SAJA vsak četrtek
Z^DNIŠTVO in UPRAVA: tel /f, \r.st' G. D'Annunzio 27/E, seli/t 040/630824. Pošt. pred. (ca-«rJ°s‘a,e) Trst, 431. Poštni teko-
Pošf P°St ) Trst' 13978341
n>na plačana v gotovini
1 E d
N
I K
NOVI UST
Posamezna številka 1.200 lir
NAROČNINA
Letna 55.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 60.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. 50% Pubblicita inferiore al 50%
SETTIMANALE
ŠT.
1936
TRST, ČETRTEK 15. SEPTEMBRA 1994
LET. XLII.
res v
k
torno pozitivno?
leden se je začelo novo šol-j0l ’eto- Po izjavah ministra za t0 .° na) bi bilo prelomno le-ttlgSa) se nam obeta veliko spre-raj mb. Prva je tako rekoč že sko-
niož jena' ^er E n1311)!42 sa" ^ H E°lrditev parlamenta. Gre . °dpravo popravnih izpitov. Sp.nister D'Onofrio pa ima na kat'U	ce^° k°pico novosti, s
^ertmi nas bo seznanil še ta f0 ec: obeta se nam korenita re-001113 š°l vseh stopenj z efektiv-tifi^Vedb° njene avtonomije, pa-rej a°ija privatne šole z javno, obpu13 mature, odprava ocen v stol ^tev*lk in uvedba (name-let te^ oznak, ki so bile vrsto VorVabi na srednji šoli, itd. Go-Šol l° se ie cel° ° spremembi Oj.SJ*?8a koledarja, skratka pouk Sem Se P° novem začel prvega U embra in se zaključil tridese-°a Junija, sobota pa bi bila kot
f^RljAN
PAHOR
katerih drugih evropskih bj avab pouka prost dan. Tako stt,Se ~~ po mnenju novega mini-st?a?ašolstvo — nadoknadilo ti-^ ki jih vsako leto izgubili^ 2aradi dijaških stavk, volitev
nii.K°t je znano, so bili letos zad-pr c Popravni izpiti, katerih od-ioŽTh* vzbudila vrsto nasprotu-tj si mnenj, saj so marsikate-kor^°^esorji PrePri^ani o njihovi va: lstnosti, drugi pa ne odobra-»e	vrste »kazni«, pa tudi
pitina*ina njihovega poteka. Izkop80 ^ejansko večkrat bili tudi j4 vl8.t.ni' če pa niso, potem vzbu-0(jDe e pomisleke tudi njihova 8®L?ya in nadomestni tečaji (ti j0 ‘j° tako, kot jih predstavlja-šp^aVa farsa) za slabše dijake, šoj ac*)e<< 8 strani dijakov pa p}^ ? Po zaslugi odprave popravno .^Pitov še večje, če pa k temu re(j > še hipotetično odpravo Pot V *n uvedbo pisnih oznak, pti>.se samo po sebi sili pre-kffle, da gre vse to na račun el*ete šole, da je to v bistvu Poskus za njeno dodatno
C!dnotenie' *ma tuc**
kQ( J*a nekaterih drugih reform) 8*ayni cilj posplošitev oziro-kj ličenje šolskih programov, bili na tak način dostopni 1 Populaciji tudi manj nadar-1111+- H
Romar sloge, ljubezni in miru
Hrvaška je s papeževim obiskom v Zagrebu doživela dolgo pričakovani dogodek zgodovinske razsežnosti. Potrdila je večstoletno zvestobo Cerkvi in izrazila hvaležnost za odločilno podporo ob ključnem obdobju osamosvajanja in mednarodnega priznanja ter za neutrudne pozive k miru in prenehanju agresije med vojno na hrvaških tleh.
Papež je v svojih posegih na pastirskem obisku ob deveti stoletnici zagrebške škofije podčrtal trajno navezanost Hrvatov na apostolski sedež, poudarjal njeno pomembnost in razsežnost tudi ob zgledih svetniških likov do svetega Lepolda Mandiča in služabnika božjega kardinala Stepinca, ki je
pretrpel komunistično preganjanje, da bi se ne odrekel zvestobi. Hrvaško cerkev pa je prav za milost prejete in ohranjene zvestobe jasno pozval, naj postane apostol obnovljene sprave in spod-budnik odpuščanja. Sploh pa je označil svoj pastirski obisk kot romanje miru in občestva. Že po-
MIRO OPPELT
zdrav ljubljeni Hrvaški je raztegnil na oddaljeno Bosno in daroval Bogu grenkobo ob preprečenem obisku v Sarajevu. Podčrtal je, da prihaja kot romar sloge, ljubezni in miru, vrednote, katere je kardinal Kuharič v duhovni pripravi na obisk stalno ponavljal.
Sveti oče se je zavzel za gradnjo kulture miru. Mladino je pozval, naj bo pri tem težkem poslanstvu v prvi vrsti. Na srečanju z duhovniki v katedrali je dejal, da jih bremeni velika naloga: spraviti ljudi z Bogom in ljudi med seboj. Osnova pa je odpuščanje. Mir na Balkanu je mogoč, ni utopija, postavlja se kot perspektiva zgodovinske stvarnosti. Tako papež kot kardinal Kuharič sta pozdravila pripadnike drugih veroizpovedi na Hrvaškem s posebno pozornostjo do srbskih pravoslavcev, medtem ko je predsednik Tudjman sicer v pozdravu omenil zavzetost za mir v Bosni, normalizacijo odnosov s srbsko-
1111+ 0
Bazovica -	kraj	spomin
V Bazovici, na gmajni, kjer so bili pred 64. leti ustreljeni štirje slovenski primorski fantje, bi se morali še danes srečevati, kadar se ne znamo sporazumeti med sabo, kadar namesto dialoga prevladujejo spori in nerazumevanje. To misel je med drugim izrekla odbornica v devinsko-nabrežin-ski občini Vera Tuta Ban, ki je v nedeljo, 11. septembra, govorila pred preprostim pokončnim spomenikom, na katerem so vklesana štiri imena: Bidovec, Marušič, Miloš, Valenčič. Na letošnji proslavi je govoril tudi pesnik Marij Čuk. V svojem razmišljanju o žrtvi štirih junakov, ki so dali največ, kar lahko človek da, je prešel na današnji čas. Opozoril je, da so v zadnjih časih spet na pohodu sence iz preteklosti, saj smo »priče neverjetnemu razponu besednega, a tudi drugačnega, diplomatskega nasilja, ki
postavlja mir v teh krajih pod vprašaj. Ozemeljske zahteve, začetek poskusov etničnega čiščenja so vsem pred očmi. Ali se bomo znali in se znamo temu nevarnemu razkazovanju mišic zoperstaviti?«
Na gmajni pri Bazovici je v imenu odbora, ki vsako leto prireja proslavo, spregovoril Milan Pahor, za združenje bivših deportirancev in preganjancev pa Dino Fonda, ki je med drugim dejal, da zavlačevanje z manjšinsko zaščito ne dela časti italijanski državi. Proslavo ob obletnici usmrtitve štirih junakov je sooblikoval tudi mešani pevski zbor Tabor z Opčin pod vodstvom Sveta Grgiča. Prisotna sta bila župana iz Kranja in Postojne Gros oziroma Bajc.
V nadaljevanju v celoti objavljamo poseg Vere Tute Ban, na tretji strani pa še razmišljanje prof. Nade Pertot,
ki je govorila 6. septembra v cerkvi v Bazovici po maši zadušnici, posvečeni žrtvam. Veliko lepih misli in dobrih namenov je bilo izrečenih tudi ob tej 64. letnici usmrtitve, veliko koristnih napotkov za bodočnost in veliko pozivov k enotnosti. Od nas samih je odvisno, če bo vse ostalo le pri besedah.
(hj)
Vsakokrat, ko se zberemo na tem mestu, ob tem spomeniku, sklonimo glave in se zamislimo, kakor da bi se nas smrt intimno dotaknila z vso svojo skrivnostjo. Intimno smo zaznamovani s tistim tragičnim šestim septembrom leta 1930, ki nas odtlej neneh-
VERA TUTA BAN
Udeleženci letošnje proslave na bazoviški gmajni. Pred mikrofonom je Marij
Čuk	(foto	D.	Križmančič)
no opozarja s svojim radikalnim izzivom: kaj je najvažnejše? In še: kaj lahko storimo, česar še nismo, zase in za svoje preživetje? Štirje slovenski fantje, ki so na tem mestu padli pod svinčenkami fašistične italijanske vojske, nas s svojo brezkompromisno izbiro v hipu prestavijo iz privajenega udobja in mlačnosti v drugačen svet — v dramatični čas, ko ekstremne razmere kličejo k uporu: proti genocidu, proti terorju, za človeka, za njegovo dostojanstvo, za pravico do lastne identitete, osebne in narodne.
Na brutalni sistem raznarodovanja so se naši očetje spontano odzvali z uporom. Upor je postal sveta naloga in poglavitni cilj vseh takratnih
RADIO TRST A
■ ČETRTEK, 15. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Sprehodi po poteh slovenskega gledališča; 10.00 Poročila; 10.10 Trieste Prima '93, mednarodna srečanja s sodobno glasbo; 11.30 Odprta knjiga. Prežihov Voranc: »Samorastniki«; 12.00 »Nocoj smo poslušali burjo«, vpogled v 90-letno delovanje Slovenskega planinskega društva v Trstu; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tiho tiho, davno davno; 15.00 Poletni mozaik;
17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Po poteh naših izseljencev.
■ PETEK, 16. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Za črte, za bogove nad oblaki; 10.00 Poročila; 11.30 Odprta knjiga. Prežihov Voranc: »Ljubezen na odru«;
12.00 Ženska v filmskem svetu; 12.40 Slovenski zbori: moški zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Števerjan '94; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Poročila in kulturna kronika;
17.10 Klasični album: teden Johannesa Brahmsa; 18.00 Kulturni dogodki.
■ SOBOTA, 17. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.15 Otroški kotiček: »Za spretne roke«; 10.00 Poročila; 11.30 Odprta knjiga. Prežihov Voranc: »Jirs in Bavh«; 12.00 Dogodivščine v Grand Canyonu; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 15.30 Iz studia z vami: izbor z okroglih miz; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden Johannesa Brahmsa; 18.00 Sergej Verč - Boris Kobal: »By-pass ali rešitev po slovensko«. Satirični kabaret.
