GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO, ŠTEV. (No.) XI. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 19JANUARJA — SATURDAY, JANUARY, 19, 1924. LETO (VoL) X. POZDRAVLJENI KAT. SLOVENCI Jutri v nedeUo 20/januarja, sešli se bodo v Chicago katoliški Slovenci in Slovenke mesta Chicago, zastopniki iz So. Chicago in sosednih slovenskih naselbin in glavni uradniki K. S. K. J. na lokalni katoliški shod, katerega je sklical predsednik K. S. K. J., Mr. Anton Grdin-i skupaj s Chicaškimi katoliškimi društvi te .iednote. jTo je velevažen dogodek za slovenski živelj v srednji Ameriki. Chicago z okolico bi bila silno veliko lahko storila za napredek katoliškega življenja in prepričanja v polpreteklem času, ko bi se bila vsikdar zavedala svoie važne pozicije, katero ima v srcu Amerike in ko bi bila imela pravih mož voditeljev. Nasprotniki katoliškega imena so to spoznali irTse tu usedli in od tu kakor iz srca zastrupili cel slovenski narod po celi Ameriki. ' Vendar vedno bolj in bolj se ti katoliški Slovenci zavedajo svojega važnega in odgovornega stališča. Vedno boli spoznavajo, da so dolžni delovati ne samo za svoio lokalno politiko in svoj lokalni napredek, temveč za celokupni katoliški živelj vse slovenske Amerike. Tz srca izhaja vse življenje. Srce je, ki dela telo ali krepko in zdravo ali bolehno in slabotno. In Chicago z okolico je srce celo slovensko Ameriko. Vendar začetek je storjen! V nedeljo se bodo prvič po dolgih letih zbrala katoliška društva in vsi katoliški Slovenci dopoldne pri skupni slovesni službi božji, popoldne pri velikem javnem shodu v cerkveni dvorani, da si povedo vsak svoje misli, svoje prepričanje, da pogledajo kaj in koliko se je do sedaj zamudilo in se posvetujejo kaj in kako bodo delali naprej v pri-hodnjosti. Da, katoliški Slovenci se moramo prebuditi iz lenega Spanja. v katerega so nas zazibali nekateri naših dosedanjih voditeljev. Na plan moramo! V boj mo-; ramo! Sovražnik je že prav pred našimi durmi in sedaj ni več časa za zaspanost, za cincanje na obe strani. za slepomišarjenje! Ne, danes je čas, da vsakdo pokaže svojo barvo, čegav je! Danes je čas, da gre vsakdo pod SVOJO zastavo! Kdor hoče biti Kristusov, MORA CEL IN VES POD KRISTUSOVO ZASTAVO! Kdor hoče biti hudičev, mora cel in ves pod hudičevo zastavo, katero visoko vihte Lawndalski naši versko odpadli nesrečni bratje. Danes je čas, da se odločimo po besedah našega voditelja Kristusa: "Kdor ni z menoj, je že s tem proti BANČNI ROP Y LANSING, ILL. EDEN OD ROPARJEV OD DVEH STRELOV TEŽKO, MOGOČE SMRTNO RANJEN. $9000 ukradli. Roparji ušli. — So li isti, kot pri ropu Brighton Park State Banki? — Ukradeni avtomobil Šest roparjev, ki so se peljali v avtomobilu, se nenadoma ustavi včeraj pred vhodom Lansing, 1». State Bank. Pet od njih se poda v banko, v kateri se je nahajalo v istem času predsednik Wm. Wickerhoff, blagajnik Hy. Schultz, pomožni blagajnik ^V alter Schuliz, knjigovodkinja Amanda Schultz, stenografisti-n^ja Helen De Bry in člani F. G. r~~Mwiez, zemljetržca iz Ham-ter en nastavijenec od Home Lumber Co. iz Hammond, Ind., Henry Beckmann in zahtevali roke kviško, ter jih s silo potiskali k steni. Edini, ki se takojšnjemu povelju roparjev ni pokoril, je bil Beckmann. In on je bil od enega bandita od dveh revolverskih strelov, težko ranjen. Nato so pobrali roparji ves denar, kjerkoli sO ga v naglici zamogli najti — nekako $9000» vstopili zopet v avto in se v največji brzini odpeljali proti Gary, Ind. Telefonistinji Louise Lan-ge v Lansing, se je posrečilo u-gledati štev. od avtoja. Ona se glasi-: 61578, 111. Iz tega se sklepa, da sliši avto g. Lee Dabor, ki mu je bil 11. januarja na La Salle Str. ukraden. Beckmann je bil takoj odpeljan v St. Margaret bolnišnico v Lansing, kjer se sedaj bori s smrtjo. Policija sklepa sedaj, da se gre tukaj za one in iste roparje, ki so pretečeno soboto oropali Brighton Park State Bank v Chicago. , __ meni!" "Nihče ne more dvema gospodoma služiti." Zato z navdušenjem pozdravljamo nedeljski katoliški shod! Navdušeno pozdravljamo njegove sklicatelje, navdušeno pozdravljamo vsa naša katoliška društva katera so ga omogočila, naše goste iz slovenskih sosednih naselbin. Pozdravljeni, bratje in sestre, ki ste zbrani pod vzvišeno zastavo večno veljavnih resnic, pod zastavo pravice, pod zastavo svoje vzvišene sv. vere! Pozdraljeni pred vsem gospod predsednik, Mr. Grdina, in Bog blagoslovi Vaše tako krasno začeto delo! Gospod Grdina, tako naprej in Bog bo z Vami in narod bo za Vami! Sicer Vas čakajo še težke ure radi tega, ker hudič si ne da stopiti na rep kar tako tiho. Zarjovel bo! Toda naprej! Poznamo Vas in vemo, da ste moža dovolj, da se ne boste vstrašili! Pravica in resnica bosti vedno zmagali če tudi morda po dolgem1 boju. Pozdravljena katoliška društva, ki ste se sešla,; da se posvetujete, kako hi se povzdignila naša dičnaj katoliška jednota. Da, čas je že bil, da ste to storili! Toda ne pozabite, da je pri telesu DUŠA najglavnejše, da so ideje ideali pri organizacijah najvažnejše. Zato pospešujte predvsem v svojih društvih katoliško idejo med slovenskim amerikanskim narodom in Vaša jednota bo sama napredovala. Vi morete računati na napredek v članstvu samo med katoliškimi rojaki. Kolikor bo več teh katoliških rojakov in rojakinj, in kolikor bolj bodo prepojeni s katoliškim duhom, toliko več kandidatov za Vašo jednoto, za Vaša društva. Zastonj vabite rdečkarje v svojo sredo, kajti če bi se tudi oglasili, jih ne boste sprejeli in jih sprejeti ne morete. Za-i to širite idejo katoliškega prepričanja in širili boste} že s TEM in SAMO s tem tudi napredek jednote. ■ Pozdravljeni, zastopniki slovenskih sosednih naših naselbin! « O, kako veliko bi se lahko doseglo, ko bi se dala ozdraviti med nami tista nesrečna narodna bolezen — needinost, ki izvira iz same malenkostne nevoščljivo-sti in sebičnosti, ko bi slovenske naselbine, ki so bližje skupaj po posameznih krajih naše širne nove domovine, začele skupno složno delovati za skupni katoliški napredek, za obrambo svete vere! Koliko bi se dalo doseči, ko bi n. pr. tukaj v sredini Amerike vse naše naselbine prirejale velikrat take-le sestanke, danes v tej naselbini drugikrat v drugi, ko bi prišla skupaj katoliška društva, duhovščina, katoliški lajiki in bi se tukaj skupaj ogreli za svoje stare in vzvišene ideale. Koliko bi se doseglo, ko bi naredili enako v Clevelandu, enako v Pittsburghu, enako v New Yorku, enako v Duluthski okolici, enako v Pueblo in drugod! Tu bi si izmenjali ideje, tu bi si zasnovali skupne pravice, tu bi si določili skupne ideje smernice in po teh vsi enako, vsi enotno, vsi složno, vsi navdušeno sodelovali! Da, socijalizem bi bil v nekoliko letih zlomljen, ko bi se samo to doseglo. Tisoče zaslepljenih naših bratov, bi spregledalo in spoznalo svojo zmoto. In tisoči bi se pridružili katoliškim jednotam in društvom. Kako obžalovanja vredna je needinost med našo duhovščino! Zato, pozdravljeni zastopniki slovenskih sosednih naselbin, ki ste se zavedli svoje dolžhosti in ste prišli te dni k nam! Bog blagoslovi Vaš prihod! Ponesite seboj domov tega duha edinosti in složnosti in priredite enake shode tudi pri Vas in povabite nas in mi bomo z veseljem prišli k Vam, kakor ste Vi prišli k nam. O, naj bo nedelja 20. januarja ogelni kamen za novo naše delo, za novo stavbo složnega in enotnega in skupnega katol. delovanja! Naš list "Edinost" ne bo nehal klicati katoliških ameriških Slovencev skupaj, k temu delu, dokler ne bo zmagala res edinost med njimi! Da, vsi delajmo, da bo prišla: edinost v vrste naših slovenskih duhovnikov! edinost v vrste naših katoliških jednot! edinost v vrste naših katoliških društev! edinost v vrste naših slovenskih župnij! edinost v vrste katoliškega našega časopisja! edinost v vrste naših ameriških katoliških Slovencev! In ako se bi enkrat posrečilo doseči to, je doseženo vse in zmaga je naša. Zato bratje in sestre, vsi za-vihajmo rokave! Vsi na delo! Edinost in sloga mora zmagati v vseh vrstah katoliških ameriških Slovencev! V to pomagaj Bog in srca Junaška! AMERIŠKE TESTI. — Denver, Colo. — Dva roparja sta bila prijeta, ko sta u-drla v neko trg-ovino z moškimi oblekami. Nakradla in naložita sta si velik plen, ko jih je zasačila policija in odpeljala v zapor. Zločinca sta bila že večkrat kaznovana radi sličnega rokodelstva. — New York. — Ellihu Root bivši državni tajnik države New York je moral te dni na težko o-peracijo v bolnišnico, katero je vspešno prestal. 