Katolišk cerkven list. TXIV. V Ljubljani 2b. sušca 1861. List 7. Hozfa previdnost. Veselo pojejo Naj stvarce Bogu. Naj serce odprejo Naj hval'jo se mu. Saj vedno se letni Se časi verste. In hlapi prijetni Stvari pozive. Se solnce mi hodi Nad glavo po neb', S$e Iona prevodi Brez st'vila oseb. Pridelki imajo Se vir iz nebes, Nam živeža dajo Iz mnogih dreves. Pod drevjem se s-enca Pretrudn? hladi, Prepeva se pen'ca ki v germu tiči. !*e tudi veselje V naturi dobim , Ce spolnim povelje, ^e greha zderžim. Vse vidi po svetu Nebeško oko. Tud v hudimu letu Preživ'lo nas bo. Bog slona napase k jc gori enak; Oii stvari, kar rase, kar vzdiga se v zrak. Veselo pojejo Naj stvarce Bogu . Naj serce odprejo Naj hvaljo se mu. ? M*rostost vere in ve* t i, enakopravnost verstva. Ker se dandanašnji za resnico malo vpraša, toliko več pa od verske prostosti lomasti in golajsa: torej ue ho odveč. nektere besede od te reči spregovoriti. Sv. katoliška cerkev uči in mora učiti, de zunaj nje ni zveličanja. Djanje vere sv. Atanazija pravi: ,.kdor ne veruje vsiga, kar katoliška cerkev uči, ne more biti zveličan." „Ne vdajte se zmotam, bratje, zakaj kdor za njim hodi, ki je ločenje napravil, ne dobi dedšinc Božjiga kraljestva," piše sv. Ignacij, mučenec iu učcnec sv. Janeza evangelista. ,.Kdor koli je od katoliške cerkve ločen, naj on sicer po svojih mislih še tako lepo živi, že samo zavoljo tega greha, ker je od keršanske edinosti odstopil, ne bo imel življenja, ampak Božja jeza ostane uad njim. — Zunaj katoliške cerkve utegneš vse imeti, samo zveličanja ne; utegneš imeti čast, utegneš imeti zakramente, utegneš prepevati alelujo, utegneš klicati amen, utegneš verovati v Očeta, Sina in sv. Duha; ali zveličanja ne moreš nikjer drugej najti, kakor v katoliški cerkvi. — Tudi pri kiivo-vercih zamore zakrament kerst biti. ali zunaj katoliške cerkve ne more nič koristiti. — V katoliški cerkvi sauio se deli iu dobiva odpušanje grehov." Tako piše sv. Avguštin, velika luč sv. cerkve. ,.Naj se nihče ne moti, zunaj cerkve ne bo nihče otet." Origen. ..Eden je moj golob. Kdor nima edinosti cerkve, meni li on, de ima vero? Kdor se cerkvi zoperstavi, kdor stol Petra, na kteriga je cerkev postavljena, zapusti, meni li on, de jc v cerkvi? Boga ue more imeti Očeta, kdor niuia cerkve matere. Kdor je zunaj cerkve, ne more biti mučenec. Naj si laki v plamenu gorijo, naj jim oginj ali divje zverine, kterim so verzcui. življenje vzamejo; zanje ne bo krone vere. ampak kazen odpada; ne častitljiva osoda verske serčimsti. ampak poguba obt.pauih. Taki človek zamore umorjen, ne pa venčau biti." Sv. Ciprijau. Kavno zavoljo tega, ker zunaj cerkve ni zveličanja išejo piavoverni kristjani, ki imajo ljubezen do bližnjiga neutrudauia uue, ki so zunaj cerkve, v taisto pripeljati Cerkev pa uči, de se mora to le po pravičnih, poštenih potih goditi. Take so: Za njih spreobernjenje molit , jih učiti, jim s sv. bukvami pomagati i. t. d. Ob enim pa tudi že pamet kaže. de je po duhu sv. cerkve, de naj se od pravovernih vse odvračuje, kar njih vero spodjeda in jih v zmote vabi. Cerkev torej ne more poterdili, de bi se njenim otrokam krivoverske reči oznanovale. de bi krivo-verci med nje se mešali in jih, kakor bi hotli, motili. — Kako pa pri protestantih? Leta 1708 so učeniki luteran-skiga vseučilisa v Helinstadtu slovesno izrekli, de je tudi v občini katoličanov mogoče zveličanim biti. Luter sam, akoravno je katoliško cerkev tolikanj grajal, psoval in ..papeža ne sovražiti" greh i m e n o v a I. je vender pisal. de je „v papeževi cerkvi pravo sv. pismo, pravi kerst, prava oblast grehe odpušati. — pravi katekizem, pravo keršanstvo. in še več. jedro praviga keršaustva." — Iz lesa je razvidno, de katoliška cerkev nc pozna iu ne more poznati nobene verske toleranc i je. ako noče nezvesta biti ukazu: ..De rži se podobe zdraviga nauka, ki si ga od mene slišal v veri in v ljubezni v Kristusu Jezusu. Dobro zročilo ohrani po sv. Duhu. kteri v ii a s prebiva." (2. Tim. 1. 13 — 14.) Na-prot pa kaže omenjeni zgled, de so že glavarji protestanštva učili tisto versko vnemarnost (indifferentizem), ki današnji dan tolikanj gospoduje. Katoliška cerkev nima do ljudi, kteri so zunaj nje, no-beniga sovraštva. temveč le milovanje iu sočutje zavoljo njih nevere ali kiivovere. Kako pa protestantje? Dr. M i-lius, profesor v Jeni. piše: ..Kdor ne sovraži papeža in njegoviga malikovav>kiga kraljestva iz ccliga serca, in se mu v bran ue stavi kakor hudiču, ne more zveličan biti." Miklavž Hunius, superintendent v Lubeku, piše: „Vsi kristjani » misli protestantje) preklinjajo nje, ki se papeže-viinu nauku podveržejo." — Katoliška cerkev iše število svojih otrok množiti iu jih odpada od vere obvarovati, ker ve. de zunaj nje ui zveličanja; protestantov, ako gledamo na spise iijili učenikov, ne nagiba skerb za zveličanje, ampak le bolj duh zopervanja k takimu početju. - Zavoljo tega išejo katoliške vlade, ktere so od duha sv. vere na-dušeue, katoliško vero varovati, po pravičnih potih širiti, nje spoznovavce pred zapeljivostjo ohraniti; zraven pa tudi kažejo v dauji ljubezen . pravico. sploh vso civilno znašljivost ali toleranci jo do svojih nekatoliških pod- ložuikov. Prostost vere, enakopravnost verstva je potem takim v pomeni, kakor tako imenovani liberalci žele, komaj le tam mogoče, kjer vlada v principu nobene vere ni, kakor v deržavah severne Amerike, ali precej tako tudi na Francoskim od 1830— 1848. Od I. 1859 sem spet ui kaj boljši. Ako gledamo na avstrijansko deržavo, najdemo ondi svobudo in enakopravnost verstva v tako veliki obilnosti, de bi taisto še dalje raztegovati ue bilo druziga, kakor katoliško cerkev, ktere je do 29 milijonov avsirijauskili podložnikov. v prid 6 milijonam nekatoličanov omajati in slabiti. — Vestfslsko pomirjenje I. 1648 je v 1. 5. člen. enakopravnost /.a katoličane, luterane iu kalvinarje izreklo, tode samo za nemške deržave, ne pa za avstrijauske. Člen 1«. nemške zavezue akte I. 1815 je dalje izrekel, „de razno«t keršanskih verskih strank ne more v deželah nemške zveze (deutscher Buud) nobeniga razločka v vživanji civilnih in politiških pravic delati." Do cesarja Jožefa II. se niso protestautje iu sploh sektirstvo v Avstrii, zunaj Oger-skiga iu Erdeljskiga, nič kaj si opomoci mogli, ako ravuo je bilo na Dunaji, ua Češkim in Moravskim dosti ljudi ne-katoliškiga verstva. 13. iu 27. kozop. 