■ NEDELJA, 18. septembra, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 11.00 Čakole na placu; 12.00 Na počitnice; 12.40 Pa se sliš', slovenske ljudske pesmi; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Sergej Verč - Boris Kobal: »By-pass ali rešitev po slovensko«. Satirični kabaret; 15.00 Z naših prireditev;
17.00 Kratka poročila; 17.03 Iz studia z vami: izbor z okroglih miz.
■ PONEDELJEK, 19. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Italijanska srečanja slovenskega pesnika; 9.15 Otroški kotiček. Pravljični vrtiljak; 10.00 Poročila; 11.30 Odprta knjiga. Prežihov Voranc: »Vodnjak«; 12.00 Dopisnice iz najbližnjega vzhoda; 12.40 Slovenski okteti: Šentjer-nejski oktet; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Izkušnje iz potovanja po Srednji Ameriki; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Poročila in kulturna kronika.
■ TOREK, 20. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Indija, srce sveta; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga. Prežihov Voranc: »Bolgarka«; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.40 Nekaj minut z...; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Ervin Fritz: »Ta veseli dan ali Cefizelj se ženi« - radijska farsa.
■ SREDA, 21. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Julius Kugy: Slovenske gore, slovenski ljudje; 10.00 Poročila; 11.30 Odprta knjiga. Prežihov Voranc: »Pariz«; 12.00 S hrano do zdravja; 12.20 Uspešnice 1994; 12.40 Zborovska glasba iz našega arhiva. Tržaški oktet; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Čakole na placu; 14.00 Poročila in deželna kronika;
14.10 Primorske mavrice; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden Mauricea Ravela; 18.00 Literarne podobe.
Romar sloge, ljubezni in miru
•4HIII D
črnogorsko Jugoslavijo in zagotovil uresničitev pravic srbski, italijanski in drugim manjšinam, v drugih nastopih pa je govoril le o Hrvatih. Papeža je označil kot angela miru, se mu zahvalil za vse, kar je storil za Hrvaško. Poudarjal pa je pomen njene zvestobe in vloge pri obrambi zahodne krščanske civilizacije. Zaprosil je za na-daljno podporo papeža in mednarodne skupnosti za vzpostavitev suverenosti nad celotnim hrvaškim ozemljem in povratek pregnanih. Za vrnitev beguncev in obnovitev 116-ih župnij se je sicer zavzel tudi kardinal Kuharič v svoji ganljivi zahvali za papežev obisk. Janez Pavel II pa je jasno opozoril odgovorne, naj rešujejo zelo težka in boleča še odprta vprašanja le po mirni poti.
Ob odhodu je hotel papež odgovoriti na kritike, ki se še ponavljajo glede predhodnega priznanja Hrvaške. Navezal se je na svoje izjave med obiskom pribal-tiških držav. Poudaril je pravico vsakega naroda, malega ali velikega, do obstoja in političnega priznanja. Vsaka izmed republik nekdanje jugoslovanske federacije je nastala na osnovi pravice do suverenosti, ki je mednarodna skupnost ne more odrekati. Osnova miru pa sta odkriti dialog in spoštovanje pravic vseh, vključno narodnih manjšin.
Hrvaški narod je z ogromno udeležbo milijona vernikov na osrednjem evharističnem bogoslužju in več kot pol milijona ljudi ob papeževem prihodu in odhodu po zagrebških cestah dokazal svojo globoko vernost in hvaležnost. Imeli smo vtis doživetega utripa, kar je sicer potrdil sam Janez Pavel drugi ob povratku v Rim, ko je sprejem primerjal le z onim, ki ga je bil deležen med svojimi obiski v domovini.
Organizacija je bila odlična, navkljub kratkemu času za pripravo. Varnostni ukrepi so bili strogi, a nikakor togi. V kronistične zapiske bi vsekakor vključili pomembno gesto zagrebške nadškofije, ki je papežu med darovanjem izročila ček sto milijonov dolarjev za Ruando, ker je tam položaj le hujši kot na Hrvaškem. Ne moremo se izogniti še drugi zanimivosti. Dokaj neobičajen protokol predvideva, da državni poglavar na obisku po pozdravu poveljnika častne čete izkaže pozdrav zastavi, nato pa sredi pregleda častnega voda izreče pozdrav vojakom. Na nekem notranjem zapisu za hrvaške časnikarje smo izrecno brali, da po izrazu spoštovanja zastavi ne bo pregleda častnega voda. Sredi preproge pa je bil postavljen mikrofon in papež je le po pojasnilih predsednika
No, papež je tudi tokrat p zdravil, veliko bolj hudornu kot ob prihodu, medtem ko so poteze na predsednikovem o zu znatno zresnile in se PonurgC| le ob dvojnem rokovanju Prg odhodom. Spomnimo naj, d® P pež v vseh svojih posegih v n ščini, še zlasti v katedrali, Pa di na hipodromu, ni zgrešil e ga naglasa. Težko bi bil pozab protokolarno formalnost.
* * *
Tudjmana na uho le pozdravil vojake. Zanimivo pa je, da se je isto ponovilo ob odhodu in tudi tokrat je moral hrvaški predsednik pojasniti papežu ta del protokola in res dvomimo, da je papež na to pozabil z mikrofonom, ki mu je skoraj zapiral pot.
Vino miru
Iz Krmirta so prejšnjo nedelj0 ia^. poslali državnikom po svetu P°.^(, steklenice »Vina miru«, ki ga P1'. ., lujejo v krminski zadružni kle več kot 450 različnih sort trte■ reditev je bila letos posveČert'* . nardi Cucit, redovnici, doma tz na, ki dela v Zaireju in Rua-^ Giovanni Rizzardo, ki se je za Ijenja z vsem srcem in dušo P°sve. (j( ljudem iz nepopisno revnih brati »favelas«.
Bo res vse samo
jasno dokazujeta. Italijanska0^ last tudi zavira priliv dijak0 Slovenije, saj po mnenju nek ^ rih desničarskih krogov Pr3^e(1 »rešujejo« slovensko šolo. ® ^eC je namig na demografski P3^ slovenske manjšine v Italij1' bi moralo osvestiti tudi vzg0)* lje in profesorje, da bi vzg j li mlade v ljubezni do ^ruZ* ^ altruizma, darovanja druge ne pa v smeri nesmiselnega eg izma, uživaštva, neodgovorn^ odločanja za poceni in
življenje, neobremenjeno z govomostmi. Prihodnostna le je predvsem v naših rokah, , stoj naše manjšine pa je v in3 g, čem odvisen prav od kvalite ga in neokrnjenega delovanja še šole!
41111 a
jenih učencev in dijakov. Posledica tega pa je dejstvo, da so nekoč gimnazijci znali veliko več kot današnji in da se zaradi vsega tega prepad med višjo šolo in univerzo stalno veča.
Vse to pa še ni dovolj: letos se k ne preveč spodbudnim spremembam na šolskem področju pridružujejo še zaostreni italijan-sko-slovenski odnosi, ki se — kot je bilo pričakovati — hočeš nočeš odsevajo tudi na našo narodno skupnost in skupaj z njo seveda tudi na šolo. Ponoven zaplet z organiziranjem seminarja za slovenske šolnike, zavlačevanje z imenovanjem v stalež našega učnega osebja (da o imenovanju su-plentov sploh ne govorim), to
Običajni vrvež na začetku šolskega leta
(foto M.
Pertot
Govor v Bazovici po maši zadušnici za štiri junake
Prihodnosti m moremo grditi, ne da bi poznali preteklosti
vabi' V8^° <'ast m' je, da sem bila pote /ena' na) spregovorim na koncu jnjS 0Vesne in občutene maše zadu-v B°e' Se na ta ^an vsako leto bere
ninTi^*0*' na kraiu' ki )e Postalsin0"
slovenske tragedije in ranjenega sti °Sa' 3 tu<^* upornosti, pokončno-
ju samozavesti.
"'iriil^ ^ sePtembra 1930. leta dalje ni j0 ,.ta dan, ne da bi se na tragedi-nial' Se ^ tukaJ odigrala, ne spomi-g Povsod, kjer bivajo Slovenci, [ja] e uu je v zavesti, kako sem sprem-m 3 °<'eta v Mariboru, ko so se pri-vsak' ^GVC' hirali na pokopališču ■n n Vet° P°d večer, 6. septembra, z0va,XSe svete, da so se poklonili ba-' m žrtvam, ki so bili njihovi aci >n prijatelji.
Ro 1	■V )avnosti je bila v tedanji Ju-
. aviji ta obletnica deležna živega °bčute
011 dru,
‘enega spominjanja. Po kon-
ve.... 8e svetovne vojne se je v Slo-'Ji nekako spustila zaveza nad norsifem in tudi nad to kljubovalno in upornostjo. voy ^avnosti skoraj da ni bilo odme-prv Ua doSaianje na Primorskem po |0 ’ SVetovni vojni in zgodilo se je ce-[ a sem na primer 13. julija zaman
v osrednjem ljubljanskem ča-
'D'Su nied spominskimi obletnicami Pj S na požig Narodnega doma, če-0 ^ jo bilo mnogo natančnih zapisov Sejanjih po vsem svetu. jjg 0 je bil eden izmed znakov, ki pa (jvnism° takoj dojeli, da se je začel <j0^ab med nami in matičnim naro-fav. 2>d, ki ga obdobje ustrahovalne J**1* diktature ni moglo posta-
V^/hislih Slovencev v osrednji Slo-cja Se je začela udomačevati zavest, losT ^avne meje istovetijo z narod-vrstaimi. Naši rojaki prihajajo že pra 0 'el po nakupe v Italijo, pa če-zari- Pr*dejo samo do Milj, ki pa so le seveda samo Muggia.
sVq
Mi
Potrebno, da vas spomnim, kaj
'majo naši italijanski sosedje za np;,e,m kako zelo pazijo, da ne bi ste ’ Jerkoli ob kakem istrskem metla ir Zabeležili, da je v Sloveniji ali
hrvaškem
Po
odtujeno mišljenje vpliva seve-->io ■ 0reče na nas. Usmerjeno politi-b | lz°braževanje v Sloveniji je ljudi Hnu V ^eto oblikovalo v sposobne pr^v ' a tudi malo razgledane in li^ih ^1° zamozavestne ljudi. Po to-Preizkušnjah se danes igrajo s tpg 'kar imajo, se odpovedujejo zna-$e D narodnostne pripadnosti in tRvnreC*aia)0 nekim čudnim protina-”ltl1 utvaram. b]ja e*° jezik, naša slovenščina, zgu-tfij j^°arednji Sloveniji tla pod noga-
,eval
Iezik,
ki nas je edini vedno zdru-
dobj ln ki smo ga tukaj pri nas v obiti ijiU naihujšega pritiska trdovratno <w eČe gojili, postaja za nekatere °beben. Kako vpliva tak odnos
do jezika na nas, lahko odgovori vsakdo zase.