1 — Aurora, Minn. — Tukaj se je pri padcu po stopnjicah zlomil vrat Jugoslovan Alija Dun-kulovič. V policijski službi je deloval nad deset let. Pokopan je bil iz slovenske cerkve sv- Rožnega venca. Pogrebne obrede je opravil, Jdomači g. župnik Father Jerše. R. I. P.! —* San Francisco, Cal. — Tukaj je umrl v nedeljo znameniti ________t__ _______ž5Š .. zdravnik dr. Albert Abrams preizkuševalec krvi. Dr. Abrams je bil mednarodno priznan kot e-den hajboljših krvnih zdravnikov. — Bicnell, Ind. — Cela družina obstoječa s šestih oseb je bila usmrčena, ko je na križišču Chicago, and Eastern Illinois železnici zadel vlak v njih avtomobil. Ko je lokomotiva prvič treščila v avto, ga je vrgla kakih trideset čevljev naprej v brzojavni drog, o]b katerem se je docela razbil. Ostanki so zopet padli nazaj na progo in lokomotiva jih je drugič zadela ter tako popolnoma uničila. — Springfield, 111. — Poroča se, da guverner Small uvideva ie sam, kako silno bo poražen pri prihodnjih guvernerskih volitvah. Država Illinois se v večini nagiba h kandidatu Essing-tonu in deloma tudi na demokratsko stran. H^3 Š E LIST EDINOST ___________ Denarne pošiljatve V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO ITD. t Naša banka ima svoie lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami ▼ starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene točno in brez vsakega odbitka. Prejemnik dobi denar na svoj dom ali na svojo domačo pošto. Nase cene so vedno med najnižjimi Naše cene za pošiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj sledeče: SKUPNO S POŠTNINO: 100 — Lir.......$ S-io aoo — Lir......$ f8s 500 — Lir......$23-75 1000 — Lir......$4^.35 £ £ 500 — Din.....$ 6.35 1000 — Din.....$ 12-35 2500 — Din.....$ 30.75 5000 — Din.....$ 61.00 10,000 — Din.....$121.00 Pri poiiljatvah nad Din. ioooo in nad 9000 Sir se po možnosti dovoljuj« ie poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat menja, dostikrat dosela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cene ▼naprej. Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar. Pri brzojavnih poiiljatvah pridejo k navedenim cenam Se stroški za brzojav. Dolarje poiiljamo mi tudi v Jugoslavijo m sicer po pošti kakor tudi brzojavno.____ Za potovanje v stari kraj. kakor tudi od tam sem, Vam vse potrebno oskrbi najbolje naia banka._ Vse pošiljatve naslovite as: SLOVENSKO BANKO Zakrajsek & Česark 70 — gth Avenue. t D I N O S T (UNITY) .*«tuMa vsaki torek, sredo. Četrtek in soboto. — Issued every Tuesday, Wednesday. Thursday and Saturday. — Published bv: — Edinost Publishing Company 1849 — West 22nd Street, Chicago, UL _____Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo'leto...............$4.00 Za Zedinjene driave za pol leta *...............$2.00 Z a Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo Za pol leta......$2-50 SUBSCRIPTION: -For United States per year ..................$4.00 For United States per half year ..............$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year ...$4.75 ____"_For Chicago, Canada and Europe per half year $2.50 Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi ste--riiki. mora »o biti doooslant na uredništvo pravočasno in moreio biti oreied vsai dan in doI ored dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne Ozira. Kadar se preselite sporočite nam takoj vai NOVI naslov in poleg t tudi vai STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela. Entered a* second clas matter October nth 1919. at Post Office at Chicago, till., under the act of March *rd 187Q. ----—— 1 y • ■■ ........ 1 1 . ... ■ ,.,,..___ G.M. TRUNK: B HSL *f> . v Ruska zagonetka. Širši ovet nas Slovanov nikoH še ni poznal. Navadno nas je gledal skozi nemška očala. Da so ta očala zelo "krivo" nesla, je umevno, ker so bila pač nemška. Mnogokrat in mnogokje se je primešal tudi nemški interes, da bi svet nas ne spoznal take, kakoršni smo v resnici. Zgodovina o tem dosti spričuje. Mnogi, Cleveland, Ohio. gibi tudi* moje osebe s tem, da Po starem jo režemo in ko- sem se odločil tudi jaz takega simo mi sentklerčanje. Zaposlje- podjetja.. Kako sem se podstopil ni noč in dan, prVdelu v tovar- tega posla in potem tudi za ved-nah, trgovci v trgovinah in dru- no zapustil tako podjetje, vam gi zopet po svoje. j povem, samo blagovolite, malo V naselbin* se nahaja Vaš po- pomikati. Bilo je nekako sredi tovaini zastopnik Mr. Leo Mla-j decembra, lanskega leta, ko ne-dich. ki agitira 2a VaŠ cenjeni (kegs dne vzamem par pasti in se list Edinost. Priznati moram/ podam k mojemu petoku, Krek, da je Mr. Leo Mladich mož na ki je oddaljen četrt milje od rao svojem mestu za ta poklic. Pri- je hiše, svest si dobrega vspeha. dno agitira za liste kot zna on,; Ako bom kaj vjel, sem si mislil, zna malokdo. Pridno pridobiva potem bom tudi jaz stopil v ligo nove naročnike in v, naselbini Ameriških traperjev in postali vlada veliko zanimanje za vaš njih zvesti elan, posebno še zato list. Jaz sem prepričan, da bo ke*- ni nikake pristopnine za pla-dosegel tp pot velik vspeh v na- čati. Ker sem vedel, da take pod-ši naselbini. * gane in druge vodne živali ne J Te dni so odšli v Joliet, 111. « skačejo po vejah in vrhovih dre-Mr. Anton Grdina, ki .bo nasto- ves, kakor starokrajske veverice; pil pri letnem zborovanju urad- sem se preie informiral pri ne-no kot naš glavni predsednik kem treparju, ki se dela, da je KSKJ. Mr. John Žulič, kot gl. strokovnjak v tem poslu in ima nadzornik KSKJ. in Mr. J. Russ tudi že več letno prakso., kako se kot pravni odbornik KSKJ. mora nastavljati pasti. Jaz sem Vsem želimo na zborovanju kar* si dobro zapomnil in se tudi po največjega vspeha. * njegovem nasvetu držal pravil, Mr. Math Povše je te dni od- kakršne zahteva država Mich šel proti zapadu po svojih oprav- V tem oziru sem prostor izbral kih. Mr. Povše je zastopnik tu- P° mojem mnenju najboljši kajšne velike izdelovalnice ob- lek, katera izdeluje razne moš- ki so morda nas hoteli spoznati, kakršni smo, tega pri ke obleke in suknje po njegovih najboljši volji niso mogli storiti, ker niso poznali ne! naročilih. Želimo mu obilo vs-slovanskega jezika, niti, in tu tiči najvažnejši razlog, j nJc*°v™ ^ovanjuj. a, x 1 • • • • -ti j Radl takozvanih "Slot machi- slovanske duše, ki je pri presojevanju kakega naroda1 nes" ie bilo prijetih te dni šest . največjega pomena. Tudi Sloveni sami se nismo med slovenskih gostilničarjev, ki so seboj dosti poznali. Kako tudi? Povsod so nam do naj-!imeIi °menjene mašine za igra-novejših časov postavili visoke kitajske zidove. Samo EV svoilhf prostftrih.Vidi se, i v . . 