^i_Vojaški novinci, ki odidejo iz Clevelanda v vojaško taborišče v Oiilicothe bodejo tvorili 331. in 332 pešpiolk nove narodne armade, poteg tega, da bo trstvarj-eni/h inekaj novih kompanij za strojne puške, dve stotniji Ikonjenice in dve bateriji ,poljskega topništva in ena baterija težkega topništva. Prvih 500 nuotž od nove narodne armade odide iz Clevelanda v soboto. Slovenci, ki odidejo iz 23. vard'e, bodejo tvorili stotnijo "ILf" cd 331. polka. Slovenci, ki odidejo iz 10. var-de bodtjo tvorili stotnijo "K" istega regimenta. Rojaki iz Newgurga, ki spadajo 'k t 5. varjd'i, foodejo tvorili stotnijo "H" istega regimenta. Imena Slovencev, ki odidejo med pr-vimi so: Iz 23. varde: John Knižerič, Mih. Virant, Jdhn Radič, Blaž Brošinič, Andrej Gregor, Jos. Kralič, Paul Ma1 li, Fr. Bombic, Anton Nostic, Jios. lAimbrožič, A. Janežič, Fir. Zadnik, Fr. Vidmar, Fr. Ko-saflci, Mih. Andreje, Louis Zad-nik, Fr. Ziberna. Fr. Tomažič, L. Prosen, John Krže, John Sever, L. Ambrožič, Antoih Modic, Fr. Rozman, John* Novak, Ant. Stritar. Pet. Smrdel, Fr. VJdic. Imena Slovencev in splošno vseh, ki so potrjeni iz 10. in 15. varde, še niso naznanjena. Pridejo -pozneje- ma vrsto. Naš časopis bo tiskal imena vseh, ki odijtejo v službi svobodne republike Amerike v vojno slubo. Iz 26. varde, to je iz Collinwooda, so potrjeni sledeči: Aiug. Zurc, Fil. Tomšič, A. Patrebnik in Fr. Cegolj.
-—Ni zaman znana slovenska nasebina 'kot metropola vseh drugih slovenskih naselbin Amerike. Ob priliki II. Jugoslovan sflcega koncerta se je zbralo v Clevelandu toliko slovenskih gostov, frTa nam primanjkuje prostora priobčiti imena vseh. In ne samo zbrali so se1, imeli so tudi prijetne čase v slovenski naselbini, ki jih je sprejela s prisrčno slovan-sko gostoljubnostjo povsod, kjer so prišli na obisk- Naše uredništvo so posetili: Mr. Ivan Zupan, urekllnik Glasila K)SKJ, Mr. Anton Trbovec, blagajnrk SNPJ, iMr. Ignacij Hude, urednik "Glas Naroda" in vrhovni pevovodja J. S. P. Zveze, Mr. Jos. Rems iz New Yorika, Mr. Anton Burgar, poslovodja Fr. Sakser Co. Mr. Vinko Kekič iz Detroita, naša pevska moč brez primere in mnogo druigih odličnih rojakov. Uredništvo je mnenja, da so zajdlovoljni z našo naselbino v vsejl> gentlemanskih pogledih, in da jim je bila beseda "dolgčas" (nepoznana, dokler sc se mudili v naši naselbini.
—Prihodnji pevski koncert Zveze Jugoslovanskih pevskih društev se vrši prihodnje leto v New Yorku.
—Koncert, 'ki so ga priredila skupina slovenska in hrvatska društva pevska fchruštva sirom Amerike dne 2. sept. v Clevelandu je dosegel popolen uspeh. Za koncert je bilo najeto Colonial gledališče z 1500 sedeži, in clevelanid'sko zavedno občinstvo je znalo ceniti pomen dineva, kajti naipohiilo je gledališče do zadinjega kotička. Seveda imeli smo V svoji srejdini tudi od 300 do 400 gostov iz drugih krajev, ki so bili deleini izvanredne umetniške zabave ob priliki koncerta-Kako se je koncert vršil, dobite oceno na Idirugi . stran' tega lista, a dolžnost uredteristv a te-
)
ga lista je, da se na tem mestu iskreno zahvali vsem cenjenim slovenskim družinam Clevelanda, kot tudi vsem Slovencem in bratom Hrvatom v splo šnem za fino zadržanje, na koncertu, za gostoljubno por strežbo napram našim gostopi in za njih fino zanimanje za slovansko pevsko umetnost. Malokdaj smo videli še v Clevelandu, kjer smo sicer vajeni velike družbe zbrane v narodne namene, tako fino občinstvo. Zahvala vsemu Clevelandu -brez razlike. Cleveland! je dobil ugled in upamo, da se bodejo naši igostje tekam koncertnih dnevov istotako izrazili po svojih naselbinah 'ko dospejo domov.
—Na koncert Jugoslovanskih Pevskih »dlruštev je dospel tudi Mr. Frank Sakser iz New Yorka, toda ga je dohitela takoj drugi dan bolezen, tako da mu ni bilo m o gete se vdeležiti koncerta, kar mu je bilo| seveda žal. Mr. Sakser leži v bolniški postelji v Hollenden hotelu, kamor ga je šlo mnogo rojakov obiskat.
r—Bela j & Mločnik, trgovina z moškimi oblekami in potrebščinami, je darovala $5.00 za fond, da se kupi in pošlje tobak, cigarete in enake potrebščine ifia fronto ameriškim vojakom v Franciji. Trgovina Belaj & Močnik je bila vselej
v prvi vrsti, kjer je bilo treba pomagati narodnemu ali delavskemu gibanju, in tudi sedaj se je odzvala svoji patrijci-tični dolžnosti, nakar opozarjamo slovensko občinstvo. Zadnjič smo izkazali $13.25 skupnih darov, danes $5.00, skupaj $18.25. Kdo še lk<a'j daruje?
—-Uredništvo lista bo poslalo vse darove za tobak ameriškim vojakom na fronti naravnost na generala Pershinga,
vrhovnemu poveljniku ameriške armade v Franciji, ki bo po svoji previdnosti razdelil darove med vojake. Originalno potrdilo o prejemu dlenarja priobčimo v listu pravočasna.
—Mr. Anten Branis-el, med Slovenci v Clevelandu vrlo znan kot usipesen delqvatelj na društvenem polju, predsednik dr. sv. Jano/a lvrstnika št. 37 JSKJ, je odprl te dni svojo lastno krojaičnicio na &x>i St Clair ave- Uredništvo priporoča to novo slovensko podjetje vsem zavednim 'Slovencem.
—C- K. Ru till en be rg, socija-I i stični kandidat za župana v Clevelandu, ki se nahaja peni $3000 varščine radi .zločina prati vejašteim oblastem v Zjed, državah, je s svojim govorom v pondeljek1, 3. sept. v Luna parku povzročil tak škandal, da je nastal splošen pretep med! poslušalci, in da je bilo tekem punta ranjenih najmanj 20 oseb. Ruthenberg je napadal vlado ZjekK držav, agi-tira'1 proti splošni vojaški dolžnosti in priporočal mir med narodi danes, ko že li kajzer podjarmiti si polovico sveta. Ni govoril ttolgo, kajti navzoči delavci, katerim je govoril, in vojaki 5. regimenta, ki so bili tudi prisotni, so ga pqtegnili z govorniškega odra, "kar je navzoče občinstvo odobravalo. Ruthenberga se splcxh smatra za indirektnega nemškega agenta, ki vzbuja strasti med ameriškimi 'državljani proti vojni, ko je vendar danes cel svet prepričan, da se mora voj-I na nadaljevati, dokler ne zgine zadnji cesar iz tega sveta. Ruthenberg je tekem splošne-i ga nemira, ki je nastal po njegovem govoru, umaknil in poslovil po francosko. Vlada išče dokazov, Ida obtoži Rutlhen-benga veleizdiaje napram Z. D.
Wilson svari pred pacifisti. Poslanica delavskim voditeljem,
Washington 4. sept. Predsednik Wilson je včeraj naznanil vojne namene in cilje Zjed. držav. Na predvečer delavskega dneva je Wilson v prisrčnih besedah še enkrat izjavil, zakaj se ZJdfinjene države nahajajo v vojni, in zakaj si mora ravno delavstvo prizadevati, da zmagajo izavezniki in Amerika. Predsednik Wilson je napisal krasno pismo Samuel Gompersu, predsedniku ameriške delavske federacije, ob priliki, ko zboruje ameriško delavstvo v Minneapolisu. To pismo je bilo posebno namenjeno, da udari pacifiste, pro-germanske pristaše in oni del socialističnih pristašev, ki delujejo za mir kljub temu, fcto bi od miru sedaj imela korist le Nemčija. 'Na delavskem zborovanju v 'Minneapolisu, ki se je »tvorilo v torek, 4. sept. je govorilo rtinogo najbolj odličnih delavskih voditeljev, med njimi tudi mnogo socijalistov, ki se strinjajo z idejami predsednika Wilsona in ki zagovarjajo, da se mora vojna nadaljevati, dokler ni uničena nemška atftokracija im si vesoljni svet pddbbi / demokratično vlado. Med govorniki v Minneapo<lisu so: Chas. Ed. Russel, bivši socialistični vodja, John Spargo, ki se je odpovedal socialistični strariki, Rose Pastor Stokes, socialist, Richard English Walling, socijalistični vodja, A. M. Simons, socialistični
urednik, W. Gaylord, socialistični senator v driavi Wisconsin, ki se je odpovedal soci-jalistični stranki radi njenega-proti vojnega stališča. Pred-seHnik '\\ ilson je med drugim napisal sledeče vrstice v pismu naslovljenem na Samuel Gom-per.sa: Dočim naiši vojaki in mornarji spolnujejo moško nalogo, da zadržujejo sovražnika pri njegiovem straihovito opit-stoševalnem delu, se moramo mi doma Iwani'ti proti onim, ki pod krinko miru in svobode pridigajo nelojalnost in izdaj-stvto v Zjed. državah. Toda pravi Amerikanci, Iki delajo tukaj in ki se borijo za bolj vzvišene stvari kot pacifizem, katerih oči so obrnjene proti ko-nečni svobodi vsega človeštva in sveta, se ne zmenijo za iz-d'ajalske besede in dejanja pacifistov in napačnih pridigarjev svobode. Mi vsi vemo, da z železom m krvjo se ne da vladati svet in da potrebuje svet prav takih reform kot jih bo prinesla sedanja vojna, ker le potem bo nvdgoče demokraciji, da bo vladala po celem svetu. Ali naj ne bodejo ameriški de-lavsci ponosni na to, da so baš oni, ki bqjdejo najw pripomogli k demokraciji, da je baš Amerika ona dežela, ki je dvignila zastavo demokracije za človeške in narodne pravice, da bo vlafdlala po celem svetu pravica in pravo bratsvio?" — Woodrow Wilson.
