Št. 
 63 
 Maribor, petek 
 29.12.2017 
 ISSN 1854-2409 / 2386-0448 
 Leto 
 XIII 
 

 
OBCINA LOVRENC NA POHORJU 
 
1305. Poslovnik Obcinskega sveta Obcine Lovrenc na Pohorju Uradno precišceno besedilo 
 
Na podlagi 96. clena Poslovnika Obcinskega sveta Obcine Lovrenc na Pohorju (Uradno glasilo slovenskih obcin, št.: 18/2011) je Obcinski svet Obcine Lovrenc na Pohorju na 19. redni seji, dne 14.12.2017, potrdil uradno precišceno besedilo Poslovnika Obcinskega sveta Obcine Lovrenc na Pohorju, ki obsega: 
• Poslovnik Obcinskega sveta Obcine Lovrenc na Pohorju (Uradno glasilo slovenskih obcin, št.: 18/2011 z dne: 15.07.2011), 

• Spremembe in dopolnitve Poslovnika Obcinskega sveta Obcine Lovrenc na Pohorju (Uradno glasilo slovenskih obcin, št.: 46/2017 z dne z dne 29.09.2017). 


 
POSLOVNIK 
OBCINSKEGA SVETA OBCINE LOVRENC NA POHORJU 
URADNO PRECIŠCENO BESEDILO 
 
I. Splošne dolocbe  
 
1. clen 
Ta poslovnik ureja organizacijo in nacin dela obcinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: svet) ter nacin uresnicevanja pravic in dolžnosti clanov in clanic sveta (v nadaljnjem besedilu: clani sveta). 
(2) V poslovniku uporabljeni izrazi v slovnicni obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 
 
2. clen 
Dolocbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles sveta in njihovih clanov. Nacin dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. 
 
3. clen 
(1) Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. 
(2) Javnost dela se lahko omeji ali izkljuci, ce to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom obcine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. 
(3) Nacin zagotavljanja javnosti dela in nacin omejitve javnosti dela sveta in njegovih delovnih teles doloca ta poslovnik. 
 
4. clen 
(1) Svet dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah. 
(2) Redne seje sklicuje župan v skladu s terminskim letnim programom sej sveta, ki ga sprejme svet najkasneje na zacetku tekocega leta. Redne seje se sklicujejo najmanj štirikrat na leto. 
(3) Izredne seje se sklicujejo po dolocilih tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje. 
(4) Dopisne seje se sklicujejo po dolocbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. 
(5) Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih obcine in drugih svecanih priložnostih. 
 
5. clen 
Svet predstavlja župan oziroma županja (v nadaljnjem  besedilu: župan), delovno telo sveta pa predsednik oziroma predsednica delovnega telesa (v nadaljnjem besedilu: predsednik). 
 
6. clen 
(1) Svet uporablja žig obcine, ki je dolocen s statutom obcine ali odlokom, v katerega notranjem krogu je ime obcinskega organa “OBCINSKI SVET”. 
(2) Svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odlocitvah ter na dopisih. 
(3) Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. 
(4) Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor obcinske uprave. 
 
 
II. Konstituiranje sveta 
 
7. clen. 
(1) Svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih vec kot polovica mandatov clanov sveta. 
(2) Prvo sejo novoizvoljenega sveta sklice prejšnji župan praviloma v 20 dneh po izvolitvi clanov, vendar ne kasneje kot deset dni po izvedbi drugega kroga volitev župana. 
(3) Zaradi priprave na prvo sejo sklice župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni clani sveta in izvoljenega župana. 
 
8. clen 
(1) Obvezni dnevni red konstitutivne seje je: 
1. Ugotovitev števila navzocih novoizvoljenih clanov sveta; 
2. Porocilo obcinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana; 
3. Imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov clanov sveta in ugotovitve izvolitve župana; 
4. Porocilo mandatne komisije in potrditev mandatov clanov sveta; 
5. Porocilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana; 
6. Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. 
(2) O dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloca. 
 
9. clen 
(1) Dnevni red konstitutivne seje lahko vsebuje tudi slovesno prisego župana in njegov pozdravni nagovor. 
(2) Prvo sejo novoizvoljenega sveta vodi najstarejši clan sveta oziroma clan sveta, ki ga na predlog najstarejšega clana sveta doloci svet. 
(3) Na prvi seji svet izmed navzocih clanov sveta najprej imenuje tri clansko mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov clanov sveta. Clane mandatne komisije lahko predlaga vsak clan sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije clani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloca.Komisiji potece mandat po potrditvi mandatov clanov sveta. 
(4) Mandatna komisija na podlagi porocila volilne komisije in potrdil o izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za clane sveta, predlaga svetu odlocitve o morebitnih pritožbah kandidatov za clane sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov clanov sveta. 
(5) Ce je vložena pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana, mandatna komisija na podlagi porocila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana pripravi porocilo v vsebini in upravicenosti pritožbe ter predlaga svetu odlocitve o posameznih pritožbah. 
 
10. clen 
(1) Mandate clanov sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije, potem, ko dobi njeno porocilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravicenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. 
(2) Svet odloci skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloca posebej. 
(3) Clan sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odlocitvijo o spornem mandatu odlocil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste. 
 
(4) Ce je bil županu potrjen mandat clana sveta, lahko predsedujoci na podlagi njegove ustne izjave, da bo opravljal funkcijo župana, razširi dnevni red prve seje s sklepom o ugotovitvi predcasnega prenehanja mandata clana obcinskega sveta zaradi nezdružljivosti obeh funkcij in potrditvijo mandata nadomestnega clana sveta.  
(5) Svet na podlagi porocila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi porocila mandatne komisije posebej odloci o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, oziroma  predstavnikov kandidatur. Ce je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za clana sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odlocanju o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za župana, ce je bil izvoljen tudi za clana sveta. 
 
11. clen 
(1) Ko se svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni clani sveta, mandat dotedanjim clanom sveta pa preneha. 
(2) V kolikor svet ni sprejel pritožbe zoper mandat župana iz cetrtega odstavka 10. clena, pricne novoizvoljenemu županu teci mandat, mandat dotedanjemu županu pa preneha. 
(3) S prenehanjem mandata clanov sveta, preneha clanstvo v nadzornem odboru obcine ter stalnih in obcasnih delovnih telesih sveta. 
 
12. clen 
(1) Slovesna prisega župana se glasi: »Prisegam, da bom vestno in odgovorno v skladu z Ustavo Republike Slovenije, Evropsko listino lokalne samouprave, zakonom, statutom obcine in obcinskimi predpisi opravljal/a dolžnosti župana/nje spoštoval/a interese in potrebe lokalne skupnosti in deloval/a za blaginjo obcank in obcanov ter napredek in razvoj Obcine Lovrenc na Pohorju.« 
 
13. clen 
Ko je svet konstituiran, imenuje izmed clanov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, kot svoje stalno delovno telo. Ce komisija ni imenovana na konstitutivni seji, se imenuje najkasneje na naslednji seji. 
 
III. Pravice in dolžnosti clanov sveta 
 
14. clen 
(1) Pravice in dolžnosti clanov sveta so dolocene z zakonom, statutom obcine in tem poslovnikom. 
(2) Clani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles, katerih clani so. Clani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. 
(3) Clan sveta ima pravico: 
• predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proracuna, zakljucnega racuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu doloceno, da jih sprejme svet na predlog župana, 

• predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; 

• glasovati o predlogih splošnih aktov obcine, drugih aktov in odlocitev sveta ter predlagati amandmaje-dopolnila teh predlogov; 

• sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih sej; 

• predlagati kandidate za clane obcinskih organov, delovnih teles sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je obcina, oziroma, v katerih ima obcina v skladu z zakonom svoje predstavnike. 


(4) Clan sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne tajnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proracunskih sredstev, za katere izve pri svojem delu. 
(5) Clan sveta ima pravico do povracila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do dela place za nepoklicno opravljanje funkcije obcinskega funkcionarja. 
 
15. clen 
(1) Clan sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. 
(2) Clan sveta nima imunitete in je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi clana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. 
 
16. clen 
(1) Svetniške skupine, ki jih oblikujejo clani sveta, izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali vec kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu clanu sveta. 
(2) Svet lahko odloci, da imajo svetniške skupine pravico do povracila materialnih stroškov. 
 
17. clen 
(1) Clan sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih obcinskih organov in obcinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v obcinskem svetu in njegovih delovnih telesih. 
(2) Obcinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja clanov sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Ce clan sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki. 
(3) Clan sveta ima pravico županu ali direktorju obcinske uprave postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev dolocenih vprašanj ali za sprejem dolocenih ukrepov iz njune pristojnosti. 
 
18. clen 
(1) Clan sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. 
(2) Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna tocka dnevnega reda za vprašanja in pobude clanov obcinskega sveta. 
(3) Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan, ali za vodenje seje pooblašceni podžupan oziroma clan sveta na to opozori in clana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. 
(4) Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati vec kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne vec kot 5 minut. 
(5) Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno. 
(6) Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in direktor obcinske uprave. Ce sta župan ali direktor obcinske uprave zadržana dolocita, kdo ju bo nadomešcal in odgovarjal na vprašanja in pobude. 
(7) Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bile oddane do zacetka seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud clanov sveta. Ce zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proucitev, lahko župan ali direktor obcinske uprave odgovorita na naslednji seji. 
(8) Župan ali direktor obcinske uprave lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem clanom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. 
 
19. clen 
(1) Ce clan sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Ce tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o cemer odloci svet z glasovanjem. V primeru, da vsebina izglasovane pobude ne zahteva priprave gradiva, lahko pobudnik zahteva razpravo o pobudi na isti seji. 
(2) Ce svet odloci, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. 
(3) Ce svet odloci, da bo o zadevi razpravljal, pa vsebina pobude ne zahteva priprave gradiva, lahko svet socasno odloci, da bo o zadevi opravil razpravo že na isti seji. 
 
20. clen 
(1) Clan sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih clan je. 
(2) Ce ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega clan je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana, oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do zacetka seje. Ce zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do zacetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoce. 
(3) Clanu sveta, ki se neupraviceno ne udeleži redne seje sveta, sejnina ne pripada. 
(4) Ce se clan delovnega telesa iz neopravicenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga svetu njegovo razrešitev. 
 
IV. SEJE SVETA 
 
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji 
 
21. clen 
(1) Svet dela in odloca na sejah. 
(2) Seje sveta sklicuje župan.  
(3) Župan sklicuje seje sveta v skladu s programom dela sveta, na podlagi sklepa sveta in na predlog drugih predlagateljev, dolocenih s statutom obcine, ter ce to zahtevajo okolišcine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. 
(4) Župan lahko sklice redno sejo sveta, preden je koncana predhodno sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more zaceti, dokler ne konca prejšnje redne seje. 
 
22. clen 
(1) Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje clanom najkasneje 7 dni pred dnevom, dolocenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Izjemoma se lahko dopolnitev gradiva pošlje tudi kasneje, ce je vsebina gradiva nujno potrebna pri odlocanju o tocki dnevnega reda. 
(2) Vabilo za sejo sveta se pošlje županu, podžupanu, direktorju obcinske uprave, v vednost pa tudi predsedniku nadzornega odbora obcine, vodjem politicnih strank in list, zastopanih v svetu, predstavnikom medijev ter se objavi z gradivom na spletni strani obcine ter na spletu informacij javnega znacaja. 
(3) Vabila iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po pošti v fizicni obliki na papirju, ce tako s pisno izjavo naroci prejemnik, pa lahko tudi na zgošcenki, drugem podobnem nosilcu podatkov ali po elektronski pošti. 
 
(4) Na seje sveta se vabijo porocevalci za posamezne tocke dnevnega reda, ki jih doloci župan oziroma direktor obcinske uprave. 
(5) Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzocnost je, glede na dnevni red seje, potrebna. 
 
23. clen 
(1) Izredna seja sveta se sklice za obravnavanje in odlocanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo cetrtine clanov sveta. 
(2) V zahtevi clanov sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloca, ce clani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva županu in obcinski upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi. 
(3) Izredno sejo sveta sklice župan. Ce izredna seja sveta, ki so jo zahtevali clani sveta, ni sklicana v roku sedmih (7) dni od predložitve pisne obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko sklicejo clani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma tisti clan sveta, ki ga pooblastijo za sklic in vodenje seje, najkasneje v petnajstih (15) dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. V tem primeru mora direktor obcinske uprave zagotoviti pogoje za izvedbo te seje.  
(4) Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vroceno clanom sveta najkasneje pet (5) dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 21. clenom tega poslovnika in se objavi na spletni strani obcine. 
(5) Ce razmere terjajo drugace, se lahko izredna seja sveta sklice v krajšem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi clani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Ce svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se sklice nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom. 
 
24. clen 
(1) Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje sveta. Na dopisni seji ni mogoce odlocati o proracunu in zakljucnem racunu obcine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo obcinski davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo financne obveznosti obcine. Dopisna seja se opravi na podlagi v fizicni ali elektronski obliki osebno vrocenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme ter z osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti. Glede na nacin izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (tocen datum in cas trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje seje). 
(2) Dopisna seja je sklepcna, ce je bilo vabilo poslano vsem clanom sveta, od katerih jih je osebno vrocitev potrdilo vec kot polovica. Šteje se, da so osebno vrocitev potrdili clani, ki so glasovali. 
(3) Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo je sprejet, ce je za predlagani sklep glasovala vecina clanov sveta, ki so do roka oddali svoj glas. 
(4) O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, dolocenih s tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vrocitvi vabil clanom sveta oziroma ugotovitev koliko clanov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. 
 