1781 je prišel na dau Jožefa II. znani ..toleranc - patent." Povsod je bil oklican iu veljaveu spoznan, samo Tirolci so se dozdaj vedili ubraniti, de se protestautje med nje ne vselujejo. In tako najdemo dan današnji protestante povsod s takimi pravicami, kakor jih imajo katoličani, skorej še celo s kakimi prednostmi. Ze pred I. 1848 so imeli, kakor smo slišali, vojni pastorji, ker so ožeujeui, veči plačo, kakor katoliški vojni kaplani. Koliko protestantov iz Nemčije je pod po-piešnjim ministrant grofam Thun-aiii ua visokih katoliških šolah na Duuaju. v Gradcu, i. d. službe profesorjev dobilo: Imena \Veinhold, Oskar, Schmiut so dosti znaue. Službe dvoruiga kanclerja za Ogersko iu Erdeljsko i. d. imajo zdaj kalviuci. Bruk je bil tudi njih verstva. Pro-te»lauskim superintendentam na Ogerskim je I. 1859—1860 iz dirzavue denarnice eez 90.000 gold. na leto kot opra-vilna poverhna plača (Functionszulage) pri voljenih in ui ovci žena, akoravno » j nekteri udje deržavuiga svetovavstva I. lbl»o zoper te nove stroške govorili. — De bi katoliška duhovšiua v Avstrii kje tako plačo imela, nam ni znano. Znano pa je, kako reven je materialni stan nekterih katoliških duhovnov v deželah ogerske krone. — V Ljubljani in po vsim Kranjskim je po nar novejšim šematizmu (t. I.) 1VJ protestantov laterauskiga in kalviuskiga verstva. Ti imajo v Ljubljani lep tempelj, pastorat in svojo šolo. K ti šoli so svelovavei ljubljanske srenje po 100 gold. na leto iz iiiestue k ase plačevati dovolili, ker tudi ljubljanski protestautje v mestno kaso kakor drugi posestniki in prebi-vavci zneske odrajtujejo. De pri imenovanim številu protestantov, med kterimi je dosti le začasno pričujočih iu ne-ozeujeuih. le malo otrok za šolo hiti zamore. je očitno. Ali je torej imeuovauih 100 gold. v ravni primeri s plači-lam. ki ga mestna kasa za šolo toliko katoliških otrok plačuje, — ali od lega, kar protestautje v mestno kaso plačujejo. nič več za njih šolo ne pride, kakor za katoliške šole od plačila katoličauov, ne vemo. To pa vemo, de so rokodelski fantje še pred malo leti ob nedeljah iu praznikih v šolskim poslopji ob ravno tisti uri v dveh razredih — enim za nemški, enim za slovenski jezik —keršanski nauk imeli, iu po nauku v stoljno cerkev k litanijam hodili. Fantaiu nemškima jezika je bil učenik ranjki gosp. Metelko; učeuik v slovenskim jeziku pa je bil adjuukt bogoslovcov, kterimu )e mestna kasa nekaj za ta trud plačevala. Zdaj ho rokodelski ucenci po farah zastran kcršaiiskiga nauka razdeljeni; duhovni pastirji jih učijo, in zato od nobene strani kake plače nimajo. De bi torej protestantje manj pravic imeli kakor katoličani, ni nikakor res. Če menijo »vetovavci zastran verske prostosti morebiti tudi druge verstva, ktere so se po Lutru in Kalvinu iz- c i mile ali ktere se še hojo, niso izrekli? V Fraukobrodu je leta 1848 pastor Zittel veliko govoril za enakopravnost verstev, ktere bodo še le kdaj vstale. De ne govorimo od toliko sekt, ki so iz protestantizma na Angleškim iu v severu: Ameriki izrastle, opomnimo le „m orna ono v" v severni Ameriki. Ti so vstali iz metodistov, imajo vso biblijo (sveto pismo j in zraven še bukve svojih začetnikov, kakor Luterani in Kalviuci svoje simbolske bukve. Zunaj ame-rikauskih in angleških protestautov se posebno veliko lu-teranov iz Danskiga in Svedijc, kjer se čisto luteran-stvo tolikanj varuje, k mormonam v Ameriko podaja. Sve-tovavci verske svobode govorijo tudi od nrave ( moral ). Kako se pa to vjema z mormoui, kteri žive v mnogo-ženstu (Polvgamia), kakor mahoinedanci, samo z večjo razuzdanostjo in gerširn pohujšanjem, ker mahomedanci svoje hrame saj zaperte imajo, mormoni pa žive očitno v svojih gerdobijah, kakor njega dni pornokraški ana-baptisti l Wiedertaufer) v Miiusteru pod svojim kraljem Joanain šivarjein iz mesta Lajden-a. Morebiti je namen svetovavcov za versko svobodo, de bi judje povsod brez opoviranja naselovati se smeli? Zunaj zgorme Avstrije. Tirolov brez Vorarlberga, zunaj Koroškiga, Stajerskiga in Kranjskima (kjer sme, in sicer v Ljubljani, le ena judovska družina biti), so judje po vsih avstrijauskih kronoviuah. in so v pravicah že malo od kristjanov ločeni. Nekteri judje so že profesorji na visokih šolah, jud Mosenthal je celo uradnik pri ministerstvu uka. Na Dunaji, kjer jih pred 1848 ni 8000 bilo, jih je zdaj čez 15.000. Vsi časniki, ki so po kavarnah in ka-ziuah nastavljeni. so skorej brez izjeme le judovski. So pa judje za deželo, kjer se vselijo, mar blagor? Kratko ne! Majhen pogled v zgodovino in zemljopis (geografijo) nam to poterdi. Djanje aposteljnov pripoveduje. kako so že tistikrat judje kristjanam nagajali, jih preganjali in malikovavce zoper nje šuutali. Leta 615 je bil perzijanski kralj Kosroes sveto mesto Jeruzalem posedel iu ga svojim malikovavcam v plen ali rop prepustil. Nobeni starosti, nobenimu stanu ni bilo prizaneseno. Le judam se ni nič žaliga zgodilo. Kar je bilo kristjanov še živih ostalo, so jih Perzijani poklenili iu unkraj Jordana v sužnost vlekli. Pri tolikim številu sužnjev je bila njih cena prav nizka, iu vsi judje iz Jeruzalema in iz okolice so hiteli od Perzijauov kristjane kupovati, pa ne, de bi jih za hlapce ali sužnje imeli, ampak de bi jim vsim brez izjeme vratove porezali. Evtihij piše. de so te neslišane gerdobe več kakor 90.000 kristjanov tako pomorile. — V velikim polotoku arabskim, kjer današnji dau skorej sledu keršanske vere ni. se je pred časam Mohamedovim keršanstvo čedalje bolj razširjalo. Zmiraj več ajdov — Homeritov — se je spreobračalo. Le moč iu veliko število judov, ki so tukaj bivali, je bilo vzrok, de se ni bila vsa homeriška deržava pokristijanila. V začetku 6. veka seje bil jud Duuaan kraljeviga prestola tukaj polastil, in je sklenil, vse kar je kcršaiiskiga, pokončati. V pervo jc zapovedal pomoriti vse keršanske tergovce ali kupce, ki so iz rimskiga cesarstva v Arabijo ali skozi njo v Abisinijo potovali. Potlej se je njegova grozovituust raztegnila na vse kristjane, do kterih je njegova moč seči zainogla. V uiestu Negrau je bilo 420 cerkvenih ljudi na silno široki ger-madi sozganih, druzih 5000 kristjanov drugači gonobljenih. Ker je Duuaan ukazal toliko kristjanov v ognjene jame metati, ima pri arabskih pisateljih ime Saheb-el-Akh-dond, t. j., gospod jam. — Na Španjskim je bilo od časov cesarja Hadrijana sem veliko judov; I. 694 je bil visi-gotiški kralj Egika zasledil njih strašno zakletbo. po kteri so hotli že tistikrat Saracenam v Afriki Španjsko izdati. V 780 letih, od 26. inal. trav. 711 do prosenca 1492, se le je bilo katoliškim Španjcam mogoče, Saracene, te pro-tivnike njih vere, narodovnosti in svobode, popolnama zma- gati. Iu v vsim tako dolgim bojevanji so judje bili vedno na strani mohamedanov, kristjanain večkrat še celo nevar-niši, kakor mahomedani. Znani so tudi Marani, to je, judje, ua videz pa kristjani, ki so bili deržava v deržavi, so večji del vsiga premoženja