Nemci skušalo uničiti Rusijo,
Washington, 4. sept. Mesto Riga je bilo izpraznjeno od civilnega prebivalstva in konzulov že pre|d' tremi tedni. To se je danes 11 a z na stu. Kakor je znano, se je že pred 14 dnevi sporočalo, da je Riga padla v nemško oblast, tfddfc ruska kakor ameriška vlada ste zamolčali to novico, da se prebivalstvo ne bi vznemirjalo. Ameriški državni tajnik Lansing se je danes izjavil da ne ve, kakšne bodejo posledice padca Riige, "toM'a •on zaupa v nadaljno rusko tnoč in je prepričan, da padec Rige ne bo preveč prizadejal rusko vlado.
Londbn, 4. sept. Nemški generalni štab se trese. V trdi tednih se snide nemški državni zbor, in če do tedaj nemški generalni štaib ne« more pokazati,, kaj zna narediti, če Wo tedaj ne more prisiliti zaveznikov, da nehajo z bojem, tedaj nastopi nemški državni zbor, ki Ijo vprašal vlado, zakaj nadaljuje vojno in kakšni -so vojni cilji Nemčije. Nemški generalni štab se'trudi seMaj na vso moč, da zbije Rusijo, Iker je zaman vse nemško prizadevanje' na zapadni fronti. Padec Rige je prvi korak nemške ofenzive napram Rusiji, Nemšiki generalni štab se iposebni trudi še, da uniči rusktoi artnadb, ker je prepričan, da ruska vlada ne skjene pod nobenim pogojem separatnega miru z Nemčijo, drugič je papeževo mirovno prizadevanje, ki j-e i zbudilo v nemških katotličanih nnočno zaslombo. Nemški generalni štab se "boji, dla če katoliki odnehajo s svojo igorečrLostjo, da pomagajo * nemšiki vladi z na-nadaljevanje vojuie, da je prišel konec sedanje nenišk^ v lakte.	*
Nemška vlada se nahaja v silni zadregi. Vsi napadi, ofenzive in žrtve, da bi ustavili zavezniško ofenzivo v Flandriji, pred Verdunom i ti posebno v Italiji, so doseklaj izpodleteli Cilje se posamezno, toda odločno giedrnjanje v Nemčiji. Nemški narod je tako izmoz-gan, jd'a le iz prirojenega strahu in boječnosti napram oblastem še posluša iwcaze in postave vojaške vlade. Poroča se, da se nahaja nemški kajzer v šdadiju skrajne nervnoznosti in roti generalni štab (naj vsaj na Ruskem poskusi voj.no srečo, ker na zapadnem bojišču ni !mogoče priti do odločitve Wrilsonova mota kot odgovor papežu in uspešna agitacija zaveznikov v prid svetovne demokracije, je rodila tudi . med nemškim narodom svoje sadove. Vse z napetostjo pričakuje' snidenje nemškega državnega zbora, md katerega se pričakuje, da bo spregovoril resno besedo z nemško vlado. lin če se te stranke združijo v močno opozicija napram vladi, ted'aj je splošno upanje, da bo Nemčija prisiljena odnehati z vojno in sprejeti take mirovne pogoje, ki bodejo sicer garantirali neodvisnost nemškega naroda, toda brez kajzer j a in avtokra-tičm" vlade. In ta čas ni več Vfaleč.
Laška ofenziva.
Laška ofenziva na stfhem se nadaljuje, Lahi sedaj najhuje napadajo na gori sv. Gabrijela in v Brestovici dolini. Iz Rima se poroča, da so Nemci poslali nekoliko ojačenj na avstrijsko fronto, toda Italjani so nem-šflce rezerve ravno tako vrgli nazaj kot avstrijske. Avstrijci branijo zadnje postojanke z največjo hrabrostjo, ker če se tu umaknejo, ni samo prosta pot proti Tr?tu ampak tudi na Kranjsko ter nadalje proti Dunaju.
I lilli.Bp
Riga je padla, Rusi divje bežijo.
Vsa severna ruska fronta je na divjem begu, in Nem< so Rusom tesno za petami. Nemci so le še 300 mil od Petrograda. Nemci skušajo priti Rusom za hrl da bi vjeli vso rusko armado.
Gora sv. Gabrijela.
'London, 4. sept. Oftet^affR,; mada je zasedla goro sv. Gabrijela, ki je glavna ovira laškemu napredovanju napram Trstu.
Nemci se v Belgiji umikajo.
Pariz, 4. sept. Brzojavka iz Hazelbrocke v Flandriji sporoča: Nemci se v zapadni Flandriji umikajo med Court-rai in Thunout- Civilno prebivalstvo se je že prej umaknilo. Angleži neprestano bombardirajo (nemške postojanke. Se-vetlno od Lensa so Angleži z uspehom napaldi neipške utrdbe in Mlobili 600 jard'ov sovražnikovih strelnih jarkov.
Monarhisti na delu.
London, 4. sept. Ruska kriza postaja od dneva do dneva bolj temna. Bavarski princ Leopold je tesno za petami bežeči ruski armadi in je pognal Ruse že dvanajst milj od Rfgc-Ruski pristaši carja, monarhisti in konservativci izrabljajo to priliko, da se pripravljajo na proti-revolucijo. Rusko ljudstvo je vznemirjeno, da bodejo Nemci zaseUli PetKograd. Toda 'Kerefnski je pazljiv. Edini sorodnik carja, ki se nahaja na svolbodi, njegov brat Mihael Aleksandrovič, je bil včeraj aretiran. Obdolžen je, da se je dogovarjal s sovražniki ruske revolucije.
Nemci bombardirajo mesto.
Po celem »cvbreižju v severnem Baltiku se je razprostrlo nemško brodovje, ki bombardira ruska obrežna mesta. Ntinci nameravajo dobiti priliko, Irlla izkrcajo večjo armado za hrbtom bežeče ruske artna-ciie, katero bi popolnoma obkolili, nakar bi lalhiko prišli /a hrbet tudi drugim ruskim armadam. Vojaški izvedenci se bojijo, da je usoda ruske armade 'kot Rusije same zapečatena.
London) 4. sept. Riga, mogočno rusko pristanišče, mesto ki šteje 300.000 prebivalcev je danes v nemških rokah, in vse civilno prebivalstvi zajedno z vojaštvom se umika proti vzhodu. Piretečeno soboto so Nemci pognali ruske armatfe preko Dvina pri Uxkull mostišču, nakar sb hitro postavili mostove preko reke Dvine, nakar so zlahka zasedli Rigo, ki se nahaja petnajst milj od Dvine. Nekaj ruskih čet se je ustavljalo napadlajočim Nemcem, toda večina ruske armade je bežala in s tem pomogla Nemcem, da so losvojili Rigo. Nemci gredo proti Petrogradu-
Ko je vrhovni poveljnik ruske severne armade dognal, da se ne more zanesti na ruske čete, ki branijo Rigo, je zapo-vedat splošno umikanje. Ruske armade so se ustavile okoli Dahlena, toMa Nemci tako silo-
more povedati, ker tudi nemško uradno poročilo molči o tem.	Kuge spominja
na besede vrhovnega pr^ijnj? ka Kornilova, ki se je izrazil pri narodni skupščini v Moskvi : "Ce naša severna fnonta ne vzdrži sovražnikovega napada, tedaj je pot do Petrograda (v.Pprta NVincem." Mido1-go vojaških kritikov je prepričanih, da Nemci sicer bodejo nadaljevali pohoda na Pe-trograd, ker je pot tja pusta, vodi skozi neoMelane kraje in se v kratkem prične tostra zima ter znaša razdalja od Rige do Petrograda 312 milj, toda verojetno je, da Nemci-korakajo proti Petrogralcfu, kajti ruske armade nimajo nobene sposiobnostr več za nadaljne bojte.
Riga je važno pristanišče.
»Mesto Riga ima fino pristanišče v Baltiškem morju, in odtod bodejo nemške ladije lah-?<o operirale proti iruskemu bncdOvju, ki se je umaknilo v finski Stalil, toda v kratkem času bo pristanišče brez veljave, ker zamrzne že meseca novembra in je brez pomena do konca apniila. Teško jie soditi, kakšnega ipomena bo padec Rtge za rusko armado in za za veznike v splošnem. Rusi ni-majia sedaj nobenega važnega operallšČa"za' "svoje" strategi-" čne udarce napram Nemcem, 'dločim imajo Nemci v Rigi tovrstno zaslombo za armado na suhem. Mnogo je odvisno tudi od tega, če zavezniki poskusijo z drugo ofenzivo na zapadni frontii ker v tiem slučaju Nemci ne bodejo imeli dovolj čet na razpolago, da bi maklaljevali pot prtoti Petrogradu. Riga je tretje najbolj vaižno ruslko- pristanišče, in le Petrograd in Odesa nadkriljuj>eta to mesto. Osem milj od Pulja.
Washington. 4. sept. Italijansko in angleško vojno brodovje se je približalo Pulju,
I
Prepoved za izdelavo žganja. I
Ohio letos ne bo suha.
vito pritiskajo za njimi, . da je vsa ruska severna armada v nevarnbfsti, da jo zajame nemška armada. Cilj nemške armade je Pietrograd, in če Nemci zasedejo Petrograd in se poma knejo na isti fronti enakomerno tudi dalje na jugu, tedaj imajo eno četrtino vse Rusijte v rokah. Zguba za zaveznike bi bila velikanska, in brez vprašanja je potem, da 'bi ruska armada sploh še kaj odločevala.
Rusi požiga jo.