Tukaj nas oblega italijanščina na cesti, po uradih in predvsem po televiziji. Kako se počutimo, ko se zavemo, kako se jezikovno uglajeno govorjenje po italijanski televiziji bije z ohlapno in nenehno se vsiljujočo ljubljansko narečno govorico po osrednji slovenski televiziji? Zdi se, kot da vsi skupaj ne potrebujemo več jezika, ki bi nas združeval, ampak kot da je potrebno, da podčrtujemo razlike, ki nas ločujejo. Po takem kriteriju bo vsakdo gojil samo svoje narečje, sporazumevali pa se bomo tukaj pri nas samo v italijanščini, v osrednji Sloveniji pa v angleščini.
Če bi šli res to pot, pa bi izdali vse, ki so drugače mislili in se jih danes poleg Ferdinanda Bidovca, Frana Marušiča, Zvonimirja Miloša in Alojzija Valenčiča s hvaležnostjo in ganotjem spominjamo. Mi, ki smo se tukaj zbrali in še mnogo naših rojakov, ki živimo na svoji zemlji tostran državne meje, želimo slediti tem našim vzornikom. Stiska je velika, saj so pritiski na nas raznoliki in dostikrat nepričakovani. Zadnje čase doživljamo čudno nasilje nekaterih italijanskih sodržavljanov, ki iz nas delajo napadalce, mučitelje in morilce. Zdi se, kot da ne bi doživeli tragedije prve svetovne vojne in exodusa po njej. Nekako v nič se je razblinilo preganjanje med obema vojnama, preseljevanje naših ljudi v notranjost Italije in mučenje in trpljenje. Zamolčano je trpljenje po zaporih in taboriščih. Tragično je, da se zgodovinski spomin pod takimi pritiski šibi tudi v nas, saj moramo vsako leto poslušati po naših medijih, kako da je bila Rižarna edino uničevalno taborišče v Italiji, ko pa so naši ljudje umirali v Gonarsu, Padovi, Viscu, na Rabu, ki je bil pod italijansko zasedbo, in še kje.
Obvezno sem te dni ponovno vzela v roke poleg Spangerjevega teksta tudi Čermeljevo knjigo Slovenci in Hrvatje pod Italijo in si prebrala poglavje o dejavnosti Posebnega tribunala pri nas. Kako pretresljivo je njuno navajanje dejstev, ki brez kakih dodatnih moraliziranj vzbujajo v bralcu veliko ganotje in pretresenost. Toliko trpljenja v tem obdobju, toliko ponižanja, toliko preganjanja in upiranja je odšlo kar nekam v pozabo. Kdo se v polemikah o Istri danes še spominja na Gortana?
Vendar je v nas vseh, ki smo tukaj zbrani, živo prepričanje, da imamo pravico do zgodovinskega spomina in do resnice o samih sebi in dolžnost, da jo posredujemo naprej. Prihodnosti ne moremo graditi, ne da bi poznali preteklost in kritično pogledali nanjo.
In to se mi zdi bistveno za čas, ki nam je dan, da ga živimo.
Pri nas je 50 let povojnega življenja rodilo mnogo sadov. Iz slovenskih šol je izšlo veliko število ljudi, ki zasedajo danes pomembna mesta tukaj pri nas in so se zelo uspešno uveljavili v širšem italijanskem prostoru in tudi drugje v tujini. Vsak naš človek obvlada vsaj dva jezika, se lahko oplaja ob dveh kulturah, sledi dogajanjem v slovanskem svetu, ki je za naše italijanske sodržavljane skoraj povsem tuj, živi v zadovoljivih gmotnih razmerah, pa se vendar ne more otresti nekega občutka ogroženosti in preteče nevarnosti. Tako zelo se zapiramo v neko vrsto tudi nezdravega varnostnega obroča, da si sploh ne upamo trezno pogledati v sedanjost in preteklost in kritično spregovoriti o tem, kar je bilo prav in kar je bilo zgrešeno. Kritična misel je še vedno le glas redkih posameznikov.
Zdi se mi, da ni bilo še nikoli tako, da bi preteklost samo poveličevali, iskali krivdo za vse nepravilnosti v drugih, sebe pa samo nekako pomilovali in opravičevali. Počasi se sicer navajamo na dialog, čeprav nas tudi v tem smislu še vedno kdo zavaja. Prav te dni sem prebrala v našem dnevniku, kako se pisec iz Ljubljane opravičuje, ko polemizira z nekim političnim nasprotnikom, češ da mu je časopis nasprotnega tabora prišel v roke slučajno. Pa bo vendar postala dolžnost, da se bomo med seboj pogovarjali in ne samo sebi govorili in pritrjevali. Če iščemo dialog z Italijani, ga moramo vzpostavljati tudi med seboj.
Obnašati se moramo kot zreli ljudje in se trezno spopadati z resničnostjo. Svet okoli nas se spreminja z vrtoglavo hitrostjo, marsičesa, kar je bilo, ni več. Kar je bistveno pa je še živo v nas in to je naša volja do življenja, naš občutek enakopravnosti in enake vrednosti z vsemi narodi ter navezanost na vrednote, ki so nam jih posredovali naši mučenci. Kljub težavam smo vendar živa skupnost, ki si prizadeva, da bi bila vredna njihovih žrtev. Kot oni se moramo tudi mi spoprijemati z resničnostjo, verovati v današnji in jutrišnji dan.
V Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu, Ul. Brandesia 27, bo gledališka skupina Beseda nastopila z enodejansko farso »Bogataška norost«. Na sporedu sta dve predstavi. Prva bo v soboto, 1. oktobra, ob 20. uri, druga pa v nedeljo, 2. oktobra, ob 17. uri. Drugih predstav v mestu ne bo.
V konferenčni dvorani Devinskega gradu bo 20. septembra drugo srečanje, posvečeno ovrednotenju zgodovinskih gradov v deželi Furlaniji-Ju-lijski krajini. Srečanja se bo tokrat lahko udeležila tudi širša publika.
* * *
S 1. letošnjim septembrom je odšel v pokoj prof. Aldo Stefančič, kije bil zadnja leta ravnatelj nižje srednje šole Ivan Cankar pri Sv. Jakobu v Trstu. Veliko let je bil ravnatelj v Dolini, svojo šolsko kariero pa je zaključil po 37 letih dela. Prof. Stefančič je bil tudi član Deželne komisije za slovenske šole.
Marijanski shod na Opčinah
i
Letošnjega Marijanskega shoda se je, kot običajno, udeležilo veliko ljudi z Opčin in bližnjih vasi	(foto s Fermn)
Dolga procesija seje v nedeljo, 11. t.m., vila po openskih ulicah. Ob lepem vremenu so se številni domačini, pa tudi ljudje iz bližnje in daljnje okolice udeležili 41. Marijanskega shoda, ki ga je letos vodil prof. na šentviški škofijski gimnaziji Tone Jamnik, bivši tajnik ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarja. Sodelovali so tudi slovanski tržaški skavti in skavtinje.
Mednarodni festival »G. Tartini« lepa priložnost za zbližanje
Mednarodni festival in nagrada »Giuseppe Tartini« se je prejšnji petek, 9. t.m., slovesno zaključil v Piranu, rojstnem mestu velikega glasbenika in virtuoznega violinista, ki je živel v 18. stoletju. Na trgu, sredi katerega stoji Tartinijev kip, je nastopilo tristo mladih violinistov iz vse Evrope. Izvedli so Menuet iz Sonate XIX v D-duru, znano delo piranskega glasbenika. Ob koncu prireditve, ki je trajala tri dni — prvi koncert je bil v Trstu in drugi v Ljubljani — so v piranski stolni cerkvi podelili nagrado »Giuseppe Tartini«. Prejel jo je glasbenik Sandor Vegh, 81-letni violinist, ki vodi Akademsko Komorni orkester iz Salzburga. Pod vodstvom dirigenta Vegha je salzburška skupina Camerata Accademica izvedla Tartinijevo in Mozartovo skladbo.
Koncert v Piranu je nudil odlično priložnost za zbližanje med pripadniki različnih narodnosti, ki jih sicer ločuje meja, povezuje pa ista srednjeevropska kulturna vez. Tako sta se na tem koncertu srečala slovenski predsednik Milan Kučan in predsednica dežele Furlanije-Julijske krajine Ales-sandra Guerra. Kot so poročala sredstva javnega obveščanja, je šlo za resnično prijateljsko, bolj kot za uradno ali protokolarno srečanje. Kučan in Guerra sta se v tem vzdušju pogovorila o stikih med Slovenijo in FJK, o gospodarskem sodelovanju ter o številnih drugih skupnih interesih.
V Piran pa ni bilo italijanskega predsednika Oscarja Luigija Scalfara, čeprav je tekmovanje uradno potekalo pod visokim pokroviteljstvom predsednikov obeh držav. Nekateri so to odsotnost tolmačili z napetostjo odnosov med Slovenijo in Italijo. To je bilo sicer čutiti na otvoritvenem koncertu v Trstu, ki je bil 6. septembra. V dvorani Tripcovich je bilo za dober nastop Simfoničnega orkestra Radiotelevizije Slovenije pod vodstvom Antona Nanuta veliko sedežev, namenjenih krajevnim političnim predstavnikom, praznih.