imeli, iu se kol plutokrati po ženitvah v nar višji stanove in službe vrinjali. Od tod ho vstale tolike preganjanja judov v srednjim veku iu od tod zlo tudi španjska inkvizicija. Tih preganjanj nočemo zagovarjati; početje kralja Sisebuta na Špaujskim I. 613, in kralja Emanvela v Portugalu I. 1496 se mora vsakimu studiti. Nar več judov današnji dan je na Poljskim. Zadnji kralj piaške rodovine, Kazimir, Veliki imenovan (1333 — 1370), je bil v življenji kakor mohamedan; imel je namreč cele seraile. Iz prešestniške ljubezni do judinje Estere je bil judam dal velike kupčijske prednosti, zato so judje, kterih odertija je ravno tistikrat ua Spanjskim puntanje delala, zdaj od vsih krajev na Poljsko vreli, vso obertnijo, kupčijo, dalje s pogojevanjem na zastave, po pripušenih in ne pripušeuih potih vse premoženje kmetov na se zlekli, in so tako prava kuga deželi postali. Ako pogledamo geo-grafiške bukve od Poljskiga, ako vprašamo može, ki so več časa na Poljskim bili, zvemo, de so ondi judje še zmirej ravno to. Dobičkarija je njih edini namen; na prodaj imajo oni vse, de le kaj pridobe. Nikjer ni pijančevanje toliko, kakor pri Rutenih, kjer judovski kerčmarji kmetam vodko (žganje) popivati priporočajo, dokler jim reveži le še kako bilko strešne slame zastaviti imajo. Vsa-kiga mora boleti razpad poljske deržave; ali tega niso krivi samo Katarina II., Friderik II. in Kavuic, ampak tudi nestanovitnost poljskiga karaktera, kteri je po judih sčasama se tako spremenil in osodo leta 1772 (razdreuje Poljskiga) pripeljal. Kako zlo so I. 1848 — 1849 na Ogerskim judje rovarjem na roko šli, je že mogel umerli Hainau dobro vediti. sicer bi on njim ne bil tolike kazni v denarjih napovedal. Naj bojo po tem takim verniki nekatoliških verstev tam, kjer so, naj vživajo tam vse pravice, ki so jih dozdaj imeli, ali ktere jim bojo še podeljene. Naloga katoličanov pri njih pa naj le bo, de oni katoliški cerkvi ne bojo v škodo. Kjer pa drugovercov dozdaj še ni, zlasti judov, tje vselovati se naj tudi zdaj nikar pravice ne dobivajo, (konec naslei.) Nehaj pirhov za bolno svobodo. 1. Pri novim vstavuim življenji bo treba tudi od cerkvene strani na marsikaj misliti, na kar se dosihmal ni toliko mislilo; za marsikaj poskerbeti, za kar dozdaj ni bila tako živa potreba; se z marsičem vojskovati, kjer poprej ni bilo vojske. 2. Ce se za katoliško vero ne bomo bolj in gorečniši poganjali, ona zato ue bo poginila, lahko pa de bo iz naših krajev sčasama zginila. 3. Sovražnik je nastavljen z veliko sejavnico, in hitro b<> po Slovenskim ijuliko sejal, ako ne bomo culi. 4. Tako imenovana ^liberalnost** utegne marsiktere bukve na dan spravljati, ki se z vero ne bodo strinjale, nc z lepim življenjem. Zoper taki strup bo treba vsake bukve pregledati, ko dan zagledajo, iu jih ko strup zaznamnjati. Komur koli tedaj pervo kej enaciga v roke pride, naj s par besedami v kakim časniku in v domačim življenji Slovence svari, de naj enaciga ričeta ne kupujejo, in vsak pošten katoličan naj take reči zatira. Ko bukvarji nc bodo mogli strupa izpečati, ga tudi zakladali ne bodo. 5. Na marsikako reč naprej se uaročevati ni vselej varno; utegne se kača v žaklji kupiti, ako ni pisavec po-šteniga katoliškiga duha. 6. Svoboda dokaj novih časnikov rodi. Ni pa vse zlato, kar se sveti. Slovanski politični časniki se z veliko vnemo poganjajo za uarodovuost, za katoliško veto pa veči del niso ne krop ne voda. Rečeno pa je: „Kdor ni z menoj, je zoper mene"'; — „nobeden ne more dvema gospodama služiti.M Ker nesramni nemški listi s toliko potuhnjenostjo katoliško vero iiapadajo iu podkopujejo, bi mogli saj slovanski bolj pošteni biti in se poganjati za resnico — za pervo blago svojiga naroda. Ako nimajo lepe besede za našo sv. vero, taki časniki niso vredni, de žive; ako celo vero spod-kopujejo, se morajo tudi sami spodkopati. Gotovo je, de na Slovanskim se brez duhovske pomoči ne more noben časnik ohraniti. De se torej časniki ne bodo prederznili Slovenov edino prave — večne sreče spodkopavati, naroč-nikam to-le svetovalno. Kadar se. kdor si bodi, na kak političin list v kakoršnim koli jeziku naročuje, naj pristavi, de bo precej odstopil, ako se skaže. de list spodkopuje katoliško vero. Iu zavolj varnosti naj se slehern sperviga le za kratek čas naroči, ne za pol, ali za celo leto, de ne bo kje freimaurarjem plačeval njih truda za razdirauje Božjiga kraljestva med Božjimi ovčicami. Dandanašnji je malo komu verjeti. Ljuba preljuba nam je narodovnost iri sloveušiua, Bog nam jo ohrani in daj. de bi ji odpcrli vratu v šole in pisarr.ice, kakor pravica tirja ; tode pervo nam je naša prava katoliška vera. Vsa moja slovenšina mi ni piškaviga oreha vredna . ako sim ob vero iu po smerti vekomaj zaveržen. 7. Natora se spreminja; kertov veliko število bo od-sihmal na svitliiu živelo, živarilo in gospodarilo, ali saj gospodariti hotlo. Nikar tedaj de bi molčali, kjer vidimo, de kert skrivej ali očitno rije, ampak kličite na pomoč, naznanite, de sc njegovo hudovoljno početje ustavi. Glejte, de kerti mracniki in vere sovražniki vam celo postav ne bodo dajali, to je, ne volite v zbore konkordatožereov, sovražnikov sv. vere, iu ako kteri tacih zoper vero v zborih rije. zapišite si ga za ušesa za drugi pot. 8. Kakor ga tli večiga trinoštva kot je freimaurarstvo, tako ga tudi ni goropaduišiga absolutisma. kot ga bodo možje na zborih pridigovali, ako bodo tudi drugod tako vkožene sovražnike katoliške Cerkve volili, kakor se od nekterih z Dunaja sliši. Ni mar naj terši absolutist svoje strasti, kdor zmire) tisi v katoliške naprave, de bi jih razderl. kakor vol v vrata? Potem kakor se bere, je Dunaj manj zrel za vstavo, kakor drugo cesarstvo, zakaj tamkaj je veliki derhali tisti boljši za poslanca. kdor je veči sovražnik katoliške Cerkve, ki je nar svetejši blago nar večige dela avstrijauov. Tako se pa povsod godi, kjer modri in pošteni molčijo, in nevernim vekačem pustijo prostor. 