Ko se Rusi umikajo preM" Nemci, 'zažigajo za sieboj mesta in vasi ter farme. Topovi in munkija, ki se je naihajala v Rigi, je bila pravočasno odstranjena iz trdnjave, da ni padla Nemcem v rloke. Koliko žrtev 50 imeli Rusi pri Rigi, se we
Washington. 4, sept. — Ob polnoči 8. sept. bo postavno prepovedano v vseh Zjed. državah, da se izdeluje žganje, likerji in sploh vsaka pijaiča, ki je zaznamovana pod imenom "alkohol" in ima več ko 35 pro centov alkohola v sebi. Ta postava je veljavna za ves čas vojne, todaj se zna zgokltiti, da se bo obdržala tudi po vojni. Vprašanje, ki jal^o zanima izdelovalce alkoholnih pijač je, če bo po novi postavi prepovedano izdelovati tud»i tropinje-vec in brinovec ter nekaj drugih alkoholnih pijalč, ki se ne izdelujejo direktno iz snovij, ki so neobhodno potrebne za vsakdanji živež. Izdelovalci tropinjevca irdijo, fda se tropi-njevec izdeluje iz odpadkov ali iztisnin grezdja, in kla so te iz-tisnine neporabne za vsako drugo stvar, če se jih ne porabi za drožnik ali tropinj-ervec Znano je. da je vlada radi tega prepovedala izdelavo zganja, ker se je uporabilo mnogo žita za to, in vprašanj-e, če se sme izdelovati tropinjevec, fcUrožnik, brinjevec in dr. je sedaj na vrsti, da se reši.
Columbus, Ohio. 4. sept. Po vseh krajrh države Ohio s-e dte-lajo stave, da pristaši suhifr ne bodejo zmagali letos v Ohio, ampak da ostane država Ohio
J-v.


Odhod vojaških novincev v soboto.
Prvih 500 mož, ki bodejo tvorili novo ameriško armado, odide v soboto iz Clevelanda v vojaško taborišče. 2000 mož odide 15. sept. Med onimi, ki odidejo v so-| boto je kakihJO Slovencev, - — : -	-—
glavnemu avstrijskemu pristanišču, kjer imajo Avstrijci iz- ^ vanredno močne postojanke. Brzojavk* jz Londona in Ri-ma naznanjajo, da se nahajajo 1 Jd'a&ke in angleške vojne, la<li- } je le osem milj od Pulja. T) ka- ' kem napadu na trdnjavo Ptilj se dosedaj še ne poroča-
General BoroeviČ vpokojen.
Hrvatski general Boroevič, kije ves čas, okikar traja l)itka med Italjani in Avstrijci, vodil avstrijske armade in se skazal kot zved'enega poveljnika, j-e' bil od vastrijskega vojnega mi-nisterstva odstavljen od pove- | Ijništva na Primorskem in po- i slan v pokoj. Glasom peročil iz
Sv ice je zg'iiibil general H o- ; roevič eno tretino cele armade, kateri je poveljeval. Iz Budim- ?| peište se poroča, da so Avstrijci zgubili v zadnji laški ofenzi-vi najmanj 125000 mož 3500 častniklov. Iz ogrskih vi^ rov se tudi naznanja, da bo J imenovan tnažarski general^ Koevoss vnhovnim povelj ni- 1 kom avstrijskim armadam na | laški fronti natfiestio BoroevK | ča, katerega Idol ž ijo, da je za- i krivil poraz.
Boji na RumUnskem.
Londom, 6. «ept- Ruske atf- 3 made, ki se nahajajo v južni | Mokhiviji, so prenehale z bfrfl gom in zopet pomagajo Ru-j muncem pritiskati na'd fftl^H Nemško uradno poročilo ntlJ znanja, da so ru&ko-rumunske| *če<te pri Galacu odbile nemški 1 napad, dočim se iz Petrograda | javlja, da so Nenjci pri Galacu i doživeli velik poraz od strawi § rusko-rumunske armade.
5000 premogarjev na štra|fatt,l
iShenandoah, Pa., 30. avgtr» | sta. — Motiormani treh premo-J gorskih kompanij so odtšli vce* i raj na šfrrajk in so porvzročt|kH da mora rakHte^a počivati I 5000 premogarjev. Premogarjj« v Inman in Parish premogovni nikih tudi ignozijo s štrajkom.
še zafnaprej mokra. Stavi se M proti 1. Prebivalstvo države Ohio ne* smatra vprašanje prothibicije .za važnO dnevno vprašanje, ampak smatra vprašanje uspešnega boja demokracije napram pruski av-tokraciji kot prvo in poglavitno vprašanje, katero je treba rešiti danes hitro in odločno. Tudi prizadevanje članic ženske sufragetne stranke, da bi obrnile pozornost volivcev na odločitev ženske volivne pravice, ne zanima volivce, kakor sporočajo Ijud'je, ki 90 vpraševali za mfnenje volivce po raz-^ nih krajih. Kar se tiče Cleve-, landa, se splošno smatra,da bo doledanji župan Davis ponovno izvoljen, in stavijo pristaši vseh strank večje in manjše svote na njegovo izvolitev. Na^a dalje se stavi $100 proti $70. da bo dobil Stinchccmb, demokratični kandidat za župa- i na več glasov kot Haserddlt, ki se je uprl demokratični stranki. Tudi socijalisti nameravajo letos dobiti precej glasov tn Clevelartchi, in neki socijalistjfl stavil, da bo dobil Ruthenberg, socijalistični kadidat 2» ž tipalna več first choice glasori, kot Haserodt in Taylor, ki je neodvisni republikanski leandi-* dat za župana.	"M
t v
iCLEVELANDSKA AMERIKA
IZHAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK.
NAROČNIN At
|Xo Amtrfto - s$5.001 Za Cl+tftL po poHi f+.00 1 Za E,x>ropo - <fi4.00\To^amexna JttcoilKa - 3c
Taa H^. * Ml ■» -"*» - '	to«««"
* tutn.cunm h. &. GLavmjiMD. OHIO tbuefhomb out. ramonoM in
EDWARD KALISH, Publisher	LOUIS J, PIRC. Editor.
Bfnit -' •	<
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
BP«1—" ----------; '	' ---------- ' '""	,
Read by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere.
Advertising rates on request American in spirit Foreign in language only <
j... . luiim. mm i ' ■" . ■ ' "	'	'	■: i
• Entered as second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, j
Ohio tinder the Act qf March 3rd, 1879.__.	I
—'i "' ,
No. 103. Wed. Sept. 5. 1917. '
11 ii.	.■	-	1 —- 1
——————I
Nemška kultura in cilji.
m
granitna sflesda, kjer bo dobri L Bog dopolnil delo civilizacije!"
In profesor Eucken p'še: - "Bolj Ikot kateremu drugemu narodu je prisojeno nemške-' mu narodu ustvarjenje n"Ove-? ga sveta."
Bismarck, nemški železni kancler in 'eid'en najbolj ra-' zumnih Nemcev novejšega
•	časa, je prusko kulturo in pru-siki militarizem sikoro najbolje
: označil. On se je izjavil :"Pra-
•	va strategija obstoji v tem, da r udarite sovražnika, in sicer : močno... Predvsem morate
prebivalcem zasedenih mest povzročiti največje, trplenje. Ljudje morajo od bolečin jokati v vseh onih krajih, skozi k'atere korakate."
I11 zopet je iBlsmardk dejal: "Če ne moremo imeti dovolj vojaških čet v okupiranih 'krajih, pošljemo leteče kolome od časa do časa v kraje, Ikjer je ljudstvo nezadovoljno. Mi streljamo, obetamo in poziga-1110. Iji iko «to večkrat ponovimo, tedaj je prebivalstvo zadovoljno.'"
In ko se je kajzer, protektor Turkov, izjavil, idb je on 'božji namestnik na svetu in je svetoval ^fHuim vojalkom "naj se borijo Ik^or so se borili iUuu. i)0d Atilom", ni 'čuda, c!a je ves 'cTPtttfctwHii.. J>fo-glasil Nemčijo ket skupno'" sovražnico vsake kulture in
civilizacije.
Konec prihodnjih.
-O-
Drugi koncert Z. J. P. D. v Ameriki.
Kjer se zbirajo Slovani, i 11a tujem so delna, Ifco tdbnijo glasi zbrani od srca jim do srca. Doni pesem, Ivrate druži, tliomovini vsak naj služi, Ikogar tvoja moč budi, oj slovanska pesiem ti!
Josip Stritar.
h < Utihnil so zadnji akordi zatdftje pesmi, a vtis! nedeljskega koncerta, 'ki se je vršil v velikem itn: krasnem Colonial gledališčih- ob ogromni udele'^bi j ti go s 1 o v a n s k ega obč i us t v a, ostane vsem ptoslušalcem v trajnem, blagem spominu. Saj je Ibil to največji dogodek iz umetniškega stališča, kar jih je še kdaj -doživela jugoslovanska ameriška javnost. In ta raznovrsten, bogat, program! Nudil nam je vsega. Česar mam sploh vinkalna glasba -dati more : solospevov, dVospevov, mešanih zborov, moških 'Zborov itd.
Zbrali so se jugoslovanski pevci v naši veliki naselbini, da nam podarijo plemenito duševno razvedrilo in (l'a nam pokažejo, "kako jim je rodna pesem pri srcu in s kako marlji-vostjici in (požrtvovalnostjo gojijo to pesem. Reči moramo, da so storili to s sijajnim uspehom. Poslušalci .so jim sledili z veliko pozornostjo od prve točke obširnega programa do zadnje veličastne pesmi "Jadransko morje."
,'Med1 prvimi so nastopili pevci 'Clevelamlskega "društva "Edinost". N j Mi. moški zbor je zapel krepkiVilharjevo skladbo "Spljetu"; izvajal jo je precizno, gladko. Takoj za tem nas je pozdVavil mešani zfoc-r "Edinosti" z dr. Gustav Ipav-čevo "Pozdrav." Ta lahkotna, ljubka pesem je kaj blagicdej-•no učinkovala na občinstvo. Prav dobro . so zapeli |*evci društva "Ble'd, Conemaugli, Pa* pesem "Utopljenka" (R Križovskv); občudovali s.ro zlasti njih krasni pianissimo v razinilt odstavkih te lepe zaokrožene skladbe.