1 . - _ .. „ | da povi mestni načelnik postaja en slučaj naj navedem. Župnik Singer v Hovsu pri zeio strog Vrbi na Koroškem je svoj čas spravil neko dekle iz j Koncem mojega dopisa po-svoje župnije k usmiljenim sestram v Gradec, toraj zdravijam vse naročnike tega li-nemškim sestram. Bilo je še pred balkansko vojsko,! ^ k8k°r tUdl ** Poročevalec. Rothbury, Mich. Izvanredno lepa jesen nam je dala priliko, da smo se mi, far marji dobro pripravili za zimo. In se obenem zainteresirali za prihodnjo sezijo, oz. poletje ; pričakujoč boljše prosperitete, ka- ko je samostan z drugimi tudi to sestro poslal v Carigrad, kjer so imele usmiljenke bolnišnico pod avstrij-i skim pokroviteljstvom. Ko so sestre potovale skozi Beograd, mu ta sestra pošlje iz Beograda neko razglednico, kakor je bila takrat splošna navada. Vsakdo vidi, da je bila to najnedolžnejša stvar. Pa ni bilo tako. Ne vem, kje je avstrijska vlada to izvohala, in župnik Singer je imel tekom vojne--tri hišne preiskave ra- *3i te beograjske razglednice. S BiH smo pač popolnoma pod nemškim vplivom. Skrbno so nam zamašili vsa okna, skozi katera bi mogli gledati na slovanski svet.. Zato ni čuda, da nas svet ne pozna, in da se tudi še zdaj med seboj prav pisano gledamo, dasi so se nam zdaj okna otvorila na stežaj, ko je za vselej padel kitajski zid nemškega varuštva, in se Slovani pomenimo lahko med seboj brez hude mačehe kot prosti sinovi ene majke. Pa bo še moralo poteči mnogo vode, preden se bomo spoznali za dobra, in še več časa bo moralo poteči, preden nas bo spoznal Prei- bodo prišle šlabe posiedi-zunanji svet. Še dolgo ostanemo skrivnostna zagonet- ce;Slab ufčinek r*znih P^J**/ T>__• v v.i 1 valcev s farmarskimi produkti, xa. Pravi čas za nas se ni napočil, a bo. Ml M PPPIVHM tako nastavil svoje pasti na debla podrtih dreves, ki Štrle ven iz vode v nadi, da mi bo sreča mila. Seveda takoj drugo jutro sem šel gledat, a ni bilo nič, in to mi še ni vzelo poguma; ker ni danes nič, bo morda pa jutri, sem rekel sam pri sebi in šel klaverno domov. Tako sem hodil opazovati vsaki dan skozi celi teden in to brez najmanjšega vspeha. Kar je umevno, da mi je vzelo tudi* pogum in sem v svoji ogorčenosti popolnoma tako podjetje o-pustil. Kmalo potenfse mi nekega večera, ko sem šel spat sanja. da hodim ob bregu omenjenega potoka, da lovim in nastavljam z velikim vspehom. Vsakovrstne živalicerz lepimi kožuhki, ki so skakale okoli mene, kakor kobilice v vročem julijskem soln-cu; kamorkoli sem nastavil past se mi je takoj vjelo in v kratkem času sem imel celo vrsto . .... , . - __ . lepih, rujavo-barvnih Maskra- kor je bila zadnja leta Kajti pn-j tm% ki so mi de|aK veHk ponQS hka, ki se nam je nudila lansko; Seveda, to so pa le bile samo sa- rSI?° J° tUdi- d0br° iz1 se naslednje jutro pre- rabiu; kaj t. omogočeno nam jej budinit sem si takoj pričel mis_ bilo prav do božičnih praznikov, liti (Ia ^ morda res kaj resni- z čiščenjem zemlje in z oranjem. ce na tem Takoj vStanem se ob-kar je marsikateremu pripomog-j lečeni in urno odidem. Ko dos. lo, da bo s prihodom spomladi| peiT1 do onega prostora, kjer sem preje imel pripravljeno, ime! nastavljene pasti, takoj za- t oli ko zemljo za razne pridelke. , j pazim med ffOStim dračjem in Da so zelo kritični časi za niž-j travo, da se nekaj črnega giblje 'v jega in srednjega farmarja, je i" bil sem od veselja ginjen, ko gotovo vsakemu dobro znano In če bo šlo še kaj časa tako na- Posebne vrste zagonetka je bila že odnekdaj vsem — Rusija. Že stoletja se govori o ruški sfingi. Amerikanci hodijo drug za drugim v Rusijo, da bi spoznali, kako se tam stvari pravzaprav razvijajo, a iz vfeega, kar nam poročajo, zija le velika sfinga, vse jim je zagonetka, in večinoma so njih poročila zgrešena. Saj tudi drugače biti ne more. Ne poznajo ne jezika, ne zgodovine, ne ruske duše. O vladi, ki je zdaj na krmilu, se mora reči, kakor pač o vsaki vladi, kakor pravi pregovor: "Vsaka lisica svoj rep hvali." Skozi vladne oči se resnici ne pride do dna, najmanj skozi bolj-ševiške oči, ki trpijo na očesni bolezni nemogoče utopije. Svet bo še dolgo zrl v rusko sfingo-zagonetko. Zdi se mi, da je pravo zadel Mr. Sensonov, ruski socialni revolucionar, ki zdaj predava po Ameriki, ko je izjavil, da bodo sovieti propadli, ker morajo propasti, ko so nemogoča utopija, sanjarstvo, a "ozdravljenje bo prišlo iz ruskega naroda samega." Vsako zunanje poseganje v ruske razmere prav nie ne pomaga, in bo zadelo na odpor tudi pri onih, ki sovjetom nasprotujejo, in tem nasprotuje — ruski kmet, toraj fuski narod sam. Ta narod bo svoječasno rešil zagonetko, in to tako temeljito, da se bo čudil svet. Potem bo svet Rusa in Slovana tudi — spoznal — — ii 99 vidim, da sem vendar enkrat nekaj vjel. Nato pospešim korak in v svoji neprevidnosti stopim z nogo v mehka in močvirnata tla, ki sem bil takoj z eno nogo do kolena v vodi in blatu, in re-' čem vam, da sem imel smolo, ko' sem hotel izvleči nogo ven, mil je hotel moj gumasti čevelj no-| tri ostati in bil'sem v opasnem,! neljubem položaju, ker mi je vo-da v notranjost uhajala in mi je! tucli nevarnost pretila, da bom ki izkoriščajo ameriškega farmarja in so pod vplivom Wall streeta, se dan za dnem lahko o-pazi. Vsled sramotno nizkih cen, katere plačajo za razne pridelke, je že 'marsikaterega farmarja spravilo v to, da je prodal svojo premičnino in šel v mesto, s tre- Mj|Jj ___ _____ buhom za kruhom, iskati si deia! moral iti bos domov. Ko se mi je v nadi. cfo. si izboljša svoj bedni j končno posrečilo priti iz neljube-položaj življenja. Marsikateri1 položaja, sem se previdno bo tudi letos tak, ki ne bo mo-|približal na prostor, kjer seni i-gel plačati svojih visokih dav-' nastavljene pasti. Bil sem kov. Sicer se vedno nekaj govo-v zopet presenečen kakor še men-ri in piše, da se bo kaj naredilo nikoli preje ne tako. Bil sem v prilog farmarju. Ali take go- tako razočaran kot očka Zafrk-votice, ki ne pridejo do dejanja, » kaclar mu poštni sel prine-smo se jim že tako privadili, da,: izgleda joče pismo; pri- jih smatramo za same prazne čakujoč še kak preostanek po-bajke. Vsled tega se je-par tu-! ko j nega Miljonskega fonda. In kajšnih mojih sosedov, tujerod- namesto tega dobi kak oster, cev za par mesecev naselilo k|Prav oster protest, ki ga pa v -Beli reki — White River, ki je: svPi' velikodušnosti do sloven-oddaljen 8 milj; poizkusit svo-' skega delavca ne objavi. No, da jo srečo s tem, da bodo lovili! ne boste v skrbeh kaj se je vlo-vsakovrstno divjačino in živali,:1? vam povem,.da se je vjel veki se nahajajo ob tej vodi in či- gar kože so baje drage in se jih prav lahko proda. Kakor sem slišal, dobi za kožo, ako je prvovrstna, od takozvane divje podgane, "Maskrat," cela dva in pol dolarja, torej 25 centov več, kakor pa sem dobil za kravjo kožo, ki sem jo prodal, ki, je vagala celih 56 funtov. No, aH bi se vam lik črn maček, ki je z godrnja-vim mijavkanjem z zaupljivim gledanjem zrl na mene, da bi ga oprostil neprije.tnega položaja. Ker ga nisem hotel kar tako pustiti, sem se previdno približal, pritisnilna vzmet pasti, nakar je takoj z' velikimi skoki po treh nogah ubral pot proti domu. Ko tako gledam za njim, vidim, da grda, sem st mislil, mogoče me bo spravila v veliko zadrego, in to zato. ker nekaterim ljudem je ljubša taka žival, kot pa otroci. r.. 1 I • ____ da bi dotični sosed zasledoval ©-nega človeka, ki je povzročil zk> čin nad njegovim mačkom, kf mora za nedoločen čas po treh nogah hoditi. Jaz ne bi tega nikomur povedal, pa ker ste zanesljivi. sem prepričan, da ne boste to tajnost nikomur povedali. Ker sem videl, da je vse moje prizadevanje, trud in upanje, da bi kak dolar pridobil na bolj lahek način za- mene nemogoč, sem enostavno odvezal pasti in ogorčen šel proti domu.