ja svoj not ranj i svet izredno nazorno in plastično, zato j e poosebl jan je v n je- govi poeziji n e k a j pr i ro jenega in sko ra j samogibno delujočega in v njegovem pesniškem slogu tako pogostno in značilno. Župančičevi estetski naravi , ki j e predvsem muzikalna, je personif ikaci ja kot stilno sredstvo v splošnem precej tu ja . Vendarle j e med njegovimi razmeroma redkimi n e k a j takih, ki spomin ja jo na Baudelaira. Tako se dekletu mladega Župančiča, ki j o naziva z »dušo mojo , na n jeni svetli poti po s inj ih višinah »čudijo« eterske »brezkončnosti«, slično kakor se duša Baudelairove l jubice v svoji l jubezenski ekstazi «s'élance vers les vastes cieux enchantés«.10 ' Francoskemu poetu j e nekoliko sorodna tudi personif ikaci ja »iz- gubl jenih dni«, ki se ob »Mraku« mlademu slovenskemu pesniku »sinejo iz temé«: »Sombres ou lumineux, je vis vos jours perdus; Vois 0 0 Pr im, motiv p o p o t n i k a in ob lukov kot r a z p o l o ž e n j s k i o k v i r o b z a č e t k u in k o n c u C a n k a r j e v o poves t i » Ž i v l j e n j e in smrt P e t r a N o v l j a n a « iz 1903.1. in m o t i v »N' importe o ù ! n ' importe où! p o u r v u (pie c e soit hors d e е е monde!« v p o s l e d n j e m p o g l a v j u n j e g o v e g a >Kurenta« i/. 1.1909. 1 0 0 L e dés i r d e p e i n d r e ( P o è m e s en prose) . F e m m e s D a m n é e s , F du M, p. 283 — Prišlu s i . . . , CP , str. 39. 1 0 1 Le C y g n e II, F du M, p. 17"—178, Le V o y u g e 1 e t VIII. ibid.. p. 262 e t 269 — P t i č S a m o ž i v , CP , str. 112. 1 0 8 Himna, C O , str. 34 — Le Jet d 'eau, F du M, p. 144. se pencher les défuntes Années, sur les balcons du ciel, en robes sur- années, surgir du fond des eaux le Regret souriant!«103 Nujož ja pa j e te vrste sorodnost med pesnikoma v že omenjeni poosebitvi mraku, ki p r i h a j a zvečer k nemirnemu pesniku k o m a j slišno z volčjimi koraki : »Ma Douleur , tu réclamais le Soir; il descend; le v o i c i . . . comme un long linceul t ra înant à l 'Orient, entends, ma chère, entends la douce Nuit qui marche!«, »Voici le soir charmant , ami du criminel; il vient comme un complice, à pas de loup!«; »Vseokoli pluzi se po prst ih kot ponočni volk okoli staje«, »Tiho p r i h a j a mrak, plah j e njegov korak, ni ga čuti«. Na personif ikaci jo noči kot žene z žalno vlečko v prvem zgora j navedenem Baudelairovem pr imeru pa spo- min ja sorodna Zupančičeva iz neke njegove otroške pesmi: »Izmed smrek je noč stopila, čez pol jane gre šumeče, svilna vlečka za kral j ico, črni mrak za n j o se vleče.104 Bolj subjekt ivnega, osebnoizpovednega lirika, kakor je Baudelaire, si j e pač težko misliti. Zunanj i svet mu j e sàmo simbol, prispodoba ali pa razpoloženjski okvir, središče vsega njegovega dož iv l jan ja in čus tvovanja pa je n jegova duša, »111 o 11 â m e « , ki je pesniku že kar nezavedno rabl jenu in stalna metonimija za n jega samega. V t e j duši živi čustvo duhovnegu ar is tokrats tva, ponosa na lastno samotno vzvi- šenost in bolečino; opa j a jo burni erotični senzualizem, nato pa na- p o l n j u j e žar spir i tualne l jubezni ; končno bolna, str ta in t rudna tava po megli in teminah spleena.10" In to svojo dušo in srce francoski poet pogosto nagovar ja ; apostrofa sodi pri n jem med na jpomembne j še figure, kakor je personif ikaci ja na jznači lne jše stilno sredstvo med njegovimi tropi.10" Tudi mladi Zupančič opeva svojo dušo v na videz sličnih ž iv l jen j - skih položaj ih in jo nagovarja.1 0 7 Vendarle gre za ož jo sorodnost z 1 0 3 Mrak, Vrtec 1899, str. 75 _ Les pet i tes V ie i l l e s IV. F du M, p. 186, R e c u e i l l e m e n t , ibid., p. 157. 