9. Naša dežela je katoliška. Ako bi se kdo. ki jc sovražnik katoliške Cerkve in njenih naprav, konkordata. cer-kveniga premoženja itd. za poslanca vsiloval. bi mogla vsa dežela take sovražnike vediti, de se jih varuje. Sovražnik naše vere je sovražnik našiga naroda, on ima vžgani pečat, de enkrat za vselej ni zrn žiti za poslanca in za nobeno očitno opravilo Slovencov i Nagovor Nfih svetosti papeža Pija M\. v skrivnim zboru 17. grudna 1860. ( Konec.) Sv. Oče nadalje britko tožijo svojo serčno bolečino zavolj tega, de so rovarji po več laških mestih napravili protestanške tempeljne in šole, v kterih se v škodo katoliške vere vsakteri spačeni nauki trosijo. Nadalje, de so razglasili v Cinbrii določilo, po kterim sc sv. zakon na posvetne preupise navezuje iu cerkveni oblasti velik del pač iz tega namena uteguje, de bi poslednjič ne bil zakon druziga razun postavni konkubinat. Vse take krivične djanja namestnik Kristusov studijo, zaveržejo in za neveljavue razglasujejo, naj so se že dogodile, ali se se le dogodile bodo. Nadalje tožijo sv. Oče, koliko razdjanje so hudodelniki po Laškim napravili, po prerokovih besedah ,,p o s t a ve potaptali, pravic« p r e v e r g I i, v e č u o zvezo s t e r-gali;4' kolik razdvoj je oa Laškim, vse očitue iu osebue z* leve zbegane, Evropa razdražena. Vse te silovite krivice pa imajo tisti ua vesti, kteri vse Božje in človeške pravice gazijo, de bi svoje gospostvo čez vso Italijo razširili iu se zraven tega hvalijo, de so začetnici občniga blagra. desiravno so povsod, kamor so ropnili. zapustili sledi divjačnosti iu razdjauja. Nasledvajo želje, de naj bi nesrečni rovarji vender spoznali, de je ves mir in sreča za človeško družbo ob tla. kjer se vera zaverže; uaj bi spoznali, d j le sama katoliška vera je učeuica resnice, reduica čednosti, le v n j i Hami je blagor deržav; de apostoljski sedež pravima in stauovitnimu blagru narodov nikoli ui bil nasproti, temuč de ob vsakim času ima velike zasluge za vesoljni človeški narod, katoliški sedež je divje narode olikal, jim nauke prave vere dal. vojske tolažil, lepe umetnosti in znanstva pospeševal. za uboge in nesrečne očitne pribežališa odpiral iu Celo v nar večih homat.jah je kraljem i:i Ijudstvam podstav-IIe nauke pravice iu poštenosti oznaiioval. lzverstni spomeniki in zgodovina so tega priča. Od žalostniga pogleda ua Laškim se obernejo sv. Oče na jutro, v Roreo in Kini sosednje kraljestva, v Kocinčino in Tonkiu. kjer se sv. Cerkev zopet s kervavimi palmami venca iu poveličuje, kjer naj strahovituiši trinoštva naj gro-zovitniši smert stanovitnih vernikov ne morejo pretresli, kjer neizrečena divjost nejeveriiikov hoče kristjane z imetiam vred pokončati. Ondotni verni so se v prestanih mukah iu smerti i. kdanjim inartcriiikam s v. Cerkve enake .-kazali. Se po kratkim oziru v Sirijo pravijo užaljeni naj vikši pa-tir k sklepu: ..Stan ".vetih iu očitnih zadev, ki siiii ga zdaj pojasnili. |c prav zalo-tiu iu milovauja vre lin. Silno Nas terpi tie i in bnli. ca-titljivi bratje. Kar nič ne dvomimo, de tudi vi z nami ra»uo to čutite. Ne boiiimo pa maiosetčni. in v iie.tprcuehljiv i molit.i se ozirajmo k\i>ko na tisto goro. - ktere v tacih budili časih primerne pomoči pričakujemo Bog bo pomagal svoji Cerkvi, pomagal naši nizkosti; k<> b muh z njegovo močjo poterjeni, nas ne bo nikakor-«.iu strah pred nevarstjo. nobena nesreča od dolžnosti iu s:at.> vilnosli v apostoljski -lu/.bi odvernila. (I de bi uc-dol/...a kcišaiisku kri. ki sc na jutru preliva \ prijetin duh kvi-ko k Gospodu se vzdigovala. in naj hi Bog kakor z zveličavnim spravnim daiain potoiazcn, težke poskustije odvzel, ki na- -li-kajo ! II de bi llog na pristop brez mad« za spočete Matere Božje in na pro-ii|o presvetih apo-s'el|i»ov Petra in Pavla zmago ce/. serdite sovražnike d -deli; s\o|i -veli Ceikvi. O «le bi Bog po-iediiiič vzdignil k -odbi. iu sovražnike -vojijra imena. Ui /.vjjjo jo po-k >ii« anj; sv. vere in veliko hudobij zoper Ceikcv p »eetno -v.ije loke tazkiopil in poterl. ali kai -e bolj vo--ioi.» iu želimo. •» de bi jih. ki /,e z iva razsvetlil in z lučjo božje bobrote pemito zaverni! t.a po« pravice in resnice!*' Milagoslorila ali žegni matere imlo-li*ke Verhre. ( Halje.) Kako se oskrunjena c e r k e v o d - k i u n i i u očisti? Ako -e v blagoslovljeni ceikvi kaka gro/.ovitna pregreha dogodi, nečistost, umor ali sploh prelivanje kervi itd., je laka cerkev oskrunjena. >e ne smejo svete opravila v nji vec opravljati, altarji se lepote poropajo in cerkev zaklene. in mora s- očistiti. Oskrunjena cerkev -e mora p-ikropiti z vodo. ki je »d škofa h!ago-lovl|eua in v klero je natnešana sol, pepel iu vino. To pomeni britko žalovanje zavolj oskrunjenja in ponižno pokorjenje za greh. Očiševanje in novo blagoslovljevanje se opravlja skorej ravno tako, kakor pri novi cerkvi, razun de se poje oddelek 67. psaima, v kteriru se grozi nad divjaškimi in živinskimi oskruuovavci in se pri vsaki versti — tedaj desetkrat ponavlja prcdglasnica: Vstane naj Bog, in razkrope naj se njegovi sovražniki; iu b e ž e uaj, kteri Ga sovražijo, spred Njegoviga obličja! V sklepni molitvi pa Boga prosi, dc bi po tistih m al blagoslovitev neoskrunljiva ostala, i u bi vsi verni Božje obilne dobrote tukaj dosegati zamogli. Ako je bila pa cerkev že od škofa posvečena in potlej oskrunjena, jo zamorejo le škof sami očistiti in blagosloviti, diug duhoveu pa le. ko bi iz Rima k temu oblast dobil. Cinni sv. Cerkev opravlja spravo in očiševanje oskrunjene cerkve? Sv. Cerkev hoče s tem v sercu vernih obuditi strah in grozo pred strahovitimi in nagnjusuimi pregrehami, s kteiimi se cerkveno ozidje pred njih očmi iz ljubeznjive reči tako rekoč v stud spreoherue, kteri ui vredin. de bi se (ako visoke in svete opravila v njem godile. Nekaj euaciga so imeli v navadi že v starih časih, ko so hišo kaciga veliciga hudodelnika do dna poderli in tla s soljo potrcsli — v znamnje, de naj ima slehern človek grozo pred pregreho, ki se je tukaj dogodia. — Očiševanje oskrunjene cerkve je tudi podoba sv. pokore. Od škofa posvečena cerkev se ne sme vnovič posvečevati, dokler njeni poglavitni deli stoje, iu torej jc to posvečevanje podoba sv. ker sta, v kterim se duša za tempelj sv. Duha posveti iu sc tudi nc sine ponavljati. Drugo blagoslovljevanje o-krunjenc cerkve pa se ue imenuje posvečevanje, ampak očiševanje ali sprava (rcconciliatio). in jc podoba pokore. v kteri se dušni tempelj, ako je oskrunjen, zopet oči.-ii. S soljo iu pepelam zmešana voda je tedaj podoba spo-kornih sol/, in pokoriluih del. s kteriuii človek svojo oma-dežano dušo očišujc. V oskrunjeni cerkvi -e Božje skrivnosti ne -mejo obhajati, dokler ni ocišeua. in z grehi oskrunjena duša se t u .d.i*.) Okidišine so tako nanašale, dc sc |e ta popis preveč odla.-al: ker je pav njeni marsikaj spodbuduiga in spomina vredniga. torej moramo ljudje nič nimajo, pridejo pred vrata prosit iu dobijo: naj pa še žaba pride." „Ali drevo kej boli, ko ga sekajo?" Pa spet: ..Rus kristjan, Francoz kristjan: zakaj se brat zoper blata vojskuje? Ali ni to greh?" (Bil jc prišel ob času vojske v Krimu.) — ,,Ali ui hudoba kiava? Odgovor: ....O nc!"" ..Pa zakaj ima roge, kakor krava?" t Vidil je tako uamalaniga. | Vidivši človeka ob bergljah, jc vprašal. ..