Drugi koncert mednarodne prireditve, posvečen Tartiniju, pa je bil v Ljubljani 8. septembra. Pod vodstvom dirigenta Lil Jia sta nastopila Orkester in zbor tržaškega gledališča »Verdi«. Festival sta skupno organizirali RTV Slovenija in Združenje prijateljev gledališča Verdi iz Trsta in treba je reči, da so koncerti, poleg dobre kvalitetne ravni, dosegli še kaj več — ustvarili so namreč duh povezanosti med poslušalci srednjeevropskega področja, iz katerega je izhajal tudi veliki Tartini.	„	..
(hj)
TJ .n|„ _	Doživeli so rojstvo suverene slovel
\J 3.ZOV1C31	“	KTd.1	spomina •	• •	Ske države, česar si naši prednik'
*	fi cnninti rticn nnnli V)dTL6S 1& ^
4llll D
izobražencev, študentov in delavcev, vseh razmišljujočih in plemenitih ljudi na Primorskem. Upor kot projekt, kot zelo konkreten načrt za aktiven, bojevit nastop.
Med ljudmi, ki naše polpretekle zgodovine ne poznajo ali jo poznajo premalo, je slišati tudi površno oceno, da so bili člani Borbe in torej tudi usmrčeni Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič — teroristi. Kako je mogoče zamešati pojme nasilja! Kako je mogoče zamenjati vloge ustrahovalca in žrtve! V brutalnem spopadu za življenje, ko stojiš pred golo izbiro »ti ali jaz«, je edini zdravi impulz tisti, da se boriš za lastno življenje. Primorski Slovenci nismo nikdar pristali na to, da bi umrli kot narod. Ko smo bili obsojeni na rodomor, smo se v zavesti svoje tragične usode do smrti upirali zato, da smo si izborili življenje. Tu, na tem svetem kraju, so štirje slovenski fantje napovedali fašizmu brezkompromisni boj, ki se z njihovo smrtjo ni končal, ampak seje šele razplamtel, medtem ko so drugi Primorci že bili v begunstvu, v konfinaciji, razseljeni po vsej Italiji in po otokih, bili so po ječah ali drugače preganjani od italijanskih oblasti. Ne, to ni bil terorizem z naše strani!
Žal marsičesa tudi naši mladi ne vedo, ker jim marsičesa nismo povedali. Marsikdaj drsi v pozabo in že dolgo ni več v navadi pripovedovati otrokom o starih časih. Žalostne stvari še posebej radi zamolčimo, da otro-
kom in sebi prihranimo trpljenje podoživljanja. In tako je glas spomina vse šibkejši. Šolska zgodovina je usklajena z državnimi učnimi načrti in učbeniki in v njih primorske zgodovine ni, čeprav bi morala biti v slovenski šoli pomemben člen naše nacionalne strategije. Toda preteklost, ki je ni, ki ne zastavlja vprašanj, ki o njej ne razmišljamo, ki ob njej ne začutimo bodisi hvaležnosti bodisi groze, nostalgije ali obžalovanja, taka preteklost ne napaja duše, ji ne daje hrane za preživetje. Kadar zmanjka glas spomina, takrat zmanjka tudi življenjska moč, zmanjkajo ideali, zmanjkajo vrednote, zavladata naveličanost in praznina ob vsem denarju, ki ga imamo. Danes živimo v negotovem času tudi zaradi tega.
In tako hlastamo za novim in ne vidimo, da se pravzaprav ponavljajo zelo stare pesmi: nasilje in aroganca industrijskih držav, ki imajo svoje krvave profite v balkanski vojni in jim ni do miru; ista aroganca v zaostrovanju odnosov med Italijo in Slovenijo, kar že plačujemo na svoji koži, ko Italija enostransko prekinja mednarodne dogovore in odteguje svoj denar, kot seje pokazalo ob letošnjem šolskem seminarju; stara pesem, zelo stara, je tudi vprašanje manjšinske zaščite.
Kaj lahko ob vsem tem mi, sinovi in hčere obsojencev-antifašistov, povemo svojim otrokom? Kakšno doto jim lahko damo?
Naši mladini ne manjka ne ponosa ne poguma, imajo ga več kot mi.
Razvoj agrituristične dejavnosti je porok za zaščito okolja. Tako je dejal predsednik združenja Zeleni Kras Slavko Škerlj na srečanju, posvečenem možnostim za razvoj kmečkega turizma, ki edini lahko zagotovi bodočnost kmetijski dejavnosti na Tržaškem. O teh vprašanjih je tekla beseda konec tedna v raziskovalnem centru na Padričah pri Trstu. Poleg združenja Zeleni Kras so pri organizaciji srečanja, ki je bilo dobro obiskano in je tudi opozorilo na številne še nerešene dejavnosti, sodelovali še Pokrajinska zveza neposrednih obdelovalcev in Kmečka zveza, pokroviteljstvo pa je nudila Kraška gorska skupnost.
Škerlj je v svojem posegu izrazil tudi željo, da bi se osmičarstvo še nadaljevalo v sklopu agriturizma. Poleg domače hrane bi morali nuditi tudi kaj več, predvsem prenočišča. Res pa je, da imajo maloštevilni kmetje, ki se ukvarjajo z agriturizmom, veliko težav. Prvič zato, ker so zdravstveni predpisi večkrat v nasprotju z zakoni za ohranitev in valorizacijo kmečkih zgradb, drugič pa, ker so pravila glede priprave in zamrzovanja hrane ter peke kruha izredno toga. Poleg tega pa so na Krasu veljavni številni omejevalni ukrepi: od hidroge-oloških do krajinskih, tako da večkrat
ti sanjati niso upali. Danes je tn. no razvijati nov način sam07flf'enA nja in novo politično P°^. tulji Fred nove naloge je postavljena ^ naša narodna skupnost. Manjšina meji je lahko močan faktor miru, pak ne s popustljivostjo in sPfl j janjem na krivice. Naša sveta df>iK" . je priti do enotnosti nastopanja, p do večje politične moči v drug1.^, bliki. So stvari, ki ne trpijo škega predznaka in smo jim vsi e ko zavezani:
skrb za jezik — brez njega m mo obraza-identitete,
skrb za teritorij - brez njega n mamo doma,
skrb za etos in vrednote tega nismo ljudje.	,
To je naš temeljnji program m ’
W
ša skupna zgodovinska naloga■ ^ Bazovica nam je lahko izziv za ^ vo politiko v medsebojnih odnosi ■
trenutkih, ko ne najdemo skupn%( jezika, ko se razhajamo v bistv
Bodočnost kmetijstva je v agriturizmu
vprašanjih, bi morali priti sem, sveti kraj. Tu bi se odločali po s: vesti; na mestu, kjer poteka lot ...
na tu
> svo M
med biti in ne biti, med življenj#? smrtjo, tu bi se sporazumeli, v'S F ni zavesti, da ni življenja brez boj . da življenje imamo le, dokler se borimo.
Mednarodno tekmovanje »Devinski grad«
na
de-
ni mogoče ničesar spremeniti, kazni za vsak nedovoljen poseg pa so absolutno previsoke in nesorazmerne s »prekrškom«, je še dejal Škerlj. Kmetovalci imajo s to zakonodajo večkrat »zvezane roke«. Upati je, da se bodo krajevni politiki zavzeli za rešitev tega problema, čeprav trenutno ne kaže, da jih to vprašanje posebno skrbi.
Srečanje na Padričah je bilo uspešno, spremljalo pa ga je kvalificirano občinstvo, saj so bili prisotni ljudje, ki se za kmečki turizem neposredno zanimajo. Govorili so še Antonio Pe-dron, tajnik agriturističnega združenja iz Trenta, kjer je ta dejavnost bolj strogo a veliko boljše urejena, predsednik vsedržavnega kmetijskega združenja Dante Savorgnan, ki je udeležence seznanil z najpomembnejšimi italijanskimi zakoni o kmečkem turizmu, ter Eugenio Zaggia, predsednik združenja Terranostra.
V nedeljo, 11. septembra, pa so prireditelji srečanja pripravili tudi pohod s kolesi. Kakih 30 udeležencev si je ogledalo nekaj agriturističnih objektov na Tržaškem. Skupno jih je sedaj kakih 15 in to večinoma v devin-sko-nabrežinski in zgoniški občini. Srečanje se je zaključilo na kmetiji Radovič v Nabrežini.
V nedeljo popoldne se je —_ , vinskem gradu končalo letošn)^ mednarodno tekmovanje, ki nosi prav po tem kraju »Devinski Letos je bilo posvečeno petju m , so se skozi cel teden odvijali nas posameznih solopevcev, ki so tel« vali z zelo zahtevnim program0 Obsegal je 12 opernih arij in 6 sa
spevov.
se'
Ocenjevalna komisija, ki so ]° stavljali priznani glasbeniki in me mu tudi slavni operni pevci, me ^ terimi bi omenili tržaškega ten° Carla Košuto, slovenskega ten0[?.ja( Jurija Rejo pa še Piera CapucC“.jf Regino Resnik, Piera Pinzautija .g je izbrala tri nagrajence. Prvo nag*^ je prejela gruzijska sopranistka Simonišvili, drugo mlada štiriin
Slovenska skupnost pnre di v petek 16. t.m. ob 20.30 ^ Prosvetnem domu na Opeina srečanje, posvečeno regulacO skemu načrtu tržaške občin6'
setletna italijanska sopranistka ^ j0. herita Tomasi, tretjo nagrado pa venska sopranistka Norina Rad« Posebno priznanje pa so dodela lijanskemu tenoristu Antonell« ronu.	4
Na slavnostnem koncertu Je r j| nagrajevanjem občinstvo nag0 princ Karel Turn in Taxis, nato P g sledil koncert štirih solopevcev, ^ predstavili vsak po dve operni
^-ggptembra 1QQ4
NOVI LET
Stran 5
listina Martelanc o mladih in drogi med našimi dijaki
fifoi glavnih vzrokov	z
ie pomanjkanje dialoga v družinah
D Dnevih Sklada Mitja Čuk, ki so ob 15-letnici te organizacije Dmki ' zadnJa dva tedna v avgustu, je na okrogli mizi, posvečeni DnU-Om mamil med mladimi, govorila tudi Kristina Martelanc. Po stn "iU socialna delavka, na Tržaškem pa že nekaj časa dela pro-. v°ljno z mladimi na nižjih srednjih in višjih šolah. Za višješolce n,11? razpolago za posvetovanja, na nižjih srednjih pa je že večkrat Predavala o mamilih.