104 Recue i l l ement , Le C r é p u s c u l e du soir, F du M, p. 157 et 191 — Moje barke , C O 1899: »kot v puščavi lev o k r o g šatorov«, C O 1911: »kot ponočni volk okol i s taje«; T iho pr ihaja mrak, LZ 1906, str. 1, S, str. 25—26; Kum Jarnejko , »Zvonček« 1905, str. 56. 11)5 »Mon â m e sur le rocher du cristal c a l m e et so l i ta ire s'était assise« (Les b i j o u x , F du M); »Ta c h e v e l u r e , un port retent i ssant où mon â m e peut bo ire à grands f lots le parfum, le son et la couleur« (La C h e v e l u r e , ibid.), »ta sa l ive qui mord p longe dans l'oubli mon â m e sans remord« (Le Poison, ibid.), »Iis m a r c h e n t devant moi ces Yeux p le ins de l u m i è r e s en chantant le réve i l de mon âme« (Le F l a m b e a u v ivant , ibid.), »A la très chère , à la très b e l l e qui remplit mon coeur de c lar té et dans mon âme inassouv ie verse le goût de l 'éternel« (Hymne , ibid.), »Mon âme resp lendi t de toutes vos vertus« (Les pet i tes Vie i l l e s IV. ibid.); »Moi, mon âme est f ê l é e . . . « (La C l o c h e fê l ée , ibid.), »discutant a v e c mon â m e déjà lasse« (Les sept Viei l lards, ibid.). 1 0 4 Pr imere tak ih apostrof na lastno srce in dušo pri Baudela iru najdeS v pesmih: »Que d i r a s - t u . . . « , »Tout ent ière« , »Le portrait« (iz c ik la »Un fan- tôme«), »Les Aveugles« , »Sur le Tasse en prison«, »Le goût du néant« iz »Les F l e u r s du Mal« in črtici »Any w h e r e out of the world« iz »Poèmes en prose«. 1 0 1 »Ti g izdava d e v o j k a Ju l i jana! Nocoj , nocoj me pos lušaj , nocoj govori m o j a d u š a iz sonca s teboj!« (Ti g izdava d e v o j k a . . . , Albert ina , CO-MP) , Baudelairom le v enem samem, že omenjenem primeru v pesmi »Tiho p r i h a j a mrak«, k j e r pesnika ob t renutkih večernega spleena miri ta svoje srce: »Sois sage, ô ma Douleur, et tiens-toi plus t ranqui l le! Entends, ma chère, entends la douce Nuit qui marche! Recueille-toi, mon âme, en ce grave moment! — Tiho p r iha ja mrak, plah j e n jegov korak, ni ga čuti. Srce, z a k a j drhtiš? Cesa, povej, se bojiš v t e j mi- nuti?«108 Na splošno pa gre tudi v tem pogledu pri Župančiču predvsem za vpliv dobe oziroma za kolektivni vpliv raznih zapadnoevropskih dekadentov in simbolistov, ka j t i na opevanje in nagova r j an j e lastnega srca in duše naletimo pogosto tudi pri Verlainu in Dehmlu.109 V dobi »Sainogovorov« pa se j e n j ihovemu zgledu pridružil še Verhaerenov. Toda Zupančičev ž ivl jenjski nazor se je medtem že do k r a j a spremenil. Zato slovenski pesnik zda j ne poje več baudelairovsko dekadentsko o svoji »trudni duši«, začarani v ozek krog sebičnih strasti in malo- dušnega obupa, ampak o »srcu«, ki sorodno kakor Verhaerenovo »mon coeur multiplie« u t r ip l j e »v taktu mogočnem, potisočerjenem«110 z ri tmom širokega naprednega sveta in p rebu ja joč ih se delovnih množic, druži svoj napor z nj ihovim in z n j imi ve ru j e v novo bodočnost. Ko doseže umetnik moško ustal jenost svoje