čc je ta ubogi Lazar?" Čudno se mu jc zdelo, dc ljudje vsaktere reči znajo delati in je vprašal: ..Kdo jc vender ljudi učil mizariti. — morebiti sv. Jožef?" kako živo domišljijo je imel, so kazale tudi njegove sanje. Pravil jc. postavim: Se mi je sanjalo, de sim šel v llartum v svojo deželo, in sim ljudi začel kerševati. Sim jim biitko inartio kazal in sim rekel: Vidiš Jezusa, ki jc za-te umeri! iu so sc vsi spreobernili, iu so bili veseli — veseli, iu so mi prinesli, eden je prinesel mesa, eden puto. eden je prinesel krompirja, eden to — eden to, in so rekli: jej, jej, jej! Jest pa nisim mogel vsiga jesti, bil sini vesel vesel: pa so se vsi jokali, de nisim jedel; - zakaj so sc jokali? Jest sim kerševal v llartumu, ti si kerševal v Senaaru, gospod Andrej je kerševal v Asvanu." Drujikrat je pravil: ..Moja glava mi je rekla (to je. sc mi je sanjalo), de sim bil z velikim gospodam, ki imajo rudeče pod vialam (kom jem, v. č. g. N.) v Jeruzalemu, in sim vidil podobe Jezusa in judov. ki so ga morili itd." ( Dalje na lomastili, iu kdo ve, koliko sovražnih namenov so sicer še pod ošabnim in nesramnim čelaiu skrivali, ker njih bobnanje je „ravnopravnost verska," to se pravi: „na noge protestanštvo, judovstvo, freimaararstvo! ob tla katoličanstvo !" Truhljeni Dunaj je bil leta 1848 nar veči gerdobije izlegel, tudi zdaj utegne biti kervava šiba za deržavo in za vero. Če bodo vekači postave delali, kakor se vsilujejo, gorje nam! Tako se obnaša Dunaj, glavno mesto katoličanskc Avstrije! Posebno ztiauiiije našiga časa je tudi to, kakor piše .,Gcgen\vart," de iz malih množic povsod zbirajo v volitve judovske in protestanške duhovne; katoliški duhovni tako silne večine prebivavstva se pa skorej popolnama prezirajo. Iz Ljubljane, Ker je drugo leto bratovšine z a v e d u o č c š e u j e sv. Rešnjiga Telesa i u olepševanje ub ožu i h cerkev dokončano, bo gotovo Slovence veselilo slišati, dc ima bratovšiua zopet obilno lepili reči za ubožne cerkve izgotovljenih, ktere se bodo v očitni razstavi zamoglc viditi. Ta razstava se bo llelo nedeljo začela iu bo terpcla skoz ves teden; v velikim par-latorji pri Nunah bodo izdelki razstavljeni in vsaki dan dopoldne od 10. do 12., popoldne pa od L do ti. jih zamore vsakteri priti ogledovat. Vis. čast. vodnik te bratovšine torej ude in druge prijatle bratovšine po mestu in po deželi vabi, dc uaj pridejo razstavo gledal. Ako je bila že perva razstava splošno zadovoljno*! obudila. sinemo upali, de pri sedanji razstavi se bo Ic se zvikšala. ker slišimo, koliko so si pridne loke vse brez plačila prizadevale. se ne truda ne stroškov bale, de bi se za cerkve naše dežele več čedniga iu koristniga blaga pripravilo. ..Bog jim stoterno poverili!" tečemo ze naprej v imenu obdariteviiih cerkva. O li priliki naj pa tuli opomnimo, de z nekterih fara je z novimi udi poslana Ic samo vpisnina, lic pa še letiiina, kleia bi se bila mogla do konca leta plačati; če se namreč bolj zredama mali zneski odrajtujejo. lozej se bo poskerbelo. de sc potrebnim cerkvam hitrejši in obilniši pomaga. Iz krašnjc. Na slovenski zemlji, iu sicer na Koroškim sr vidijo ua meji vasi, kterih prebivavci so v pervi Slovenci, v drugi Nemci, v ti spet Slovenci in v uni Nemci: iu na kranjskim in Toiiiiiiskim živi nekaj Nemcov. pa ne de bi bili kakor v mestih, ali tudi po deželi le sem ter tje bolj ali manj raztreseni, temveč so skupno in srenj-sko zdruzeni. Ti so Soričani na scvero-zahodu vojvodine kranjske, kterih je okoli 1MJO duš in so. kakor Nemško-rovtarji na Tominskim, tirolski naselniki. Njih število je vender silo silo majhno v primeri k Slovencam v sredi med Slovenci, kar jc pač očitin vzrok, de njih nemški jezik ti-rolskiga narečja čedalje bolj peša in se tudi čedalje bolj zgublja. — Potreba, s Slovenci v mnogih zadevali pečati se. jih jc učila slovenskiga jezika, in oni, kteri se med sabo le nemško pogovarjajo, govore s Slovenci slovensko. Zato in ker je tudi nekoliko Davčanov. ki so terdi Slovenci, štetih v soriško faro, se rabi pri njih zc otl nekdaj slovenšina v cerkvi. V šoli pa, katera, čc sc nc motimo, je nedavnej vstanovljena bila. čc šc morde ni, bi bilo vošiti. de bi se zraven sloveušine nc pozabila Neinšiua. ker v taki šoli bi sc otroci vadili verh slovenskiga tudi nemško brati in pisati, kar bi nc bilo za nje brez koristi, ki med sabo že tako nemško kramljajo, med tem ko neinšina med čislo slovenskimi otroci v šoli ua deželi kejdruziga ui ko sama gola potrata draziga časa. — Kakor so Soričani na scvero-zahodu. tako ho nasprot Kočevarji na jugu kranjske Vojvodine nem-škiga rodu. Oni bivajo tu na slovenski zemlji, berž ko ne. ze okoli 500 let, in so Franki, ako se sine Valvazorju verjeti. Njih ni tako malo ko Soričanov in Rovtarjev, 20.000 in čez bi se jih utegnilo našteti, ki v enim mestu in v veliko vaseh prebivajo ter nemško, to je, kočevsko govore. Kranjci so, kakor mi, tode nemški, med tem ko smo mi slovenski. Njih šole so nemške kakor sploh tudi pri njih uradnije, kar jim pa mi Slovenci ne le privošitno, ampak tudi privošiti moramo, ker to tirja pravica in resnica pod vodstvam ljubezni keršanske. So pa Kočevarji v lepi zlogi in prijaznosti z nami Slovenci. Njih duhovni domačini pa-stirvajo med Slovenci in slovenski med njimi; ti rabijo v Kočevji nemško in kmalo tudi domačo kočevsko, uni pa med Slovenci slovensko govorico. Ko bi vsi narodi v tako lepi vzajemnosti in prijaznosti eden do druziga in med sabo živeli, ko Slovenci in Kočevarji, pač bi ne bilo toliko krivic in takih homatij. kakoršne se dandanašnji po svetu vidijo in gode. Tudi ubogi slovenski narod bi ne bil tako psovan. tudi z njim bi se potem pravičneje ravnalo. Ne slišalo bi se krivično očitovanje: Slovcncov vas je le pešica, vi niste narod. ste le narodič. kdo se za vas kaj meni! Res je. mi nismo obilnoštevilin. mogočin narod, pa tudi uboziga. tudi nizkiga zaničevati, proti njemu krivičin biti ne smeš. ako hočeš pošten in pravičin biti; pravica velja za kmeta ko za gospoda, za berača ko za bogatina, za nizkiga ko za imenitniga, za podložniga ko za vladarja, toraj tudi za manji kakor za veči narod ; ako nočeš keršanstva tajiti, krivičin do nobeniga biti ne smeš. Mi nismo ravno obilnoštevilin in mogočin narod, res je. smo pa veja, veja veličastne slovanske lipe. ki do 16 milijonov le Avstrijanov v svoji senci ima. sicer pa po nezmernih prostorih zemlje sega in se razprostira ter 80 milijonov duš svojih imenuje. Mi smo veja tega mogočniga naroda, k kterimu se šteje večina Avstrijanov. in ako se pravica godi drugim narodam z manj i m številam, se mora pač tudi zgoditi večini derzav-Ijanov. torej Slovaiiam. in če Slovanam, potem ne vemo. zakaj de nc tudi nam Slovencam. Rani en ud na telesu, in čutil bo celi človek bolečino; zatiraj en