 
 
25. clen 
(1) Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan. Clanom sveta ga pošlje v elektronski obliki ob najavi seje vsaj štirinajst (14) dni pred nacrtovano redno sejo. Eventualne pripombe in pobude na dnevni red pošljejo svetniki županu v roku tri dni po prejemu najave. O posredovanih pripombah in pobudah poroca župan na seji sveta ob sprejemanju dnevnega reda in se do njih opredeli. 
(2) Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi clani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne tocke dnevnega reda lahko predlaga posamezen clan sveta ali svetniška skupina. 
(3) V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le tocke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so doloceni s tem poslovnikom. 
(4) Na dnevni red ni mogoce uvrstiti akta, ce še ni koncan postopek o aktu z enako ali podobno vsebino. 
(5) Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo. 
(6) O sprejemu dnevnega reda odloca svet na zacetku seje. 
(7) Svet ne more odlociti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, ce clanom ni bilo predloženo gradivo, oziroma, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališca župan, kadar ta ni bil predlagatelj, ce gradiva ni obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo še ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna, ali ce svet odloci drugace. 
 
26. clen 
(1) Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega clana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoci). 
(2) Ce nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoci ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, ce pa tudi to ni mogoce, jo vodi najstarejši clan sveta. 
(3) Izredno sejo sveta, ki jo sklicejo clani sveta ker župan ni opravil sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi clan sveta, ki ga pooblastijo clani sveta, ki so sklic seje zahtevali. 
 
27. clen 
(1) Seje sveta so javne. 
(2) Javnost seje sveta se praviloma zagotavlja z navzocnostjo predstavnikov sredstev javnega obvešcanja na seji, z navzocnostjo javnosti v prostoru, v katerem seja sveta poteka ter z javnim predvajanjem zvocnega in/ali slikovnega posnetka seje na spletni strani obcine ali v sredstvih javnega obvešcanja. 
(3) Predstavnike sredstev javnega obvešcanja v obcini in obcane se o seji obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo, v skladu z dolocili 21. clena tega poslovnika. Sredstvom javnega obvešcanja se pošlje še obvestilo po elektronski pošti. 
(4) Predsedujoci mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno locen od prostora za clane sveta. 
(5) Predsedujoci lahko na prošnjo predstavnika javnega obvešcanja dopusti zvocno in slikovno snemanje posameznih delov seje. O zahtevi obcana ali tretje osebe za snemanje posameznih delov seje odloci svet. 
(6) Ce obcan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obvešcanja moti delo sveta, ga predsedujoci najprej opozori, ce tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. 
 
 
28. clen 
(1) Seje sveta, ki so odprte za javnost, se zvocno in/ali slikovno snemajo za namene obvešcanja javnosti o delu sveta. Upravljavec zbirke podatkov posnetkov sej sveta je Obcinska uprava Obcine Lovrenc na Pohorju. Posnetki se arhivirajo skupaj z zapisnikom seje sveta in se unicijo v enem letu od strokovne odstranitve objave posnetka, najkasneje pa v roku trideset (30) dni od zacetka mandata novega obcinskega sveta. 
(2) Predsedujoci pred pricetkom zvocnega in/ali slikovnega snemanja seje sveta opozori na snemanje seje za namene javne objave na spletni strani obcine ali v javnih medijih in navede, kje bo posnetek objavljen. Posnetek seje je lahko javno objavljen do trideset (30) dni od prve objave in se po tem roku strokovno odstrani. 
 
29. clen 
(1) Predsedujoci predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne tocke dnevnega reda, ce to terja zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega znacaja. 
(2) Kadar svet sklene, da bo izkljucil javnost, oziroma kako tocko dnevnega reda obravnaval brez navzocnosti javnosti, odloci, kdo je lahko poleg župana, predsedujocega in clanov sveta navzoc na seji. 
 
2. Potek seje 
 
30. clen 
(1) Ko predsedujoci zacne sejo, obvesti svet, kdo izmed clanov sveta mu je sporocil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. 
(2) Predsedujoci nato ugotovi, ali je svet sklepcen. Predsedujoci obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. 
(3) Na zacetku seje lahko predsedujoci poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji. 
 
31. clen 
(1) Preden svet doloci dnevni red seje, odloca o sprejemu zapisnika prejšnje seje. 
(2) Po potrditvi zapisnika svet obravnava porocilo o realizaciji sklepov prejšnje seje obcinskega sveta.  
(3) Clan sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloci svet. 
(4) Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. 
 
32. clen 
(1) Svet na zacetku seje doloci dnevni red. 
(2) Pri dolocanju dnevnega reda svet najprej odloca o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek. 
(3) Mandatne zadeve imajo prednost pred vsemi drugimi tockami dnevnega reda in se uvrstijo takoj za tocko »potrditev zapisnika«. 
(4) Predlagatelj tocke dnevnega reda lahko tocko sam umakne vse do glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku tocke svet ne razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik tocke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj tocke, svet o tem razpravlja in glasuje. 
(5) Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, ce so razlogi nastali po sklicu seje in ce je bilo clanom sveta izroceno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. 
(6) Po sprejetih posameznih odlocitvah za umik, oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoci na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. 
 
33. clen 
(1) Posamezne tocke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu. 
(2) Med sejo lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih tock dnevnega reda, ce med potekom seje nastopijo okolišcine, zaradi katerih je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred tocko dnevnega reda, na katero je uvršceno. Spremembo vrstnega reda obravnave je potrebno obrazložiti. O spremembi vrstnega reda obravnave svet glasuje. Sprememba vrstnega reda je sprejeta, ce je vecina tistih, ki so glasovali, glasovala za spremembo. 
 
34. clen 
(1) Na zacetku obravnave vsake tocke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo doloci župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati najvec petnajst minut, ce ni s tem poslovnikom drugace doloceno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. 
(2) Ce ni župan predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma direktor obcinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata najvec deset minut. 
(3) Potem dobijo besedo clani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega clana lahko traja najvec pet minut. Svet lahko sklene, da posamezen clan iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj casa, vendar ne vec kot 15 minut. 
(4) Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se mora nanašati na napovedi replike oznaceno razpravo, sicer jo lahko predsedujoci prepove. Replike smejo trajati najvec tri minute. 
(5) Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izcrpan, predsedujoci vpraša ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute. 
 
35. clen 
(1) Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem tece razprava, h kateri je predsedujoci pozval. 
(2) Ce se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekoraci cas za razpravo, ga predsedujoci opomni. Ce se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoci lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloci svet brez razprave. 
 
36. clen 
(1) Clanu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoci besedo takoj, ko jo zahteva. 
(2) Nato poda predsedujoci pojasnilo glede ocitane kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Ce clan ni zadovoljen s pojasnilom, odloci svet o tem vprašanju brez razprave. 
(3) Ce clan zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni tocna in je povzrocila nesporazum ali potrebo po osebnem 
pojasnilu, mu da predsedujoci besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora clan omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati vec kot pet minut. 
 
37. clen 
(1) Ko predsedujoci ugotovi, da ni vec priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni tocki dnevnega reda. Ce je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odlocitev ali stališca, se razprava o taki tocki dnevnega reda prekine in  nadaljuje po predložitvi teh predlogov. 
(2) Predsedujoci lahko med sejo prekine delo sveta tudi, ce je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zakljuceni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoci doloci, kdaj se bo seja nadaljevala. 
(3) Predsedujoci prekine delo sveta, ce ugotovi, da seja ni vec sklepcna, ce so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Ce je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni vec sklepcna, sklepcnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoci sejo konca. 
 
38. clen 
(1) Redne seje sveta se ne sklicujejo pred sedemnajsto uro in morajo biti nacrtovane tako, da praviloma ne trajajo vec kot štiri ure. 
(2) Predsedujoci odredi petnajst minutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela. 
(3) Odmor lahko predsedujoci odredi tudi na obrazložen predlog posameznega clana ali skupine clanov sveta, župana ali predlagatelja, ce je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališc, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja najvec 30 minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne tocke najvec dvakrat. 
(4) Ce kdo od upravicencev predlaga dodatni odmor po izcrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, svet odloci, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugic. 
 
39. clen 
(1) Obcinski svet v primeru, da v predvidenem casu iz prvega odstavka 37. clena tega poslovnika ni uspel zakljuciti razprave o posamezni tocki odloci, ali sejo nadaljuje, ali pa nedokoncano in neobravnavane tocke dnevnega reda prenese na naslednjo redno sejo. V primeru da se seja nadaljuje, mora biti nadaljevanje seje sklicano najkasneje v roku do štirinajst (14) dni po prekinitvi seje.  
(2) Ko so vse tocke dnevnega reda izcrpane, je seja sveta koncana. 
 
3. Vzdrževanje reda na seji 
 
40. clen 
(1) Za red na seji skrbi predsedujoci. Na seji sveta ne sme nihce govoriti, dokler mu predsedujoci ne da besede. 
(2) Predsedujoci skrbi, da govornika nihce ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoci. 
 
41. clen 
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoci izreci naslednje ukrepe: 
• opomin 

• odvzem besede 

• odstranitev s seje ali z dela seje. 


 
42. clen 
(1) Opomin se lahko izrece clanu sveta, ce govori, ceprav ni dobil besede, ce sega govorniku v besedo, ali ce na kak drug nacin krši red na seji. 
(2) Odvzem besede se lahko izrece govorniku, ce s svojim govorom na seji krši red in dolocbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opomnjen, naj spoštuje red in dolocbe tega poslovnika. 
(3) Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izrece clanu sveta oziroma govorniku, ce kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoca delo sveta. 
(4) Clan sveta oziroma govornik, ki mu je izrecen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. 
 
43. clen 
(1) Predsedujoci lahko odredi, da se odstrani s seje in iz prostora, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoca nemoten potek seje. 
(2) Ce je red hudo kršen, lahko predsedujoci odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. 
 
44. clen 
Ce predsedujoci z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. 
 
4. Odlocanje 
 
45. clen 
(1) Svet veljavno odloca, ce je na seji navzocih vecina vseh clanov sveta. 
(2) Navzocnost se ugotavlja na zacetku seje, pred vsakim glasovanjem in na zacetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Navzocnost clanov sveta na zacetku seje se ugotovi s podpisi clanov na listi navzocnosti. 
(3) Za sklepcnost je odlocilna dejanska navzocnost clanov sveta v sejni sobi (dvorani) na nacin, kot velja za glasovanje (glasovalna naprava, dvig kartonov ali rok). Preverjanje sklepcnosti lahko zahteva vsak clan sveta ali predsedujoci kadarkoli. 
(4) Kadar je za sprejem odlocitve potrebna dvotretjinska vecina, svet veljavno odloca, ce je na seji navzocih najmanj dve tretjini vseh clanov sveta. 
 
46. clen 
(1) Clani obcinskega sveta glasujejo o predlogu sklepa tako, da glasujejo »ZA«, ce se s predlogom strinjajo, oziroma »PROTI«, ce se s predlogom ne strinjajo. 
(2) Predlagana odlocitev je na seji sveta sprejeta, ce se je vecina clanov sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« sprejem oziroma, ce je »ZA« sprejem glasovalo toliko clanov, kot to za posamezno odlocitev doloca zakon. 
 
47. clen 
(1) Svet praviloma odloca z javnim glasovanjem. 
(2) S tajnim glasovanjem lahko svet odloca, ce tako sklene pred odlocanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali vsak clan sveta. 
 
48. clen 
(1) Glasovanje se opravi po koncani razpravi o predlogu, o katerem se odloca. Predsedujoci pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo sklepa ali amandmaja-dopolnila. 
(2) Clan sveta ima pravico obrazložiti svoj glas. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati najvec dve minuti. 
(3) H glasovanju pozove predsedujoci clane sveta tako, da jim najprej predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem predlagane odlocitve, po zakljucenem opredeljevanju za sprejem odlocitve pa še, da se opredelijo »PROTI« sprejemu predlagane odlocitve. Vsak clan glasuje o isti odlocitvi samo enkrat, razen ce je glasovanje v celoti ponovljeno. 
(4) Predsedujoci po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. 
 
49. clen 
(1) Javno glasovanje se opravi z dvigom rok, z uporabo glasovalne naprave ali s poimenskim izjavljanjem. 
(2) Poimensko glasujejo clani sveta, ce svet tako odloci na predlog predsedujocega ali najmanj ene cetrtine vseh clanov sveta. 
(3) Clane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve crke njihovih priimkov. Clan glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«. O poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem clanu sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost. Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. 
 
50. clen 
(1) Tajno se glasuje z glasovnicami.  
(2) Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tri clanska komisija, ki jo vodi predsedujoci. Dva clana doloci svet na predlog predsedujocega. Administrativno - tehnicna opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja direktor obcinske uprave ali javni uslužbenec, ki ga doloci direktor obcinske uprave. 
(3) Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je clanov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet. 
(4) Pred zacetkom glasovanja doloci predsedujoci cas glasovanja. 
(5) Komisija vroci glasovnice clanom sveta in sproti oznaci, kateri clan je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je dolocen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. 
(6) Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloca, in praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. 
(7) Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. 
(8) Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, ce jih je vec po abecednem redu prvih crk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in najvec toliko zaporednih številk kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati. 
(9) Ko clan sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. 
 