ž iv l jen jske f i lozofi je ter dovršenost svojega uinetniškegu izraza, se pogosto zave, da je bilo v njegovem mladostnem delu ne le p recè j oblikovno nedognanega, ampak kot posledica t edan je njegove čustvene neustaljenosti in spre- jemlj ivost i za zunan je vplive v vsebinskem pogledu tudi mnogo takega, kar j e modno nedoživeto ali pa ima le prehoden značaj . Teh šibkih strani svoje mladostne poezije se j e zavedel tudi Zupančič, ko se j e »In j a z in m o j žar? Su i b l i ske , v ihar ! Molče i z g o r e l a duša bi m o j a . . . « (Epi- log , S) ; » D i v j e p o l j e duša moja , sili k tebi — daleč , du leč — Alber t ina . . . D a j , napo ln i v n o v i č čušo, da s e peni , da iskri s e — v r i s k a j o č a d u š a m o j a p i j e j o na d u š e k ves.« ( D i v j e p o l j e . . . , Zimski žarki , LZ 1899, C O ) , »ta opojn i čar o č e s u o t r o š k o - n e d o l ž n e g a kuzul sem c e l o noč svo j i duši grešnic i« (Kes, C O ) , »O, dušu te moju vsa po lna ic bi la , l j u b e z e n iz n j e te brez k o n c a j e l i la , kot g l o r i i o Mri s v e t n i k u svetost !« (Na vrtu, na p o l j u . . . , MP); »In n i k j e r , n i k j e r t o l a ž b e duši ni potrti« (In n i k j e r . . . , Zimski žarki , LZ 1898, CO) , »Ne v z d r a m i š iz mrtv i la j e , n e d v i g n e š d u š e trudne« (Večno ž i v l j e n j e , CO) , »dušica m o j a , bo lna , o tožna« (Zvezdice , Jutro, CO) , »moja duša po t e m i n a h bolna j e tavala« (Jutro, LZ 1899 — Beli dan na o k n o trka, ČP) . — Pr imer i zu tovrs tno a p o s t r o f o pri 2 u p a n č i č u v p e s m i h : »Pred božj i g r o b . . . « (Ve l ikonočn i sonet i , »Mladost« 1898, CO) , »Epilog« (S), »Kot bi v i s e l i . . . « (Zimski žarki , LZ 1898, CO) , »Zvečer« (CP). » D r e v o v mrazu — Sebi« (LZ 1905—S). 1 0 8 R e c u e i l l e m e n t , Le C r é p u s c u l e du soir, F du M, p. 157 e t 192 — T i h o p r i h a j u inruk, LZ 1906, str. 1, S, str. 25—26. 10* Prim. V e r l u i n o v c pesmi »II p l e u r e d a n s m o n coeur« ( R o m a n c e s s a n s paro les ) , »O triste , tr iste é ta i t mon âme« (ibid.) in »La d u r e é p r e u v e vu f inir« (Lu B o n n e chanson) . Se m o č n e j š u pa j e tu sorodnos t m e d Zupanč i čem in D c h r a l o m , in s icer v p e s m i h z . z n a č i l n i m i nas lov i » S o m m e r a b e n d « in »Einsam- ke i t en« (Er lösungen) , k j e r pesn ik t a k o l e n a g o v a r j a s v o j e srce : »So sei d o c h [roh. m e i n Herz , in a l l d e m Fr ieden!« in »Was s törst d u mich , m e i n a l l zu l a u t e s Herz!« 1 , 0 V e r h a e r e n , La f o u l e (Les C a m p a g n e s h a l l u c i n é e s ) — Zupančič , D u m a (Sainogovori ) . nekako v dobi »Samogovorov« pribori l do svoje no t r an j e podobe. Tako moramo kot samogra jo lastnega mladostnega dela razumeti deloma že Zupančičevo kri t iko llešičevega izbora njegovih pesmi za »Cvieče« iz leta 1907, o kater ih je sodil, da so »nesramno slabe«.111 Podobno j e izjavil v svojem govoru o Zupančiču v dunajsk i »Sloveniji« 1909. leta dr. P r i j a t e l j , da ve, »da Zupančič nima rad svojih prvencev«.1" In 1911. leta j e pesnik sam v svojem znanem razgovoru z dr. Iz idorjem C a n k a r j e m izrekel o n j ih spet zelo ostro avtokri t iko: »Časa opojnost i j e knj iga , ki j e ne cenim. Zato bi jo uničil, ko bi bila moja last, pa ni več. Če bi pometal iz n je , kar mi ni všeč, bi morda ostalo kakih deset pesmi.