* Med notjo sem si mislit: Ej Rudolf, če boš ti tako Maskrate lovil, ne boš niti za sol zaslužil, 3e manj pa za tako prepotreben tobak. Ko sem dospel domov, me mo-i» boljša polovica takoj vpraša, kje sem toh*ko časa bil. Jaz ji tako r povem moj doživljaj. Ona pa se hudomušno nasmeje in reče: Kaj se pa neroda takega dela lotiš, ker nisi za to, pa tudi moker si, pojdi se preobleči, da se ne prehladiš, tačas ti bom pa napravila zajtrk. Seveda, po sebi razumljivo, jaz sem bil s takim predlogom popolnoma zadovoljen. Ker sem bil pred par dnevi izvršil "eksekucijo" nad lepo rejenim, mojim ščetincem sem imel povoda dovolj pričakovati okusen zajtrk. In res kmalu na to prinese in postavi pred menoj nr\ mizo poln krožnik le-po-dišečih pečenih, klo . . . Ojoj tega pa ne povem — mogoče bi zopet povzročil veliko senzacijo med vami, tako kot lansko zimo. kar bi mogoče imelo za posledico, da bi izgubili par funtov na svoji teži, kar pa vam itak ne želim, sicer jaz^ie bi tega vedel, ali ko je gospod urednik opozoril mojo osebo v lanskem dopisu. da naj ne delam takih in e-nakih skomin med našimi čita-telj i. sem sklenil takoj, da zana-prej molčim. Zraven tega, bi pa mogoče še prišer v veliko nemi-s lost med našimi farmaricami, ki bi se hudovale nad menoj, čes-vsaj to naj bi ne trobil v svet inj izdžkjal naših tajnosti, posebno' ker nima nikakega dobička od tega. ampak nevoščljivost. In lahko se primeri slučaj, da mi sčasoma kateri izmed njih zabrusi v obraz, da naj o lepih gnja-tih. dišečih* klobasah in okajenih rebrcah v prihodnje držim svoj. "jezik" za zobmi. Da se pa kaj'1 takega ne primeri bom rajši zaključil-moj dopis, in v prihodnjič rajši kaj drugega povedal. Zdravo in srečno Novo leto. vam želi Michiganski Farmar. -o- Chicago, IU. Naša naselbina se marljivo pripravlja za sprejem gostov in glavnih uradnikov K. S. K. J.,! ki pridejo k nam prihodnjo' ne-! deljo, povodom katoliškega sho-! da, ki se bo vršil 20. jan. t. I. j Vsem gostom in glavnim urad-j nikom kličemo dobro došli v na-j šo sredo. — Te dni se je oglasilo pri nas več gl. uradnikov K. S. K.! J., kateri so potovali skozi našo naselbino v Joliet k letni se-! ji in umeščenju novih gl. urad-' nikov, ki so bili izvoljeni na zad-' ji ji konvenciji v Cleveland«. — Mr. John Jexich, urednik našega lista in Mr. Martin Kre-mesec sta odšla v Joliet k letne-' mu zborovanju Jednote. « — V naši cerkvi sv. Štefana so se poročili ženin George Hu-sich z Agnes Požek, priče sta bila Mr. Rudolf Pete in Mary Skale. — Ženin Anton Kovačič z nevesto Miss Mary Vipavec, priči sta bila Frank Andrejašič in Joseph Znideršič. Novoporo-čencem že|imo obilo sreče in božjega blagoslova. .—- Gospa štorklja se je oglasila pri družini Frank Koren in pustila krepkega sinčka, katerega so. krstili za Ivan Andrej. Kumovala sta Andrej in Marija Koren. TO IN ONO. mogoče čudno zdelo, ako vam je zavzel smer proti mojemu so-povem, da so se pojavili taki na-'sedu. O ti salamenska. mrcina Obnova dela v zasedeni Nemčiji. Po francoskih vesteh se je v rurskih rudnikih nakopalo v tednu od 10. do 15. decembra 966.-000 ton premoga in 125.000 ton koksa, kar pomeni 56 odstotkov normalne produkcije pri premogu, in pri koksu 30 odstotkov. ŽiVljenje naših izseljencev v Ar- Kot svarilen opomin onim, ki se izseljujejo v Argentinijo, naj velja poročilo dveh naših izseljencev, ki sta iskala zaslužka v tem kraju. Prvi piše, da se potrebujejo delovne moči samo pi*i pofjedelstvu. Izseljenci, k i iščejo zaslužka drugod, padejo redno v največjo bedo. Znati se mora vobče španski jezik; za tehnične stroke se zahteva še francoščino in angleščino. Kdor nima priporočilnega pisma na gotovo podjetje, naj ne hodi v Ar-gentinijo. — Drugi izseljenec poroča, da je kljub pripravljenosti prevzeti vsako defo, iskal zaposljenja sedem tednov. Končno je bil sprejet v tvornici mesnih izdelkov 40 km daleč od Buenosaires. Delovni čas traja od jutra do večera. ,Plača majhna, izplačevanje neredno. Pivi mesec je čakal 17 dni na izplačilo zaslužka. Neki delavec istega podjetja je ostal dva meses-ca brez plače. Ko je zapretil, da ustavi delo, ^ je daf odstraniti poslovodja po policijskem organu s pripombo, naj vpraša čer 14 dni po plači. Izseljencev je v Argentiniji ogromno. Mnogi skr-be samo za to, da se čimprej vrnejo v domovino. Tudi v Argentiniji se pripravlja nov zakon, ki hoče omejiti priseljevanje samo na poljske delavce. New Y or ski hoteli. V New Yorku zidajo sedaj 20-novih hotelov, ki bodo imeli 5000 sob in okoli 15.000 postelj. Stali bodo 55 milijonov dolarjev. Vseh hotelov bo potem v New Yorku 300. -o- Prodajalec amuletov. , A^nulete imenujemo obeske in druge take stvari, ki nas varu- 1 jejo bolezni, smrti, ran itd. Ko je armada turškega paše Dervi-ša oblegala mesto Batum ob Onem morju, se je pojavil nekoč v taboru neke. vrste moha-medanski menih z ognjevito zgovornostjo je slikal vojakom veselje, ki jih čaka v nebesih, zraven jim je pa prav na skrivnem prodajal amulete in sicer za drag denar. Paša Derviš je govore rad poslušal, saj so vzbujale vojake k hrabrosti; ni se mu pa dopadlo. da je menih prodajal amulete. Poklical ga je k sebi. "Poslušaj me."brat moj," ga je nagovoril. "Božja milost in Mohamedova pri prošnja sta me obvarovali doslej smrti in sovražnih krogel." Sedaj se me pa polašča slutnja, da bom v prvi bitki padel ali pa da bom smrtno ranjen. Slišal sem pa, da i-maš amulete, čudovite moči. Rekli so mi, da nabenega vojaka, ki je kupil amulet od tebe. sovražna krogla niti oprasnila ni. Rad bi bil pomirjen in te vprašam, če imaš morebiti tudi zame kakšen tak amulet." Menih je pritrdil, zahteval je pa dva tisoč piastrov za čudovito sredstvo. Paša mu jih je takoj odštel, menihu so še oči kar svetile. Vzel je amulet iz ovoja in mu ga je izročil. "S^edaj pa, dragi moj prijatelj/* reče paša, "mi še pokaži, kako moram amulet nositi, da ga napačno ne obesim in da ne zgubi tako svojih moči." "To je čisto enostavno,** reče menih, "naredi takole r in dejal si je vrvico, na kateri je vi-sel obesek, okoli vratu. "Tako," pravi nato paša Derviš, "sedaj pa stopi par korakov nazaj v o-nile kot. Poskusil bom tvoj a-mulet, če je dober/* Vzel je re- " volver in govoril najprej: "Če ti krogla iz tega revolverja ne bo nič naredila, bo denar tvoj. Če te pa ranim ali usmrtim, si pa sam kriv." Na kolena je padel menih, dvignil roke in prosil je:. "Nikar ne streljaj, paša, nikar!** "Kaj? Ti se bojiš? Pajmaš a-mulet na vratu!" Menih je obesek odtrgal, ga vrgel proč in . prosil odpuščanja. 4'Vidiš, ti malopridnež ti, kako grdo si goljufal uboge vojake! Odpustil ti bom in te spustil, a dati moraš vojakom ves denar nazaj, ki si , jim ga zvijačno izvil. Če ne, boš pa takoj obešen !*' Menih je dobro vedel, da paša ne razume nobene šale in v desetih minutah ■ :•■ d r"-; i - -k M 1-1 Ameriška Slovenka* POSLEDICE DOBRE VZGO- ti masi. večkrat v tednu je pi*-JE. t jela sveto obhajilo, za svetno ve- (Dalje.) sel je se pa ni brigala. Prav vs- _- ,--led tega so se ljudje nemalo ču- Ce pusti koktja negodna pisce- dili, ko so culi, da je stopila v ta pa se ne zmeni več zanje, je zakon in vzela za moža kot 20» to nekaj protinaravnegatako letna nevesta svojega striČnika nenaravno je tudi, ako bi se ma- stotnika Pavla Carre de Malti za vse prej brigala, nego za berg. Storila je ta korak, da je svoje otroke, ki jih docela'pre-, ustregla starišem, ko se je po-nusti plačanim .varuhinjam in prej tudi posvetovala s svojim nezanesljivim osebam. j duhovnim voditeljem; pa tudi iz Ce so danes razne kaznilnice P1««*«*? namena, da bi nam- jsevali----r P - 0 ce se množi število mladostnih Boga C a so danes razne Kaznmuic •-------.. . .7 . , pobo^jševalnice prenapolnjene, reč ^pridobila svojega sorodnika se množi število mladostnih Boga. zločincev. Če mladiči komaj ča-j Da bi izvršila ta načrt in pri-kajo, da se izmuznejo iz okrilja vedla svojega moža na pot kr-domače družine, moramo kriv- ščanskega življenja, je bilo tre-do zvračati najprej na neizkuše- ba mnogo žrtev. Izpočetka je bil ne, nepoučene, zlasti pa na lah- stotnik gluh za vse lepe besede in srečno Novo le- i *__I_^ !«* Va «>AKri tnof AI^A « a f t*/\«o mt«i/l a * govor zasukati na veTske zadeve ter tako tudi drugim koristiti Njena apostolska gorečnost jo je nagnila, da je 1. 1872. ustanovila v Parizu cerkveno društvo svetnih gospa, ki se imenujejo "Sestre sv. Frančiška Šaleškega." Namen te družbe, ki še danes s pridom deluje, je res plemenit članice se trudijo, da bi se versko življenje po družinah čedalje bolj krepilo in razvijalo. Družba ie imela 1. 