§ . akšen je odnos do droge pri naših dijakih na Tržaškem je vpra-le s katerim se redkokdo ukvarja, mnogi pa si raje, pred proble-m preprosto zatisnejo oči. O tem je v intervjuju povedala nekaj 11 Kristina Martelanc.
g
zna ?,roWemom mamil si se se-nj nt‘a kot študentka v Ljubljani S^°je izkušnje pa dopolnjuješ laškem. Kako je ta pojav »nŠ l^en mec* Zadimi v matici in 0 mladino v zamejstvu?
razPam^a so v Si°venij} veliko bolj <orelr-ena pri nas. Ljubljana ima sti s tega vidika vse znacilno-la fj avnega mesta države. Ugotovi-JgSem, da se je v zadnjih letih ta začela širiti tudi na Tržaškem. stjJ Pri nas pa so zelo podobni ti-v Sloveniji pred nekaj leti.
njM° so dijaki na naših sred-^ l1} višjih šolah informirani o lfe *!*Hih? Ali vedo, kakšne učin-lttlajo razne vrste droge?
Js
Ufi ,Sem na srednjih šolah spraše-So a dijake o tem, sem ugotovila, da it »rstah mamil, učinkih in posle-f0Jj/ ki jih povzročajo, zelo dobro in-Ifp, ljani. Večina je to izvedela po te-*li*- O mamilih se mladi tudi po-a ne s starši, pač pa s pri-c9 J!- Veliko je takih, ki imajo znan-gtf 1 Prijatelja, ki je na tak ali dru-%U narin že bil v stiku s takoime-lažjimi mamili. Le redki pa prj al° koga, ki uživa težjo drogo (na info er heroin). Večji del zelo dobro lenj?n‘ranih dijakov izhaja iz neure-ila: družinskih razmer. Kar sem se-kc^^dala, velja tudi za višješolce. sjk* . pa je v tem, da nekateri že po-al° mamila.
dj^kŠen pa je odnos naše mla-e do droge?
jo, srednješolci že sedaj pravi-i^ a. bi ob hudih težavah poskusila . °' predvsem marihuano, ki je ^se nevarna- Nekateri vidijo razlog % ^nJe Po mamilih v prepirih do-%p etn šolskem uspehu ali nesreči lubezni. Drugi pa bi radi posku-(>ij Žrad°vednosti in zaradi »mode«. Pov 1 Pa se vsekakor zavedajo, kaj lejšf heroin, ki se jim zdi nevar-°d alkohola in kajenja.
V«* Se **	se	starši	tega
>ijij}Sanja zavedajo in v čem je °va največja napaka?
mladi so zbegani in pre-
11 samim sebi. Taki pa so se mi k tflp tudi nekateri starši, saj se tudi
ne N obračajo za preproste, osnov-S°jne nasvete. V Sloveniji ima-
jo starši razne krožke, društva, kjer se lahko pogovarjajo, tečaje, pri nas pa vsega tega ni. Poleg tega še vladajo določeni tabuji — alkoholizem in nasilje je »treba« skrivati. Problem pa je tudi v tem, da se mnogi ne zavedajo popolnoma problemov, ki jih ima mladina. Starši se s svojimi otroki ne znajo pogovarjati, v družinah ni dialoga. To so mi potrdili tudi vsi dijaki, s katerimi sem govorila. Res pa je tudi, da starši večkrat ne vedo, kako bi se lahko približali svojim otrokom.
Kje pa vidiš rešitve, izhod iz tega stanja?
Pri nas na Tržaškem je problem mamil šele v začetni fazi, torej je mogoče še marsikaj narediti. Lažje je namreč preprečiti kot zdraviti. Prvi smiselni korak k tej rešitvi pa je dialog med starši in otroki. Mnogi so me na primer vprašali, kako naj se približajo svojim otrokom, če jih ti zavračajo in jim ne pustijo do sebe. V resnici je to le izziv s strani otrok — v bistvu gre za klic na pomoč oziroma poskus, da bi na ta način pritegnili pozornost. Smiselno in dobro bi torej bilo, da bi starši vztrajali pri iskanju stikov s svojimi otroki.
Pogovarjala se je
Helena Jovanovič * * *
Sredi meseca novembra bo v Špe-tru mednarodno zasedanje, na katerem bodo izvedenci iz vse Evrope razpravljali o jeziku v otroštvu in manjšinah. Srečanje prirejajo Študijski center Nediža iz Spetra, združenje Confemili in Oddelek za didaktiko modemih jezikov z videmske univerze.
Novi konzorcij je edina možnost za uveljavitev našega vinogradništva
Pred kakim letom dni ustanovljeni konzorcij za zaščito izvirnega porekla vin Kras je bil v začetku tega tedna predstavljen javnosti. O njegovem pomenu, namenih in vlogi, ki naj bi jo v bodoče imel za kakovostni razvoj in valorizacijo vinogradniške dejavnosti pri nas, so na tiskovni konferenci 12. t.m. na sedežu Trgovinske zbornice v Trstu, kjer je tudi uradni sedež novonastalega Konzorcija, predstavili to pobudo, zvečer pa je bilo prijetno srečanje v restavraciji Volnik v Repnu. Udeleženci so poskusili odlične domače jedi z najboljšimi vini krajevnih vinogradnikov.
Na srečanju so med drugimi spregovorili predsednik novega konzorcija Edi Kante, predsednik Trgovinske zbornice Giorgio Tombesi, v imenu gostincev Slovenskega deželnega gospodarskega združenja je pozdravil Boris Siega, govoril pa je tudi predsednik italijanskega združenja gostincev (FIPE) Benito Benedetti. Prisotni so bili vsi župani z okoliških občin.
Konzorcij za zaščito izvirnega porekla vin Kras bo imel delovni sedež v Kraškem muzeju v Repnu, ki pa trenutno še ni nared. Za naš listje predsednik Edi Kante povzel glavne naloge konzorcija. Predvsem je to edina možnost za naše vinogradništvo, je dejal, da se uveljavi in da obenem omogoči proizvajalcem prodajo tudi izven tržaške pokrajine. Nova organizacija si bo prizadevala za promocijo domačega vina z zaščitenim poreklom, ukvarjala se bo s preučevanjem zakonov na tem področju, dajala pobude za spremembe nekaterih zakonov, (eden od prvih namenov je na primer doseči vpis vitovske v seznam vin »DOC«), nudila pa bo tudi pomoč in potrebne informacije vinogradnikom. Konzorcij, je še poudaril Kante, naj bi torej na tem ozemlju od Gorice do Milj koordiniral delo pridelovalcev vina, skrbel za promocijo in reševal konkretne proble-
me. »Na našem Krasu je vinogradništvo najvažnejša dejavnost,« je zaključil, »glede na zelo močno konkurenco pa je treba delati v smeri vedno večje specializacije. Lahko pa bomo rekli, da je Konzorcij dosegel enega od svojih glavnih namenov šele, ko bo stoodstotno zaščitil proizvodnjo v vseh vinogradih na Krasu.«
(hj)
* * *
SKGZ: dvojezični center v Špetru nujno potrebuje finančna sredstva
Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze je na svoji zadnji seji razpravljal o dvojezičnem šolskem centru v Špetru, ki ga bo v letošnjem letu skupno z otroškim vrtcem obiskovalo preko 100 otrok. Na seji je bil prisoten tudi predsednik šole Pavel Petri-čič, ki je poročal o zelo zaskrbljujočem finančnem stanju zavoda. SKGZ bo zato naslovil na deželno vlado in na vlado Republike Slovenije nujen poziv, da obljubljena sredstva pravočasno nakažejo in s tem rešijo šolo in hude stiske.
Izvršni odbor SKGZ je med drugim tudi pozval k udeležbi na proslavi 150-letnice pesnika Simona Gregorčiča, ki bo prihodnjo nedeljo na Vršnem pri Kobaridu, posebno pozornost pa je namenil tudi proslavi 50-letnice partizanske tiskarne Slovenija. Slovesnost bo v nedeljo, 23. oktobra, v Vojskem nad Idrijo.
* * *
Po objavi pisma senatorja Claudia Magrisa, ki je napovedal svoj odstop zaradi hude bolezni v družini, so mu številni posamezniki, organizacije in stranke javno izrazili solidarnost in razumevanje, obenem pa ga prosili, naj svoje namere ne uresniči, saj bi Trst s tem izgubil izredno prestižnega predstavnika v italijanskem parlamentu, kakršnega doslej mesto še ni imelo.
Posnetek s tiskovne konference, na kateri so predstavili Konzorcij za zaščito izvirnega porekla vin Kras na sedežu Trgovinske zbornice v Trstu. Na sliki so (z leve): Giorgio Tombesi, Edi Kante, Edi Bukavec, Claudio Vincis in Boris Mihalič	(foto	D. Križmančič)
»Studi Goriziani«: bogata	slovenska
Pred nami je 78. zvezek gori-ške kulturne revije Studi Goriziani (obdobje julij-december 1993), ki je prišla na dan letos julija. Gre za znano študijsko revijo, ki jo izdaja goriška Državna knjižnica, urejuje pa njen ravnatelj Otello Silvestri. Kot navadno, je vsebina te revije (ki bi še bolj zaslužila ime zbornik) zelo pestra in raznolika. Tako piše o furlanskem pesniku Hermes di Colloredo (Colo-ret), — v furlanščini — o goriškem filozofu Carlu Michaelstettlerju, o italijanskem judovstvu itd. Večji del revije obsegajo članki oz. razprave, sledijo pa recenzije o knjigah, razstavah in drugem.
Posebno bogata je v tej številki slovenska prisotnost. Naj podčrtamo, da goriški zbornik vedno posveča svojo pozornost kulturi goriških Slovencev, pa tudi širšemu slovenskemu svetu in s tem opravlja nadvse zaslužno delo za spoznavanje in sodelovanje med obema narodoma na kulturnem področju. Tako naj omenimo v delu člankov in razprav dva daljša prispevka o slovenski (cerkveni) glasbi na Goriškem v dobi fašizma (1927-37) in o zadevnih zbirkah v goriški Državni knjižnici. O tem piše najprej Andrej Bratuž v glasbeno-zgodovinskem orisu ob nastanku treh znanih pesmaric (Zdrava Marija, Božji spevi, Svete pesmice). Predvsem se tu omenjajo takratni najbolj znani gori-
ški glasbeniki, kot so Vinko Vodopivec, Lojze Bratuž, Emil Komel, Ivan Laharnar, David Doktorič in drugi. Objavljen je nato obširen seznam z uvodom, ki ga je zbral oz. napisal Claudio Cal-tana, raziskovalec goriške biblioteke. Tu so seveda omenjene tudi druge zbirke ali posamezne skladbe goriških oz. primorskih avtorjev, med katerimi so še Rihard Orel, Breda Šček, Stanko Premrl itd.