51. clen 
(1) Ko je tajno glasovanje koncano, komisija ugotovi izid glasovanja. 
(2) Porocilo o izidu glasovanja vsebuje podatke o: 
• datumu in številki seje sveta, 

• predmetu glasovanja, 

• sestavi glasovalne komisije s podpisi njenih clanov, 

• številu razdeljenih glasovnic, 

• številu oddanih glasovnic, 

• številu neveljavnih glasovnic, 

• številu veljavnih glasovnic, 

• številu glasov »ZA« in število glasov »PROTI« oziroma pri glasovanju o kandidatih, 

• številu glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, 

• ugotovitvi, da je predlog izglasovan s predpisano vecino, ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat je imenovan. 


(3) Predsedujoci takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid tajnega glasovanja na seji sveta. 
 
52. clen 
(1) Ce clan sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi, razen v primeru poimenskega glasovanja. 
(2) O ponovitvi glasovanja odloci svet brez razprave na predlog clana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujocega. O isti zadevi je mogoce glasovati najvec dvakrat. Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. 
 
5. Zapisnik seje sveta 
 
53. clen 
(1) O vsaki seji sveta se piše zapisnik. 
(2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o: 
• navzocnosti clanov sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti clanov sveta in razlogih zanjo,  

• o udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in obcanov na seji,  

• o sprejetem dnevnem redu,  

• o pobudah in vprašanjih, 

• imenih razpravljavcev,  

• predlogih sklepov,  

• o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti, 

• o vseh postopkovnih odlocitvah predsedujocega in sveta ter  

• o stališcih statutarno pravne komisije o postopkovnih vprašanjih.  


Zapisniku je treba predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. 
 
54. clen 
(1) Seje se zvocno snemajo za potrebe izdelave zapisnika. 
(2) Magnetogram seje se hrani v sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom in gradivom s seje. 
(3) Clan sveta in drug udeleženec javne seje, ce je za to dobil dovoljenje predsedujocega, ima pravico poslušati zvocni zapis seje. Poslušanje se opravi v prostorih obcinske uprave ob navzocnosti pooblašcenega javnega uslužbenca. 
(4) Vsakdo lahko zaprosi, da se del zvocnega posnetka seje, ki vsebuje informacijo javnega znacaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje (v nadaljevanju: magnetogram). Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega imena in naslova navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno pri pooblašcenem javnem uslužbencu, ki o zahtevi odloci v skladu z zakonom. 
55. clen 
(1) Za zapisnik seje sveta skrbi direktor obcinske uprave. Direktor obcinske uprave lahko za vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega javnega uslužbenca. 
(2) Osnutek zapisnika mora biti mora biti clanom sveta posredovan v pripombe najkasneje v 15 delovnih dneh od seje. Posredovanje osnutka zapisnika je lahko izvedeno preko elektronske pošte. Clani sveta lahko v roku 5 delovnih dni podajo morebitne pripombe na osnutek zapisnika, ki se lahko s strani odgovornega za zapisniki tudi vkljucijo. Pripombe clani sveta prav tako lahko podajo po elektronski pošti 
(3) Na vsaki redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej sveta. Vsak clan sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloci svet. Ce so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. 
(4) Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoci sveta, ki je sejo vodil in direktor obcinske uprave oziroma pooblašceni javni uslužbenec, ki je vodil zapisnik. 
(5 Po sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh obcine ter na krajevno obicajen nacin. 
(6) Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje sveta se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja. Clane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoci. 
 
56. clen 
(1) Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, doloci svet na podlagi zakona s posebnim aktom. 
(2) Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva obcinske uprave. 
 
57. clen 
(1) Clan sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva, ce je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor obcinske uprave na podlagi pisne zahteve clana sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi, se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano. 
(2) V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloci o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom sveta. 
 
6. Strokovna in administrativno tehnicna opravila za svet 
 
58. clen 
(1) Za strokovno in administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta je odgovoren direktor obcinske uprave. 
(2) Direktor obcinske uprave organizira strokovno in tehnicno pripravo gradiv za potrebe sveta in doloci javnega uslužbenca, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, ce ni za to s sistemizacijo delovnih mest v obcinski upravi doloceno posebno delovno mesto. 
 
7. Delovna telesa sveta 
 
59. clen 
(1) Svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot stalno delovno telo sveta, ki jo imenuje izmed svojih clanov.  
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 clane. 
(3) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: 
• svetu predlaga kandidate za clane delovnih teles sveta, obcinskih organov, ravnateljev, direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v organih javnih zavodov, javnih agencij, javnih skladov in javnih podjetij, 

• opravlja naloge v zvezi s preprecevanjem korupcije, 

• svetu ali županu daje pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v obcini, ki so v pristojnosti sveta, 

• pripravlja predloge odlocitev sveta v zvezi s placami ter drugimi prejemki obcinskih funkcionarjev, clanov obcinskih organov in delovnih teles, ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in skladov ter direktorjev javnih podjetij ter izvršuje odlocitve sveta,  

• obravnava druga vprašanja, ki ji jih doloci svet. 


 
60. clen 
(1) Svet ustanovi stalne ali obcasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori sveta v okviru svojega delovnega podrocja v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge. 
(2) Komisije in odbori sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proracuna in zakljucnega racuna proracuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu obcine doloceno, da jih sprejme svet na predlog župana. 
(3) Na podlagi drugega odstavka 31. clena tega poslovnika, se pri dolocanju dnevnega reda svet odloci o tem ali se umakne z dnevnega reda predlog obravnave in sprejema akta, do katerega se pristojni odbor oz. komisija obcinskega sveta ni opredelila. 
 
61. clen 
Stalna delovna telesa sveta ustanovljena s statutom obcine so: 
• odbor za gospodarstvo, turizem in kmetijstvo, 

• statutarno pravna komisija in  

• komisija za podeljevanje priznanj. 


 
62. clen 
(1) Odbor za gospodarstvo, turizem in kmetijstvo  ima 5 clane. 
(2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odlocitev iz pristojnosti obcine na podrocju gospodarstva (malega gospodarstva in obrti, kmetijstva, gostinstva in turizma), varstva okolja in gospodarskih javnih služb, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališce s predlogom odlocitve. 
(3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališce in predlog pisno predložiti županu, predsedujocemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do zacetka seje obcinskega sveta. 
(4) Odbor za gospodarstvo, turizem in kmetijstvo lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem podrocju dela. 
 
63. clen 
(1) Statutarno pravna komisija sveta ima pet clanov. 
(2) Komisija obravnava predlog statuta obcine in poslovnika sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih svet sprejema v obliki predpisov. 
(3) Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališce glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom obcine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti obcine. 
(4) Komisija lahko predlaga svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta obcine in poslovnika sveta ter obvezno razlago dolocb splošnih aktov obcine. 
(5) Med dvema sejama sveta statutarno pravna komisija razlaga poslovnik sveta. 
 
64. clen 
(1) Komisija za podeljevanje priznanj ima tri clane. 
(2) Komisija obravnava predloge za podeljevanje obcinskih priznanj in predlaga obcinskemu svetu kandidate za obcinska priznanja.  
 
65. clen 
Obcasna delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim doloci naloge delovnega telesa in število clanov ter opravi imenovanje. 
 
66. clen 
(1) Clane odborov in komisij imenuje svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih clanov in najvec polovico clanov izmed drugih obcanov, ce ta poslovnik ne doloca drugace. 
(2) Predsednika odbora ali komisije imenuje svet izmed svojih clanov. 
(3) Prvo sejo odbora ali komisije sklice župan v roku trideset (30) dni po imenovanju. V kolikor v roku trideset (30) dni župan ne sklice prve seje odbora ali komisije, jo sklice prvo imenovani clan posameznega odbora oz. komisije. V tem primeru je direktor obcinske uprave dolžan zagotoviti pogoje za izvedbo seje. 
(4) Clanstvo v komisiji ali odboru sveta ni združljivo s položajem nacelnika upravne enote, clanstvom v nadzornem odboru obcine ali z delom v obcinski upravi. 
 
67. clen 
Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se doloci njihova sestava in naloge. 
 
68. clen 
(1) Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališca in predloge v obcinskem svetu. 
(2) Seje delovnih teles se sklicejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana. 
(3) Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano clanom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih. 
(4) Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odlocitve, ce je na seji navzoca vecina njegovih clanov, svoje odlocitve - mnenja, stališca in predloge pa sprejema z vecino opredeljenih glasov navzocih clanov. 
(5) Glasovanje v delovnem telesu je javno. 
(6) Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo dolocila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta. 
 
69. clen 
Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odlocitev sveta, ki jih doloci predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko. 
 
V. Akti sveta 
 
1. Splošne dolocbe 
 
70. clen 
(1) Svet sprejema statut obcine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: 
• poslovnik o delu sveta, 

• proracun obcine in zakljucni racun, 

• planske in razvojne akte obcine ter prostorske izvedbene akte, 

• odloke, 

• odredbe, 

• pravilnike, 

• navodila, 

• sklepe. 


(2) Svet sprejema tudi stališca, priporocila, porocila, obvezne razlage dolocb statuta obcine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom obcine. 
(3) Vsebina splošnih aktov obcine je dolocena z zakonom in statutom obcine. 
 
71. clen 
(1) Proracun obcine in zakljucni racun proracuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutom tako doloceno, predlaga svetu v sprejem župan. 
(2) Komisije in odbori sveta ter vsak clan sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz prvega odstavka. 
(3) Najmanj pet odstotkov volivcev v obcini lahko v skladu z zakonom in statutom obcine zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. 
 
72. clen 
(1) Akte, ki jih sprejema svet, podpisuje župan. 
(2) Izvirnike aktov sveta se žigosa in shrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva obcinske uprave. 
 
2. Postopek za sprejem odloka 
 
73. clen 
(1) Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo clenov in obrazložitev. 
(2) Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in nacela odloka ter oceno financnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi graficno ali kartografsko gradivo. 
(3) Ce je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali clan sveta, pošlje predlog odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta, najmanj petnajst dni pred sejo sveta. 
 
74. clen 
(1) Predlagatelj doloci svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah sveta. 
(2) Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar ni predlagatelj. 
 
75. clen 
(1) Predlog odloka se pošlje clanom sveta 7 dni pred dnem, dolocenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan. 
(2) Svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. 
 
76. clen 
(1) V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in nacelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. 
(2) Po koncani obravnavi svet z vecino opredeljenih glasov navzocih clanov sprejme stališca in predloge o odloku. 
(3) Ce svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. 
(4) Po koncani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka. O predlogu umika odloci svet s sklepom. 
 
 
 
77. clen 
Pred zacetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo predloga odloka, pri cemer na primeren nacin upošteva stališca in predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno pisno zavrne. 
 
78. clen 
(1) V drugi obravnavi predloga odloka lahko vsak clan sveta predlaga spremembe in dopolnitve naslova in clenov predloga odloka v obliki amandmaja-dopolnila. 
(2) Župan lahko predlaga amandmaje-dopolnila, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje-dopolnila na amandmaje-dopolnila clanov sveta k vsakemu predlogu odloka. 
(3) Amandma-dopolnilo mora biti predložen clanom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, dolocenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma-dopolnilo, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma-dopolnilo najmanj ena cetrtina vseh clanov sveta. 
(4) Ce amandma-dopolnilo ni predložen v pisni obliki ali je brez obrazložitve, ga predsedujoci ne sme dati v razpravo in odlocanje. 
(5) Župan lahko predlaga amandma-dopolnilo na amandma-dopolnilo clanov sveta na sami seji, na kateri se odlok obravnava. Amandma-dopolnilo na amandma-dopolnilo mora vložiti pisno. 
(6) Predlagatelj amandmaja-dopolnila ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma-dopolnilo oziroma ga umakniti. 
 
79. clen 
(1) Amandma-dopolnilo, clen odloka, in odlok v celoti so sprejeti, ce se zanje opredeli vecina clanov sveta, ki glasujejo. 
(2) O vsakem amandmaju-dopolnilu se glasuje posebej. 
 
80. clen 
(1) Statut obcine in poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku kot velja za sprejemanje odloka. 
(2) Proracun obcine sprejema svet po postopku, dolocenem s tem poslovnikom. 
(3) O predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloca svet na eni obravnavi, ce zakon ne doloca drugace. 
(4) Obcinski svet sprejema statut z dvotretjinsko vecino vseh clanov sveta. 
(5) Poslovnik obcinskega sveta se sprejema z dvotretjinsko vecino prisotnih clanov sveta.  
(6) Druge akte sprejema obcinski svet z vecino opredeljenih clanov obcinskega sveta. 
 
81. clen 
(1) Svet mora do prenehanja mandata svojih clanov praviloma zakljuciti vse postopke o predlaganih splošnih aktih obcine. 
(2) Postopki sprejemanja aktov, ki so se zaceli v prejšnjem mandatu sveta, se v novem mandatu ne nadaljujejo, razen: 
• ce sta v novem mandatu ponovno izvoljena župan ali clan sveta, ki sta bila predlagatelja v prejšnjem mandatu, 

• ce predlagateljstvo v primeru, ko predlagatelj iz prejšnjega mandata ni ponovno izvoljen, prevzame novoizvoljeni župan ali clan svet. 


 (3) Evidenco o nedokoncanih postopkih sprejemanja aktov vodi obcinska uprava. 
 