1906. že 8000 članic. Gospa Carre je bila do smrti nje glavna voditeljica, ne da hi pri tem zanemarjala dolžnosti, do svojega moža. Splošno spoštovana je umrla 18. januarja 1891. Cerkev ji je kmalu nato priznala naslov "častivredna" ter dovolila, da se sme pričeti zanjo svetniški proces. (Dalje prih. sredo.) -o- DOPISI. Eveleth, Minn. Cenjeno uredništvo: — Prej ko vam kaj sporočim, vam vo- komiselne in brebrižne matere, in prošnje svoje mlade žene; bil ki jim je še beseda "vzgoja" po- je namreč osoren in brezobziren vsem tuja. Ne tajimo, da je ne- vojak in nagle jeze. Ker se Ka-broj tudi drugih krivcev, ki kva- tarina v marsičem ni mogla prila- rijo mladino; med te prištevamo žalostne socialne razmere, ki odtegujejo otroke paznemu materinemu očesu; kajti na stotine je "gospodinj", ki niso več gospodinje in ne prave matere, marveč delavni -stroji, katerih o-troci so dan na dan prepuščeni samim sebi. Napoleon I. se je nekoč raz-govarjal v duhovito gospo Cam-pan o vzgoji. Vprašal je končno, kako bi se omogočila temeljita vzgoja po vseh družinah. Plemenita gospa je odgovorila kratko, a jedrnato: "Dajte nam dobrih mater!" — "Da, v tem odgovoru tiči cel vzgojni načrt, in sicer najboljši," je odgovoril Napoleon. 44 Dobra gospodinja je najboljše hišno orodje" pravi narodni pregovor. Naj pokaže še naslednji zgled, kako blagodejno vpliva vzorna gospodinja na ves svoj dom! V Rimu se bo v doglednem času dokončala razprava o pro-glašenju častivredne Katarine Barbare Carre de Malberg med blažene. Umrla ie ta blaga gospa 18. januarja I. i8qi. blizu Me-tza (Lorry). Njen oče je bil vinski trgovec v Metzu. Preskrbel je hčerki krščansko vzgojo. Šo-Jala se je do 16. leta. Že v teh letih je razodevala nenavadno resnost. Vsak dan je bila pri sve- liti se moramo častitem sestram ker so imele veliko dela, predno so naučile otroke, da so nam tako lepo časti tali spomin na malega Jezuščka v jaslicah. Vstop na zabavo je bil prost. Otroci so dobili lepe božične darove. Gospo župnik so vsakemu šolarju, fantkom in deklicam darovali zlato svetinj ico, na kar so lahko ponosni. Pa naj se oglase s publičnih šol, koliko so dobili darov od profesorja. Na božični dan se je bralo pet sv. maš, prva je bila kot pol noč-niča ob peti uri zjutraj, ifi potem vsako uro ena do desetih. Cerkev je bila polna, takorekoč natlačena vernikov. Ljudje so še vedno verni in imajo še vedno srce do cerkve in duhovnega pastirja .To nam tudi božična ko-lekta dokazuje, ker se je letos $200.00 dobilo več kot lani. Letošnja kolek ta znaša $612.00. To je lepa svota za tako malo fa- hladi, boleha in hira, dokler ne shira ob talcem nespametnem ravnanju. Najboljša voda za zalivanje je deževnica. Tudi voda iz potokov in rek je dobra. Manj primerna je studenčnica, ker ima v sebi največkrat apno v taki obliki, da ga rastlina ne more uživati. Če nimaš dru^e vode, pusti stati studenčnico ves dan, ali vsaj čez noč. Če le moreš, nesi cvetlice na dež, seveda je umeti ob rahlem dežju. Ploha ti vse polomi in mrzli jesenski ali zimski dež seveda tudi le škoduje. Zalivaj tudi poleti le, kadar je treba, ne vsak dan ali vsak drugi dan. Včasih imamo poleti deževno vreme, zrak je vlažen in zemlja se ne izsuši. Treba je torej manj zalivanja. Nasprotno je pa ob hudi vročini, ko pihajo topli vetrovi, prav kmalu Modri mož umrl. New Yorku je umrl kratkim kapitan*" Franc W; ki je bil več let kot "modri ena največjih privlačnosti v nem cirkusu Barnum. Ko so ga secirali, so videli, da ni bila modra samo koža, temveč tudi možgani, srce in vsi drugi orgaai. Pravijo, da je bil zato ves moder, ker se je pred 40 leti v Avstraliji zastrupil; delal je tam T rudnikih kot inžener. goditi njegovim nazorom, jo je zavračal, češ, da je omejena in neolikana. Grajal jo je včasih celo v navzočnosti tujih oseb, kar je povzročilo rahločutni ženi nemalo gorja; toda vse je molče prenašala ter izkazovala možu še vnaprej občudovanja vredno ljubeznivost in naklonjenost. — To je zmedlo trdega, vojaškega moža. Njegovo srce: se je omehčalo in že 1. 1852. so videli stotnika iz Metza zopet pri mizi Gospodovi. Gospa Carre je bila v resnici krščanska žena in mati, ki je vse storila, da bi vsadila svojim o->trokom v srce zadostno ljubezen do čednosti. Bog je poklical vse, razen enega, v zgodnji mladosti k sebi; a tudi ta ni dolgo živel. Izvolil si je vojaški stan. Kot častnik ie po zgledu vzorne matere javno in brez strahu izpričeval svojo vero. Ko je v svoji bolezni zadnjikrat prejel sv. popotnico, je želel, naj bi bili navzoči vsi njegovi tovariši, da vidijo, kako umira krščanski častnik. Kot spremljevalka svojega moža se je morala gospa Carre udeležiti marsikatere slovesnosti, pa tudi svetne zabave. Vsi, ki so jo videli, so morali občudovati njeno preprostost, skromnost, ljubeznjivost, zlasti pa spretnost, s katero je znala po- to, da bi vam Bog dal obilno sreče in božjega blagoslova v vašem delu, kakor tudi vsem našim Evelethčanom veselo Novo leto, da bi -se kaj bolj zanimali za naše kotičke, kakor pa so se prošlo, staro leto. Nikar ne recimo prej, da smo katoliki, predno se ne izkalemo. Naročajmo si katoliške liste, ker tu je naša prava pomoč pri družinah, če či-tamo tako lepo čtivo, kot ga prinaša Edinost in Ave Maria. Sedaj imamo tudi priložnost se naročati za našo mladino na angleški list: "St. Francis". Sedaj se ne moremo izgovarjati, da naša mladina ne zna brati, ker ta list se izdaja sedaj v angleščini. Opustimo vse drugo časopisje, ki nas odvrača od naše ljube vere. # Dragi Eveletčanje in Evelct-čanke, res ie nastal hudi mraz tukaj po Minnesoti. radi tega pa naj bodo naša srca bolj goreča visno ^ pr0stora, kjer shranjaš za vero in katoliško čtivo. Ni- CVetIice in od posod, v katerih kar se ne ustrašite, če pridejo Vj rastejo. Prevelika mokrota po vašo hišo agitirati za katoliški, kvaH prst in korenine začno gni- ~ . . . treba vode, včasih celo po dva- ro. Smo verni m radi tega tudi . . , ^ . . -ji- krat na dan. radi izpolnujemo svoje dolžnosti do naše cerkve. • Pred Novim letom smo imeli hudi mraz, štirinajst pod ničlo, seveda staro leto mora za vrši ti svoje delo. Novo je pa takoj na boljše obrnilo.^V starem letu smo se še precej dobro imeli in Bog daj, da bi nam v novfem še boljše šlo. Delavske razmere so ponavadi vedno-enake. Tovarna za cink obratuje še vsaki dan. Ceglana pa bolj pomalem. Tako je tukaj v Canon Cit>'. Vsak ima kakšno delo, samo da se le preživi. Pozdrav vsem čitateljem Edinosti in srečno, veselo N«vo le-( to 1924. A. S. CVETLICE. O zalivanju. Ves čas zimskega počitka je zelo važno, da prav malo zalivaš. Zadostuje dva- do trikrat na mesec ali še manj. To je od- Kako hitro lahko beremo. V zadnjih časih so napraviti več poskusov, kako hitro človek lahko bererCuditi se moramo trn ne moremo vrjeti, da lahko v ni minuti mirno preberemo 5» besedi, včasih celo 800 besedi. ^To je pa toliko kot 60 vratic srednje dolžine. Na eno črko prideta samo dve stoti nki sekunde. Se ve ta hipek ne zadostuje, da obliko črke natančno spoznamo, jo kar nekako uganemo. Oka Ne zalivaj ob hudi vročini, ka- Usedam bliskovito hitro sledi, dar solnce pripeka in ne pusti, en traja samo eno pet- Naznanilo in zahfala. S tulnim srcom naznanjam, fsem prijatelom in rodbini po ameriki da meje zapistila moja tivarišica. zmalim sinekom komaj dva tjedna starim: Marija Kostric Dne 20. decembra, ob 3 35. vori. zvečer., je merno v gospodu zaspala, previdena s sv, zakramenti, za vmerajoču. vu starosti komaj 23 let. meje že mogla zapistiti. strašno — žmetno sam se vzeu- čas da sam po pisau tou žalostno prigod-bo. zato dasva šče komaj 11 mesecov fkiip živela, vu zakonskom stani in t#eje tak hitro mogla — zapistiti na tom svejti. Zapistila je tu vu ameriki. mene in malega franceka in bra-tanca Michael Haklin. v starom kraji Oču in mater ednog brata dvej sestri, in Mamico. Tak zatem se naj Opervim. lepou zahfalim gospodi Pliva-noši. tam vu Chestertom, Ind. Cerkve Sv. Petra, gde je pokoj-nica bila sprevojena. fpočitek Kak vam je že tou znano bilou. vu listi Edinost steru je po pisau • naš dobru znani Mr. A^ Glavach. is Chicage, se jemu"praf pre srčno zahfalim za lego-vo dobru delu. zatem se Lepou zahfalim naj perle Mrs. Rozi Kavaš in Mr. John Kavašu za jeva dobru in teško terplenje. in za spri-jem vjeva hiži. gda je pokojnica zbetežala in potem nas tudi tam zatismla. Bog jima plačaj či sam jas nej mogeu zadosta. zatem se lepou zafalim Mrs Posedi in Mr. posediji za juvu pomoč pri betežni in pri Sprčvodo. zatem se Lepou zafalim Mrs Murti. in fsem prijatelom f porter Ind. ki so se vdeležili sprevoda. Zatem se lepou zahfalim. v sem ki so se vdeležili — iz Chicage. kakti najnomi Kumi in botri, franc in Cecilija Hor-vath. in bratanci Michael Haklin, in mrs Haklin. afiitem fsem deklan kakti Antonia Glavač in Ana Gerič in Leni Vuk ka so Joj^ prinesle lepe vence za na grob. Bog vam plati na fsem skup. zatem se lepou zahfalim Mr. A Glavači da se je vdeležu tak daleč od jegovega dela. in semi je ponudu za pogrebca. in "iije biu sigdar na lečeni za pomoč, gde kodi sam biu je Mir Glavač nej svalo svojuf pumočjof. in tudi zdaj dasanga niti mislo nej dabi mogeu priti tak daleč, zato sejemi posebno lepou zafalim in ga priporočam fsem Slovencom, serom okoli Chicage Bog i emu stoteru krat poplačaj. . šče enkrat se lepou zahfalim fsem skup lepa fala tijpa draga tnoja tivarišica. počivaj v meri božen. in večna luč ti naj sveti zatnjočiva Tohn Kostric tivariš in Francek sinek, zatem Mi-chale Haklin in Treza Haklin. Chicago 111. Jan 15. 