Teresa Candita Cassese ima krajšo razpravo o knjigi »II gior-no di San Vito« Jožeta Pirjevca, ki ob tem delu predvsem kot obmejna Italijanka razmišlja ob odnosih z Jugoslavijo oz. o obmejni usodi. Med bibliografskimi recenzijami naj omenimo prispevek Fedo-re Ferluge Petronio, ki piše o knjigi F. Premko ve Korenine slovenskih psalmov, ki jih je ta raziskovalka SAZU obdelala zlasti na podlagi študija Trubarjevih in Dalmatinovih prevodov. O fotografskem bogatem zborniku Sveta gora pri Gorici s slikami Rafaela Podobnika piše Celso Macor. Milko Rener pa piše o bibliografski izdaji dela Martina Baucerja (Zgodovina Norika in Furlanije — Historia Rerum Noricarum et Fo-rojulensium), ki jo je prevedel Valentin Zdravko Jelinčič ter predstavlja delo »prvega slovenskega zgodovinarja«.
a.b.
Sestanek SSO po poletnem premoru
Prejeli smo naslednje tiskovno poročilo, ki ga objavljamo
(Ur.)
Prejšnji teden seje v Gorici po poletnem premoru spet sestal Izvršni odbor SSO. Predsednica Marija Ferle-tič in posamezni odborniki so poročali o tekočem položaju in zadnjih pobudah Sveta. Dnevni red seje je obsegal vrsto pomembnih vprašanj, ob katerih so se člani odbora zaustavili in jih bodo poglobili na naslednjih sejah. Predvidena je tudi bližnja seja deželnega sveta SSO za širšo razpravo o nekaterih perečih vprašanjih.
Še posebej je Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij obravnaval vprašanje ustanovitve širšega zamejskega organizma, ki bi povezoval vse slovenske komponente za skupno obrambo interesov slovenske manjšine v Italiji. Pobudo za to je v zadnjem času dala Slovenska skupnost in predlagala ustanovitev Narodnega sveta Slovencev v Italiji. Izvršni odbor SSO meni, da je ta pobuda zelo koristna in pozitivna, saj bo na ta način okrepila enotnost slovenske manjšine v Italiji tako navznoter kot navzven. Zato iniciativo podpira načelno in dejansko.
Potrebno bo seveda vso zadevo podrobno preučiti in nato priti do kar se da enotnih zaključkov. Iniciativa za tako širše zamejsko telo je seveda še toliko bolj potrebna danes, ko smo v nelahkem političnem položaju, ki terja od nas vseh kar se da odločno in enotno stališče ter nastopanje za dosego skupnih narodnih interesov.
SSO ima nato vrsto načrtov za izvajanje svojega programa tako v krajšem kot srednjem roku. Začetek šolskega leta zahteva od odbora uresničitev že začetih pobud zlasti glede prevozov otrok v slovenske šole. Med drugimi dejavnostmi gre prištevati še izdajo nekaterih publikacij: aktov lanskega simpozija o Evropi in manjšinah, zgodovinsko glasbene zbirke o Tolminskih puntih in raziskave o važnejših svetiščih ob mejah (sloven-sko-italijanske in slovensko-avstrij-ske). Letošnji važnejši jubileji bodo podčrtani tudi z ustreznimi prireditvami.
SSO je poslala pozdravno pismo SKD v Kostanjevico za njihov 5. Tabor, v katerem se zavzema za to, da slovenski Krščanski demokrati odločno podpirajo Slovence v Italiji v boju za dosego pravic.
Goriški skavti praznujejo 30-Ietni
nja. Kot manjšinska organizacija prizadeva ohranjati in spodbuja članih narodno zavest v zdravem
Slovenski goriški skavti praznujejo letos 30-letnico svojega obstoja. V nedeljo, 18. septembra 1994, se bodo spomnili tega jubileja s srečanjem, na katerega so povabljeni vsi, ki so se v teh tridesetih letih srečali z goriško organizacijo.
Kdor piše te vrstice, se je s skav-tizmom srečal veliko kasneje. Zame in za druge aktivne člane organizacije pričajo o teh prvih začetkih le skavtski arhivi in zbledeli spomini prijateljev in znancev. Kako se je takrat, pred tridesetimi leti, sploh začelo? Od kod je prišla pobuda in zakaj?
Na Goriškem se je skavtizem prvič pojavil med dekleti že leta 1963, toda poskus se zaradi težkih pogojev, v katerih je prva skavtska skupina delovala, ni obnesel. Zanimanje za tovrstno dejavnost pa so naslednjega leta pokazali fantje. Na pobudo g. Humarja in prof. Kranerja se jih je v nedeljo, 7. junija 1964, v Katoliškem domu v Gorici zbralo kakih deset z željo, da bi okusili ta stil življenja, ki povezuje toliko mladih po celem svetu. To je bil nastanek Slovenskih goriških skavtov, ki od takrat delujejo nepretrgano. V začetku so nastajajoči organizaciji nudili dragoceno pomoč trinajst let starejši bratje Tržačani. Vrstili so se tabori, jurjevanja, sestanki in vse polno drugih dejavnosti. Leta 1967 so se ponovno pojavila dekleta. ščasoma je prišlo do vse tesnejših stikov med štirimi samostojnimi organizacijami v obeh pokrajinah, kar je privedlo leta 1976 do 1. Malega slovenskega jamboreeja v Pinedu (Pn) in do same združitve v SZSO — Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo.
Voditelji organizacije takole pišejo o svojih načelih in namenih: »Organizacija je konfesionalna in se ravna po metodi združevanja mladine, ki temelji na vzgoji in samovzgoji, globokem verskem življenju, dejavni ljubezni do bližnjega, spoštovanju narave in življenju na prostem. V tem skavtskem stilu življenja in na temelju vrednot krščanstva vzgaja svoje člane v celostne osebnosti, sposobne samostojnega in odgovornega odloča-
nosu do večinskega naroda.«
Toliko za tiste, ki o skavtizmu raz mišljajo ali o njem kaj dosti ne ve Za druge, za tiste, ki so se s mom srečali, so besede nepotre Pred dnevi mi je dejal prijatelj' ^ ni skavt: »Skavtizem ni toliko memben kot ideja. Veliko boljših je že bilo in so propadle. Tisto, rešuje in vam daje nek pomen, so nosi, ki nastajajo med vami-«
Če bi besede kaj zalegle/ bi ^ kristjani svetniki. Če bi ideje rese ^ le, bi bili Slovenci v raju, pa ^ePr na zemlji.	•
Ni šlo za to, ko so pred tr'^e^.at mi leti ustanavljali skavtizerm l3^
ka-
irili'
so poudarjali pomen osebe med osebami se je stkala nit, na tero so se cepili mladostni zanos u ha upanja in na kateri so oživeli note in ideali. Vrednote, ki so mr če ostanejo le ideali. Toda na teJ puščini iz preteklosti rastejo Še da
Spretna Faza-«*
Mirenski grad -kvatrnica
Glavni romarski shod v cerkvi Žalostne Matere božje bo v nedeljo, 18. septembra. V so boto pred praznikom je ob uri maša, ki jo bo vodil in oblikoval župnik iz Branika skup3) z verniki in pevci. Po maši Je procesija z lučkami in petje U tanij.
V nedeljo bodo maše: ob "■ uri maša s petjem, ob 10- ufI slovesna maša župnije Mirem Popoldne ob 15.30 bodo pčte » tanije Matere božje in ob 16- v*1 slovesna sklepna maša, ki j° b° vodil profesor dr. Drago Oc virk. Pri maši bo pel zbor z11 pnije Miren.	,
Priložnost za spoved bo o
6.	do 12. in od 15. do 18. ure-
Dolgovi z 12 ničlami
Kot piše milanski Corriere del-la Sera, je italijanski pokojninski sistem na robu stečaja. To zgovorno pokažejo naslednji podatki. Če bi hoteli odpraviti primanjkljaj Zavoda za socialno skrbstvo (INPS), bi moral vsak odvisen delavec že danes prispevati 45 odstotkov svojih prejemkov, svoje plače, v poseben sklad za odpravo omenjenega primanjkljaja. Kdor je star 30 ali 50 let, je lahko prepričan, da mu sedanji sistem ne bo zagotovil pokojnine. Če seštejemo dolgove Zavoda za socialno
skrbstvo in javni, državni d ^ moramo napisati številko z j, manj kot 12 ničlami. SkupPj.^ govi namreč znašajo tri miW 175 tisoč milijard lir.
* * *	lili
Občini Ronke so letos P §\o-»Častno zastavo« Svete Evrope■ f vesno so jo izročili prejšnji ^ pp-sklopu tridnevnega praznovanj#' znanje je podelila Komisija za o in urejanje teritorija Evropskeg# ^ ta za več kot dvajsetletno sodel#v med Ronkami in mesti Wagn# strija) in Metlika (Slovenija)■
Sinteza med spektaklom in umetniškim
Beneški festival je tudi tokrat ude-hol S'Cer nemogočo sintezo med Um ^VVOodsk'rn Spektaklom in elitnim filsk'i?*^'m	Občinstvo	cine-
n ki bobem°v in študentov ter fi-enak	gizdalinov	in	dam	je	z
am °„evforii° polnilo dvorano ob
^eriških
Jasi
na in
uspešnicah Forrest Gump,
uio 'i • Prezeca nevarnost, Rojeni Ijivih a’ V°lk' a tud' ob težje prebavno U domač>b avtorjev (Ame-gih zacurati, Avati, Olmi), dru-|jn tropskih režiserjev (Katalonec * L«na, Nemec Fassbinder, Franco ' *'er čezoceanskih: Quedra-trul-M-lij3, ]ap0nec Ichikawa, pa-^ )a kitajskih režiserjev iz Tajvana, § Konga in Kitajske.