narod slovanski, in če jc tudi nar manjši, in pregrešiš se zoper vse Slovau-stvo ter žališ vse Slovanstvo. Mi nismo ravno obilnoštevilin in mogočin narod, pa v družbi z vsimi slovanskimi Avstrijani spet nismo tako majhni kakor bi kdo mislil, smo veči ko vsaki drugi narod v Avstrii. Kakšen je pač nemški hrast? Ni morde mnogovejnat? Zato so pa tudi Nemci v razne narode razdeljeni, in kar jih v resnici edini, je njih književni jezik, kateriga bi pa morde šc zdaj ne imeli, ko bi bili ko Slovani ven no ven pod jarmam ptujiga življa životarili, llajo naj se nam pravice, ali velikoveč vresniči nai se cesarska beseda djausko (praktično) po pravici in resnici pod vodstvam keršanske ljubezni v življenji, in naj se torej z nami ravna zastran narodovne omike v našim jeziku, kakor z drugimi narodi v njih jeziku, in tudi mi posamezni slovanski narodi se bomo med sabo kmalo in morde tako dobro ko Nemci. Madjari ali l.ahi razumeli. Maši človeku usta. in slišal boš Ic nerazumljive besede, pusti ga v miru, in čul boš čisto, gladko govorico, ki jo tudi razumel boš. Mi Slovenci nismo ravno obilnoštevilin in mogočin narod, in vender tudi smo; naša zemlja ni ravno obširna in dalječ segajoča, pa vender tudi je. Kako to? Glej in oziraj se po Nemčii, in vidil boš polno knežij in knežijic, malih in velikih vojvodin iu celo dve kraljestvi, ki ste manji od naše slovenske zemlje, in sploh veči število njih je veliko veliko manji. In ljudstva teh dežela iu deželic — koliko štejejo? Zunaj omenjenih dveh kraljestev nobeno več, ntarsiktero njih pa veliko veliko manj od Slo-veneov. tako de reči zamoremo: slovenska zemlja je v pri-meti k nekterim teh nemških knežij in vojvodin velika, obširna dežela. in Slovenci so v primeri k tem posameznim nemškim ljudstvam ljudstvo veliko in mogočno. In vender so vse te dežele in deželice še celo samosvojne pod samo-vlastnimi suverenimi knezi in vojvodi in v vsih pravicah, ki jim ko takim gredo, med tem ko se je slovenskimu narodu, ki nikakor ne zahteva samosvojnosti v suverenim pomenu, in je in hoče tudi biti in ostati pod žezlam avstrijanskim, tudi ko takimu se gibati in olikovati branilo ter izobraževanje na vkladu od Boga odločenim zatiralo in dušilo. Je Ii pa to prav? Se vjemi tako početje s pravico in resnico pod vodstvam ljubezni keršanske. De vživajo nemške ljudstva svoje pravice, je prav, ali je pa tudi prav, de bi se slovanske ljudstva, in zraven še veči od posameznih nemških, ko take čutiti in brez škode drugih razvijati ne smele? Pač ima prav Lamartine, ki terdi. de ta, kateri krati in zatira pravice ljudstev, hudo zmedijstvo v družbi človeški na-pravlja ter napada in sovražno duši narodno razvijanje in izobraževanje. Duliovska statistika. V škofijah, ljubljanski, teržaški, lavantinski, goriški, kerški. poreški in pa v Ameriki živi sihmal čez devetsto duhovnov, ki so sploh rojeni Kranjci, brc/, tistih, ki so v mnogoterih duhovskih redih. Izmed tih so: 1 vikši škof, 4 škofje, 2 stoljna prošta, 2 stoljna dekana, 13 stoljuih korarjev, 1 kolegijalni prošt, 5 stoljnih častnih korarjev, 4 kolegijalni korarji, in 21 dekanov po deželi. K. Iz Verone, 17. sušca. G. misijonar Daniel Kamboui iz g. Mazzatoviga vstava, ki je bil pred nekaj mesci več zamureov iz Verone v Neapel spremil, in se potem tje v Aden ob Rudečim morji podal, se je te dni od ondot vernil in je pripeljal 7 abisinskih zamurčkov. ki se bodo v ondot-nim vstavu za misijon odrejevali. Vsi so viditi dobrih duhovnih zmožnost, so že nekoliko olikani, keršeni in govorijo ali abisinsko ali pa indijansko. Iz Kaire. 4. sušca, piše g. provikar Kirchner in pravi med drugim odgovorivši na neko vprašanje: ,,Na vprašanje zastran Selala zamorein odgovoriti, de pri vsih mahomedanskih narodih na spreobračanje h keršanstvu ni misliti. Spričevaujc k temu nam daje Algir. kjer je vlada v rokah katoliškiga Francoskiga. Selal je. kar mu je po namenu Propagande biti. ostajališe za evropejske misijonarje. kjer se ima ob enim misijonska mladost odgojevati." Kar misijon tiče. pravi gosp. provikar: ,,Ako se komu vareči, misijonu čversto tvarinsko podlago dati (mu dosti obilne pomočke priskerbeti), bo vse dobro; dokler tega ni, vse delo ni drujiga kakor brezupno šibranje. .. . Dajte zamurcam materielno podlago, deržinsko zavezo in premoženje, in vsi bodo dobri kristjanje. — brez tega so vsi lupine v morji islama." ..Kar mojo osebo tiče. mi je todno ob-nebje prav dobro teknilo; ostalo mi je pa občasno tolčenje in stiskanje serca. in tako se mi v mojim z mnogimi brit-kostini sklenjenim stanu telesno terpljenje nikoli ne bo pogrešalo____ Opravila, ki so me semkaj pripeljale (pomoči iskat zoper sužinjsko barantijo ob Beli reki, ki je vnovič izrojila, in zadeve z Rimam), bodo skorej dokončane, in namerjam na Veliko noč morebiti v Jeruzalem iti." (Priporočilo v molitev vsim misijonskim prijatlam.) Iz Kranja. G. Naslednje pismo sim prejel od svojiga bratranca Janeza Čebulja iz Amerike 23. svečana t. I., oddano je bilo 27. prosenca pri Gorenjim jezeru, ni torej nič več kot 27 dni na poti bilo. Podam ga Danici. zato de nje bravci, ki jih je veliko, ki tega misijonarja — našiga rojaka —- dobro poznajo, — zvedo, kako se mu godi. MMrugo pismo, kteriga je gosp. Janez Čebul j, misijonar v polnočui Ameriki, od tam svojimu bratrancu gosp. Globočniku v Kranj pisal. V Lapointu 1. grudna 1860. Nekoliko s straham poprimem spet za pero, ker vem, de se bo več ko pet kupov serda čez ubogo pisemce razlilo, ki se je celo leto odlašalo. Naložil sim si bil pokoro, ojstra je bila, grenka je bila, namreč ne pisati, dokler se terdno ne vkoreninim v divjih gojzdih Gorenjiga jezera. Doveršil sim pokoro, vkoreninil sim se; pet mescov je preteklo, kar so me v. č. gosp. Baraga iz perviga stacijona Mincsota v tukajšnji grozno obširni indijanski misijon La-pointe, Rad River i. t. d. (z veliko drugimi maujimi angleškimi | irskimi ] in k a n a d a n s k i m i naselbami ) poslali. Moj misijon (fara) je 160 angl. milj dolg — po vašem kakih 50—60 ur hoda. Čudno je bilo moje življenje zadnjo zimo v poprejšnjim misijonu; tode vedno, vedno je bilo zdravo in veselo moje serce, in moj duh se bolj in bolj čvcrsti vkljub vsim težavam mojiga dozdanjiga življenja. Zadnje pismo sim ti od Niagare pisal, upam, de je srečno priromalo do Kranja, vem, de ti bo prijetno in ljubo, ako Ti svoje popotvanje od reke Niagare naprej tudi nekoliko popišem. Od Niagare sim jo pomeril po železnici proti Detroitu, kjer so me očetje redemptoriati ljubeznjivo sprejeli. Hu-rousko jezero je bilo tiste dni ravno silno viharno, ladijanje je zastalo, pamikam t vaporjem ) ni bilo moč odriniti. mogel sim torej poterpeti in