1924 list; nikar se ne izgovarjajte, da nimate denarja. Sedaj vam je na razpolago katoliško čtivo v slovenskem in angleškem jeziku. Zatorej posegajmo prav pridno po tem prelepem katoliškem čtivu in zmaga nam je zasigu-rana. Priporočaj mo tudi to naše prelepo katoliško čtivo onim. ki so na duhu bolni in imajo mreno preko oči, sčasom se bo tudi njih pridobilo v naš močni tabor in bodo potem kaj hitro pokazali hrbet zapeljivemu, ničvrednemu čtivu. Sedaj pa pozdravljam vse bralce Ave Maria in Edinost A. N. -o- Canon City, Colo. Prosim g. urednik malo prostora v listu Edinost. Poročati hočem, kako smo se imeli o božičih praznikih. V nedeljo pred Božičem so imeli otroci v šoli lepo zabavo s programom. Zahva- J.KOSMACH z 804 w. 2and St. Chicago. HI Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ TA. KLTUČAVNIC IN , STEKLA. Naiboliše delo. nainižie cene Prevzamem barvan ie hiš zunai in znotrai. i/okladam stenski oaoir. Tel.: Rosevelt 8221. L. STRITAR 2018 W. 21st Place v Dovaža premog — drva — prevaža pohištvo in vse kar spa da v to stroko. Vsem se najtopleje priporočaf Pokličite ga po telefonu! tj. Posledica je, da tudi prej krepka in zdrava rastlina pogine Kadar misliš, da rastlini primanjkuje vode. vselej potip^j in preizkusi s prstom tudi malo bolj globoko, in zalivaj le. če je prst tudi v notranjosti skoro suha Kakšna naj bo pa voda? Dobro si zapomni: voda mora biti zmeraj mlačna! To velja tudi za poleti in takrat še prav posebno. Kajne, kako je neprijetno, ako te zaloti mrzla ploha med vročim delom! Mraz te trese fn neredkokrat je posledica prehlajenje. Podobno je tudi s cvetlicami. Tudi rožica se pre da stoji voda v podstavkih. V podstavkih sme stati voda samo pri nekaterih vodnih rastlinah razen tega pa še pri mladih o-ldandrih poleti, kadar rastejo. Zalivaj vedno dobro, da voda spodaj odteka!. Zelo dobro je tudi, če večkrat temeljito poškropiš listje. Ce mmas za to posebnega orodja, je dobra tudi krtača, ki jo pomočiš y vodo, potem jo pa otresaš v cvetlice. Akp se boš ravnala po teh nasvetih, ti bodo tvoje ljubljenke W>gato poplačale trud z lepo rastjo ter dolgotrajnim, fo Vras-nim cvetjem, St^re dekleta navajajo v po-' govorih vedno vzroke zakaj so samice, kakor, da bi ljudje ničesar drugega ne mislili kakor to. desetinko .sekunde. Če vznemtr-ljivo beremo, pomagamo očesu tudi s premikanjem glave, ki mu sledi. Navadno se vidi, kakor bt bil v knjigo zatopljen bravee popolnoma miren. Pa ni tako. O-česno mišičje deluje neprestano. Pogled plane na začetne črke v vrstici, zagrabi sosednje, a jih ne vidi razločno, plane bolj na sredi itd. To se ponovi štirikrat do šestkrat, kakor j« pač vrsta dolga. 2e pred koncem vratih se obrne oko le na zabele prihodnje vrstice, in tako naprti uro za uro, stran za stranjo. V stotinki sekunde lahko zagrabimo več besed i ^ naenV^. ^ stotinki sekunde Se lahko pravilno beremo besedo, obstoječo iz sedmih črk. Čim manj kdo misli, temveč govori. NASI ZASTOPNIKI(ICE) NA STANOVANJE, se sprejme ženo ali dekle, če bi katero veselilo živeti poleg druge naj se zglasi na: 2300 — So. Hojme avsnue. CHICAGO, ILL. ..... POZOR! Te dni smo prejeli novo zalogo vsakovrstnih knjig iz stare domovine. Kdor si želi kakršnokoli slovensko knjigo, naj piše po naš cenik, ki ga dobi brezplačno. Pišite takoj! Knjigarna Edinost 1849 — West 22nd Street, CHICAGO, ILL. Naš glavni in potovalni zastopnik za vse naše liste "Edinost", "Ave Maria" in je Mr. Leo Mladic h iz Chicago, III. On je pooblaščen pobirati naročnino za naše liste, oglase in vsa druga razna naročila, ki so v zvezi z našimi listi. Je pooblaščen tudi pooblaščevati po naselbinah nove zastopnike in zastopnice. LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE) OHIO. Barberton, Ohio. — Mr. Frank Zu-| pančič, Mr. Joseph Lekšan. Bridgeport, O. — Mr. Ludovik Hoge Rice, Minn. — Rev- John Trobec. » Tower in Soudan, Minn. — Mrs. P. Loushin. Virginia, Minn. — Mrs. Sterbenc. McKinley, Minn. -» Mrs- A. Hegtef* Hibbing, Minn, in okolico — Mrs. Mlakar, ILLINOIS. Aurora, 111. — Mrs. M. Vesel. Chicago, 111. — Mr. Loo Mladiek Mr. Fr. Koren, Mr. Andrew Glavach. Joliet, 111- — Mr. Marko Bltith, Mr. Jos. F. Muhich, Mr. Patil J, Newburg, O- —'Rev. J. J. Oman' L ^U"0!?;, t t • 1. a w t « i. d 1 i Li Salle, I1L — Joe Lesjak, Annie Mr. Jakob Resmk | Qvnik Cleveland, O. — Mr. Frank Suha- ^ ^ Waukegan, m. - dolnik, Mr Anton Strniša, Mrs. Mr Joseph Drashic?. u JL!crft J' ^I9' ^n^?a5paalpwria» In> ^ Mr, Zab^ov*. f «vm° 1 I T\!r*tJ Z'Ci [Springfield, 111. - Rev. UkrtJnV. t&Qrawood, O. — Mr. John Mesec. Kožar. Notingham, O. — Miss. Mary Bradley, HI- — Mr. M. Sraoley. Mrrtek. , - ^x Lorain, Ohio, Miss Mamie Peru- Milwaukee, Wis. — Mr. Steve Hoy- PENNSYLVANIA. | Mohork* H,* Ambridge, Pa. — Mrs. Jennie Svegel. Sheboygant Wis. _ Mr. Proaar, Beadhng Pa. - Mr. N. Simonič. j Mr John Udovich. Pogačnik f Burdine, Pz. - Mr. John Krek j Broo"yn; N" ,Y . ~ Jo'' Sk"b* BS£j"?oWn' Pi' ~ M" J" Pin,ar' Gcwanda!°N. y!- Va.e„«ia DoU«r. ■ VSEM NAROČNIKOM! Naznanjamo, da smo te dni razposlali vsem našim lokalnim zastopnikom stenske "koledarje, katerega dobi vsak naš naročnik brezplačno. Zglasite se pri našemu zastopniku v naselbini in ga boste dobili. Za slučaj, da bi jih njemu manjkalo pišite nam in ga bomo vam poslali. Uprave Edinosti. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. vr. Cenjenim naročnikom in vsem prijateljem in dobrotnikom lista Edinosti v Clevelandu in vsej državi Ohio naznanjamo da jih bo te dni obiskal naš po tovalni zastopnik Mr. Leo Mia dteh, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Edinost in Ave Maria. Kakor tudi za knjige, tiskovine in oglase ter vse, ki je v zvezi z našim podjetjem. Cenjene rojake ift rojakinje prosimo, da mu gredo pri tem težavnem delovanju za katoliški tisk na roke in Wiu pomagajo istega širiti, da se ga zanese v sleherno slovensko hišo v vsaki naselbini. Potreba za katoliški tisi je velika, kar menda ni treba še posebej povdarjati. Zato vsi na delo in pomagajte zastopniku, da list pridobi kar največ novih na -očnikov. Canonsburg, Pa. — Mr. Mihael Tomšič, Mr. John Pelhan, Mrs. Mary Bevc, Miss F. Mohorič. , Forest City, Pa. — Anna Grčman Miss Mary Svete. Imperial, Pa- — Mr. Paul Jamnik. Johnstown, Pa. — Mr. Andrew To-mec. Moon Ran, Pa. — Mr. Jakob Draš-ler. Olyphant, Pa. — Miss Mary Zore. Pittsburgh, Pa. — Mr. John Golobič, Mr. J. Bojane, Mr. Geo. Wese-lich. Steelton, Pa. — Mr. Anton Male- sich. Mrs. Dorothy Dermes- ^ MINNESOTA. , Gilbert, Minn. — Mrs. A. Preglet Mr. Frank Ulčar. Aurora, Minn. — Mrs. E. Smolich. Biwabik, Minn. — Mr. Frank Glo-bokar. Chisholm, Minn. — Mrs. Barbara Globočnik, Rev. J. E. Schiffrer, Mr. John Strle. Ely, Minn. — Mr. Jos. Peshel, Mr. J. Otrin, Mrs. V Marn. Eveleth, Minn. — Frances K vate r-nik, Johana Kastelic in Antonia Nemgar. Greaney, Minn. — Mrs. U. Babich. Eveleth, Minn. — Antonia