3. Hitri postopek za sprejem odlokov 
 
 
82. clen 
(1) Kadar to zahtevajo izredne potrebe obcine ali naravne nesrece, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne razlage dolocb splošnih aktov obcine. 
(2) Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega postopka odloci svet na zacetku seje pri dolocanju dnevnega reda. 
(3) Ce svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo dolocbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi predloga odloka. 
(4) Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so doloceni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. 
(5) Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji. 
(6) Pri hitrem postopku je mogoce predlagati amandmaje-dopolnila in amandmaje-dopolnila na amandmaje-dopolnila na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. 
 
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov 
 
83. clen 
(1) Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloci, da bo na isti seji opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se sprejema na enak nacin, ce gre za: 
• manj zahtevne spremembe in dopolnitve, 

• prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih dolocb v skladu z  zakonom, 

• uskladitve z zakonom, državnim proracunom ali drugimi predpisi države oziroma obcine, 

• spremembe in dopolnitve v zvezi z odlocbami ustavnega sodišca, 

• precišcena besedila aktov. 


(2) Odlocitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, ce ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzocih clanov sveta. Po koncani prvi obravnavi lahko vsak clan sveta predlaga, da svet spremeni svojo odlocitev iz prvega odstavka tega clena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloci svet takoj po vložitvi predloga. 
(3) V skrajšanem postopku se amandmaji-dopolnila vlagajo samo k clenom splošnega akta, ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji-dopolnila in amandmaji-dopolnila na amandmaje-dopolnila se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka. 
 
84. clen 
(1) Statut, odloki in drugi predpisi obcine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga doloci statut obcine in pricnejo veljati petnajsti dan po objavi, ce ni v njih drugace doloceno. 
(2) V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako odloci svet. 
 
5. Postopek za sprejem proracuna 
 
85. clen 
(1) S proracunom obcine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe obcini. 
(2) Proracun se sprejme za proracunsko leto, ki se zacne in konca hkrati s proracunskim letom za državni proracun. 
 
86. clen 
(1) Predlog proracuna obcine mora župan predložiti svetu najkasneje v 30 dneh po predložitvi državnega proracuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan predlog proracuna najkasneje v 60 dneh po izvolitvi sveta. 
(2) Župan pošlje vsem clanom sveta predlog proracuna obcine z vsemi sestavinami, ki jih doloca zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri bo predlog proracuna predstavljen in opravljena splošna razprava. 
(3) V okviru predstavitve predstavi svetu župan ali pooblašceni delavec obcinske uprave: 
• temeljna izhodišca in predpostavke za pripravo predloga proracuna, 

• nacrtovane politike obcine, 

• oceno bilance prihodkov in odhodkov, financnih terjatev in naložb ter racuna financiranja v prihodnjih dveh letih, 

• okvirni predlog obsega financnega nacrta posameznega neposrednega uporabnika proracuna v prihodnjih dveh letih in kadrovski nacrt, 

• nacrt razvojnih programov 

• nacrt nabav. 


(4) Po predstavitvi predloga proracuna opravi svet splošno razpravo in sprejme sklep, da se o predlogu opravi javna razprava. 
(5) Ce svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališca in predloge ter naloži županu, da v roku sedem dni predloži svetu popravljen predlog proracuna z obrazložitvijo, kako so stališca in predlogi sveta v njem upoštevani. 
(6) Ce svet po ponovni obravnavi predloga proracuna ne pošlje v javno razpravo, ga skupaj s stališci in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan. 
 
87. clen 
(1) Predlog proracuna mora biti v javni razpravi najmanj trideset (30) dni. 
(2) V casu javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proracuna tako, da se sklep o javni razpravi in predlog proracuna objavi na spletnih straneh obcine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih obcine. 
(3) Obcina objavi nacin in rok za vlaganje pripomb in predlogov obcanov k predlogu obcinskega proracuna na svojih spletnih straneh in na krajevno obicajen nacin. 
 
88. clen 
(1) V casu javne razprave obravnavajo predlog proracuna delovna telesa sveta in zainteresirana javnost. 
(2) Pripombe in predlogi k predlogu proracuna se pošljejo županu. 
(3) Predsedniki delovnih teles sveta lahko v casu javne razprave zahtevajo, da župan in predstavniki obcinske uprave na njihovih sejah pojasnijo predlog proracuna obcine. 
 
89. clen 
(1) Najkasneje v 15 dneh po koncani javni razpravi o predlogu proracuna pripravi župan dopolnjeni odlok o proracunu obcine in sklice sejo sveta, na kateri se bosta obravnavala. 
(2) Na dopolnjen predlog proracuna in odlok o proracunu obcine lahko clani sveta vložijo amandmaje-dopolnila v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo sveta. Amandmaji-dopolnila se naslovijo na župana. 
 (3) Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja-dopolnila iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo o ravnovesju med proracunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proracuna se zagotovijo sredstva in za kakšen namen. 
 
 
90. clen 
(1) Pred zacetkom obravnave predloga proracuna obcine in odloka o proracunu obcine župan najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in predloge delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi predloga in katerih ni, ter obrazloži zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva predloga proracuna. 
(2) V nadaljevanju župan poroca svetu o prejetih amandmajih-dopolnilih k predlogu proracuna in odloku o proracunu obcine ter poda svoje mnenje o amandmajih-dopolnilih. Po porocilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma-dopolnilo ali dopolni obrazložitev amandmaja-dopolnila z utemeljitvijo zagotovitve proracunskega ravnovesja. 
(3) Predsedujoci ugotovi kateri amandmaji-dopolnila so vloženi in pozove župana, da se o njih izjavi. Župan lahko pojasni, da bo  vložil amandma-dopolnilo na katerega od vloženih amandmajev-dopolnil. Ce župan izjavi, da bo vložil amandma-dopolnilo na amandma-dopolnilo, se seja prekine za cas, ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja-dopolnila clanom sveta. 
(4) Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju-dopolnilu posebej tako, da se najprej glasuje o amandmaju-dopolnilu župana na amandma-dopolnilo, ce ta ni sprejet pa še o amandmaju-dopolnilu, ki ga je vložil predlagatelj. 
 
91. clen 
(1) Ko je koncano glasovanje o amandmajih-dopolnilih, predsedujoci ugotovi, kateri amandmaji-dopolnila so sprejeti ter ali je proracun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog obcine, v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji-dopolnila so sprejeti k odloku o proracunu obcine. 
(2) Ce je proracun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim sprejme svet proracun, sprejme tudi odlok o proracunu obcine. 
(3) Ce proracun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna služba prouci nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan prekine sejo in doloci uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen predlog uskladitve. 
(4) Ko je predlog uskladitve proracuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu uskladitve ni razprave. 
(5) Svet glasuje najprej o predlogu uskladitve, ce je predlog sprejet, glasuje svet o proracunu v celoti in o odloku o proracunu obcine. 
(6) Ce predlog uskladitve ni sprejet, proracun obcine ni sprejet. 
(7) Ce proracun ni sprejet, doloci svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proracuna. 
(8) Nov predlog proracuna obcine svet obravnava in o njem odloca, po dolocbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. 
 
92. clen 
(1)  Ce proracun ni sprejet pred zacetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o zacasnem financiranju, ki velja najvec tri mesece. 
(2) Ce proracun ni sprejet v roku iz prvega odstavka tega clena, se lahko na predlog župana sprejme sklep o zacasnem financiranju, še za naslednje tri mesece.  
(3) Sklep o zacasnem financiranju sprejema svet po dolocbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. 
 
92.clen 
(1) Župan lahko med letom predlaga rebalans proracuna obcine. 
(2) Predlog rebalansa proracuna obcine obravnavajo delovna telesa sveta, vendar o njem ni javne razprave. 
(3) Rebalans proracuna obcine sprejema svet po dolocbah tega poslovnika, ki urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proracuna. 
 
6. Postopek za sprejem prostorskih aktov 
 
93. clen 
(1) Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko nacrtovanje, dolocen postopek, ki zagotavlja sodelovanje obcanov pri oblikovanju njihove vsebine, sprejme svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z dolocbami tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga odloka. 
(2) Ce je k odloku sprejet amandma-dopolnilo, ki spreminja s predlogom prostorskega akta doloceno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi, se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku konca. 
(3) Postopek sprejemanja prostorskega akta se zacne znova z razgrnitvijo predloga, v katerega je vkljucen amandma-dopolnilo iz prejšnjega odstavka. 
 
7. Postopek za sprejem obvezne razlage obcinskega splošnega akta  
 
94.  clen 
(1) Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago dolocb obcinskih splošnih aktov. 
(2) Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, oznacitev dolocbe s številko clena ter razloge za obvezno razlago. 
(3) Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in obcinske uprave. Ce komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži svetu v postopek. 
(4) Svet sprejema obvezno razlago po dolocbah tega poslovnika, ki veljajo za skrajšani postopek za sprejem odloka. 
(5) Sprejeta obvezna razlaga je sestavni del predpisa in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. 
 
8. Postopek za sprejem precišcenega besedila obcinskega splošnega akta 
 
95. clen 
Ce je obcinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega precišcenega besedila. 
 
96. clen 
(1) Po sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj eno tretino njegovih clenov, predlaga statutarno pravna komisija sveta uradno precišceno besedilo tega splošnega akta. Uradno precišceno besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika. 
(2) Uradno precišceno besedilo se lahko pripravi tudi, ce ob sprejemu sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika sveta ali odloka, tako doloci svet. 
(3) Uradno precišceno besedilo sprejme svet po skrajšanem postopku za sprejem odloka. O uradnem precišcenem besedilu odloca svet brez obravnave.  
 
(4) Uradno precišceno besedilo se objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. 
 
VI. Volitve in imenovanja 
 
97. clen 
(1) Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu obcine pristojen svet, se opravijo po dolocbah tega poslovnika. 
(2) Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, ce je glasovala vecina clanov sveta in je zanj glasovala vecina tistih clanov, ki so glasovali. 
 
98. clen 
(1) Ce se glasuje o vec kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem vrstnem redu prve crke njihovih priimkov. Vsak clan sveta lahko glasuje samo za enega od kandidatov. 
(2) Ce se javno glasuje o vec kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno poimensko glasovanje, pri katerem vsak clan sveta pove ime in priimek kandidata, za katerega glasuje. 
(3) Ce svet odloci, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po dolocbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. 
(4) Ce se glasuje o vec kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. 
(5) Ce se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«. 
(6) Ce se tajno glasuje o vec kandidatih za vec istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za najvec toliko kandidatov, kot je funkcij. 
 
99. clen 
Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, ce zanj glasuje vecina clanov sveta, ki so glasovali. Pri tajnem glasovanju se za navzoce štejejo clani sveta, ki so prevzeli glasovnice. 
 
100. clen 
(1) Ce se glasuje o vec kandidatih za isto funkcijo, pa nihce od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne vecine, se opravi novo glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila najvec glasov. Ce pri prvem glasovanju vec kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov doloci z žrebom. 
(2) Pri ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Ce pa se ponovno glasuje o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. 
(3) Ce kandidat ne dobi potrebne vecine, oziroma, ce tudi pri ponovnem glasovanju nobeden kandidat ne dobi potrebne vecine, ali pa ni izvoljeno zadostno število kandidatov, se za manjkajoce kandidate ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. 
 
1. Imenovanje clanov delovnih teles sveta 
 
101. clen 
(1) Clane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za clane, ki jo doloci komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Lista kandidatov vsebuje predlog kandidata za predsednika delovnega telesa ter predlog kandidatov za clane delovnega telesa. 
(2) Ce kandidatna lista ni dobila potrebne vecine glasov, se na isti seji izvede poimensko imenovanje clanov. Ce na ta nacin niso imenovani vsi clani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamicno glasovanje na isti seji sveta. 
(3) Ce tudi na nacin iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh clanov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajocih clanov delovnega telesa. 
 
2. Postopek za razrešitev 
 
102. clen 
(1) Oseba, ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga doloca ta poslovnik, ce ni z drugim aktom dolocen drugacen postopek. 
(2) Postopek za razrešitev se zacne na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj enega (1) clana sveta. Ce predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji. 
(3) Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za razrešitev. 
 
103. clen 
(1) Predlog za razrešitev se posreduje županu. Ce predlog ne vsebuje obrazložitve po dolocilih drugega odstavka prejšnjega clena, ga župan vrne predlagatelju v dopolnitev. 
(2) Predlog za razrešitev mora biti vrocen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu razrešitve. 
(3) Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoce upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega clena. 
 
104. clen 
(1) Po koncani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odlocitev o predlogu z vecino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero je vložen predlog za razrešitev. 
(2) O razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. 
 
3. Odstop clanov sveta, clanov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev obcine  
 
105. clen 
(1) Obcinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. 
(2) Županu in clanom sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom obcine predcasno preneha mandat. Postopek v zvezi z odstopom župana ali clana sveta ureja statut. 
(3) Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, clani delovnih teles, drugih organov in clani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi ce niso obcinski funkcionarji. 
(4) Izjava o odstopu, razen v primeru iz drugega odstavka tega clena, mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja clanstva dolžna predlagati svetu novega kandidata. Svet odloci s sklepom. 
 
VII. Razmerja med županom in obcinskim svetom 
 
106. clen 
(1) Župan predstavlja svet, ga sklicuje in praviloma vodi njegove seje. 
(2) Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresnicevanju in opravljanju nalog obcine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obvešcanje in porocanje o uresnicevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov. 
(3) Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, doloci župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, porocevalca izmed delavcev obcinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali. 
 