V peitni "Mornar" (\"ilhar) pa nas je g. Primož Kogoj naravnost icčaral. S kakim glol>o-kim čuvstvovanjem nam je izvajal zadnjo partijo tega solo-speva ! Popolnoma je pogodil bridkio resignacijo Prešernovih nesmrtnih veraov:
Po morju barka plava, nezvesta hej.'.i zdrava...
"Mornarju" sta sledila dva dvospevav (ki sta ju .pela Zormnn in Kogoj. Pela sta Zormanlovo novo skladbo "Iz-prehdd" in pa staro, večnolepo •Oblaloku" (Kocjančič). Da sta povoljno izvršila svojo rva-■ itfU	t., ' . ... ;	,
logo, je pričal viharni aplavz.
Efektna je bila -pesem "Na
Savi",/ki so jo peli bratje Hrvati iz Jounstcwn, Pa. Se 'bolj pa je občinstvo odobravalo ljubeznivo '"Potrkali na okno" (A. Floerster) kakor tudi na slednje dve narodi pesmi. Peli so jih vneti rodoljubi iz New Yorka, ki «0 vsled okusnega prednašanja želi zasluženo hvalo.
Težlko bi bilo prehvaliti veli častno, umetnJa skla(d!bo "Na Ozlju Grad'u", ki jo je pel veliki moški zJbor s sopran in bariton solo. Solista sta bila gdč Ula ^akrajšekova in ig. P- Kogoj. Ko isto se vsi ti glasovi izlili v »harmonično celoto, je bil učinek čaroben. Ta skladba je kaj te'zavna v modulatoričnem in harmoničnem oziru, vendar so vse to vrli pevci premiostili s čudovito sigurnostjo. Vsa čast g. Hudetu /a spretno vod*-stvo!
Dobro so §e~ pokazali tudi društva "Soča" (Collinwood) in "Zvon" ( Nevvburg). Daši so tu pevci večinoma mladi v pevdkem smislu, so vendar častno rešili svojo nalogo. Prav posebno je ugajala pesem "Pastir" (Jtivanec), ki so jo zapeli pevci društva "Ljubljanski Vrh" (Detroit, Mich.'). Izvrstno sta pela solista gg. TCwte in £ilitclič, zlasti tenorist Kenič s svoji tli krepkim čistim glasotm
ZaJcPnji dve točki "Zarja" (Oskar Dev), mešan zbor vseh društev in pa "Jadransko morje" (Hajdrih), moški 'zbor vseh društev so poslušalce močno presunili, tako da so kar ostrmeli nad valovitimi glasovi te pevske množice.
Hvala in Ičast Vam, vrli pevci in pevke! Gojite še nadalje z vnemo in nadušenostjo to rodno pesem, blažite nam srce, dvigajte jih v narodnem ponosu, v narodni zavesti, oznanuj-te vsemu svetu, da ste zvesti, sinovi in hčere majke Slave I iNa veselo svidenje!
Poslušalec.
Kerenski grozi z mečem.
t —————
V nedeljo, 26. »avgusta se je v Mosfkvi zbrala siku p šč ima zastopnikov vseh ruskih stanov z nalogo, da se (posvetujejo, kaj je Rusiji narediti v teh kritičnih časih in da izdela načrte za bodicčo riusko vlaklb. Glavni govor na sOcupščini je imel minister Korenski, ikii je danes diktator Ruisije, in «ki je zagrozil z mečem in smrtjo vsaikotnur, kdor bi izdajal ruske interese.
iKerenski je ined Klrugiim po-vetal v svojem govoru-: "Oni, ki mislijo, dauničijio sedanjo nelvolucijamo vla<lo z bajoneti' se siilno motijo. Plrosiim jih, da se čuvajo, kajti naša avtoriteta sloni na neomejenem zaupanju ljudstva in na milijonih vojakov, ki nas branijo naipram nemškemu vpafcPu.
"Oni ki iso se nekdaj tresli pred vlado avtokratov, setlaj predrzno korakajo proti vladi z orožjem v roki. Ttoda naj pomnijo, da ima naša potrpežljivost tudi svoje meje, in oni ki prestopijo te meje, bodejo iime-li opraviti z vlado, 'ki ji'h. 'bo spomnila nekdanjih časov ca-riznia.
"Začasna vlada je prepričana, da bodete vi'vsi, ki ste se zbrali tukaj, pozabili kar bilo, raz ven. svoje dolžnosti napram deželi in napram revoluciji. VlaJda je prepričana- da lahko i|>ove resnico, ne samo svojimi domačinom, svojemu narodu, ampak tudi sovražniku — onim, iki uničujejo naše čete in oniim izmed'nas, ki čakajo trenutka, da lahkb. dvignejo svoje glave in tolčejo po glavah svobodnega ruskega ljudstva.
"In jxmoyno trdim, da nimam ničesar skrivati ,pred vami, kajti prišli smo prvič skupaj, da se odlkribcisraio ^poine-niino, da vami povemo o neizmerni odgovornosti, katero nosimo, kljub vsem udarcenv ki jih dobavama
"Državljani, naša država koraka dkozi dobo smrtna nevarnosti, in več ne bom povedal, kajti znano vam je vsem. Vi vidite to mevamost pred sefooj, kajti vsak izmed v»s jo je s5cU-
t J :...........s--.,.:'! ...

General von Bissing se je izjavil: "Če je tisoče nedolžnih ljudi umrlo v tej vojni, zakaj bi piostal kdo histeričen radi smrti eme ženske ?'*
Angleška vlada je imenovala preiskovalni odbor, ikatere-mu je načeloval viscount Bry-nek* Pari jI angleški j>oslanil: v Was'hirugtonu. Odbor je ltnei-. preiskovati nemške grozovito-sti v Belgiji. Če je le ena dvajsetina tega res-nica, kar je od- 1 bor priobčil, tedaj so Nemci 1 poleenjali grozovitosti brez pri- < mere v zgodovini. Edini rzgo- i vor, ki ga imajo Nemci za te ; gro2»ovitosti in umore na de- ] belo v Belgiji je * nemška trd'- 1 tev, d'a so belgijslki civilisti 1 streljali na nemške vojake, i Toda te obdolžit ve ise skoro 1 nikdar ukazale >a resnične- 1 •kajti nesrečni Belgijci, prevze- i ti "Strahu radi grozovitih go- < spodarjev, se niso drznili j dvigniti roflce napram njim. i Resnica je, da če so nemški « rojaki dobili *v kaki belgijski -hiši en sam komad orožja, da 1 ,«0 skoro v vsehi slučajih pomo- 1 Tili ceb druMrto, starce in ] mladce. DtShovska halja, sla- ! bost starcev, ~ šibkoct 7ensk, t nedolžno eebljc!!jc c	vse 1
|0 je ibilo iNemcem enako, in dobesedno so si Nemci sekali 1 pot skozi (krvavečo Belgijo. V JLouvainu so zbrali Nemci 1500 moških, žensk in otrok iz Aerschote. Peljali so jih na i ieleznisko postajo, kjer so jih zdrenjali »kupaj, rtfakar so pri- 1 peljali par strojnih pušk in začel! streljati v to bedno maso otrok in žensk, dočim so drugi Nemci streljali s puškami. Ljudje so padali na vseh straneh, otroci so paid'ali smrtno Kadeti iz narečja svojih mater. V Haechtu so Nemci tri leta staro dete pribili ž žeblji na vrata. V Alistu so morali mestni prebivalci skopati sami grolbove, nakar so jih Nemci postrelili. 180 jith je padlo na tla. (V ndki valili kdči gospodar ni mogel dovolj hitro odpreti vrat Nemcem, ki so stali zunaj. Ustrelili so ga. Njegova iena z dojencem, Iki je pil mleko iz materinih prs, je prišla in vidtela strašen pogled. Ko je videla, da je njen mož mrtev, je položila otroka v-stran in se zagnala napram Nemcem k<t levinja. Udarci s puškinimi kopiti iso pričeli padati po njeni glavi, njenega dojenja pa so vojaki z bajonetom prebodli- Nemški vojak je potem nasadil otrtčje truplo na bajonet in ga dvignil kvišku. Otroče je-paTkrat zamahnilo z rokami, potem pa je strepetalo. Hiša je bila požga-na in mrtva trupla \ržena v ogenj. V Milini se je nahajalo Ik-alkiln 40 belgijskih ujetnikov, in poveljujoči nemški častnik jim je rekel: "Naredil sem to, da \as naučim manire. Kadar vam kak Nemec kaj zapove, ga morate brez premi-.deka ubogati."
Ko so se Nemci umak lili po bitlki pri Marne, so francoske čete prišle v neko hišo, kjer so prej stanovali nemški ulanci: Dobili so tam dve žen-dki iVi dvoje otrdk'. Ena žen sik a je bila mrtva, truplo pa ne mrzlo. Leva -roka je bila odrezana nad zapestjo, druga ženska pa je bila -e živa, toda nezavestna. Njena (lesna noga je bila odsekana nad kolen 111. Oba otroka, en fantek 4 leta star, in deklica 6 let stara, sta bila oba mrtva. Deček je imel desno rdko, lueklica pa levo
roko cnlseikano.