Sled i ^ časnikarji in drugi poklicni da. alci? Hudovali so se, kot vedno, reda Pfeve^ filmov/ preveč dni spo-pr ' Preveč čakanja v vrsti, preveč, zeilx " ^ dnevnem poročanju, ra-astnih izjem, pa so se dosledno o(jgP0sveCali spremnim prireditvam, no ,^kim obredom in proslavljanju Polbogov 11In filmom.
zvezdnikov, kot
K •
ja i .al Pa filmi? Letošnja pisana žiri-Ma 1 u° 1° sestavljali domača igralka S rita Buy 'n komik Carlo Ver-4s e' francoski režiser Oliver Assay-laponski Nagisa Oshima in afriški ' St°n J.M. Kabore, avstralski kritik k lc* Stratton, perujski pisec Mario §as Uosa, ameriška igralka Uma in ji je predsedoval ameriški pt01Ser David Lynch, je izrekla kom-ta? ^'sno in, rekel bi, ekumensko s°dbo. Od 19. filmov v tekmoval-
nem sporedu je nagradila kar 13. Svojo neodločenost je izkazala že s podelitvijo najvišje nagrade dvema deloma, makedonskemu Pred dežjem debitanta Milka Mančevskega in Vive 1'amour Tajvanca Tsai Ming-lianga ter posebne nagrade uspešnici Oliverja Stonea Rojeni morilci. Italijanskim filmom so šla v glavnem tolažilna priznanja: Ameliovemu Lamerica je pripadlo tisto za najboljšo režijo, Maz-zacuratijevemu Biku pa srebrni lev in nagrada za najboljšo stransko vlogo (Robertu Citranu).
Stoneova šokantna kronika o pojavu serijskih morilcev, ki že dalj časa razburja ameriško in ne le ameriško javnost, krvavo razvpita lepljenka o ekscesih sodobnega metropolitanskega življenja zločeste vloge javnih občil, gotovo ne potrebuje reklame beneške vitrine za svoj polet na svetovna tržišča. Kot je ne potrebujeta uspešnici naslednje sezone Forrest Gump z zvezdnikom Tomom Hanksom in Jasna prežeča nevarnost s Harrisonom Fordom.
Dvojna nagrada makedonskemu filmu, ki učinkovito in poetsko obravnava dramo bivše Jugoslavije, in daljnemu tajvanskemu, ki s svojstveno govorico opisuje odtujeni vsakdan, osamljenost in iskanje ljubezni treh mladih v supermodernem velemestu, pa odraža še vedno zaverovanost v simbolično moč filma, v njegovo preroško in terapevtsko vlogo.
Morda je bilo še nekaj naslovov, ki bi si zaslužili priznanje. Zelo posrečena in srčna je bila ekranizacija
Rade Šerbedžija, dobitnik Pazinettijeve nagrade za najboljšo moško vlogo v filmu Pred dežjem
slovitega satiričnega ruskega romana Življenje in čudovite dogodivščine vojaka Ivana Čonkina, ki jo je opravil Jiri Menzel. Švejkovska parodija nekdaj prepovedanega Vojnovičevega bestselerja je bolj obrnjena v sodobno razsulo bivše SZ kot v satirično obračunavanje s Stalinom. Ali pa očarljiva pravljica Madžarke Ildiko Enyedi, Buvos vadasz, ki z drzno vizualno govorico lahno povezuje sodobnost in preteklost, sanje in stvarnost.
Še bi lahko našteval, a v tem bežnem pofestivalskem obračunu ni prostora za to. Pa tudi se ne bi spuščal v kakšno ocenjevanje, kajti ta festival, kot drugi po svetu, odraža splošne težnje svetovnega filma, medija, ki ne odigrava več osrednje vloge v sklopu razvoja celotne medijske in informacijske ponudbe. Rad bi pa opozoril le
še na eno od glavnih odlik filmske mostre na Lidu. Mimo vseh znanih naslovov svetovne filmske industrije in umetnosti, ki so prisotni tudi na drugih festivalih (Berlin, Cannes itd.), tu lahko dobimo dragocene primerke filmskega raziskovanja, dokumentiranja, ustvarjanja in snovanja, ki ne pridejo v običajni distribucijski kinematografski ali tv obtok. V posebnem sporedu Finestra sulle immagini smo lahko zasledili npr. dokumentarce: Izraelca Amosa Gitai Iz dežele pomaranč o novem judovsko—arabskem zbližanju; reportažo Dvajset ur v taborišču, ki jo je posnel Francoz Chris Marker v begunskem taborišču na Roški v Ljubljani in posnetek Dina-mite (Nuraxi Figus, Italia) italijanskega filmarja Danieleja Segreja o sardinskih rudarjih iz Sulcisa.
Davorin Devetak
Janko Jež
SPOMINI (7)
(Ob 50-letnici kapitulacije italijanske fašistične armade v Sloveniji)
tijjklz tega obdobja pri Narodni odbrani sem še največ pridobil pri potovati	Sloveniji zaradi vzdrževanja stikov s posameznimi mladinskimi sek-
bj J*1’’ Tako sem v Mariboru dvakrat obiskal generala Rudolfa Maistra, ki je tfg	predsednik glavnega odbora Narodne odbrane za Slovenijo. Zelo
vai	tni je prikazal težavni položaj na severni meji zaradi čedalje bolj izzi-
nasf°Panja petokolonske hitlejranske mladine v Celju in posebno v Hi rib°ru, kjer so se ob nedeljah ti mladinci pojavljali na promenadi, obleče-nekakšno stilizirano uniformo z belo srajco, irhastimi hlačami in belimi Naši mladinci pa so jim bele dokolenke mazali s črnilom. Se-le prišlo pri tem do pretepanja.
(j zvezi s svojim delovanjem pri Narodni odbrani bi rad navedel tudi tale
fiodek
Nekoč smo organizirali knjižno zbiralno akcijo, namenjeno obmejnim kra-Vr\f>a Primorskem, a tudi ogroženim krajem na Štajerskem in Koroškem. Oladini smo o tem obvestili javnost in prosili za knjižne darove. Tedaj sij jJe javil neki Nagode iz Godoviča na Idrijskem, tedaj pod Italijo. Preje Za knjige za razna društva. Knjige je odnašal v nahrbtniku. Rekel nam a se ukvarja s tihotapstvom konj. Nekoč je predlagal, da bi nampoma-iefta j®ar*izirati počitniški tabor na jugoslovanski strani meje in v bližini svo-
a'ki Pa ie bil v Italijk Za ta tabor se >e iavil° precej elanov.mladinske
kj; il)^ Narodne odbrane. Potrebne šotore so nam posodili obmejni stražni-bij v1 Srn° Jim tedaj pravili graničarji. Tabora sem se udeležil tudi jaz. Nisem ''oči šotorskega življenja in mi ni prijalo življenje na prostem, zlasti po-' zato sem po nekaj dneh zapustil tabor.
Nanj sem skoraj že pozabil, ko mi je prijatelj Bogdan Dominko kasneje povedal, da so graničarji Nagodeta zalotili pri večjem tihotapskem podvigu in ga zaprli. Med zaslišanjem je prišlo na dan, da je Nagode užival pri Italijanih nekakšno naklonjenost pri tihotapstvu konj in drugega blaga iz Jugoslavije, v zameno pa je moral ugoditi nekaterim njihovim željam. Med drugim jih je zanimala knjižna akcija Narodne odbrane. Povedati jim je moral imela društev, ki so dobivala slovenske knjige, in imena članov naše organizacije, ki so pri tem sodelovali. Nato je dobil nalog, naj se ponudi pri organiziranju mladinskega tabora v bližini meje med Godovičem in Logatcem. Med drugim naj bi skušal mene zvabiti v neposredno bližino meje, kjer bi me karabinjerji aretirali in odvedli v Italijo. Zaradi Nagodetovega izdajstva je bilo več mladincev onstran meje zaprtih. Dominko je vse to izvedel na ljubljanskem sodišču, kjer je nastopil kot obremenilna priča proti Nagodetu. Ta je bil obsojen na dvajset let ječe. Po vojni, to je nekako deset let kasneje, so ga izpustili na svobodo.
Končno sem le diplomiral!
Pri vsem tem nisem pozabil na študij. Po opravljenem prvem državnem izpitu in po doseženem absolutoriju sem jus obesil na klin in se prepisal na filozofsko fakulteto. Priznali so mi štiri semestre s pravne fakultete Na filozofski fakulteti sem izbral XVIII. znanstveno skupino, to je romanistiko, samo da sem glavni predmet — francoščino — zamenjal z italijanščino. Po dveh semestrih sem lahko položil prvi izpit pod c, to je samo ustno latinščino in francoščino. Kmalu nato sem pod b položil izpit iz romanske filologije ustno in pisno; pri pisni nalogi sem imel na izbiro nalogo o katalonščini ali o italijanskih dialektih. Napravil sem obe. Brez prevelikega naprezanja sem se kmalu lotil tudi diplomskega dela kot izpit a. Pisna naloga je imela naslov »Ugo Fos-colo«. Ze v srednji šoli sem Foscola rad študiral, zato mi tudi ta izpit ni delal prav nobene težave. Pri ustnem izpitu pa sem moral odgovarjati na vprašanja iz historične in moderne gramatike ter iz celotnega italijanskega slovstva Poleg tega sem moral dva semestra obvezno poslušati predavanja iz filozofije in pedagogike. Pri slednji je bila obvezna tudi pisna naloga.
Ljubljansko diplomo sem kasneje nostrificiral v Rimu, kjer so mi priznali tri leta z ljubljanske univerze, tako da sem po enem letu polagal izpit iz dveh
Pogovor z Borisom Vitezom, ki se po desetih letih vrača k Jadranu
»Pametno bi bilo združiti najboljše košarkarje v eno ali dve ekipi«
Eden naših najbolj uspešnih košarkarjev, Boris Vitez, bo letos zopet igral za ekipo Jadrana TKB. Zopet, ker se namreč po desetih letih uspešnega igranja v višjih ligah, vrača v ekipo, ki je bila zanj kot neke vrste odskočna deska. Pred začetkom prvenstva (otvoritvena tekma bo 2. oktobra proti Rovigu, doma v telovadnici Ervatti) je bilo skoraj obvezno, da smo mu zastavili nekaj vprašanj.