107. clen 
(1) Župan skrbi za izvajanje odlocitev sveta. Na vsaki redni seji sveta župan ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor obcinske uprave porocajo o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. 
(2) V porocilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. 
(3) Ce sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi sklep, ki ga bo možno izvršiti. 
(4) Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. 
(5) Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odlocitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom obcine. 
 
VIII. Javnost dela 
 
108. clen 
(1) Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. 
(2) Javnost dela se zagotavlja z obvešcanjem javnosti o delu obcinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporocil obcanom in sredstvom javnega obvešcanja o sprejetih odlocitvah, z navzocnostjo obcanov in predstavnikov sredstev javnega obvešcanja na sejah organov obcine ter na druge nacine, ki jih doloca statut in ta poslovnik. 
3) V primeru, da obravnava obcinski svet gradivo, kjer se pricakuje vecje število prisotne javnosti, mora obcinska uprava predhodno pozvati javnost, da prijavi svojo udeležbo vsaj 3 dni pred zacetkom seje obcinskega sveta. Udeležba se prijavi zaradi primerne zagotovitve prostorov. 
(4) Župan in direktor obcinske uprave obvešcata obcane in sredstva javnega obvešcanja o delu sveta, delovnih teles sveta, župana in obcinske uprave. 
(5) Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. 
 
109. clen 
(1) Župan skrbi za obvešcanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih obcil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. 
(2) Predstavnikom javnih obcil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in porocila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu obcinskih organov. 
(3) Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave. 
(4) Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to podrocje. 
 
IX. Delo sveta v izrednem stanju 
 
110. clen 
(1) V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in nacina delovanja sveta, ki jih doloca statut in ta poslovnik. 
 (2) Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov obcine. Ce je potrebno, je mogoce tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloci oziroma jih potrdi svet, ko se sestane. 
 
X. Spremembe in dopolnitve ter razlaga poslovnika 
 
111. clen 
(1) Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo dolocbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. 
(2) Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko vecino glasov navzocih clanov. 
 
112. clen 
(1) Ce pride do dvoma o vsebini posamezne dolocbe poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik predsedujoci. Ce se predsedujoci ne more odlociti, prekine obravnavo tocke dnevnega reda in naloži statutarno pravni komisiji, da poda svoje mnenje. Ce komisija tega ne more opraviti na isti seji, pripravi razlago posamezne poslovniške dolocbe do naslednje seje. 
(2) Kadar svet ne zaseda razlaga poslovnik statutarno pravna komisija. 
(3) Vsak clan sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno pravna komisija, odloci svet. 
 
XI. Koncna dolocba 
 
113. clen 
Ta poslovnik zacne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin.  
Poslovnik Obcinskega sveta Obcine Lovrenc na Pohorju (Uradno glasilo slovenskih obcin, št.: 18/2011) vsebuje naslednjo koncno dolocbo: 
 
114. clen 
Ta poslovnik zacne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. 
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Obcinskega sveta Obcine Lovrenc na Pohorju (Uradno glasilo slovenskih obcin, št.: 46/2017) vsebujejo naslednjo koncno dolocbo: 
 
32. clen 
Spremembe in dopolnitve poslovnika zacnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. 
 
Številka: 0073-0003/2017 
Datum: 14.12.2017 
 
 
 Obcina Lovrenc na Pohorju 
 
 
 Joško Manfreda, župan 
 

 
 
 

 
 
OBCINA NAKLO  
 
1306. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 
 
Na podlagi prvega odstavka 23. clena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno precišceno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 19/15, 61/17 – GZ in 66/17 – odl. US) v povezavi s 1. odstavkom 125. clena Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17) in 12. clena Statuta Obcine Naklo (Uradni list RS, št. 28/2015) je obcinski svet Obcine Naklo, na svoji 19. redni  seji, dne 13.12.2017 sprejel 
 
SKLEP 
O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA 
 
1. clen 
S tem sklepom se ukine status javnega dobra na nepremicnini katastrska obcina 2096 Naklo parcela 619/4 (ID 6702206). 
 
2. clen 
Na nepremicnini iz 1. clena tega sklepa se vknjiži lastninska pravica v korist Obcine Naklo. 
 
3. clen 
Ta sklep zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. 
 
Številka: 007-0013/2017 
Datum: 18.12.2017 
 
 
 Obcina Naklo 
 
 
 Marko Mravlja, župan 
 

 
 
 

 
OBCINA OPLOTNICA 
 
1307. Odlok o rebalansu proracuna Obcine Oplotnica za leto 2017 
 
Na podlagi 29. clena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 27/08-odl.  US, 76/08, 100/08-odl US, 79/09, 14/10-odl. US,  51/10, 84/10 – odl. US,  40/12 – ZUJF IN 14/15 ZUUJFO in 76/16 – odl. US ), 29. clena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št.   11/11 – UPB , 14/13, 101/13 in 55/15 – ZFisP0 in 96/15 – ZIPRS1617)  ter 7. clena Statuta Obcine Oplotnica (UGSO 49/2015),  je Obcinski svet  Obcine Oplotnica na 14. redni seji  dne, 21. 12. 2017 sprejel 
 
ODLOK 
O REBALANSU PRORACUNA OBCINE OPLOTNICA ZA LETO 2017 
 
1. clen 
V Odloku o proracunu Obcine Oplotnica za leto 2017 (UGSO 16/2017) se drugi odstavek 2. clena spremeni tako, da se glasi:  
»2. clen 
Splošni del proracuna se na ravni podkontov doloca v naslednjih zneskih: 
 
Konto 
 Naziv 
 Znesek v EUR 
 
 
 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV 


  
 
I. 
 SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 
 2.889.659 
 
 
 TEKOCI PRIHODKI (70+71) 
 2.759.805 
 
70 
 DAVCNI PRIHODKI 
 2.609.015 
 
700 
 Davki na dohodek in dobicek 
 2.376.812 
 
703 
 Davki na premoženje 
 141.303 
 
704 
 Domaci davki na blago in storitve 
 90.900 
 
706 
 Drugi davki 
 0 
 
71 
 NEDAVCNI PRIHODKI 
 150.790 
 
710 
 Udeležba na dobicku in dohodki od premoženja 
 86.790 
 
711 
 Takse in pristojbine 
 4.000 
 
712 
 Globe in druge denarne kazni 
 16.700 
 
713 
 Prihodki od prodaje blaga in storitev 
 500 
 
714 
 Drugi nedavcni prihodki 
 42.800 
 
72 
 KAPITALSKI PRIHODKI 
 11.370 
 
720 
 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 
 2.780 
 
721 
 Prihodki od prodaje zalog 
 0 
 
722 
 Prihodki od prodaje zemljišc in neopredmetenih sredstev 
 8.590 
 
73 
 PREJETE DONACIJE 
 0 
 
730 
 Prejete donacije iz domacih virov 
 0 
 
731 
 Prejete donacije iz tujine 
 0 
 
74 
 TRANSFERNI PRIHODKI 
 118.484 
 
740 
 Transferni prihodki iz drugih javnofinancnih institucij 
 118.484 
 
741 
 Prejeta sredstva iz državnega prorac.iz sredstev proracuna EU 
 0 
 
II. 
 SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 
 2.753.869 
 
40 
 TEKOCI ODHODKI 
 987.591 
 
400 
 Place in drugi izdatki zaposlenim 
 234.390 
 
401 
 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 
 33.175 
 
402 
 Izdatki za blago in storitve 
 680.426 
 
403 
 Placila domacih obresti 
 22.600 
 
409 
 Rezerve 
 17.000 
 
41 
 TEKOCI TRANSFERI 
 1.298.929 
 
410 
 Subvencije 
 34.687 
 
411 
 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 
 668.351 
 
412 
 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 
 137.871 
 
413 
 Drugi tekoci domaci transferi 
 458.020 
 
414 
 Tekoci transferi v tujino 
 0 
 
42 
 INVESTICIJSKI ODHODKI 
 400.089 
 
420 
 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 
 400.089 
 
43 
 INVESTICIJSKI TRANSFERI 
 67.260 
 
431 
 Investicijski transferi pravnim in fizicnim osebam, ki niso proracunski uporabniki 
 19.700 
 
432 
 Investicijski transferi proracunskim uporabnikom 
 47.560 
 
III. 
 PRORACUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ)   (I. – II.) 
 135.790 
 
III/1. 
 PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) 
 0 
 
III/2. 
 TEKOCI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) 
 0 
 
 
 B. RACUN FINANCNIH TERJATEV IN NALOŽB 


  
 
IV. 
 PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 
 0 
 
75 
 PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 
 0 
 
750 
 Prejeta vracila danih posojil 
 0 
 
751 
 Prodaja kapitalskih deležev 
 0 
 
752 
 Kupnine iz naslova privatizacije 
 0 
 
V. 
 DANA POSOJILA IN POVECANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 
 0 
 
44 
 DANA POSOJILA IN POVECANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 
 0 
 
440 
 Dana posojila 
 0 
 
441 
 Povecanje kapitalskih deležev in financnih naložb 
 0 
 
442 
 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 
 0 
 
443 
 Povecanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 
 0 
 
VI. 
 PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 
 0 
 
 
 C. RACUN FINANCIRANJA 


  
 
VII. 
 ZADOLŽEVANJE (500) 
 0 
 
50 
 ZADOLŽEVANJE 
 0 
 
500 
 Domace zadolževanje 
 0 
 
VIII. 
 ODPLACILA DOLGA (550) 
 197.440 
 
55 
 ODPLACILA DOLGA 
 197.440 
 
550 
 Odplacila domacega dolga 
 197.440 
 
IX. 
 SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RACUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 
 -61.650 
 
X. 
 NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 
 -197.440 
 
XI. 
 NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 
 -135.790 
 
XII. 
 STANJE SREDSTEV NA RACUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 
 61.650 
 

 
2. clen 
Prvi odstavek 10. clena (obseg zadolževanja obcine in izdanih poroštev obcine)se spremeni tako, da se glasi: 
 
»10. clen 
Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v racunu financnih terjatev in naložb ter odplacila dolgov v racunu financiranja se obcina za proracun leta 2017 ne zadolži.« 
3. clen 
Deli splošnega in posebnega dela ter nacrtov razvojnih programov proracuna, ki se spremenijo z rebalansom, so kot priloge sestavni del tega odloka in se objavijo na spletni strani Obcine Oplotnica.  
 
4. clen 
Ta odlok zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. 
 
Številka: 21.14/2017 
Datum: 21. 12. 2017 
 
 
 Obcina Oplotnica 
 
 
 Matjaž Orter, župan 
 

 
 
 

 
1308. Sklep o ukinitvi javnega dobra 
 
Na podlagi 23. clena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-UPB1 (14/05 
popr.), 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS, 111/05 Odl.US: U-I-150-04-19, 120/06 Odl.US: U-I- 
286/04-46, 126/07, 57/09 Skl.US: U-I-165/09-8, 108/09, 61/10-ZRud-1 (62/10 popr.), 20/11 
Odl.US: U-I-165/09-34, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15) in Statuta Obcine Oplotnica (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 49/2015), je Obcinski svet Obcine Oplotnica na 14. redni seji dne 21. 12. 2017 sprejel 
 
SKLEP 
 O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 
 
1. clen 
S tem sklepom se ukine status javnega dobra na nepremicnini: 
• z ID znakom 758-819/0 ( parc.št. 819/0 ID 4887368, v izmeri 2421m2 , k.o. Okoška vas) 


 
2. clen 
Ta sklep zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. 
 
Številka: 14.15.1/2017 
Datum: 21. 12. 2017 
 
 
 Obcina Oplotnica 
 
 
 Matjaž Orter, župan 
 

 
 
 

 
1309. Sklep o dolocitvi cene storitve pomoci na domu na obmocju obcine Oplotnica 
 
Na podlagi 43. clen Zakona o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 54/92, 56/92, 42/94, 1/99,  41/99,  36/00, 54/00, 26/01, 110/02, 2/04, 69/05, 21/06, 105/06, 114/06, 61/10, 62/10, 40/11, 40/11, 57/12), Pravilnika o standardih in normativih socialno varstvenih storitev (Ur. l. RS, št. 45/10, 28/11, 104/11, 111/13, 102/15), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Ur. l. RS, št. 6/12, Zakona o ukrepih na podrocju plac in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (ZUUPPJS 17, Ur.l.RS, št. 88/16) in dolocil Statuta Obcine Oplotnica ( UGSO št.49/2015) je Obcinski svet Obcine Oplotnica na 14. redni seji, dne 21. 12. 2017, sprejel 
 
SKLEP 
O DOLOCITVI CENE STORITVE POMOCI NA DOMU NA OBMOCJU OBCINE OPLOTNICA 
 
I. 
Cene socialnovarstvene storitve pomoc družini na domu so: 
• 16,76 Eur na uro opravljene storitve ob delavniku,  

• 17,82 Eur  na uro opravljene storitve v nedeljo in nocnem casu ter  

• 18,87 Eur na uro opravljene storitve na dan državnega praznika in dela prostega dneva. 


 
II. 
Obcina Oplotnica subvencionira ceno urne postavke pomoci družini na domu v višini 12,55 Eur. 
 
III. 
Ob upoštevanju subvencije Obcine Oplotnica znaša prispevek uporabnika za uro opravljene storitve: 
• 4,21 Eur na uro opravljene storitve ob delavniku,   

• 4,91 Eur na uro opravljene storitve v nedeljo in nocnem casu ter  

• 5,82 Eur na uro opravljene storitve na dan državnega praznika in dela prostega dneva. 