V iS#mpstit sn dt.ibili strašne, srce pretresujdČe dokaze ncnršike Ikulture. Ko so se Nemci umaknili iz tega mesta, so vzeli s seboj kakih 40 prebivalcev, nakar so niesto zažgali. Belgijci so pozneje dobili v razvalinah šte\ilno ^gore-liii irupel. V neki pedrti hiši so .dol>ili MtpbviutteMi, z odrezano glavo. Njegova -d'va nova sta ležala poleg, oba ustreljena. Nekoliko napfej so dcJbili .gf-spodinjo z odrezanimi prci, vso krvavo, toda •še živečo. Pripovedovala je, da je prišlo iŠe-t nemških ulancev v hišo, Iki so rekli: "Vi imate belgijske vojake skrite tukaj!" Ženska je crllgovtcrila, da jih niimajo, nakar jo je vojak nemudoma z bajonetom napadel in odrezal leva prsa. V neki drugi hiši so dobili nemški vojaki štiri male otroke. Žive duše ni bilo v hiši, niti v okolici, samo ti štirje otroci, tri male deklice in en d'ecek. Mrtvi še niso bili,ampak umirali so. tkar kopali so se v Ikrvi. Nato je priletela neka 17 letna deklica, Flkoro go-la in pripovedovala, da so nlanci zavlekli v bližnje polje 17 mladi'h deklet, kjer so počenjali strahovite ostud-nosti. 12 deklet je bilo na ta način umorjenih. In, gospcidje kiongresniki, to niso izmišljene stvari, kajti pri nemških ujetnikih, katere so Francozi dobili in ujeli, so se dobili dnevniki vojalk'ov, v (katerih so posamezni vojaki natarlčno zaznamovali v«e strrjene zločine. Tudi če ne bi posebna komisija preiskovala teh grozovitosti, pa bi prišlo vse na dan in .sicer cd strani Nemcev samih, kjer imamo najsijajnejši dokaz nemške kulture. In v očigled- teh grozodejstev, pa piše tajni svetnik nemškega cesarja, profesor Lassom, sledeče :
"Naša armada je tipična glede inteligence in morale nemškega naroda. Nam ^e ni treba nikjer zagovarjati. Mi smo nasilni ljudje. Mi skazu-jemo dobrote, Ikamor -priid'emo. Naša moč je v spoznanju. Mi smo iskreno resnični, in naše glavne lastosti so v hutnanite-ti, prijaznosti, poštenosti. in kristijanskih čednostih. V tem hudem svetu reprezentiramo mi 'ljubezen, in Bog je z nami."
Maksimilijan Harden, nemški vojni fanatik, je bclj dosleden v svojem listu "Die Zu-kunft'. On piše: "Nismo se vrgli v to gigantsko borbo proti naši volji, in naša sila bo Ustvarila novo postavo v Ev-r pi. Nemčija je ona,,ki deli udarce. In ko bo Nemčija iv-vojevala nove pokrajine, tedai bodejo duhovni vseh ver slavili vojnega boga!*'
Aleksander Powell, ameriški časnikarski poročevalec v Belgiji, je sam pripovedoval generalu von Boehm.da je \i-del na lastne oči ženske brez prš, otroke z oitezanimi rokami in negami, mrtva trupla ot»rck in žensk , v gorečih ra-:-valina'h.. I11 ranjki Richard Harding Davis* -eden najslav-nej ih ameriških pisateljev, ki ^e je tudi mudil 11a bojišču, pi'se v svoji knjigi: "Nemci «e ne borijo Ikot. gentlemani. Hoj ni pravilen, kajti Ncmičija je prekršila vse postave narave, človeštva in Boga z umori, posilstvi in požigi."
In v očigled tega pravi kajzer: "Naši ljudje bedejo kot
H SeVEKAV WAPE» fOR HEADACHE AND NE9K4LQUI
I ^^^^^^ 1
I Domač liniment	I
V vsaki hiši bi morali imeti atokhoioo dobrega linimenta vedno pri j;	rokah za tlu£aj ntareie, poikodb, xviqjenj in odrge in pri takih M
prilikah ne vemo za božjega kot je
j CEVERA'S i
E L J GOTHARD OIL g
S	(Severovo Oothardsko olje). Isto umiri bofeiine, bolesti, krče in J« a
£	precej priročno in dobro za zdravljenje ramo takih slučajev kot so:
revmatizem, nevralfija, zvinjenja, odrge, otekline, otekle žleze, S okorelost in bolečine v mišicah.
S	Cena 26 in 60 centov. V lekarnah veepoveod. U
S3 DOBRO ZA ZVINJENJA. Mr. Frank V»T«rfca, BToocnfl«!d, Mont., nam J«
plaal dne 10. febr. 1917 iledrfo: Zginil «em il koleno in ko wm il «ra pariera.« 9 nadrgnil Severov i in Qolhairi»lrlm oljem, >0 prenehale ih bolečine in Mtfej m B g	»opot dobro počutim."
TJ	Kupite Severova zdravila v domači lokami. Zahtevajte samo "Beterova", Čt n
S Jih ne morete dobiti, uuročile jih nanumeat od nai.
I We Fe SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA |
I HIŠE in LOTI I
iimiiiiiiimiiiiHiiuiiiii v EUCLIDU icininiiiiiiiiiiiHinmiit I
Nove tovarne, novo mesto se grudi v EucMu. Slo-I venci, kupite Jote sedaj, vaš denar se potroji v
kratkem.
I ~~ DANIEL GARAPIČ, - M
REAL ESTATE
BLISS ROAD, EUCLID, O. • tel wood new
m	• • .....'_______-J_|H
_ '
...........................................................................................
I Slovenski državljani j
m	| ||T_.___ r.	] ____________ S
[ g)®®®®®®®©©®®®®©®©©®©®®® I
I ^ ^^ ~~1 VI STE VABLJENI NA i
I	JAVNI 1
I Jt SHOD
KI SE VRŠI
I E^^^^^^^^Ef v pond. zv. ob 8. uri
i l^Hn io.sept. 1
I V JOHN GRDINOVI DVORANI j
Na shodu bo govoril John Zniich, kandidat za I councilmana v 23. vardl Tudi nekaj drugih govor-f nikov nastopi, in ker je shod pomemben, je želeti, i da se Slovenci polnoštevilno udeležijo.
Pridite vsi državljani in posestniki, ker Mr. Zu-§ lich bo na tem shodu govoril, kako se bodejo davki plačali 1917, ker on je bil v davčni odbor izvoljen I meseca junija letos.
To bo prvi politični govor Mr. John Zulicha, in | objednem bodejo imeli Slovenci priliko izraziti se, | če so zadovoljni, da Slovenec kandidira to jesen
jj sli ne.
Slovenci, čas je prišel, da se zanimamo za politi-E ko, druge manjše slovenske naselbine imajo svojega I župana, councilmane in več drugih uradnikov, in = Slovcnci v Clevelandu ne smemo zaostati za drugimi = Zjediniti se moramo in skupno delovati na politič-| nem polju, kar bo koristilo slovenski naselbini v | 23. v«rdi.
Ne pozabite se udeležiti važnega shoda na orne-E njeni večer.
Sklicatelji.
Tinini........i...............................i.....................................
t ^ J j Lj'^ i IJ? I ■ :jTTT7^Tn
- MAGNIFICENT STEAMERS - 3
Th« Great Ship "SEEANDBEE"—"CITY OF ER1E"-"C1TY OF BUFFALO" CLEVELAND —Daily, MayWl!t to Nov. 15lh— BUFFALO
Um OunuiiD - 8:00 P. M. J CannuL V L«a»e Bcr»AU> • * K P. M, Arrlra Biiptalo • «:M A. M. | Stamdabo Ttm } Arrlr« Olivkland 1:10 A. M.
Connection« at B*ff»ln »or Nlaemra f-alle «nljOlKaitern andI Canadian point«. Ballroad	■
tlek«ta roadlng b«»wnn Cleveland and bnflaJp are «ood tor Iraa.^rl^lon on our	k J
eteamer*. Aak roor ticket innt for ticket« »ta O. i B. LHo. ■«« T<wrM tit.a.klto	g UST- ia.ee IwJ th». with Hlara relarn limit, for can no> weeding Wig, wheel baee.
■ SSwtltaUr eoleted aeetlonal pnaale ebart of T^O^V.-^SJ.^HSi^^kl!^!^1! receipt of Are eeiit*. Alao aafc for <mr M-page pictorial and dMortpttrn booklet free.
Th« Cleveland * Buffalo	, _	^
h F^FME
rw <M m,1iiii>»ir n	|
ttJttxx nyBOPC^J
& J^fiS! - V ■ ■ 'jf *	'
sil na ta ali ictii način- Vi v,i
se zavedate naloge, ki fa vaša,
kajti bonba z mogočnim, neu-tolailjrvim in organiziranim I sovražnikom zalhteva ogromne
I žrtve, samozatajevanje, glotoo-loa Ijiilbezen <do domovine ih pozabljenje domačih prepirov.
MK nesreči pa ne prinašajo vsi oni* ki so zmožni, žrtev rna oltar domovine, iki je mi&eina od vojne, in ravno raidiitega ipov-zročujejo, da (postajia kritični položaj našiei domovine od dneva dlo dneva bolj (nevaren.
"V našem poIitixSnem življenju je <talcai kriza jelko nevarna, kajti (posamezne narodnosti v Rusiji iščejo svoje odrešitve, n'o v tesni zvezi s svojo materjo dlomovinb, ampak v separatnih aspfracijah. Iln* "krona vsemu temu so sramotni dogodki na fronti, Iko so ruske čete, po-zaibivši na dolžnost svoje domovine, se umalknili brez upora sovralžniku, im so s tem pov-zročHe, da so se skovale nove f verige despot i zrna za rusiki narod.
'1Mi smo ipaidli ta/kio. gtmWko, ker nismo mogli oprostiti sami sebe tosodepolfne dedščine stare vlaicte' katero -snio istovražili, katero smo poshišiaili ke»r smio billi v s>trahtiip»red njo. Zato pa nas sedaj navidaja vested je ker imamo vlado, katere podlaga je ljudsfko zaupanje, ne bajoneti dasi jc med nami še nm'cigo podedovanega nem*p«n,0^-pram novi vlakli.
"Jh mi ibodpmo neodpustlji-vi, 'ker smo prepričani, da če ima vtlaid'a skrajno moc more uspešno vladati, in le odtod lito prišla rešitev te dežele v teh kritičnih časih.
"In raditega litom €inergiK:no nasiprotov-al vsem poskusom, da bi se kdo okoristil od ruske narodne nesreče, in če mi pošljete ultimatum, ga bodem sodil po moji največji hladnokrv-. nosti, toda odločaio in ostro.
fetem je Kerenslki razložil, da je minula doiba uniičevainja. ki je trajala tekom revolucije-in da je sedaj čas, <\k se prične resno delati.
"In iz tega vzroka," je nada-lfetval, "vas vjpra.šam, ~ svobodne ruske državljane, če čutite v svojih srcih sveti ogenj navdušenja, Ida dosežemo 'ta namen, vkleli bodemo, če zastk>-pate tu v Moskvi narodno moč, ki potre^jna da doseže dežela prosiperiteto. A ill pa lx)kl ete pokarali isvetu sliko nanedne propasti?