Nemgar, Johana Kastelic, Kvaternik Frances. Mountain Iron, Minn. — Mrs. Lucija Kralj. New Duluth, Minn. — Mr. M. Spe-har, Rev. A. Pirnat. New York, City. — Rev. P. Benin- gen Snoj, O. F. M. Newark, N. J. — Mrs. Johana Mer- zek Denver, Colo. — Geo. Pavlakovich. Leadville, Colo. — Mrs. Bradač h in . Rev. Miklavčič. Pueblo, Colo. — Rev. P. Cyril, O. S. B., Mrs- J. Meglen. Indianapolis, Ind. — Mr. Looit Komlanc. v Thomas, West. V*. — Mr. John La- hajnar, Mrs. M. Bulich. Ahmeek, Mich. — Josephina Hrib- ljan. ^ Calumet, Mich. Mr. J. Musich. Mrs. Mary Klobucher. Iron Mountain, Mich. — Mr. A» Berce. Detroit, Mich. — Mrs. A. Banks in Mrs. F. Plautz. Ruthbury, Mich, in okolica- — Mr. R. Snider; Bridgeport, Conn. — Rev. M. J. Go-k>b. Franklin, Kans. — John Dobravee. Frontenac, Kans. — Joseph Zore. Kansas City, Kans. — Mr. Peter Majerle. Dodson, Md. — Mr. Jernej Intihar. East Helena, Mont. — Mrs. Frances Ambro. St Louis, Mo- — Mr. John Mihe- lich. So. Omaha, Neb. — Mrs. M. Petra- sich. t Valley, Wash. — Mrs. Mary Swan-Rock Springs, Wyo. — Miss. Apo-Ionia, Mrak. Rev. A- Schiffrer. — RAZNOTEROSTI • - "Tako? V prvem razredu? Zakaj si niste naročili kar posebnega vlaka? Kaj mi čenčate vmes! Molčite in plačajte pet kron deset vinarjev, če nočete imeti hudih sitnosti C ""Koliko je po to grošev?" "Ena in pet deset!" "Primaruha, ste dragi!" je vzdihnil Mataj, odštel denar in vzel pobotnico ,ki mu jo je napisal uradnik. "Prosim vas ponižno, nikarte se ne jezite! Pa z Bogom in brez zamere!" Gospod je zaloputnil okence, Mataj pa se je oddahnil globoko in se namuzal zadovoljno: "Hvala Bogu, opravil sem ko-likortoliko poceni! Koliko bi bil moral plačati šele za drugi ali celo za tretji razred, he he! Pa res! He he!" 9- PRVIKRAT V LJUBLJANI. Zadovoljen in vesel, da je teh sitnosti konec, je zadel Ma-tajev Matija svoj ljubi dežnik pa culo na ramo in Veslari s palico počasi iz kolodvorskega poslopja. Prostor pred njim je bil že skoraj prazen; ponehalo je bilo ono živahno vrvenje, ki se "Z Bogom, prijatelj, dober tek!" mu je zaklical mladi mož in odhitel. . Matejev Matija pa se je odpravil dalje in kmalu dospel do Moderni princ na potovanju^ r^ . , 4 o . - • • - • * -i -J Po Nemem te te dni potoval Dunajske ceste. Pn crno-rumem precnici ga je ustavil moz s ^ ^ ^^ črno kapo. Potoval je v tajnem poslanstvu. Kaj imate v culi? ga je vprašal hitro. Spremljal ga je lakaj v gaii. Vo- "Ali ste pa radovedni, he he!" se mu je Matajev Matija ziJa sta se v razkošnem avtomo-smejal široko. "Kaj pravite, kaj bo neki tukaj notri ? Ce ste ptič, bilu. Računov seveda nista spro-pa uganite sami!" | ti poravnala in ako se je drznil "Kaj klobasate! Pokažite, kaj imate, če ne, bo narobe!" ga kje kak hotelir čez nekaj dni o-je osorno zavrnil pusti mitničar. | meniti to reč. je lakaj užaljeno "No, no, vam pa pokažem, saj sami menda ne bi uganili,", dejal: "Visokost bo že plačal!" ga je tolažil Matajev Matija prijazno. "Vidite, malo ajdovca,' Kmalu pa sta princ in lakaj z vso domačega sira in krhljev sem vzel s sabo." Mitničar je nekaj zagodrnjal in pokazal potniku hrbet. Matajev Matija pa jo je počasi mahal dalje. Z radovedno spoštljivostjo, z vzdignjenima obrvmi, nagubanim čelom in siroma odprtimi očmi je občudoval visoke pisane hiše, lične balkone, okrašene z bujnimi raznobrvnimi cvetlicami, stolpke na sela. strehah, raznobojne lepake, reklame deske in izveske, plinove svetilnice in električne varnice, zjasti pa vabljivo blesteče izla-ge vsakovrstnega blaga za velikanskimi okni. Na cesti, tlakovani s kameni, so še huje ropotali vozovi. "Komaj bi bilo, da bi imel oči spredaj in zadaj!" je mrmral sam zase. "Kakšne hiše! Nekatere so višje kakor zaplanski zvonik in večje kakor zaplanska graščina, ki se mi je zdela dozdaj največja zgradba na svetu. Pa koliko debele in tanke drete imajo razpete preko ceste po teh kolih in celo po strehah! Menda suše perilo na njej ali pa nastavljajo ptičem limanice ali kaj?" prtljago brez sledu izginila-. Ko je bila mera polna je policija princa Isenburškega v Koburgu aretirala. In tu se je izkazalo, da je "Nj. Visokost" 24-letni zidar Aleksander Rogge iz Kas- -o- Generalna direkcija državnega računovodstva je izdala pregled o dohotkih iz direktnih davkov in doklad . V Sloveniji so dali direktni davki z dokladami vred v oktobru 9225.381 dinarjev. Od 1. januarja do 31. oktobra t. 1. se je vplačalo v Sloveniji 74,377.046 dinarjev. Oktoberska številka znatno presega (2a 5 milijonov) predvideni dohodek države. -o- Dolg Jugoslavije Franciji. Po francoskih podatkih je bila naša država dolžna 31. avgusta 1922. Franciji 1795 milijonov frankov. Črnogorski vojni dolg v znesku 13 milijonov frankov se mora prišteti našemu državnemu dolgu. Tudi Italiji dolguje naša država 10 milijonov lir. V letu 1923. je bil za našo Nov "zveličar." _ ____^ _ . __ ^^ Naš čas je poln najrazličnej-J državo dovoljen tudi kredit ših mističnih naukov, vraž, ma- milijonov frankov. gizma itd. To je znak velike dir- «evne in moralne krize 20. stolet- Ameriška konjuktura. ja. Zadnje čase se širi po svetu Vsi znaki v ameriškem gospo-nek tajni red. ki se imenuje darstvu kažejo v zadnjih dveh "Zvezda vzhoda" in kojega čla-? mesecih„da se bliža konec hiper-ni nosijo kot znak petero-krako konjukture. Položaj zadnjih ted-zvezdo. Vodi ga Krishnamurti ( nov se večkrat primerja z onim. j . , ... , ... 1 — -—— ----- ——.. „VM se vclm<11 pi unci ja z onim . - - . - J - f I t- 8 „ f f . ' . ^ .TVa Je , p° obstranskem t!ak»- Kcr-se je pa zadel v Adyaru v Indiji. Pristaši tega ki je vladal v jeseni 1. 1920 T? * pojavlja običajno o prihodu vsakega vlaka. Hotelski omnibusi zdaj ob tega, zdaj ob onega, se je rajyi ognil neprilikam in jo reda učijo, 4a se je med budisti krat je ravnotako oslablienie 00- In A i-i 1 n^ ir/\«»rvtri co Kill ^A 1*1!___t____ ' L- rnc^ 1 l^rv^ nyv J.* n _1 __ 1 ' « • « 1 • • 1___f * I__• U_____ ft • • • • I « - .. . . * ' * fj — » a j ^ ----O — j •-'v- j ^ * J J * r> *«v » iki^utii * 11 J v/ in drugi vozovi so se bili že odpeljali in ljudje so se bili razkro- kresal lepo po sredi ceste. Pozdravljal je vsakega gbspoda. ki * * * ' se mu je zdel količkaj imeniten. Tedaj je zaslišal za sabo topot konjskih kopit na kameni- He, he, to je pa pili na razne strani. Na desni je zagledal Matejev- Matija žolto-rdeč voz elek-, , ____________ trične železnice, malo spredaj pa drugega, enakega, ki se je bližal tem tlaku in na tihih kolesih je prihitela visoka kočija; za bra-kolodvoru. ; | datim voznikom je sedel zalo oblečen ošabnež s prekriža nima "Da te vendar !* je vzkliknil poluglasno. "Kako gladko drči rokama ob prsih. "S pota, neroda! Tukaj je za konje in vozove!" "Kdo pa je ta hudi gospod?" je vprašal Matija starega moža, ki je šel mimo njega preko ceste. "Ta je le hlapec, ta, ki sedi zadaj." se je glasil odgovor. "Gospoda spredaj pa ne poznam." "Hlapec?" je premišljal Matija. "Oh. zakaj ni počakal malo, da bi mu jo zasolil tako: Veste kaj, ničemurni možic? Vi ne poznate mene. .jaz pa vas ne. Kaj bi vame! ^akaj ne bi hodil po sredi, če je ob straneh gneča! Ta-j Ant. Mart. $lo'mšeka so je Zbrani se tako grdo zadira!i!?Pisi" so z,ata vr^ni.' Skof i. ____, - . ^ I Slomšek si ie s temi spisi splel po cesti! Konji so pa vpreženi menda zadaj? že narobe!" - Čudil se je pa še bolj, ko je videl, da ni nikjer nobenfe pri-prege rtiti nobenega dimečega se stroja, kakor pri vlaku. Sedaj je mož v belosivi obleki, s črno torbo in svetlo trobento, potegnil na prvem vozu zadaj za jermen. Pozvonilo je, voznik spredaj je odvil močno rumeno kljuko in pisani voz je odhitel po tiru. "Ti spak ti. kako jo pa reže kar sam po sebi!" se je čudil Matajev Matija. "Kaj takega j>a spet ne!" Pred sabo je ugledal nekoliko zakasnelih deželanov s ce-karji in košarmi Mahnil jo je po senčnatem drevoredu za njimi, oziraje se zdaj na levo, zdaj na pravo. Onostran lesene o- pa vi sami, in da vozite vi njega okoli! Vi se mučite z