 
IV. 
Ta sklep zacne veljati  petnajsti dan po  objavi v UGSO, uporablja pa se od 01.1.2018 dalje. 
 
Številka: 14.15.1/2017 
Datum: 21. 12. 2017 
 
 
 Obcina Oplotnica 
 
 
 Matjaž Orter, župan 
 

 
 
 

 
1310. Sklep o dolocitvi cen programov vrtca na obmocju obcine Oplotnica 
 
Na podlagi 30. in 31. clena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št.12/96, 44/00, 78/03, 72/05,100/05, 25/08, 98/09 in 34/10), 18. clena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05 in 93/15) in dolocil Statuta Obcine Oplotnica ( UGSO št.49/2015) je Obcinski svet Obcine Oplotnica na 14. redni seji, dne 21. 12. 2017, sprejel 
 
SKLEP 
O DOLOCITVI CEN PROGRAMOV VRTCA NA OBMOCJU OBCINE OPLOTNICA 
 
1.clen 
Cene programov v javnem vrtcu na obmocju obcine Oplotnica so: 
 
 
 
 Vrsta programa 
  
 Ocena programa v EUR 
 
Prvo starostno obdobje (1 do 3 let) 
 433,40 
 
Drugo starostno obdobje (3 do 6 let) 
 308,10 
 
Kombinirani oddelek (1 do 6 let) 
 347,07 
 

 
2.clen 
Pri dnevni odsotnosti se odbijejo stroški živil v višini: 
Obroki 
 Dnevno v EUR 
 
Zajtrk 
 0,32 
 
Malica 
 0,21 
 
Kosilo 
 0,73 
 
Skupaj 
 1,26 
 

 
3.clen 
Starši otrok, za katere je Obcina Oplotnica po veljavnih predpisih dolžna kriti del cene programa predšolske vzgoje v vrtcu in jim državni proracun ne sofinancira placila programov, lahko uveljavijo rezervacijo zaradi pocitniške odsotnost otroka enkrat letno, in sicer v obdobju od 1. julija do 31. avgusta. Rezervacijo lahko starši uveljavijo za neprekinjeno odsotnost otroka za najvec en mesec. Starši so dolžni vrtcu pisno napovedati odsotnost otroka najpozneje en teden pred prvim dnem odsotnosti. Za pocitniško rezervacijo placajo starši 30% placila dolocenega z odlocbo.  
Prav tako lahko starši, za katere je Obcina Oplotnica po veljavnih predpisih dolžna  
kriti del cene programa predšolske vzgoje v vrtcu in jim državni proracun ne sofinancira placila programov, enkrat v koledarskem letu uveljavljajo oprostitev placila v primeru, ce otrok zaradi bolezni oziroma poškodbe ni obiskoval vrtca najmanj 20 oziroma do najvec 30 delovnih dni. Na podlagi vloge staršev z ustreznim zdravniškim dokazilom, vrtec obvesti obcino o upravicenosti do oprostitve placila. 
Starši otrok so do znižanja placila zaradi poletne rezervacije in bolezenske odsotnosti upraviceni le v primeru, da imajo v vrtcu poravnane vse obveznosti. 
Starši lahko na podlagi vloge Centra za socialno delo in priložene dokumentacije za otroke, ki so upraviceni do dodatka za nego otroka, skladno s 3. odstavkom 79. clena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14), uveljavljajo višjo oprostitev subvencioniranja vrtca.  
 
4.clen 
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o cenah programov vrtcev na obmocju  
obcine Oplotnica, številka 8.9.1/2016 z dne 30.6.2016 (UGSO št. 34/2016). 
 
5.clen 
Ta sklep zacne veljati drugi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin, uporablja pa  
se od 1. 1. 2018 dalje. 
 
Številka: 14.18.1/2017 
Datum: 21. 12. 2017 
 
 
 Obcina Oplotnica 
 
 
 Matjaž Orter, župan 
 

 
 
 

 
1311. Sklep o zacasnem financiranju Obcine Oplotnica v obdobju januar – marec 2018 
 
 
Na podlagi 33. clena Zakona o javnih financah  (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno precišceno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617) in 30. clena Statuta Obcine Oplotnica (Uradno glasilo slovenskih obcin št. 49/2015) je župan  Obcine Oplotnica dne  30. 11. 2017  sprejel  
 
SKLEP 
O ZACASNEM FINANCIRANJU 
OBCINE OPLOTNICA V OBDOBJU JANUAR – MAREC 2018 
 
1. Splošna dolocba 
 
1. clen 
(vsebina sklepa) 
S tem sklepom se doloca in ureja zacasno financiranje Obcine Oplotnica (v nadaljevanju: obcina) v obdobju od 1. januarja do 31. marca 2018 (v nadaljnjem besedilu: obdobje zacasnega financiranja). 
 
2. clen 
(podlaga za zacasno financiranje) 
Zacasno financiranje temelji na proracunu obcine za leto 2017. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih  izdatkov obcine je dolocen v skladu z Zakonom o javnih financah  (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno precišceno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617) in Odlokom o  proracunu Obcine Oplotnica za leto 2017 (Ugso, št. 16/17; v nadaljevanju: odlok o proracunu). 
 
2. Višina in struktura zacasnega financiranja 
 
3. clen 
(sestava proracuna in višina splošnega dela proracuna) 
V obdobju zacasnega financiranja se prihodki in drugi prejemki ter odhodki in  izdatki splošnega dela proracuna dolocijo v naslednjih zneskih: 
 
 
Konto 
 Naziv 
 Znesek v EUR 
 
 
 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV 


  
 
I. 
 SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 
 659.333 
 
 
 TEKOCI PRIHODKI (70+71) 
 652.395 
 
70 
 DAVCNI PRIHODKI 
 632.804 
 
700 
 Davki na dohodek in dobicek 
 596.245 
 
703 
 Davki na premoženje 
 12.332 
 
704 
 Domaci davki na blago in storitve 
 23.964 
 
706 
 Drugi davki 
 262 
 
71 
 NEDAVCNI PRIHODKI 
 19.591 
 
710 
 Udeležba na dobicku in dohodki od premoženja 
 14.451 
 
711 
 Takse in pristojbine 
 508 
 
712 
 Globe in druge denarne kazni 
 1.775 
 
713 
 Prihodki od prodaje blaga in storitev 
 21 
 
714 
 Drugi nedavcni prihodki 
 2.837 
 
72 
 KAPITALSKI PRIHODKI 
 0 
 
720 
 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 
 0 
 
721 
 Prihodki od prodaje zalog 
 0 
 
722 
 Prihodki od prodaje zemljišc in neopredmetenih sredstev 
 0 
 
73 
 PREJETE DONACIJE 
 0 
 
730 
 Prejete donacije iz domacih virov 
 0 
 
731 
 Prejete donacije iz tujine 
 0 
 
74 
 TRANSFERNI PRIHODKI 
 6.938 
 
740 
 Transferni prihodki iz drugih javnofinancnih institucij 
 6.938 
 
741 
 Prejeta sredstva iz državnega prorac.iz sredstev proracuna EU 
 0 
 
II. 
 SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 
 636.509 
 
40 
 TEKOCI ODHODKI 
 236.682 
 
400 
 Place in drugi izdatki zaposlenim 
 49.131 
 
401 
 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 
 7.424 
 
402 
 Izdatki za blago in storitve 
 174.598 
 
403 
 Placila domacih obresti 
 5.530 
 
409 
 Rezerve 
 0 
 
41 
 TEKOCI TRANSFERI 
 262.388 
 
410 
 Subvencije 
 2.226 
 
411 
 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 
 148.669 
 
412 
 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 
 11.649 
 
413 
 Drugi tekoci domaci transferi 
 99.845 
 
414 
 Tekoci transferi v tujino 
 0 
 
42 
 INVESTICIJSKI ODHODKI 
 137.370 
 
420 
 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 
 137.370 
 
43 
 INVESTICIJSKI TRANSFERI 
 68 
 
431 
 Investicijski transferi pravnim in fizicnim osebam, ki niso proracunski uporabniki 
 0 
 
432 
 Investicijski transferi proracunskim uporabnikom 
 68 
 
III. 
 PRORACUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ)   (I. – II.) 
 22.824 
 
III/1. 
 PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) 
 28.354 
 
III/2. 
 TEKOCI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) 
 153.325 
 
 
 B. RACUN FINANCNIH TERJATEV IN NALOŽB 


  
 
IV. 
 PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 
 0 
 
75 
 PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 
 0 
 
750 
 Prejeta vracila danih posojil 
 0 
 
751 
 Prodaja kapitalskih deležev 
 0 
 
752 
 Kupnine iz naslova privatizacije 
 0 
 
V. 
 DANA POSOJILA IN POVECANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 
 0 
 
44 
 DANA POSOJILA IN POVECANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 
 0 
 
440 
 Dana posojila 
 0 
 
441 
 Povecanje kapitalskih deležev in financnih naložb 
 0 
 
442 
 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 
 0 
 
443 
 Povecanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 
 0 
 
VI. 
 PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 
 0 
 
 
 C. RACUN FINANCIRANJA 


  
 
VII. 
 ZADOLŽEVANJE (500) 
 0 
 
50 
 ZADOLŽEVANJE 
 0 
 
500 
 Domace zadolževanje 
 0 
 
VIII. 
 ODPLACILA DOLGA (550) 
 49.337 
 
55 
 ODPLACILA DOLGA 
 49.337 
 
550 
 Odplacila domacega dolga 
 49.337 
 
IX. 
 SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RACUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 
 -26.513 
 
X. 
 NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 
 -49.337 
 
XI. 
 NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 
 -22.824 
 
XII. 
 STANJE SREDSTEV NA RACUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 
 26.513 
 

 
V obdobju zacasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki obcine povecajo za namenske prejemke in izdatke, ki so tako opredeljeni s 43. clenom ZJF oziroma odlokom o proracunu, ce niso nacrtovani v zacasnem financiranju. 
 
 
4. clen 
(posebni del proracuna) 
Financni nacrti neposrednih uporabnikov se dolocijo do ravni proracunskih postavk - kontov in so priloga k temu sklepu ter se objavijo na spletni strani obcine in na oglasni deski obcine. 
 
3. Izvrševanje zacasnega financiranja 
 
5. clen 
(uporaba predpisov) 
V obdobju zacasnega financiranja se za izvrševanje zacasnega financiranja uporabljajo ZJF, pravilnik, ki ureja postopke za izvrševanje proracuna Republike Slovenije, zakon, ki ureja izvrševanje proracuna Republike Slovenije in odlok o proracunu. 
 
6. clen 
(prevzemanje in placevanje obveznosti) 
V obdobju zacasnega financiranja lahko neposredni uporabniki prevzemajo in placujejo obveznosti iz istih proracunskih postavk kot v proracunu preteklega leta.  
Neposredni uporabniki lahko v obdobju zacasnega financiranja prevzemajo in placujejo obveznosti v breme svojega financnega nacrta samo v okviru pravic porabe iz svojega financnega nacrta, dolocenega v posebnem delu proracuna.  
Nove proracunske postavke lahko neposredni uporabnik odpre le na podlagi 41., 43. in 44. clena ZJF. 
 
4. Obseg zadolževanja obcine v obdobju zacasnega financiranja 
 
7. clen 
(obseg zadolževanja obcine) 
V obdobju zacasnega financiranja se  lahko obcina zadolži do višine 49.337 eurov, ki je potrebna za odplacilo glavnic dolga v tekocem proracunskem letu.   
 
5. Koncna dolocba 
 
8. clen 
(uveljavitev sklepa) 
Ta sklep zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin, uporablja pa se od 1. januarja 2018 dalje. 
 
Številka: 410-0002/2017-4 
Datum: 30. 11. 2017 
 
 
 Obcina Oplotnica 
 
 
 Matjaž Orter, župan 
 

 
 
 

 
OBCINA RAVNE NA KOROŠKEM 
 
1312. Sklep o zacetku priprave sprememb in dopolnitev Obcinskega prostorskega nacrta Obcine Ravne na Koroškem 
 
Na podlagi 46. in 53. clena Zakona o prostorskem nacrtovanju (ZPNacrt - Ur. list RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP (106/2010 popr.), 43/2011-ZKZ-C, 57/2012, 109/2012, 76/2014-Odl.US, 14/2015-ZUUJFO, 61/2017-ZUreP-2) in 32. clena Statuta Obcine Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih obcin št. 16/2016)  je župan  Obcine Ravne na Koroškem dr. Tomaž Rožen sprejel 
 
SKLEP 
O ZACETKU PRIPRAVE SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBCINSKEGA PROSTORSKEGA NACRTA  OBCINE RAVNE NA KOROŠKEM 
 
1. Ocena stanja, razlogi  in pravna podlaga za pripravo sprememb in dopolnitev obcinskega prostorskega nacrta Obcine Ravne na Koroškem(v nadaljevanju OPN ) 
 
Obcina Ravne na Koroškem je v letu 2013 sprejela Odlok o obcinskem prostorskem nacrtu Obcine Ravne na Koroškem ( Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 7/2013, 28/2014, 71/2015 – v nadaljevanju OPPN ).  
Po uveljavitvi OPN so bile v praksi ugotovljene dolocene nejasnosti ter neskladja v okviru dolocenih  posameznih prostorskih ureditvenih pogojev ter v okviru podrobnejših prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo za posamezne enote urejanja prostora.  
Zaradi navedenih nejasnostih in neskladij je onemogocena realizacija nekaterih projektov, kar negativno vpliva na nadaljnji razvoj obcine. Zato so bili podani predlogi in pripombe za izboljšanje posameznih dolocil izvedbenega dela OPN. 
Istocasno so bile ugotovljene tudi manjše napake pri prikazu mej med posameznimi namenskimi rabami na obmocjih stavbnih zemljišc. 
Poleg tega je obcina pristopila tudi k ponovni proucitvi smotrnosti izdelave posameznih OPPN na obmocjih, na katerih ni zakonsko predpisana izdelava le teh. Pri tem je bilo ugotovljeno, da na posameznih enotah urejanja prostora ni potrebna izdelava OPPN in da se nacrtovane prostorske ureditve lahko realizirajo tudi na podlagi splošnih in podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev. 
V letu 2016 je zacela veljati tudi novela Zakona o kmetijskih zemljišcih (ZKZ-E,Ur. list RS, št. 27/16), ki je razširila nabor objektov in posegov v prostor, ki jih lahko lokalna skupnost v prostorskem aktu dopusti graditi na kmetijskih zemljišcih. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je posamezno vrsto objektov in posegov smotrno vkljuciti v obcinski prostorski nacrt. 
Spremembe in dopolnitev OPN bodo izdelane na podlagi 53. clena ZPNacrt, saj se nanašajo  samo na prostorske izvedbene pogoje, ne posegajo pa v dolocanje namenske rabe prostora. 
 