"Pred krattkim časom smo z nevoljo zavrnili pdimidbo, da bi Riusija skleni'la se,paratem mir. In pred nelcaj dnevi smo bili priča enaloelmu prizoru, ko se je ponudil separaten mir našim zaveznrkcni. lin1 povem vem v imentu ruskega naToida, da so tudi zavezniki z največjo nevoljo zavrgli separaten mir« in da je bil to tidini ocl'go-vor, katerega jnio mi od njifh pri:a'kovciili.'' (Kerensski je menil pri tem mirovMb ponukWjo papeža in se izjavil, da je Rusija silno nasprotna vsakemu vmešavanju papeža v politične in -državne zadeve narodov Evrope.)
Kio je Kerenski izncfkel slednje besede, so xl'ele,gait je zbrani na .skuipščini stali in gromovitfo klicali nazdar in živijo pričujočim zastopnikom zaivezniikov.
Potem je Kerenski govoril o Rumuncih, omenil njiih slavne boje napram Nemcem in se izjavil, <da četudi so začasno izven svoje iJomoviuc, pa so lahko prepričal rti, da dotbijo v Rusiji gostoljubno streho in hrano.
IKerenslki se je nadalje izjavil, dane Lo 'dovolil, da se Fin-^ka odloči od Rusije in če bi ie finski deželni zbor skušal ponovno zbrati k zasedalnjtH da bo ruska vlada s silo raz-gmdla tak zbor, ki nv v interesu svobodne, revolucijonarue in demokratične Rusije, Zbrani ziaistopniS^ ruskega naredi so glasno pritrjevali Kerenskiju.
Nadalje se je Kerenski izjavil: "Vlada bo gledala« da ^e odpravi koruptna disciplina, ki se nafliaja sedaj v armadi* v*a-cia bo gledala', da- zasleduje z največjo strdgicistjo vse maksi-malbte in vse drugje, *ki skušajo v teli teških časih hujskati »ared napram provizorni, re-
volucijdnarni viIalcM.
- .
prej popoldanska časopis "The News" in nedeljski ""Leader"-
—(Slovenski trgovci, vaš oglas v našem listu vam prinese uspeh. Vprašajte one trgovce, ki oglašujejo v listu. 2890 naročnikov šteje ''Cleveland ska Amerika" v Clevelandu, čitateljev je gotovo nad 15.000. Trgovci, dovolj je, da imate oglas le v našem listu, ljudstvo vas bo podpiralo in kupovalo pri vaš. Ne samo slovenske ampak tudi druge trgovine se enako izražajo, da imajo popolen uspeh od vsakega oglasa pri-občenega v našem listu, število naročnikov se je zadnje čase silno pomnožilo. Poskusite z malim oglasom za nekai mesecev, in prepričali se bodete, da se vaša trgovina razširi in naznani med vsem ljudstvom. Naš list gre med vse stranke, med ljudi vseh prepričanj, ne samo med peščico kikarjev Vprašajte za cene v našem u-redništvu. Vi pa, cenjeni naročniki, storite največjo uslugo vašemu listu, da dosledne kupujete pri trgovcih, ki imajo oglase v našem listu, ki zastopa vaše interese.
-- ■ -■_I .< .. fc or	Wit i" 1 d
Sprejme se na hrano in stanovanje štiri poštene fante. Ko^
palače na razpolago. 1084 E. 64th' St.	(105)
POZOR!
.Naprodaj je hiša, 18 sob, hrez lota. Ta hiša se nlora preseliti na drugi lot ali pa podreti. Vsa hiša velja le $250. Šloriljeva streha. Opozarjam vse Slovence na to iz van redno priliko. Rojaki v West Parku' in CoMinwoodu, piožurite se! J. Nosse, 1226 E. 55th St (105)
KJE JE
g. Franc Šaloven, župnik. Cul sem zadnjič, da je v NewYor-ku. Prosim vse 'Slovence v Ameriki, da mi ga pomagajo iskati, z a kar jim bom jako hvaležen. Moj naslov je: — Franc Sr«i'emšek, 3. polk, sa-perni oddelek, srbska doforo-voljska armija v Rusiji. (106)
Naprodaj je
hiša za 2 družini v slovanski naselbini. Hiša se nahaja na Laisy ave. blizu Kinsman in E <105. ceste. Velik lot. Cena samo $4500. Nekaj plačate takoj drugo na obroke. Telefonirajte Mr. Fetterman, Main 10 ali Central 90.
Soba za enega ali dva fanta se odida. Fr. čeližič, 5360 Homer ave.	O105)
Soba za čnega a<li dva fanta se takoj odldla. 5322 Spencer ave.
(105)
mm
Slovenci v Clevelandu se opozarjajo, da se cena žganju v najkrajšem času silo-" 1 vito dvigne. Teško bo žganje kupovati. Zato pa nudimo sedaj priliko vsem Slovencem, da kupijo najfinejše pristno žganje po starih cenah.	I
Samo 1 teden Samo 1 teden j
Kupite ta teden po starih cenah, ker
drugi teden bo treba plačati dvojne davke	|
na žganje, izdelovati se žganja ne bo smelo	|
več. Kupite sedaj, ko je še po ceni. Vaša	|
korist je. V zalogi imamo vse vrste žganja,	|
katero prodajamo po starih nizkih cenah.	|
Drugi teden je prepozno, kupite sedaj.	|
1 - • 1 I Ohio Brandy Distilling Co. |
I	6102 St. Clair Ave.	|
%mmmmmmmmmmmmmmmmmmm^^ /jInik	Ali vas veseli narava?
Tedaj si preskrbite fotografski
IflfimK ®P*rat, s katerim lahko delate najle-
1 lil I IF pic slike narave. Pa tudi slike vaiih
11111 prijateljev in znancev.
nln|L	Najboljše aparat« dobite pri
F. B R A U N L 1C H
1383 E. 55th ST.	MP
I Čujte!
J^UA^jk	/*C^t	Stari in mladi, možje in
I	i«a«, pridit« k nam. Mi
^^r	V", t	tram pokaiamo kako za-
/vil /#SnBgs0 jmtJmm. \ c^ANfroRu
|«a//	I ft cp^uM inu kronic.
H1M5M	J K » Lltt Pridit« in vprašaji* nala
llllllll a	i &	W" W «dr»fiikt h trmi I Mi »ma
l l lliR	nV <■•	tpacljalUti ma kroničaa bole*
llIll'IM*	maPzastonjA popolno"
BMW	^jjjj Uradne ure: Vsak dan od
_ J ^	deljah in praznikih od 10.
POMNITE NASLOV:	w v.
DR. WARREN CLINIC
116 Superior Ave. West, 2. nadstr.	Cleveland, Ohio
National Drug Store 1 Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. in 61. cestt.
5	posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpis«. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni.	(45)
Hiše naprodaj
v slovenskih naselbinah v Clevelandu in Collinwoodu, <na lahka odplačila. Podrobnosti pozveste pri J. Krall, 961 Addison Rd.	(111)
POZOR!	POZOR!
Radi rrooj« selitve iz Clevelanda prodajam svoje pohištvo prav ipoceni. 1315 East 55th St. Mary Rejc.	(105)*
Soba se odda v .najetn za -enega ali dva fanta, brez hrane. 1092 E. 67th St.
Naprodaj je motor kolo II ar-
ley Davidson in zraven tudi stran, ka kara. Nizika cena. A. Klein«lienst' 6715 Edna ave.—
(103)
Soba za 1 ali 2 fanta, brez hrane se odlJk. 1095 Addison Rd. vrata št. 4	(103)
Soba se odda v majem, front soba, za 1. ali fanta — 1157 E-
6	rst St.	(103)
Dobra slovenska mlekarna v
sredini slovenske naselbine je naprodaj. Najbolj •poznana mlekarna, najboljši odjemalci. Pozvie se na 1065 E. 66th St.—
(104)
Pozor rojaki!
Najceneje kupite hišo, ako se oglasit« na 66. cesti, ikajti na prodtaj imam več h<iš, in skono vse te hiše prodajajo Nemci, (ki prodajajo jako poceni. Oglasite se hitro, slišali bodite resnico in prepričate «e saimi.— J. Lušin, 1065 E. 66th St.	(103)
■■■■■MMHiMMMBvaaaaaMaaBaaaaBaaaaMHaBaMai
|ojc|
^ Priraj.n po ullnii, ki ja rabil 3/ »Ur roodar menih
OT mm j« l*lcaiat čudovito u.p.inimza ||
W	krče u želodcu in trebuhu, M
ji. fe bohin vrat, naduho, glavo- R
tU m^' te*a' Pr^lad v II
■ Pr redi ga tiata knaipaaija	i
ki dala .lavni "Paia L«pa
gi , ,., J llar' ataro *rtdno aradatvo	<B
S M vitrgnanjo. P.m.trn	g
ggf (l>r.k imt «n« itrliUnito	S
|l =I vadno pri rokah. 38 la tibe	g I ***b lakaraah ali pa pri
P.AD.RICHTER * CO.	U
pkm.'fny 74-80 W*aM««ton St.	i
Nww. York	—
mmmmrnmmm—mmmm
Dr. LE SIEGELSTE1N
3. NADS. PERMANENT BLDG. 746 EUCUD AVL
blizu E. 9th St.
kronične in krvne
BOLEZNI SE ZDRAVIJO
Na isti način in z istimi aparati kot zdravijo ▼
VELIKIH SANITORI-, JIH V EVROPI
Uradna ura:
9.	ij. do 4. pop.
7. zve£. do 8. stoč.
10.	do 12 dop. ob nodeUab.
I zre ž it e ta oglas, da ne pozabite naslova
Pozor Slovenci!
Kadar potrebujete doma v hiši plumberja, tedaj poklicne svojega rojaka, in z veseljem vam proračunim, koliko velja popravilo aid koliko veljajo nove stvari. Mi delamo kopališča in sinke v hišah. Cene naše so nizke in delo garantirano. Svoji k svojim! Edini slovenslki plum/ber.
Nick Davidovich,
xo8i Addison Rd. -. Plumbing, Sewering
Gas Fitting. Princeton 3984 K. (105)
Bell RosedaW 2377 W.
