56
Listek.
Formularius je torej med rimskimi pravniki nekak pedant, besed-ljivec in cepidlaka. Če obrnemo to na slovničarja Kopitarja, tedaj bi bil formularius tudi suhoparen slovničar, kateremu nedostaje leposlovnega okusa. Da je Prešernova šegavost s tem latinskim, oziroma polatmjenim priimkom tudi na to merila, da oholemu Kopitarju manjka okusa ali bele-tristične razsodnosti, ni nemogoče, zlasti še, če pomislimo na zvršetek znanega soneta:   »Le čevlje sodi naj Kopitar!*                                   L. P.
Spominski listi Prešernovi. V Levstikovem gradivu za Prešernovo izdajo sem našel prepis nemških stihov Prešernovih z naslovom »Stammbuch-Blatter«. Katerim osebam so bili ti spominski listi napisani, mi ni znano. — Evo tu prevod teh spominskih listov.
L. P. i.
»'zpred oči, več v  misli ni«
Večkrat se vresniči to.
Ce spomin utegne ti
Kdaj opešati tako,
Da pozabil bi ti na-me,
Naj tedaj me v misel vzame,
Dragi moj, ta listič mali,
Priča, da smo se poznali. —
Dr. Fr. Pr.
2.
Ljub'ca!  s cveta v cvet hiti C bela izpraznivši čašo, Dlje nikjer se ne  mudi, Novo išče sladko pašo.  —
Ljub'ca, tak je moški svet I Vedno novo mu ugaja, Rad za cvetom bere  cvet; Redko, da zvestoba traja.   —
Ljub'ca!   zvest le jaz ti bom, Ljubil bom te prav do groba; . Dokler druge ne dobom, Večna moja bo zvestoba.
Dr. Fr.  Pr.
3-
Kako srečen je pač   tisti,
Ki je na spominskem listi
Ljubeznivega dekleta;
Srečnejšega njega cenitn,
Ki je vpisan v srcu njenem,
Ki je zanj v ljubezni vneta.   —
Dr. Fr. Pr.
Listek.                                                             57
4-Prijatlica,  če kdaj  narazen Usoda naj'  prognala bi, Omrzni vendar ne prijazen, Nje nežna vez naj še drži.  — Naj časi srečni so al' slabi, Pisavca teh vrstic ne žabi!
Dr. Fr. Pr.
5-
Kmalu me usoda stroga
Iz prijateljskega kroga
Odpozove — moj poklic;
Takrat, draga, teh vrstic
Ne pozabi, včasih tudi
Malo se pri njih pomudi,
Da spomin prijatla ti
Spet se v srcu obudi. —
Dr. Fr. Pr. Donesek k slovenski bibliografiji. Ker je za nas vsaka književna drobtinica posebno iz starejših časov pomenljiva, zato naj opozorim tukaj na knjigo, v kateri je med desetimi jeziki zastopana tudi slovenščina. Mož, ki jo je sestavil, je bil gotovo Slovenec, ker drugače si skoro ne moremo misliti, zakaj bi bil izmed slovanskih narečij izbral ravno slovenščino in jo tako postavil v eno vrsto z latinščino, španščino, italijanščino, francoščino, madjarščino in novo grščino etc. Knjiga je gotovo znana, dasi ne vern, da bi jo bil že kdo omenil v kakem spisu ali bibliografiji. Ima pa na prvi strani madjarski in nemški naslov, ki se glasi:
T&rsalkodo T&r tiz nyelv' szamara
vagy is
Valogatott Beszčlgetčsek a' tarsas elet' szžmžra
Deak, Spanvol, Olasz, Franczia,
Magvar, Nčmet,
Angoly, Hollandiai,   Horvdt-tot, Uj Gorog Nyelvekben,
Mrakitch Antaltol.
Koszegben   1837.
Reichard   Kdroly   konyv-6s   MiiaruV   Kiadoi Tulaj   dona.
Conversations - Cabinet fiir zehn Sprachen
oder
Ausvvahl von Gesprachen fiir das gesellige Leben
in
Lateinischer,   Spanischer, Italienischer, Franzosischer,
Ungarischer, Deutscher,
Englischer, Hollandischer, Krainisch-slavischer, Neugriechischer Sprache.
Von
Anton Mrakitsch
Giins,   1837.
Verlag von Carl Reichard, Buch- und Kunsthandler.