čakati priložnosti. Sel sim se poklonit mil. škofu Lefebvre-u. prijaznimu gospodu, Bel-gijancu, ki so mi povedali, de so ravno vse duhovne do-leiijiga Mičigana k duhovnim vajam in o njih sklepu k posebnimu posvetu sklicali, de se tačas v vsim Mičiganu in Detroitu ne bo Božja služba opravljala, de želijo tudi redemptoristi k Sinodi, — de bi jim bilo torej prav po volji, ako bi jest namesti redemptoristov pri Nemcih nedeljsko službo Božjo opravljal. Rad iu z veseljem sim prevzel ta opravek. Tukaj sim najdel tudi našiga rojaka g. Godca, ki je bil iz svojiga misijoua k duhovnim vajam prišel, in kot jest v samostanu prenočeval. Dva dni sva že pod eno streho spala, in vender nisva vedila drug za druziga — de sva 2 rojaka, oba Kranjca, pod eno streho. Tretji dan zvem ime njegovo. Bil sim ves nor veselja; sklenil sim, ga oplašiti in razveseliti. Zvečer sva ga z vratarjem pričakovala; ob 11 pride mož od eksercicij, poterka, vrata odpre, — g. Godec ni zinil besedice, „silentiumu mu je bil usta zapečatil, moj serčni pozdrav: Hvaljen bodi Jezus Kristus (v slovenskim jeziku) mu jih je odpečatil in ga tako preplašil, de je okamnel; ni mogel druziga pregovoriti, kakor: rKaj, kako - pa ne Kranjec i. t. d..u — nekaj preter-ganih besedi je spregovoril, ni mogel do prave besedice priti, tako hudo ga je bil tresk iz jasniga neba — čudna prikazen Kranjca — pretresel. Eksercicije, silentium, — vse je bilo pozabljeno, pol noči sva se pomenkovala; na zadnje sim ga mogel že jest opomniti, de bo treba k počitku iti. Njegovo zavzetje in veselje se ne da popisati, — seboj me je spravljal, tode meni se je le naprej mudilo. — Parnik ..propellor* ( Schraubendampfer ) Iron Citv (beri Airn Siti) me je odnesel iz prijazniga Detroita po Ifurouskim jezeru. Vožnja po tem jezeru je bila mirna, prijetna, in silno hitra: 3. dan, 13. vinotoka .oktobra) 1859, sim bil že v Saut saint Marie (pri Marii Devici); čudno in pomenljivo, — ravno svoj rojstni dan. S. s. Marie je grozno borno mestice, ima majhno število lesenih bajt, komej toliko, kolikor na Premskovim (vas Kranjske fare). okolica je divja, samo lesovje, kakor vseskozi gornji Mi-čigan: najdel sim globoko brozgo blata iu snega, in ojster mraz. ki me je silil, roke pod plajš stiskati. Perva skerb mi je bila, de sim po visokočast. škofu g. Baragu poprašal. nek prijazen Amerikanec se mi je za vodnika ponudil, in me spremil v večernim mraku do ško-foviga dvora — nizke lesene bajte, ki služi škofu za škofijski dvor in jezuitam (1 pater in 2 fratra) v samostan. O paupertas paupertatum! Tu se poslovim od svojiga sprem-Ijevavca, in se pomudim nekoliko trenutkov pred hišico, borno, leseno, stoljno cerkvico, ki je dokaj pota oddaljena o' rnestica. Vse tiho jc bilo krog reke Šmarje (Saut saint Marie), ki sklepa Gorenje jezero s Huronskim. — Tu tedaj cilj in konec tvojiga hrepenenja, — dosegel si, kar si želel, vkljub vsitnu uasprotvanju. Prijazna lučica iz preč. g. Baraga izbice me je zbudila iz mojih misel in privabila k vratam, — poterkam in stopim noter. — Začudenje, razveseljenje; — to se ve. — Pol leta me že niso več pričakovali, torej jih jc toliko razveselil nepričakovani prihod trudniga krajnskiga romarja. V prijetnih pogovorih nama je večer pretekel, razložili so mi težavnosti misijona, mi naposled izročili pravicc, pri-voljene od apostoljskiga sedeža misijonarjem gornje Amerike, — pravice, ki prisežejo clo pravice nemških ali pa avstrijanskih škofov, iu su me drugu jutro puslali naprej — naprej po Gorenjim jezeru — 250 angleških milj dalječ, v veliki misijon Mincsota, v pomoč ondotnimu misijonarju g. Fux-u. rojenimu Prusu. Skof Baraga su me spremili do ladije (spet propellor) Mineral Ročk. in mi pomagali moje ropotije nesti, kar jim je bilo nekoliko nerodno, v velikim blatu in snegu, tako de so se ubogi — usmiljeni gospod prekucnili v gerdo brozgo, de sini jih komej iz nje izlekel. Robe sim imel silno veliko pri sebi; nakupil sim bil namreč med potjo kelih, munštranco, ciborium, železo za hostijc i. d., kar mi je blizo 200 gold. vzelo; kakih 150 gold. sim pa še pri sebi imel, od kterih mi je poznejše še 50 odletelo (vožuina za moje 4 skrinjce od nov. Jorka do Onton-a.) Poslovim se od svojiga škofa, in odrinem po Goreiijim jezeru. Vožnja je bila težavna, viharna, dolgočasna; 8 dni smo bili na vodi. mnogokrat smo mogli v kako zatišje bežati, de smo ušli hudim viharjem. Gorenje in huronsko jezero ste silno viharni v spomladanskim iu jesenskim vremenu. Mornarji ua Mineral Kocku so bili sirovo ljudstvo, ki so me peklu iu hudiču izdajali; — ženstvo iu moštvo je bilo nerodniga zaderžanja; vsi krivoverci — razun eniga krepkiga Irca. Na Gorenjskim jezeru me je vender le pri vsi moji serčnosti neka otožnost obhajala, ki sini jo komaj premagoval. Pouočne ure ko mi bile nar ljubši; ojstri mraz mi ni ubranil sprehajati se po pokrovu ladije, ali pa sloneti v kakem kotu in roženkranc moliti, ali pa na dom misliti.— Poiiočno luno sim klical, pozdravljal, ji svoje serčne pozdravila do Vas izroceval, iu jo prosil, de bi mi Vaše prinesla; tode luna nemila, ni ue mojih prejela, ue Vaših mi prinesla. Zavergcl sim to prijatlico. ozcrl sim se k zvezdam, jih zarotil, naj pozdravijo prijatle moje; tode zvezde, sicer prijazne, mi niso prinesle sporočila: naroče-val situ oblakaoi. klical jutranje soluce od izhoda; tode ui bilo odgovora, ni bilo sporočila. Povzdignil sim se pa višje, v serčni molitvi, čez luno, nad zvezde v rajske višave k Bogu in Marii, in začul sim znotranji glas z veselim toiažilain: Znanci in prijatli tvoji v daljni domovini se tebe spominjajo, in te izničujejo milosti Božji in varstvu prebiage Marije. — Začutil sim tolaživno hladilo, uiiuula je vsa otožnost, in povernilo se je veselje v moje serce (Konec nasled.) Hazgieti po herčanskhn *rgfte. Bernski škof v pastirskim listu zastran nove vstave med drugim duhovstvu priporočajo, naj svoje verne pred vsem drugim opominjajo, de naj nar pred Božji blagoslov na novo vstavno delo kličejo, potem pa naj tudi sami pripomorejo, de se blagoserčui cesarjevi nameni dosežejo, de naj nikar nc prepustijo prostora sebičiiikam ali rovarjem. sovražnikam deržave in Cerkve; naj nikar nemarno ne gledajo, kako se bo ta nova reč izmotala, temuč naj svoje pravice v prid obračajo, in zlasti pri volitvah, ki je vestna reč, le vrednim možem glas dajejo. — Bratislavski knez škof so svoje avstrijanske duhovne ovčice v pastirskim listu k zvestobi do njih ce- sarja opominjali; ravno tako tudi šenhipoliški škof, ki v lepim pisanji govore od prave ljubezni svoje domovine, od nove v.