«11 ' P r i l ika za kritičen pretres lastne mladostne l i r ike se j e Zupančiču tudi ponudila, ko je u re ja l antologi jo teh svojih pesmi pod naslovom » M l a d a p o t a « (1920). N a j b o l j izbirčen in strog j e bil pesnik pr i izboru pesmi iz »Čase«. Iz n j e j ih j e od 54 prepustil v antologi jo le 18: izločil j ih j e t o re j točno dve t re t j in i . Izmed pesmi iz cikla »Albertina« j ih v »Mlada pota« ni sprejel polovico, venec pesmi »Zimski žarki« pa j e izpadel v celoti; od pesmi pod skupnim naslovom »Steze brez cilja« se j ih j e pesniku zdelo pr imerno črtati več kakor polovico, med njimi n. pr. »Brezplodne ure . . .« , »Kes« in »Himno«; {udi cikla z buudeluirov- skim simboličnim naslovom »Bolne rože« Zupančič z iz jemo dveh pesmi ni ponatisnil, od sedmih romanc j e izšla vnovič le ena sama. Bistveno drugačna sodba je doletela drugo Zupunčičevo zbirko, k j e r j e r azmer j e med sprejet imi in izločenimi pesmimi ravno obrutno kakor v »Caši«: tu se j e Zupančiču od 66 pesmi zdelo za »Mlada pota« negodnih le še 19; med eliminiranimi pesmimi na jdemo tu seveda predvsem »Cez ves o b r a z . . . « , kukor so tudi iz »Samogovorov« po pesnikovi volji iz- padle pesmi, kot so »Ori jentalski sonet«, »Svojim pr i ja te l jem« in »Metamorfoze«. Na osnovi izvedene p r imer j a lne analize obeh pesnikov se nam izluščijo tile zakl jučki o odnosu mladega Zupančiča do Baudelai ra iu o vplivu le-tega n a n j : S k o r a j n i k j e r v Zupančičevi liriki ne na jdemo pesmi, na katero bi neka umetnina francoskega poetu vplivala v celoti in globini, se pravi , z vso svojo no t ran jo problematiko, s posebnim občut jem živ- l j en ju in pogledom na svet. Baudelairov vpliv pri mladem Zupančiču srečavaino navadno le v obliki posameznih zunanj ih , tematicuih in stilnih prvin sredi pesmi. Ver je tno so ti elementi v liriko slovenskega pesnika pr iha ja l i češče p reko nemških prevodov iz Baudelaira kakor pa naravnost iz izvirnika »Les Fleurs du Mal«. V veliki meri j ih je Zupančiču utegnilo posredovati tudi t edan je d u n a j s k o l i te rarno oko l j e 111 Oton Zupančič: »Cvieče s l o v e n s k e g a pjesn ič tva« , LZ 1407. str. 501—505; prim, tudi I leš ičev o d g o v o r pesn iku prav tam na str. 505. 112 NZ VI, str. 157 , 1 S D S 1911, str. 75 iu si. — »Obiski«, str. 171. z raznimi posnetki in predelavami, pri čemer se avtor »Čaše« pogosto niti ni mogel jasno zavedati prvotnega porekla takih motivov in stiliz- mov, ker so bili nekako v celotnem ozračju dobe. Zato smo j ih ime- novali b a u d e 1 a i r i z m e. Pr i op rede l j evan ju Zupančičevega odnosa do Baudelaira to re j ne more biti govora o kakem globl je ali celo t r a j n o sorodnem občutenju ž iv l j en ja in doživl janju sveta, kakor je lastno nekateri dvojici sorod- nih duš tudi med velikimi imeni v svetovnem slovstvu, da vzamemo za pr imer samo av to r j a »Les Fleurs du Mal« in njegovega ameri- škega duhovnega dvojn ika Edga r j a Allana Poeja , še m a n j pa o slepem zunan jem posnemanju, ki označuje pogosto razne s labokrvne pesniške epigone velikih mojstrov. Kaj t i Zupančičeva l i r ika razodeva že v svojih početkili k l j u b raznim tu j im vplivom tuko v