vajeti! „auk s katerim svari in uči svoi graje, na kolodvorskem zgradbišču, gosto prepetem z ravnimi, in pazite na oba konja, hlapec pa lenobo pase in široko sedi na! ljubljeni slovenski narod Pred tračnicami, so sopihali pošastni črni stroji, bruhali debele sive in! boljšem sedežu. Ali ni to narobe svet?" ; j slabim svari, dobro priporoča bele oblake iz dimnikov kakor iz velikanskih pip in prevažali' Ugiobljen v svoje misli, se je Matajev Matija komaj še o!Vsakdo, ki to knjigo prečita se pravem času umaknil avtomobilu. Bistro je pogledal gospoda'pPCniti vcs * vozita hr„ • V t 7v x C , ° lC~ konst 1 1 s. f . , 1 - i I e voz,ta ko.nj ah volov! Kakor sveti Elita v nebesa' Iirsmrti ffOSt Drah. le tuoatam orosevan od nonoldanskeera solnra m voz-' *__1 . . . J tn »mrxi. gost prah, le^tupatam prosevan od popoldanskega solncja, in vozniki, konji in vozovi so se videli kakor iz jesenske megle. "Bog mas varuj — kakšen hrušč in trušč I" si je dejal Mate-, jev Matija iri"\se nekam plaho oziral preko pregrade. "Naposled se jim res kaj razbije ali razpoči in potem utegne še meni kaj prileti na betico! Bog ne zadeni, da —" Zdajci je smuknil mimo mjega kolesar. Prestrašeni Matija je na vso moč odskočil proti cestnemu jarku. Pri tej priči se1 mu je snela cula raz dežnika in padla na tla; jabolčni krhlji so se usuli iz rute na vse strani. Matajev Matija pa je obstal, za-1 pičil palico v pesek in debelo gledal za motorjem. "Oho, ta pa jezdari celo kolovrat!" se je čudil, si mel oči in se krepko počil po stegnu. "Res je, nič se mi ne sanja! Ko bi se mi sanjalo, bi se bil zdaj prebudil po udarcu. Lej, lej, kje je že! Ti kajon, ti onegavi, he he! Kolesi ima pa navitftakoj da mu tečeta kar sami! Kdo mi kaj verjame doma, če jim bom pravil o takih čudežih! Oh, škoda, škoda, da ni Anke tukaj, ali pa vsaj Andraža špehomalha! Tako pa ne bom imel nobene priče! Saj pravim . . ." ' Sklonil se je in začel j3obirati svoje krhlje v culo. "Hahaha, odkod ste se pa vzeli vi, ki uganjate take čudeže !"i se mu je smejal mlad železničar, ki je prišel onkraj ograje mimo. "Kakšne čudeže?" je vprašal osupli Matija. "Jabolka pobirate tukaj pod lipami, kostanji in javori, ha-haha!" se je grohotal oni. "Pa ste res čuden človek!" "Vi Ljnbljančanje ste čudni, vi, ne pa jaz!" mu je odvrnil Matija. "Kolovrate jahate, vozite brez uprežne živine in Bog ve, kaj počenjate še vse ! Pa brez zamere!" f j IZRAZITE SE CVETLICAMI! Naj bo kakorinakoli priložnost — ob rojstvu — smrti — veselju — žalosti — ali karkoli, najlepše se izrate s cvetlicami. Pri nas dobite najlepše "puielce" za ženitovanja. — Za smrtne slučaje dobite pri nas najlepie vtnee. Cvetlice pošiljamo tudi v druge kraje. Naročite lahko po telefonu ali brzojavti. FRANK JINDRICH Jr. FLORIST AND DECORATOR 2137 W. 32nd Street, CHICAGO, ILL. Phone CANAL 1787 v He be. be be. Kako sta ouegavaV * je vese.il. "KaKo ^^^^^ £ ^S^SS si za kratek čas, pa ne posebno lepo in zmeraj gonita; V prvem d^)u svojih vor kukavica. He he!"- razpravlja prevz. pisatelj KAKŠNA PRAVILA IMA VAŠE DRUŠTVO? Takšne kaj ne, kakršne ste na letni seji sprejeli! KAM JIH BOSTE DALI PA TISKATI? Ste že tudi to odločili? AKO ŠE NISTE, * * • tedaj pišite nam po ceno. NAŠA TISKARNA kar nekaj v svojo zalogo. Knji-spisovl vsebuje nad 250 strani ko-. . . - . „ - v ristnih nasvetov in naukov pro- sko odgojo in Vzgojo. V drugem ti vsem boleznim. Knjiga stane delu se bavi s šaljivo vsebino pri nas samo 7Sc. s poštnino, do-pnrejeno za mladino. V tretjem I čim jih prodajajo ^ enih kra. *** P-ite po njo, ker knjiga je velike važnosti za vsa- izdeluje tiskarska dela lično in točno. Že na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še Vas? Vsem cenjenim društvam se priporočamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in različnih barvah. Prav tako se priporočamo-tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potrebujejo Kako tiskarsko delo.. / Zmerno ceno^ lično in točno narejeno delo jamčimo vsakomur! TRGOVCI IN OBRTNIKI ALI ŽE VESTE? da ni businessa, če se ne oglaša. Kako naj ljudje pridejo k vam, če ne vedo za Vas? Poslužite se v tem oziru lista katerem bi se lahko reklo da je samo žlato zrnje. V drugem oddelku razpravlja o narodni politiki in*o narodnem gospodarstvu. V tretjem oddelku je zbrano raznotero podučno ^berilo. Knjiga obsega 428 strani in stane $1.25. Naročite jo od Knjigarne "Edinosti", ki jo ima v svoji zalogi. -o- "Nasveti za hišo in dom" je ki dom. "Slovenska Kuharica" je knjiga, brez katere bi ne smela bitt nobena slovenska gospodinja. A-ko mislite, da ste popolna kuharica se motite. Morda znate kuhati pa neznate kako se pripravlja razne jedila v konzerve itdL Ta knjiga vas nauči obenem ka^f ko varčevati, da z malimi troški živite bolje, kakor oni, ki veliko potrošijo za hrano pa zraven ne jedo tako dobrih jedil kot tisti^. ki črpajo informacije iz te knjige. Vsaki poklic zahteva svoje- knjiga, ki je za vsak slovenski dom velike važnosti, in brez katere bi nobena slovenska gospodinja in noben slovenski gospodar ne smel biti. Knjiga razprav- . - -------------> Ija o vseh panogah človeškega i ** m°jsterstva. In gospodinj življenja. Gospodarju je ta knji- kl ima..v svoii kuhinji to knjig ga najbolj-ši svetovalec pri gos- se 0 njI reče, da je mojst podarstvu. Zlasti farmarji bi ne ska kuhafi5a. Knjiga vsebuj smeli biti brez nje. —^ Gospodi-670 strani J*ak° važnih nasvetom nji podaja številne nasvete, ka- ,n P™1"1^ za vsakofkuharico. T ko voditi gospodinjstvo in v njej l113 sto slik, kjer ilustruin se najdejo tudi vsi drugi važni 1lT? kaže> kako je treba pripravi nasveti, ki jih gospodinje često- |tf £°t0ve stvari, ještvine, kon EDINOST FRANK SUHADOLNIK 6107 — St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. Je zastopnik listov Edinost in Ave Maria. — V zalogi ima vsakovrstne knjige, ki jih je dobiti v naši knjigarni. Ako še nimate letošnjega Koledarja Ave Maria pojdite h njemu, ki jih ima v zalogi. ki zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki. Vsak katoliški Slovenec ga čita in je nanj naročen. Oglašanje v našem listu je vspešno. Poskusite in prepričajte se! Enako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da se ob priliki prireditev spomnijo na naš list in objavijo v njem svoj ogjlas, ki jim bo mnogo koristil. Vsa naročila pošiljajte na: TISKOVNO DRUŽBO EDINOST 1849 W. 22nd St Chicago, ID. krat potrebujejo, a jih ne morejo dobiti nikjer. Spoh gospodinja najde v. tej knjigi vse, kf ji je potrebno v kuhinji, pri pranju, pri vzgoji otrok itd. Dalje knjiga nudi razne nasvete proti raznim boleznim, kako jih zdraviti in podaja zato navadna domača zdravila. Ljudem, ki so podvrženi raznim boleznim bo ta knjiga kot nalašč dobrodošla. Knjiga obsega 410 strani in stane s poštnino 8oc. Naročite jo od Knjigarne Edinosti, ki jo ima v svoji zalogi. ——o- ' 'Domači Zdravnik" po naukih , , o_________ in izkušnjah msgr. S. Ktieipa, je na za' vse kroge! Knjiga vsebu zerve, itd. V zalogi jih ima le š< nekaj. Pripomniti moramo, da t< knjigo po enih krajih prodajaj« po $7.00 Pri nas jo dobite ravno isto za samo $4.00. Pišite njo dokler jo je še kaj v zalogi -o- "Kako si ohranimo ljul zdravje** je krasna knjiga, ki j< ie izdala Mohorjeva družba Prevaljah. Ta knjiga je pa s sana po znamenitem zdiravni škem izvedencu dr. Herman Ve denik. kjer podaja razne inšt cije, kako si človek ohrani ljub zdravje. Vsaka hiša bi jo mor imeti med svojimi knjigami, je koristna knjiga in zelo podu knjiga, brez katere je malo slovenskih hiš. Kdo izmed delavcev se ni nalezel bolezni po tovarnah, premogokopih in drugih krajih, kjer je* človek nastavljen vednemu prehladu itd. Ta čuti trganje po udih, v tem in onem a,--' kraju svojega telesa. Dobil ga je street, Chicago, 111. 285 strani in stane samo 25c. zalogo smo jo prav sedaj prejel le v omejenem številu. Rojak« priporočamo, da si knjigo nar< predno ne poide zaloga. Vse te knjige se dobe od game Edinost, 1849 West . ^ .... . si