2. Obmocje, predmet nacrtovanja in vrsta postopka za izvedbo sprememb in dopolnitev OPN Obcine Ravne na Koroškem 
 
Spremembe in dopolnitve OPN se pripravi za celotno obmocje Obcine Ravne na Koroškem. 
ter obsegajo naslednje vsebine: 
• uskladitev dolocb in odpravo neskladij med posameznimi prostorskimi izvedbenimi pogoji ter spremembe in dopolnitve podrobnejših prostorskih izvedbenih pogojev v posameznih enotah urejanja prostora; 

• opustitev priprave obcinskih podrobnih prostorskih nacrtov za posamezne enote urejanja prostora  ter opredelitev ustreznih prostorskih ureditvenih pogojev; 

• odpravo nekaterih tehnicnih pomanjkljivosti, vezanih na uskladitve s predpisi; 

• popravek manjših napak pri prikazu mej posameznih enot urejanja prostora na obmocjih stavbnih zemljišc; 

• uskladitev dopustnih posegov na kmetijskih zemljišcih skladno z novelo ZKZ-E. 


Spremembe in dopolnitve OPN  se izvedejo v besedilu oziroma odloku o OPN, v graficnih prikazih pa izkljucno  le zaradi sprememb oznak urejanja prostora zaradi opustitve priprave OPPN ter popravka manjših napak glede poteka meje med posameznimi enotami urejanja prostora na obmocjih stavbnih zemljišc. 
Ker se vsebina sprememb in dopolnitev nanaša le na izvedbenih del  OPN in ne posega v dolocanje namenske rabe prostora, se spremembe in dopolnitve akta 
sprejmejo skladno s 53. clenom ZPNacrt po skrajšanem postopku. 
 
3. Nacin pridobitve strokovnih rešitev: 
 
V okviru predmetnega postopka se dodatnih strokovnih rešitev in strokovnih podlag ne bo pridobivalo. Pri izdelavi sprememb in dopolnitev OPN se bodo upoštevale že izdelane strokovne rešitev , ki so bile pridobljene v postopku izdelave veljavnega OPN. 
V primeru, da se v postopku ugotovi, da je potrebno  izdelati dopolnilne oziroma dodatne strokovne podlage, se le te izdelajo v skladu s potrebami in predpisi. 
 
4. Roki za pripravo spremembe in dopolnitve OPPN: 
 
Postopek priprave sprememb in dopolnitev OPN Ravne na Koroškem po skrajšanem postopku se izvede skladno z dolocili ZPNacrt, pri tem se roki za predložitev mnenj ter rok za izvedbo javne razgrnitve skrajšajo na 15 dni. 
 
5. Seznam nosilcev urejanja prostora, ki predložijo smernice in mnenja  glede nacrtovanih prostorskih ureditev 
 
Glede na vsebino in obseg sprememb in dopolnitev OPN, ki se nanaša  le na izvedbenih del  OPN in ne posega v dolocanje namenske rabe prostora, sodelovanje nosilcev urejanja prostora v tem postopku ni predvideno, razen ministrstva, pristojnega za prostor in ministrstva,  pristojnega za kmetijstvo.  
Kolikor se bo v postopku priprave sprememb in dopolnitev OPN pokazalo, da posegajo v delovno podrocje posameznih nosilcev urejanja prostora, se lahko le ti v postopek vkljucijo naknadno. 
Ministrstvo pristojno za varstva okolja bo na podlagi 47.a clena Zakona o prostorskem nacrtovanju pisno sporocilo obcini, ali je za spremembe in dopolnitve obcinskega prostorskega nacrta potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje. 
 
6. Financiranje priprave OPPN: 
 
Stroške priprave sprememb in dopolnitev OPN in stroške postopka financira Obcina Ravne na Koroškem. 
 
7. Objava sklepa 
 
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin in v svetovnem spletu ter zacne veljati z dnem objave. 
 
Številka: 350-0014/2014-4 
Datum: 22.12.2017 
 
 
 Obcina Ravne na Koroškem 
 
 
 Tomaž Rožen, župan 
 

 
 
 

 
OBCINA VITANJE 
 
1313. Sklep o soglasju k ceni socialnovarstvene storitve pomoc družini na domu 
 
Na podlagi 101. clena Zakona o socialnem varstvu (ZSV-UPB2, Uradni list RS, št. 3/2007, 41/2007 popr., 114/2006- ZUTPG, 61/2010 – ZSVarPre in 62/2010-ZUPJS), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/2006, 127/2006, 8/2007, 51/2008, 5/2009, 7/2010, 6/2012) in 17. clena Statuta Obcine Vitanje (UPB1) (Uradno glasilo slovenskih obcin štev. 49/2017) je Obcinski svet Obcine Vitanje na svoji 19. redni seji dne 24.11.2017 sprejel naslednji 
 
SKLEP 
O SOGLASJU K CENI SOCIALNOVARSTVENE STORITVE POMOC DRUŽINI NA DOMU 
I. 
Obcinski svet Obcine Vitanje na svoji 19. seji, dne 24.11.2017 potrdi novo ekonomsko ceno socialno varstvene storitve pomoc na domu v višini: 
• 17,69 EUR na efektivno uro na delavnik in 

• 20,49 EUR na efektivno uro na nedeljo in na dan državnega praznika. 


 
II. 
Subvencija cene iz proracuna Obcine Vitanje znaša: 
• 12,90 EUR na efektivno uro na delavnik in 

• 11,47 EUR na efektivno uro na nedeljo in na dan državnega praznika.  


 
III. 
Ta sklep zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin.  
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o soglasju k ceni socialno varstvene storitve pomoc družini na domu, št. 9000-010/2012 - 06  z dne 20. decembra 2012. 
 
Številka: 9000-0010/2017-04 
Datum: 8. 12. 2017 
 
 
 Obcina Vitanje 
 
 
 Mirko Polutnik, župan 
 

 
 
 

 
OBCINA VOJNIK 
 
1314. Odlok Obcinski podrobni prostorski nacrt (OPPN) Nova Cerkev 6   
 
Na podlagi 61. clena Zakona o prostorskem nacrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP(106/10 POPR.), 43/11- ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13) in na podlagi Statuta Obcine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih obcin št. 3/2016 je Obcinski svet Obcine Vojnik na 21. redni seji dne, 13.12.2017 sprejel 
 
ODLOK 
OBCINSKI PODROBNI PROSTORSKI NACRT (OPPN) NOVA CERKEV 6 
 
I. Splošne dolocbe 
 
1. clen 
S tem odlokom se, ob upoštevanju usmeritev Obcinskega prostorskega nacrta obcine Vojnik (uradno glasilo slovenskih obcin štev. 59/2016, 6/2017), sprejme Obcinski podrobni prostorski nacrt Nova Cerkev 6 (v nadaljevanju OPPN), izdelovalca AR projekt d.o.o., Planinska cesta 5, 8290 Sevnica, izdelanega pod št. 8/16. 
 
2. clen 
Dolocbe tega odloka dopolnjujejo: 
I.   TEKSTUALNI DEL 
II.  GRAFICNE PRILOGE 
III. PRILOGE 
IV. SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA 
 
II. Meja obmocja urejanja 
 
3. clen 
Predmet obcinskega podrobnega prostorskega nacrta (OPPN) je ureditveno obmocje, ki je na vzhodnem delu omejeno z nepozidanimi kmetijskimi površinami, na jugu in zahodu z kmetijskimi površinami in z pozidanimi stanovanjskimi površinami, na severu s kmetijskimi površinami ter z odprtim meteornim odvodnikom - Slanov graben. Velikost obmocja prostorske ureditve znaša cca 28,350m2. Zemljišce je v naravi travnik  in njiva.  
Predmet obcinskega podrobnega prostorskega nacrta je zemljiški kompleks s parc. štev. 562/2, 597, *68/4, 913, 914, 915, 916, 917, 596/3, 589/24, 585/26, 585/21, 585/23,  589/34, 585/24, 589/28, 586/8 - del, 589/27, 589/21, 587/2, 589/29, 586/8-del, 588/1-del, 588/3, 636/7-del, 636/10- del, 636/11, 874/1-del, 586/1-del, 586/4-del, 873/9-del vse k.o. Strmec pri Vojniku. 
Izven obmocja OPPN bo potekala izvedba prikljucitve obmocja na elektricno in vodovodno omrežje. Izven obmocja OPPN bo potekala izvedba prikljucitve obmocja na elektricno, kanalizacijsko in vodovodno omrežje.  
 
III. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo 
 
4. clen 
Na obmocju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti:  
• stanovanjska dejavnost 

• storitvena dejavnost (pisarne). 


 
5. clen 
Na obmocju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del: 
• gradnja novih objektov, 

• redna investicijska in vzdrževalna dela, 

• rušitve in nadomestne gradnje, 

• dozidave in nadzidave objektov, 

• rekonstrukcije objektov, 

• spremembe namembnosti. 


 
6. clen 
Na obmocju OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen: 
• stanovanjski objekti (enostanovanjski in dvostanovanjski) 

• gradbeni in inženirski objekti (prometna, komunalna, energetska in 

• telekomunikacijska infrastruktura), 

• oporni zidovi, ograja 

• nezahtevni in enostavni objekti na podlagi veljavnih predpisov. 


 
7. clen 
Arhitektonsko in krajinsko oblikovanje: 
Na obmocju obcinskega podrobnega prostorskega nacrta je pri oblikovanju novih objektov ter ureditve zunanjih površin ustvarjena takšna kompozicija arhitekturnih in krajinskih elementov, ki so za prostor sprejemljive in je nadaljevanje obmocja v njegovi morfologiji.  
Objekti: 
• lega objekta: po geodetski zazidalni situaciji, dovoljene so tolerance v smeri sever-jug in vzhod-zahod, pod pogojem, da se ne posega v cono  

preglednosti, da so zagotovljeni odmiki od sosednjih zemljišc, vodnih zemljišc, upravljavcev prometnega in energetskega omrežja; 

• horizontalni gabariti: okvirni gabariti po geodetski zazidalni situaciji. Ker vsebina posameznih stanovanjskih objektov ni natancno definirana, so možna vecja odstopanja (v »+« ali v »-«) od horizontalnih gabaritov dolocenih v graficnih prilogah pod pogojem, da je razmerje stranic med 1:1,2 do 1:2, da je zagotovljena požarna varnost objekta in  ustrezno  število parkirnih mest in ustrezni odmiki sosednjih mej ter od javne  infrastrukture. Na osnovni volumen  je možno dodajati in odvzemati manjše svobodno oblikovane izzidke, brez vpliva na bivalne pogoje sosednjih objektov.  

• vertikalni gabarit: objekti bodo etažnosti P+M ali P+N. Pri objektih se lahko  izvede tudi klet. V primeru izvedbe kleti mora biti le ta v celoti vkopana, razen v primerih ko teren tega ne dopušca. Posamezna etaža naj ne presega višine 3,0m. Kolencni zid v mansardi naj ne presega višine 1,40m. 

• konstrukcija: montažna ali klasicno zidana, 

• streha: dvokapnica  s copi ali brez z naklonom strešine 35ş- 45ş ter z  minimalnimi napušci ali brez. Možno je tudi drugacno oblikovanje streh (enokapnica ali ravna streha). Možna je uporaba raznovrstne kritine, ki ne sme biti živih barv.  

• fasada: dovoljuje se sodoben arhitekturni pristop pri oblikovanju zunanjšcine objektov, vendar naj v masah in formi sloni na tradiciji lokalnega stavbarstva, tako, da objekti ne bodo negativno vplivali na kvaliteto prostora. Na fasadah se dovoli uporaba bele barve, svetlih barv v spektru sivih barv in v spektru razlicnih zemeljskih barv z uporabo v tradicionalnih materialih (kamen, steklo, les). Dopustni so fasadni poudarki. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito motece in neavtohtone, npr. žive barve, kot so rdeca, vijolicna, oranžna, travniško zelena, turkizno modra in druge žive barve. 