Kaj ti pomeni vrnitev k Jadra-
nu'
Zelo sem vesel, če v tem trenutku svoje kariere lahko spet igram za Jadran. S soigralci se počutim zelo dobro, saj sem lani stalno treniral z njimi (lansko leto namreč ni igral aktivno — op. ur.), fizično pa se počutim še vedno dobro.
Najbolj kar preseneča je prav tvoja dobra fizična pripravljenost.
Res, fizično se dobro počutim, saj sem imel srečo, da nisem imel večjih poškodb. Poleg tega sem bil vedno vajen na zahteven ritem treniranja, vmes pa sem imel malo premora. Poleg tega sem lani stalno treniral. Edino, kar mi manjka, je ritem uradnih tekem.
Bo ekipa, s tvojo izkušenostjo seveda, kos letošnjemu prvenstvu C1 lige, ki naj bi bilo kakovostno in zato tudi zahtevno?
n
?
Uvrščajo nas med favorite za prva štiri mesta. Številni faktorji bodo o tem odločali, na prvem mestu poškodbe. Jaz in Ravbar naj bi povezovala staro generacijo z bodočo, ki naj bi si
pridobila čim več izkušenj. Po nekaj letih lahko spet vidimo, če je med mladimi volja do dela. Nekaj je tudi perspektivnih igralcev, kot sta npr. Samec in Grbec. To bi morali čimbolj izkoristiti. Zasluga gre tudi trenerju Vatovcu, ki zahteva veliko, a to je tudi edini način za uspeh. Upam, da se nam bo to v prihodnje obrestovalo.
Misliš, da je ideja neke združene ekipe, kot je Jadran, še vedno izvedljiva, ne samo v korist naše košarke, temveč tudi naše celotne zamejske stvarnosti?
Seveda, ideja je še vedno aktualna. Sedaj še bolj, ker je vedno manj otrok in manj igralcev. Pametno je zato združiti najboljše v eno, največ v dve dobri ekipi. Opustiti bi morali sektaštvo, saj je to tragedija za našo košarko in šport nasploh. V Jadranu smo imeli Šlovenci tudi neke vrste ambasadorja, ki je prispeval, da so nas bolje spoznali tudi izven Trsta in dežele.
Na letošnjem občnem zboru je predstavnik Doma Livio Semolič omenil, da je bil Jadran naš drugi »Travnik« to se pravi, združeval je vse, ne glede na mišljenje ali politično pripadnost.
Seveda je Jadran imel velik pomen. Sedaj se trudimo, da bi zopet zaživel, da bi zopet privabili veliko publike. Ja-dranove tekme naj bi bile tudi zabavni večeri, alternativna možnost za mlade...
Gorazd Bajc
NOVICE
V deželni galeriji sodobne utnf sti Luiš Spazzapan v Gradišču prejšnji teden odprli antološko razS. vo del slikarja Avgusta Cerntg0! Razstavo prirejata pokrajinski zej in goriška pokrajina. No °S e 180 del v različnih tehnikah iz ustv jalnega umetnikovega štirideset e 1930-1970. Nekatere slike še niso nikoli razstavljene.
* * *
V Kulturnem domu v Gorici konec prejšnjega tedna pričel 13-narodni natečaj za mlade viobnt »Rodolfo Lipizer«. Na natečaj & prijavilo 130 glasbenikov, od te P jih je 71 uspešno opravilo prvo F kušnjo in bodo torej tekmovali na tečaju.
NOVI LIST
Izdajatelj: Zadruga z o.z. »NOVI LIS * Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1 štev. 157.
Uredništvo: Martin Brecelj, Ivo Jevnik31, Helena Jovanovič, Drago Legiša (glaV^ in odgovorni urednik), Miro Opp® / Saša Rudolf, Marko Tavčar in EfP Vršaj.
Fotostavek in tisk: Tiskarna Graphart, Trsi tel. 040/772151.
Član
Združenje periodičncg8 tiska v Italiji
obveznih predmetov, to je italijanščine in romanske filologije, in iz dveh fakultativnih predmetov, to je iz slavistike in bolgarščine. Napisal sem tudi tezo o glagolskem vidu v slovanskih jezikih.
Ravnatelj instituta za romansko filologijo na ljubljanski filozofski fakulteti prof. Fran Šturm mi je glede na izid mojih izpitov svetoval, naj se takoj zanimam za mesto asistenta in obenem za lektorat italijanščine. Lektor je bil tedaj prof. Stanko Leben, ki je medtem že postal izredni docent, tako da je njegovo lektorsko mesto bilo prosto. Zbral sem vse potrebne listine in vložil preko dekanata prošnjo na akademski senat za imenovanje na mesto asistenta pri stolici za romansko filologijo in obenem za mesto lektorja italijanščine. Prošnjo so poslali na prosvetno ministrstvo v Beograd. Obiskal sem prof. Lebna. Predstavil sem se mu in povedal, da računam na njegovo asistentsko oziroma lektorsko mesto. Kaže, da ni razumel mojega priimka, ko sem se mu predstavil. Rekel je: »Ne vem, kako bo. To mesto je že obljubljeno nekemu Ježu«. Ko sva pojasnila nesporazum, sva se dolgo zadržala v prijetnem pogovoru. Prof. Stanka Lebna sem kasneje še enkrat srečal na univerzi. Bili smo že pod italijansko okupacijo. Pospremil me je do velikega okna na hodniku pred kabinetom za romaniste in mi pokazal s prstom proti Kamniškim planinam. V daljavi, za Ljubljano, nad grebeni gričev onstran Save je nebo žarelo v nerealnem sončnem zatonu: Rašica je bila v plamenih. Požgali so jo Nemci. Tudi mene so kmalu potem Italijani odpeljali iz Ljubljane. Ne poznam medvojne usode prof. Lebna. Po vojni je nastopil službo izrednega docenta. Po upokojitvi je kmalu umrl kot žrtev prometne nesreče pred svojim stanovanjem v središču mesta.
»Slovanski svet«
O svojem javnem delu v študentovskih krogih v Ljubljani bi še rad omenil urejevanje revije Slovanski svet. Sourednika sta bila Jože Prochazka in Egon Stare. Bila je glasilo Slovensko-češkoslovaške akademske lige na ljubljanski univerzi. Naše pisanje je bilo umirjeno in trezno. Z največjo tesnobo smo pričakovali nemški napad na Češko, skratka na spremne dogodke: nemška priključitev sudetskih področij, proglasitev nemškega protektorata nad preostalim delom Češke in odcepitev Slovaške, ki je postala nemška satelitska država pod vodstvom kolaboracionista msgr. Tisa. Po osvoboditvi so ga kot izdajalca obsodili na smrt in obesili. Vsi ti dogodki so nujno napovedovali začetek druge svetovne vojne. Tragična smrt avstrijskega kanclerja Doll-fussa je privedla do silno zapletenega mednarodnega položaja. Mussolini je poslal na Brenner svojo vojsko in zahteval spoštovanje avstrijske nevtralnosti. Pogajanja, ki so sledila, so pomenila vsaj navidezen uspeh. Avstrija je
postala del Velike Nemčije, Italija pa je mislila, da je tedaj dokončno te svoj južnotirolski problem. Zahtevala je izselitev vseh južnotirolskih cev, ki so se v veliki večini strumno pokorili Fiihrerju in se izselili na oze Reicha. Skoraj vsi so kot prostovoljci sestavljali udarno silo SS divizije»* Eugen«, ki je morila in požigala po vsej Jugoslaviji.
Revija Slovanski svet je nehala izhajati že konec prvega leta svojeg3 ljenja zaradi prostovoljnega razpusta Slovensko-češkoslovaške akademske na univerzi. Prochazka je umrl kot žrtev angleškega bombardiranja Ljubi) ^
Delo, ki smo ga opravili v okviru kluba Edinstvo, organizacije Nar° odbrane in Slovensko-češkoslovaške lige je objektivno opisal Slavko Kte šek v knjigi »Slovensko študentovsko gibanje 1919-1941«. Izšla je leta v Ljubljani. Med dokumenti je avtor objavil tudi nalepko Velike Jug°s*a. ki smo jo priobčili na letaku — vabilu abiturientom za vstop v naš ki
Poroka in ureditev mojega življenja	^
Pa še o mojem priljubljenem inštruiranju, ki mi je po prihodu v Ljub no pomagalo do življenja in študija. Leta 1939 sem se poročil s Francko- . kot študent sem ji povedal, da se ne bom poročil, dokler ne bom diplom Po diplomi leta 1938 in zagotovljenem, pravzaprav obljubljenem mestu stenta in lektorja na univerzi sem izpolnil svojo obljubo. Dne 27. rnarc3 ^ se poročila v frančiškanski cerkvi. Priči sta bili stavbenik Battelino in PnT^\ inž. Osana. Pri Battelinovih v Šiški sem nekaj časa prej nehal svoj ve trud kot domači učitelj dvojčkov Mitje in Božota. Tudi potem sem z dru2 vzdrževal prijateljske stike.
* * *	fO'
Gospod Battelino me je nekega poletja prijetno presenetil, ko me sil, naj bi prevzel nadzorstvo nad obema fantoma na počitnicah v Bob Rad sem to storil, saj je bil to moj prvi plačani dopust. V Bohinju smo s vali v tedaj edinem hotelu ob jezeru blizu Savice. Ves dan smo prebili v Y sti naravi. Eden lažjih izletov je bil vzpon na Komno. Po lagodni P°f se počasi vzpenjali do planjave, sredi katere je čepel ogromni planinski Pot nazaj ni predstavljala nobene težave. Težavnejši je bil izlet na Voge ; f, daj še ni bilo žičnice. Vzpon je bil dolg, kajti steza je bila strma. Brez g ’ q\j jev bi je ne zmogli. Na vrhu smo se najprej odpočili v planinskem doibU-kruhku s šunko mi je zelo prijal čaj z dvojno porcijo ruma. Fanta sta se ^ srkala oranžado. Okolica nam ni nudila posebnega užitka. Stopili smo u kega kake pol ure oddaljenega vrha, kjer	pa se nam	zaradi	oblačnosti	^
dil običajen razgled. Ob lepem vremenu	s	tega	vrha	baje	vidiš	celo
seveda daleč na obzorju. Vračali smo se po isti poti.	'