oblikovnem, zlasti pa vsebinsko idejnem pogledu jusne in k repke nastavke bodoče močno svojske in evropsko pomembne umetniške osebnosti. Zupančič j e svojo individualistično dekadenčno dobo, ki j e bila v bistvu le prehodna doba njegovega lastnega mladostnega čustvenega »zanosa« in neusta- ljenosti , a okrašena po okusu tistega časa tudi z nekater imi zunanjimi atr ibut i dekadenčne tematike in stila, p rav kinalu prebolel. Iz njega se nam j e nuto razvil radosten glasnik ž iv l j en ja in izrazit nacionalno- ' socialni borec, ki j e vselej s srčno pr izadetost jo in zastavi tvi jo vseh svojih duhovnih sil spremlja l naš družbeno-politični razvoj, t rp l j en je , borbo in napredek svojega ogrožanega naroda in izkoriščanega pre- prostega l judstvu; likruti pa smo Slovenci v n j e m dobili na jveč jega mojs t ra svoje besede, ki mu j e znan sleherni n jen pomenski odtenek in ki ima nepogrešl j ivo uho za n j en na j t i š j i zven. Dekadenca preds tavl ja tako v Zupančičevem kakor tudi v razvoju naše moderne le krutko, prehodno stopnjo. Vendarle bi bilo napak, če bi menili, da j e bila zan je do k r a j a negativna in da j e šla mimo n j ih čisto brez koristi. N jen pomen za razvoj novejše slovenske lirike j e pravi lno opredelil že Ivan Cankar v pismu Zofki Kvedrovi z dne S. m a j a 1900,1,4 v katerem j e hkrat i tudi prvič napovedal preobrat svoje umetnosti iz pesimističnega solipsizma francoskih dekadentov v socialno refonnators tvo velikih ruskih realistov: »Jaz sem dihal dekadenco toliko časa, da sem se naposled u t r u d i l . . . Umetnost deka- dentov j e mučenje samega s e b e . . . Na vsak način pa j e dekadenca mnogo koristila; vsled njenega vpliva j e postalo čus tvovanje g lobokeje in f ine je in izražanje n i jans i rano in izvirno. To zadn je j e n j e n a na j - večja zasluga, z aka j — posebno pri Slovencih in Hrvat ih, — je postal zadn je čase pesniški in pripovedni jezik grozno šablonski. — Se neka j , — in to j e glavni vzrok, da so mi izrastki takozvane dekadence postali zoperni. Pri nas tarn doli je potreba reformaci je in revoluci je v političnem, socialnem, v vsem javnem živl jenju , in t e j reformacij i mora delati l i teratura p o t . . . « 114 1 //. 1934, str. 425. Ob spoznanju usodnotežkega gospodarskega in političnega položaja Slovencev v dobi, ko so naši l j u d j e zlasti po Dolenjskem in Not ran j - skem zaradi kapitalistične agra rne krize zapuščali domove in zemljo ter se množično izseljevali v tuj ino, ko so severni sosedje v zvezi s svojimi imperialističnimi načrti na jugu zlasti nad obrobnimi sloven- skimi pokra j inami izvajali n a j h u j š i germanizatorski prit isk, domači l iberalni in kler ikalni voditelji pa k l j u b vsemu temu poti lažnivim geslom dela za narodov blagor vodili n a j b o l j sebično in ogabno stran- karsko politiko, sta se oba na jveč ja člana naše moderne, Ivan Canka r in Oton Zupančič, odvrnila od individualistične zapadnoevropske deka- dence in se odločila za občestveno, socialno-tvorno in borbeno smer umetnosti; pri C a n k a r j u j e n jegovo izruzito proletarsko in družbeno poreklo takšno usmerjenost le še pospešilo. Prav v t e j tesni povezanosti l i te ra ture z ž iv l jenjem lastnega naroda in l judstva pa je na jv idne j ša značilnost in na jv i š j a odlika umetnost naših modernih.