Cuy. Central 6678 R. Plin in kisik. Uradne ure od 9—12 in 1—5 ure. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8. ure. DR. F. L. KENNEDY, zobozdravnik. Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior4 ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio.	(X49)
j St Clair Ave. LOTI j
I / v Euclidu, Ohio 1
W	Kupite zemljo. Vložite svoj denar ▼ zemlJIMe, kjer je ra-
m	rem In nosi dobiček. Shiclld vae raste, cena m dviga vaak dan. J
M	Naši .loti 60x150 »e prodajajo od 9395 do $590. Voda, kanali
m	senčnata dreveea, cestni tlak, elektrika In Tie drago je na m
M	zemljišču. Nove hlSe na razpolago in nove se gradijo. Mesečna
M	odplačila. Vsakdo lahko plača. Pet minut od treh veUkita to- I
m	varen. TI loti bodejo trikrat več vredni v par letih. Pridite k
M	nam v nedeljo. Prinesite nekaj denarja 1 seboj. Sedaj si zbe- m
m	rite lot. Vzemite St. Clalr karo do Five FolnU, in tu ras Čaka M
m	naš avtomobil ob 1., Z., 3., In 4. uri v nedeljo popoldne, da vas
S	odpelje na zemJjlSče.
j	The McNutt MeGall
POSEBNO NAZNANILO
Dr. Cowdrlck. veliki 6pecljallst, je upeljal v Clevelandu vse velik stroje za zdravljenje ljudi. Tu bo nadaljeval zdravljenje na način kot le zdri vi na klinikah Bvrope. Ne računa nič za preiskavo, preletava t X žarki J zastonj vsakemu bolniku, če se, zdravi pri nJem. Nič ne dene, koliko čtfl se 2e zdravite, pridite, da vidite kaj ta fipedjallst lahko naredi za vas. ':
Imate ?	gffffi Vaša prilik
nered v želodcu, ka-fSSBpnPv^l | I Tu Je jM-lllka, d tarf Nered v jetrih?	Jg J vprstote .velikeg
Revmstliem? Qlavcl h^^l	da^vai'p^elWeT"
bol, zaprtje, nečisto M ^IjPjfej l IF I	iarkl. Nikdar, pn
kri? 8labost, nervoz- 3 paj^sS^Al H i	niste Imeli tskew
nost, bruh, kašelj, ["1 I - I	v mjjlu. Og
slaba pljuča? Prlvat A	uH I Ne odlašajte, ki
ne bolezni? I. t. d. ^ ^^^^^^^^^^ ^ Je nevarno.
$1000.00 X ŽARKI SE RAMJO ZA PREISKAVO M ZDRAVLJENJ
ČE STE BOLNI i I
Pridite takoj in ta Apecijtfllst vas popolnoma preišče, potem sveftt če morete ozdravetl, ker uspeh je odvisen od preiskave. Njegovi knkfl stroji iz vseh delov sveta mu pomagajo, da Ima najboljši zdravniški ura v mestu. Ko so druge metode zdravljenja zgubile moč, dobite tukaj usptl Brea vpratanja, kakšno bolezen imate, če zdravnik vidi, da se da ozdrat«! bodite prepričani, da kmalu ozdravite, ln nikomur ni treba zapraviU d ena; Ja. ne da bi dobil uspeh. Pridite ln pogovorite se privatno s zdravnikom.
2047 E, 9th St. DOCTOR COWDRICK Med Eudj 4. nadst	ipmij«iui, Cleveland, o.	in Proipff
Urada« ur« 8. >julr«i do 8. sv. Oh	mi 10 4m 1.
Tri hiie in mesnica naprodaj, na vogalu Norwotod Rid', in Bonna ave- Se iproda radi bolezni prav pocetni. Pozve se na 1217 Norwod Rd. (103)
Mlado slovensko dekle, dobi
dobro dtelo in plačo, da pomaga v restavrantit. Zglasi naj taJcoj' na 5302 St. Clair ave. - (103)
Harmonike najnovejšega sistema "Gramatične Harmonike" dobite pri Jos." Russ, 3926 St. Clair ave.	(\Ved.-104)
Dopisi
Cleveland, O. Cenjeno uredništvo:— Prosim 'priobčite ta mali dopis v vaš cenjeni list, ker v>em, da marsikdo misli, da spimo v Newburgu spanje pravičnega, ker se nihče ne zglasi v iniašem cenjenem listu C. A. in bi mislij 'kdo, id'a ta list ne prihaja s>em. Pa ni tako. Vedno čitamo marljhio list C. A., Iki nam najhitreje prinaša vse dnevne važnejše novice.' Opazujemo tudi delovanje naših rojakov širom Amerike in se trudimo, da mi we zaostajamo. Kakor po več naselbinah, smo tudi mi pričeli nabirati ■denar in "opeke" za Narodni Dom, katerega mislimo postaviti v sredini naše naselbine. V ta namen je bil postavljen deber in delaven- oidbor, sesto-ječ iz vseh nevvbpnškiih dru-f štev, ki pomagajo pri sddlelo-vanju. Da se naš ideal za Namodni Dom ikmalu uresniči, bodo priredila newbursik'a društva velik piknik, tla se dobi čimveč "gradiva" za Nartridtai Dom. Piknik se vrsi 9. sept. na Union Heigih'ts in 120. ce-. sta. Zato pta Ikil6ein vs>em Slovencem in Slovenkam v Newburgu in okolici, udeležite se piknika za Narodni Dom.
Dtruštveroo sodelovanje je pri nais v vseh ozirih d'dbro. De po složna so društva. Posebno <k>bro napreduje pevsko društvo "Zvon", ki je pri p<o-
IZJAVA.
Iver se razširjajo govorice okoli in celo po javnih lokalih, da sem jaz prvi raznesel lažnji-vo novico, namreč da so se slcr vensiki, srbski in hrvatski prostovoljci potopili na potu v Francijo, izjavljam na tem mestu, da je to laž, in prva oseba, ki je to novico meni povedela, je bil g. Anton Eppich, dne 21. julija, ki je pravil, da je slišal v restavraciji, ko so se pri obedu pogovarjali gostje o potopljenem pafliniku, kjer so se nahajali naši prostovoljci. In kder bo še nadalje govoril, id'a sem jaz prvi raznesel dotično hudobno izmišljeno novico, ga imenujem za največjega lažni-ika in tatu časti.	<
Rud. Perdan, 6024 St Clair ave. (103)
Dva fanta se sprejmeta na stanovanje, brez hrane, soba s ko-* pališčem- 6710 Bonna ave. (104
Slovenka dobi delo, da pomaga, v kuhinji. Lahko je tudi priletna. — Vpraša se na 6034 St.
OBRESTI
SE ZAČNEJO VSAK DAN
VLOŽITE DENAR NA
LAKE SHORE BANK
Sb pm pravilih plačamo do . vw
4%
St. Clalr aad 55th /SL Praapact and Hnran Suparior and Addiaan.
I JOS. ŽOKALJ
1	6408 ST. C LA l K AVE.	-^B
SE PRIPOROČAM ROJAKOM V OBILEN POSET MOJE TRGOVINE. •
I VsM* zahga fuili mum klobukov, kap, hlač, itd.
VSA MOŠKA OPRAVA, t* TOČNA POSTREŽBA, CENE ZMERNE. m p
K	N«w ferfectlr.il prf vam daje (urkoto takoj, ko odprte plamen. Kuha poCast fl
■	ail hitro, kakor nočete.
■	Vedn • % Mi e plnim-n. nchffiefrfi •Juha. rohtnegn itltna. Perfectaa peC. H	Vpralajv- »v' Jc> H trgovca, du van. pi kale.
■	TRUE PLAMENI ST. 33	ŠTIRJE PLAMENI 5T. 34 ■
■	Pač • kabinaton in pokriva lom |]| TI P«£ i kabmatoro ta pokrivalwa «26-75 j
ft	The standard^on^coBdPany
Delo dobijo dekleta za manu-fakturno tngovino. Reimers Dry Goods Seore, 3423 St. , Clair ave,	(\ID4)
—---- I
Fant, star 16 let, dobi delo v trgovini za splošna dela. Rei-
St Clairave	(104.) ^
nastopilo v polnem številu in zapelo v srce segajoče zalo-stimfke. Ranjki beopold Pirntiv var je bil rojen leta 1890 v Čatežu na Dolenjskem. Dne 19. avgusta se ga je hiptoma lotila nekta notranja bolezen, moral je iti na operacijo, kateri je ipa podlegel. iBil je clan p. in p. društva "iZvon''. iLeopold' ni imel tukaj sorodnikov, ki bi skrbeli za •njegove ze ml j sike ostanke, toda društveni bratj'e so 'res *z bratsiko ljubeznijo ih •požrtvovalnostjo skrbeli za njegov pogreb. Zelo vas ti tam na tem mestu dr. Zvon, ki je pokazalo kaj.je bratsvo. Rojaki, kdor še ni pri društvu, naj pristopi ik dr. Zvon, kjer dobite poleg podpore tudi v resnici bratsko zastopstvo, pa se učite tudi lepega petja in glasbe, kogar veseli. Pozdrav vsem zavekPnim (Slovencem in SloMeukam, vam g, urednik, p«a želim mnogo uapeha.
Newburcan. ........o
—Clevel^icMci d'nevnik "The Cleveland Leader'' bo z dnem 1. sept. nehal izhajati kot dnevnik in slliajal samo še v nedeljo. Kompanija Iki lastuje ta list, j>a prodala opremo, naročnike in dobro voljo lista tukajš-nemu dnevniku "The Cleveland Plain Dealer", ki bo od 1. septembra naprej shajal v povedani obliki in je zajedno tudi ceno zvišal od 1 pa 2, centa /a številko. Kompanija, ki je
l^Ua^-b3 • dahei C1CVe"
1
VPRAŠAJTE ZA
4cu173OH£C*I,
EAGLE
BRAND CONDENSED
MILK
tm k orioinai«
£• 60 Ut krtu 11 otrok«. PUH« m po junila
v Sloronakem Jcmiku m
BORDEN'S CONDENSED MILK CO.
Now York, N.Y.	C.A.