«tavet in od volitev za deželne zbore. V Trenčinu je bila 14. t. m. v cerkvi sv. Ane s Čiri I-Metodovo slavnostjo zahvala za povernjenje Bulgarcov v katoliško Cerkev. — Tamkej morajo že tedaj od tega kej vediti, — saj toliko, kolikor „Ost u. West," ki je vse to povernjenje skorej v nič podelal. Vrednik „Blahovestaslavno znani korar Vac-slav Štulc v Pragi, je dobil privoljenje za politiško-verski časnik, ki bo trikrat na teden izhajal. Virtemberška z rovarsko prenapetostjo napolnjena zbornica je med kraljem in papežem sklenjeno pogodbo s 63 zoper 27 glasov zavergla. Tedaj tudi tukaj „konkor-datožerstvo;" ali tamkej med protestantvam — kdo se bo temu čudil, ko se v katoliških deželah enake strasti slišijo. „D. Volksblatf k temu pravi: ..Der protestantisehe Libera-lismus hat sich selbst das Urtheil gesproehen, dass er keine VVahrheit. sondern eine in liberale Phrasen gehiillte grosse Luge sei. Er \vill fur sich Freiheit und llerrschaft, fur die katholisehe Kirche aber Unfreiheit und Kneehtung. Teh-tin dokaz k temu daje med drugim tudi angleški protestan-tizem. Kardinal Wiseman . 2 pritožuje v svojim božičnim pastirskim listu, de Angleško otroke ubožnih katoliških staršev po smerti staršev v ubožnice spravijo in jih dajo protestanško odrediti. Po takim potu se tavžente otrok zgubi za katoliško vero. Katoličanje pa morajo ubožnice podpirati, tedaj s svojim lastnim denaram odpad svojih ubozih otrok pospeševati. — Lncernskiga kantona odrejna vradnija je na ondotni gimuazii postavila nekiga profesorja brez vse in vsake vere. Vsa kantonska duhovšina se je zoper tako djanje vzdignila in upa se, de bo vradnija v svoj lastni prid taciga človeka od mladosti odpravila. V kulmski škofii na Pruskim je po vradnim listu lansko leto 194 ljudi prestopilo iz protestanške v katoliško Cerkev, 80 moških in 114 ženskih; v I. 1859 pa 203. Jlarterstvo našiga Očeta papeža Pija in zvestih sinov sv. katoliške Cerkve svoj pot terpi. Nič se še ne ve, kaj bo z Rimam, ker vsak čas zaženejo, de bodo Fran-cozje Rim zapustili, pa so vender zmirej tamkej. Nobeden tega bolj pisano ne gleda, kakor Sardin, čegar rop ni dopolnjen, dokler Rima nima. Sedanje britkosti pa rodijo v prid sv. Cerkve med drugim ta dobiček, de na tavžente in tavžente vernikov svojo ljubezen za sv. Očeta Pija z ve-selini darovi skazuje in si s tein zaklade v nebesih zbira, in veliko veliko molitve se stori, ki bi je sicer ne bilo. Bratovšiua sv. Mihela. ki oboje sklepa, ima v bratislavski školii že blizo sto tavžent udov. V freisinški škofii so od listopada do prosenca darovi za sv. Očeta znesli čez 11 tavžent gold., med kterimi so čedni darovi od oficirjev in kadeške družbe. Neki francosk žlahtnik je poslal papežu predrago ovratnico, drag spomin od svoje ranjcc žene. Iz Genta v Belgii je več sinov imenitnih deržin sv. Očetu poslalo novoletne darila, ki so jih od staršev prejeli, z Ijubeznji-vim pisma m vred. Na Laškim, desiravno v tolikih zunanjih stiskah, se verniki ne utrudijo, ljubeznjive darove v Rim pošiljati, teko je dospelo iz Imole 3500 škudov, kakor mala zbirka. V Rimu v veliki vatikanski dvorani, kamor vsak dan veliko francoskih vojakov po papežev blagoslov prihaja, se je prost pešec približal sv. Očetu z malim pe-nezam (20 soldov t, rekoč: ,.Nate, sv. Oče to-le za mili dar; nimam več, pa to dam z dobrim sercam." In sv. Oče so s solznimi očmi sprejeli denarec iz vojakove roke. — Zoper v. škofa v Trani in škofa Kavi so bile ljudske der-hali nadražene. ker nista dopustila „Te Deum-a" zavolj posiljenja terdnjave Gaete. Odkar so se Piemončanje nar večiga dela cerkvene deržave polastili, je bilo v okrajini Askoli 28 vasi poropanih in popaljenih; veliko Ijvdi je bilo brez obsodbe vsmertenih, več fajmoštrov zapertih, njih cerkve poropane, svete posode poprodane. — Vrednik preizverst-niga katoliškiga lista, „Armonie," je na dve leti v ječo obsojen in za 3000 frankov oglobljen. — V turinski zbornici je trinog Ninio Bixio bahaško sklical: „Štejem si v čast, de sim tudi jest nekoliko stotin ljudi vstrelil!" Zmed vsih 296 poslancov ni ne eden besedice nasproti čehnil, — zmed tih mož, ki so skorej enoglasno Viktor-Emanvela povzdignili v laškiga kralja „po Božji milosti!41 O srečna Italija „edina Italija" — po Božji nemilosti, ki so ti tudi naši liberalci zavidljivi. Napolitanski kralj Franeišk II. je dal v Masilii prodati dva parobroda, ki sta bila med puntam in izdaj-stvam se otela. Kavur naroči ondotnimu sardinskimu poročniku. de naj kupce toži, češ, de so ukradeno reč kupili. Sodnija pa je določila, de kralj Frančišk, kakor pravni napolitanski kralj, zamore s polno pravico parnict prodati, iu je poročnika obsodila, de mora pravdniške stroške poverniti. Mož Kavur je nato ukazal apelirati. Koliko bo opravil, se bo vidilo. Francosko ima sedanji čas 70 škofov in 17 vikšib škofov, zmed njih je 5 kardinalov. V neevropejskih francoskih posestvih so še 3 škofije, 3 apostolki namestniki in 4 apost. predniki ali prefekti. V Skocii, piše „Le Monde,je nekdo, vidivši človeka poleg katoliškiga duhovna iti, zavpil nad njim: „Ubijga!4' Uni mu odgovori: ..Zakaj bi ga ubijal? Leta (kat. duhoven) bo nas rešil naših grehov, med tem ko nas naši predikanti (protestanški pastorji) le naših penezov rešujejo. Za deželni zbor so izvoljeni: Od ljubljanskiga okroga dr. Blei\vcis in g. Obreza, posestnik; v Kamnika dr. Bleivveis; v Kranji dr. Bleivveis in g. Golob, posestnik; v Radolici dr. Toman; v Postonji g. Ambrož, g. Vilhar, grajšak, in g. Koren, posestnik; v Ipavi g. Mulej, c. kr. okrajni prednik na Vcrhniki; v Trebnim gg. Trco, grajšak, Rozman in Klcmeučič. posestnika; v Novim mestu g. Za-goreč, posestnik; v Ribnici g. Pintar, c. k. okr. prednik, in g. Kromer, c. k. svetnik deželne sodnije v Celji; v Cernomlji g. Lesar, tergovc: v Ljubljani od kupčijske zbornice gg. Lukman in baron Mih. Cojz; sinoč sta od ljubljanskiga mesta izvoljena gg. dr. Miklavž Recher, tergovec in Janez Guttman, mestniga župana namestnik. MMuhor*ke zadere. V ljubljanski škofii. Fara Mer na peč je 13. t. m. razpisana. Ravno tako tudi lokalija Tunjce 21. t. m., ker je ondotnimu lokalistu v. č. g. Jerneju Dolencu privoljenje podeljeno, v pokoj se podati. Umerla sta 16. t. m. gg.: Banjaloški lokalist Anton Z e 1 e z n i k, in Janez Skubic, fajmošter v Podzemlji. Vteržaški škofii. Cmerla sta gospoda: Anton Petricič, fajmošter na Ve princu, in pa Matija Ga-lant, novomeški fajmošter v Terstu. R. I. P. Darovi za sv. Očeta papeža Pija IX. Portae inferi non praevalebunt adversus eum 2 tol., to je, 4 gold. st. dn. — J. G. 3 dvajsetice. Za afrikanski misijon. Dobrotnik 1 tol., t. j., 2 gold. st. dn. Pogovori z gg• dopisorarci. G. H.: Je bilo že prepozno, torej smo spis po Vasi volji S. t. zročili.