NAZNANILO.
Slovensko Telovadno društvo Sotkol Jadran priredi dne 9. sept. v Jos. KunČiČevi dvorani na 117 sboip, Shore Line, svoj članski zabavni večer." Na ta sestanek so vabljeni vsi Sokoli in Sokolice, ker je ta sestanek izvanredne važnosti za ves Sdkol. Zato vas pozivlje-mo, bratje in sestre na zabavni večer dne 9. septemlbra, 11917 in vam Ikličeva: Nazid'ar!
Jac. Ambrož, starosta, Anton Mila vec, tajnik, (104)
Naznanilo in vabilo.
Dr. Planinski Raj, št. 158 SNPJ naznanja bratskim društvom, <da smo bili prisiljeni preložiti razvitje d>ruštvene zastave, ki bi se moralo vršiti 2. septembra na Kastelicevih farmah. Naznanja se bratstkim društvom, da se vrši razvitje zastave dne 23. septembra v Jos. Kunčičevi dvorani na 117. stop, Shore Line. Prosimo vsa tdVuštva, ki so se prijavila, da sc korporativno udeležijo te slavnosti in da se ozirajo na ta oglas. Še enkrat jih uljudno vabimo, da nas posetijo s svojo navzočnostjo. 'S sestrskim pozdravom
Ivana Grdina, tajnica
i
m
biti tak. iNa mojo čast — zaupate mi lahiko. In odpustite mi, da ma je »premagalo, kar nosim v srcu."
"Tiho" je mehko in ljubo ukazala Renata in pokTala Mihaelu roko. "Verujem, da vam smem zaupati in da me nikdar z nobeno besedlo ne bodete spominjali današnjega večera in vaših današnjih besed.'' Mihael je poljubil drolmo
roko baronici Renati.
"Odpustite" je rekel "in pozabite."
"Odipuščann" je dihnila Renata, "pozabila pa -ne bom."
Talko melrko jei rekla Renata, da je Mihaelu vse vzkipelo, a zdaj ga čustva niso premagala. Seen hiter, komaj'vid'en pogled in razšla sta se.
Ko je Mihael prekoračil prag sosedne sobe je zaslišal za seboj žvenket. V sobi, kjer je bil pravkar z Renato, se je mcrala razsuti jwpa*
"To je zlo znamenje" je pol v išali pol resno mislil Mihael iii! se o/.-rl v sobo, 'ki jo j-e ravnokar zapustil. Tedaj pa je zagledal med) preprogami prepa-dcni K.tbraz Leonarda barona Benalje.
Mihael je planil pred Leonarda in ga prij-eil za goltanqc. Kakor z železnimi kleščami ga je držal, talko da se Leonard še braniti ni mogel in je le mahal z rokama okrog sebe-
"Lopov — ti si prisluškoval'' je srdito zarohnel Mihael. "Ce se premakneš, te na mestu ubijem!"
Talko strašen je bil v tem trenotku Mihael Kržinar, da se 'ga je rokovnjaški baron bal kakor smrti.
tMihael se je zavefcFal, da spravi Renato v silne neprili-
ke, če se zgodi v njeni hiši šk&dndal.
"Ako mi obljubite, da bodete mirni in da bodete molčali o tem kar ste slišali" je rekel Mihael- "potem Vas izpustim. Seveda Vam dam vsalko zadoščenje z orožjem."
Mihael je izpustil Leonarda, še predno je ta dal kako'znamenje. Vedel je, da je kos Le-onardu in »dla ga huhko uniči na mestu, če hoče. 'Leonard je najprej gloiboiko zasopel, potem je siknil:
"Zadoščenje mi bodete dali — na življenje in smrt."
"Ma življenje in smrt'' je srdito pnavljal Mihael, "A gorje vam, če izdaste le eno besedo K'gae kar ste slišali."
"Od sedme ure zjutraj sem Vam na razpolaganje'' je rekel Mihael, potem je obrnil hrbet Leonartlu in je odšel iz sobe.
Stopil je najprej v plesno idVorano. Oko njegovo je iskalo lienato. Še enkrat jo je hotel videti.
"Ivd'o ve če bom jutri zvečer šei živ" je rekel sam pri sebi, "saj enkrat moram še videti ta ljubi obraz."
Zagledal je Renato na drugi strani dvorane. Približal se ji je in ko je bila sama, je stopil k nji.
"Odhajam, milostiva baronica" je rekel "in ne vem »kdaj se zopet vidiva".
"Kako to?" se je začudila Renata. "Kaj mislite odpoto-
Vitf*?"
"še sam ne vem. Mogoče je vse. A etno prošnjo še imam." "Kaj želite prijatelj ?" "'Dajte mi na pot svoj blagoslov" je šepetaje prosil Mihael. "Blagoslov plemenite že-

OGENJ
OGENJ
OGENJ!
* H
Vsa zaloga pohištva, preprog in pečij
iz našega skladišča ki je bila poškodovana od ognja, se bo sedaj RAZPRODAJ ALA po cenah o katerih še niste nikdar slišali prej.
TA RAZPRODAJA BO TRAJALA LE NEKAJ DNU. V vašo veliko škodo bo, če ne pridete na
to razprodajo. Sedaj dobite pohištvo, najfinejše, skoro napol zastonj. Pridite in zberite kar potrebujete
v'-	.	"	'	*' \	• • "v,/* .
The Star Furniture Co.
5824 ST. CLAIR AVE.
wm
Kredit poštenim ljudem.
----——— j ■ 'ijPP' - . ' W	- — ' ------- -
Il ZADNJI RODOVINE BENALJA I i
ZGODOVINSKA POVEST
I	giifisaMfigaafig .	I
SPISAL
FR. REMEC
Mihael — ali ni v vas nič več časti, nič več ponosa ,nič več lastne moči? lAJi je iz vašega srca izginila vsa velikodušnost, da mi govorite o svoji ljubezni m da nič ne pomislite, kaj bi se moralo, agoditi, če <bi tudi jaz ljubila vas?"
V tem trenotku ni 'Renata nič več omahovala- Prav ko je bila v nevarnosti, dla premaga ljubezen njen razuvm, je prišla nekako k sebi- zadobila je zopet duševno ravnovesje- V trenotku največje nevarnosti se je oglasita njena vest in ji dala moč .in /pogum.
Globoko je zajela sapo in potem še rekla:
"Mihael Kržinar — jaz hočem ostati poštena /ena. ne Farno 'pred ljudmi , nego tukli pred svojo vestjo."
Ničesar ni mogel Mihael odgovoriti. Molče je ponudil Renati «rdko in jo peljal v so; bo, kjer sta prej sedela.
"Vem Mihael, da niste taki kakoršnjega bi vas morala smatrati <po tem, kakor ste se danes ravnali- Vem, da imate značajnosti in plemenitosti dovolj, da bodete vsaj v prihodnje spoštovali v meni omor ženo žemo. Najbolje bi .bilo, če bi se nikdar več ne viidtela, ali za slučaj, dla se še kdaj snide-va, hočem v naprej imeti gotovost, da vam smem zaupati popolnoma in brez zadržka. Recite, »Mihael, ali vam smerni v tem smislu zaupati?"
Za trenotelk je Mihael pove-sii oči, zaduhtelo je neflflaj v njem, potem pa je zopet dvignil glavo.
"Hočem biti vreden vašega zaupanja" je rekel s trdnim glasom. "Vi ste dobri in .plemeniti — tudi jaz poskusim
11 I
POSEBNA RAZPRODAJA
'	/ I
deških oblek. |
Samo ta teden do	S. septembra. I
l
$9.00 deške obleke sedaj po .	$7.65
$6.75 deške obleke sedaj po .	$5.75
$5.75 deške obleke sedaj po .	$4.90
$4.50/deške obleke sedaj po .	$3.85 Jgjj^^^
$3.75 deške obleke sedaj po .	$3.20
$3.25 deške obleke sedaj po .	$2.75 ^f^*™^
To so fine, trpežne deške obleke. Kupite sedaj, ko so cene znižane, da bodejo otroci dostojno opravljeni za šolo.
Imamo tudi polno zalogo deških hlač, ; bluz, kap in spodnjega perila.	j
j AUGUST KAUŠEK,
6206-08 ST. CLAIR AVL
Hg^ Mi ne zamenjamo in ne dajemo znamk ali ku-ponov za deške obleke tekom te razprodaje.
ljubo, potem pa tiho rekla:
"Naj Aras spremlja moj blagoslov na vsefh potih življenja."
'<Hvala Vam, Renata-" je ctt-hnil Mihael in naglo odšel, me/ dla 'bi se poslovil od drugih.
ISel je naravnost domov. Zdelo se mu je, fkalkor da je Renata nad njim izrekla re-' quescat m pace, fled naj ga spremi v večnost. »Mirno se je pri-pravij na to.
Se šest ur je imel časa do prihoda iLeonardoviih prič. i Treba je bilo v tem času vse urediti.
Najiprej je «edel k mizi in počasi in previdno spisal svojo oporoko- Kar j« imel svojega po materi podedovanega premoženja, je določil v dobrodelne namene, postavil pa je v oporoki tudi prošnjo do cčeta, naj mu položi v grob malo podobo baronice Renate. Uredil je potem vse spise in vse kar je bilo njegovega in šel na to klicat očeta.
"Kaj ti pa je, da me budiš tako pozno pomoči? ' je vzkliknil stari Kržinar, Iko se je prebira mil.
"Vas še ponoči potrebujem, oce" je odgovoril Mihael. "Vem, idia se lahko zanesem na Vais v vsakem slučaju.''
"V vsafkem" j-e .potrdil stari in se vsedel v postelji. "Govori, tkaj je."
"Na plesu pri baronu Be-nalji^ sem zasačil nekega člo-velka pri (prisluškovanju. Zagrabil sem ga za vrat, ga imenoval lopova in/ mu grozil, dia ga ubijem. Ob sedmih prideta njegovi priči. Dvoboj bo na življenje« in smrt."
"Eden tvojih sekundantov bom jaz" je vzikliknil stari Kržinar. "To se isamo ob sebi razume,"
"Res, oče?" se je razveselil Mihael. "Klical sem Vas, da bi Vas vprašal za to uslugo."
Dalje prihodnjič.