• oblikovanje odprtin: odprtine v fasadi naj bodo pokoncno podolgovate. Lahko tudi vzdolžno podolgovate, tako, da bodo v skladu s celotnim izgledom fasade in naj izhajajo iz funkcije objekta. 

• osvetlitev mansarde: je dovoljena s terasami, strešnimi okni, frcadami  in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane.  

• zunanja ureditev parcele: dovozni prikljucki do objektov bodo izvedeni iz javne poti. V OPPN dovozi na parcelo niso tocno definirani, ker se bodo prilagajali glede na postavitev objekta na zemljiško parcelo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa. Manipulativne površine na gradbeni parceli se asfaltirajo,tlakujejo ali se uredijo v utrjeni pešceni površini. Ostali del parcele se hortikulturno uredi z avtohtono zasaditvijo. Pri zunanji ureditvi celotnega obmocja se naj višinske razlike, kjer je možno premestijo z brežinami. Možna je tudi gradnja škarp, podpornih zidov med posameznimi zemljiškimi parcelami na parcelno mejo do višine 1,50m, kadar to narekuje strmejša konfiguracija terena. Višina opornega zidu je lahko višja, ce to pogojuje geološko mnenje. Ob javni cesti, škarpa, podporni zid ne smejo posegati v polje preglednosti in je za njo potrebno predhodno pridobiti soglasje 

upravljalca ceste.  Možna je gradnja ograj do višine1,50m med posameznimi zemljiškimi parcelami na parcelno mejo, razen ob javni cesti, kjer ne sme posegati v polje preglednosti in je za njo potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljalca ceste.  


 
8. clen 
Gradbeno inženirski objekti  
Gradbeno inženirski objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo (ceste, krožišca, pešpoti, parkirišca, ekološki otok, oporni zid, ograje in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (prometna signalizacija, svetilke) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij. 
Oblikovanje gradbeno inženirskih objektov je svobodno, ce s tem odlokom ni doloceno drugace:  
• ceste v obmocju so asfaltirane, manipulativne površine, parkirišca in pešpoti  so lahko iz travnatih tlakovcev, tlakovane ali asfaltirane, 

• trafo postaja je tipske izvedbe, 


 
IV. Pogoji za infrastrukturno urejanje obmocja 
 
9. clen 
Prometno omrežje: 
Za potrebe funkcioniranja nove zazidave je potrebno urediti novo cestno povezavo s krožišcem, ki se prometno na zahodni strani navezuje na regionalno cesto RIII-št. 693 na odseku 2302-Nova Cerkev-Socka-Vitanje, v km 0,860, na južni in vzhodni strani pa na obstojeco JP 964551(Nova Cerkev-Novake). Idejno rešitev cestnega prikljucka z cesto do krožišca je izdelal RC PLAN M d.o.o. pod št. 033/15. Širina predvidene ceste s plocnikom bo 6,00m. Zaradi gradnje nove dovozne ceste in novega cestnega prikljucka je potrebno obstojeci cestni prikljucek do OŠ Nova Cerkev ukiniti in fizicno zapreti ter urediti dostop preko nove dovozne ceste in novega cestnega prikljucka na državno cesto. Pri nacrtovanju prometnega omrežja je potrebno upoštevati smernice RS, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za ceste. 
Na novo cestno povezavo se napajajo dovozne ceste, ki omogocajo dovoz in dostop do predvidenih stanovanjskih objektov, urgentne dovoze in servisiranje obmocja. Širina dovoznih cest bo 5,00m. Cesta v prometnem sistemu predstavlja interno napajalno cesto v zazidanem obmocju. 
Vsak objekt na obmocju urejanja mora imeti zadostno število parkirnih mest in zagotovljeno obracanje vozil na lastni parceli. 
Vsa prometna infrastruktura (cestni prikljucki, možnosti prehodov na kompleks OPPN) se oznacijo s horizontalno in vertikalno prometno signalizacijo. Pri usmeritvi pešcev na peš dostop do javnih objektov, mora biti le-ta v križišcu ustrezno varovan (ograja ipd.), usmerjen in oznacen.  
 
10. clen 
Kanalizacijsko omrežje: 
Fekalna kanalizacija: 
Na obravnavanem obmocju je predvidena izvedba locenega kanalizacijskega sistema v vodotesni izvedbi. 
Obmocje ureditve se bo prikljucilo na javno kanalizacijo za fekalne odpadne vode. Za odvajanje komunalnih odpadnih vod iz objektov se izvede fekalna kanalizacija, ki se prikljuci na obstojeco javno kanalizacijo dimenzije Ř30 mm preko revizijskega jaška št. 5, ki odvaja odpadne fekalne vode v cistilno napravo Nova Cerkev. Za izgradnjo kanalizacije so predvidene plasticne cevi od 200 do DN 300mm. Predvideni jaški fekalne kanalizacije so iz prefabriciranih  AB cevi premera 1000mm z nastavki z gumjastim tesnilom in so opremljeni s tipskim LTŽ pokrovom DN 600mm, ki mora omogocati prezracevanje kanala. Revizijski jaški na internih kanalizacijskih prikljuckih stanovanjskih hiš bodo  
800mm. Za spodnje ležece objekte se predvidi crpališce fekalnih odpadnih vod. Predvidena fekalna kanalizacija mora biti zgrajena in zanjo pridobljeno uporabno dovoljenje pred izdajo »Soglasja za prikljucitev« za prvi objekt iz obmocja OPPN.  
V fazi nadaljnjega nacrtovanja in pridobitev gradbenih dovoljenj si je potrebno od VO-KA Celje d.o.o. pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektu v skladu z veljavno zakonodajo. 
Meteorna kanalizacija:     
Za odvod meteornih vod z obmocja obravnavanega OPPN se izvede meteorna kanalizacija.  
Potrebni so ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin oz. v vodotoke (Uredba o odvajanju in cišcenju komunalne odpadne vode – UL RS št. 98/15, Odlok o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in cišcenju komunalne in padavinske odpadne vode na obmocju Obcine Vojnik – UL RS št. 73/14, Uredba o emesiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo – UL RS št. 64/12, 64/14, 98/15). Zaradi geologije terena ponikovanje meteornih voda ni mogoce, zato se padavinske vode s streh in ostalih površin(parkirišce in povozne površine) odvajajo preko zadrževalnih bazenov ob stanovanjskih objektih v meteorno kanalizacijo, ki se izteka v potok Salanov graben. Za izgradnjo kanalizacije so predvidene plasticne cevi od 200 do DN 300mm. Revizijski jaški se izvedejo iz betonskih cevi DN 800 oziroma DN 1000mm in se opremijo s pokrovi težke izvedbe na vozni površini in lahke izvedbe ne neutrjenih površinah. 
Predvidena meteorna kanalizacija mora biti zgrajena in zanjo pridobljeno uporabno dovoljenje pred izdajo »Soglasja za prikljucitev« za prvi objekt iz obmocja OPPN.  
V fazi nadaljnjega nacrtovanja in pridobitev gradbenih dovoljenj si je potrebno od VO-KA Celje d.o.o. pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektu v skladu z veljavno zakonodajo. 
 
11. clen 
Vodovodno omrežje:  
Za oskrbo objektov z vodo je potrebno predvideti sistem vodovoda brez slepih vodov, ki bo z dveh strani navezan na obstojec javni vodovod – na zahodni strani OPPN na javni vodovod LŽ DN/ID 150mm in na jugovzhodni strani OPPN na javni vodovod PVC DN/OD 90mm. Glavna povezovalna cev naj bo nazivne odprtine NO100, kraka do hidrantov pa nazivne odprtine NO80. Pri projektiranju vodovoda je potrebno upoštevati tudi zahteve glede zagotavljanja požarne varnosti. V ta namen se projektira hidroforna postaja za dvig tlaka v podzemnem vodoodpornem jašku, v kolikor se v projektu dokaže, da je to potrebno za zagotavljanje požarne varnosti. Sama hidroforna postaja naj bo z dvema crpalkama ter prigrajeno akumulacijo. V kolikor se v projektu dokaže, da dvig tlaka ni potreben in se to dokaže tudi z meritvami, se hidroforna postaja ne izvede. Predviden vodovod mora biti zgrajen in predan v last obcini in v upravljanje javnemu podjetju Vodovod-kanalizacija d.o.o. pred izdajo »Soglasja za prikljucitev« za prvi objekt iz obmocja OPPN. Za prikljucitev internih instalacij posameznih enostanovanjskih hiš na vodovodno omrežje je potrebno zgraditi vodovodne prikljucke iz cevi polietilen DN/OD 32mm – 10 bar. Vodomer za posamezno stanovanjsko hišo dimenzije DN20 se vgradi zunaj objekta v tipski toplotno izoliran 
vodomerni jašek. Vodovodne prikljucke izvede upravljalec javnega vodovoda na stroške investitorjev, ko bo predviden javni vodovod  
zgrajen in predan v last obcini in v upravljanju javnemu podjetju Vodovod-kanalizacija d.o.o.. 
V fazi nadaljnjega nacrtovanja in pridobitev gradbenih dovoljenj si je potrebno od VO-KA Celje d.o.o. pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektu v skladu z veljavno zakonodajo.   
 
12. clen 
Elektricno omrežje: 
V obmocju predvidene individualne stanovanjske hiše št. 25 cez parc. št. 916 k.o. Strmec pri Vojniku poteka obstojeci NN podzemni elektro vod, katerega je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor v smislu varovalnega pasu, ki znaša 1m od osi NN podzemnega elektricnega voda v obe smeri. V obmocju predvidene ceste ob šoli potekajo obstojeci NN podzemni vodi ter vod javne razsvetljave, katere je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor in jih v sled  
sprostitve zemljišca preurediti med tc. A,B,C in D. Prav tako je potrebno preurediti tudi obstojeco javno razsvetljavo, katera trenutno poteka po obstojecih NN el. en, nadzemnih vodih.  
Na obmocju predvidene izgradnje individualnih stanovanjskih hiš Elektro Celje d.d. za napajanje vseh predvidenih objektov nima razpoložljivih kapacitet elektricne energije, zato je potrebno predvideti novo transformatorsko postajo s prikljucnimi SN podzemni vodi.  
V I. fazi se bodo predvideni objekti napajali iz obstojece TP Strmec šola (do razpoložljivih kapacitet na obstojeci TP). Prav tako se v I. fazi predvidi nova kabelska kanalizacija od TP Strmec šola, ki bo v II. fazi služila tudi za SN podzemne el.en. prikljucne vode za novo TP. 
V II. fazi se predvidi nova TP, ki bo služila za napajanje predvidenih in deloma obstojecih objektov na obmocju OPPN.  
Energija za napajanje nove TP je na razpolago na SN podzemnem vodu DV Ljubecna – TP Strmec šola. 
Energija za napajanje predvidenih objektov bo v I. fazi na razpolago na NN zbiralnicah obstojece TP Strmec šola s tem, da pred prikljucitvijo potrebno  
preurediti – razširiti nizkonapetostne zbiralnice, v II. fazi pa se bodo predvideni objekti prevezali na NN zbiralnice predvidene TP. 
Za predvideno obmocje OPPN so bile izdelane strokovne podlage – idejni nacrt elektrifikacije obmocja pod št. 54/2016 izdelovalca Elektroinženiring LILIJA d.o.o. iz Celja. 
V fazi nadaljnjega nacrtovanja in pridobitev gradbenih dovoljenj si je potrebno od Elektra Celje d.d. pridobiti projektne pogoje, soglasja za prikljucitev in soglasje k projektu v skladu z veljavno zakonodajo. 
 
13. clen 
Plinovodno omrežje: 
Na obmocju prostorske ureditve ni evidentirano plinovodno omrežje. Na širšem obravnavanem obmocju distribucijsko omrežje zemeljskega plina ni zgrajeno. 
 
14. clen 
TK omrežje: 
Na obmocju OPPN poteka obstojece TK omrežje in se predvideva izgradnja opticnih prikljuckov. Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstojecega TK omrežja Telekom Slovenije. Trase obstojecih narocniških telekomunikacijskih kablov se dolocijo z zakolicbo. Za trase novih telekomunikacijskih vodov , naj se predvidi kabelska kanalizacija s PVC cevmi premera 110 mmm ali 125mmm s pomožnimi jaški ter PE-HD cevmi premera 50mm. Mesto prikljucitve na javno TK omrežje se doloci v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije d.d.   
V soglasju z upravljavcem Telekom Slovenije d.d. je možnost prikljucitve objektov na obstojece TK omrežje. 
V fazi nadaljnjega nacrtovanja in pridobitev gradbenih dovoljenj si je potrebno od Telekom Slovenije d.d. pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektu v skladu z veljavno zakonodajo. 
 
15. clen 
KKS: 
Na obmocju urejanja je evidentirano kabelsko komunikacijski sistem (KKS) v lasti in upravljanju Telemach d.o.o.. Do kabelskega jaška so položene zašcitne cevi v katere so uvleceni opticni kabli razlicnih kapacitet, kar predstavlja opcijsko možnost vstopne tocke za TK storitve. Prikljucitev objektov na KKS je možno z izgradnjo nove (dodatne) dovodne kabelske kanalizacije s PVC cevjo Ř 110mm. Dovodna cevna KK KKS do vsakega posameznega objekta mora  
biti izvedena v sistemu zvedišca s PVC cevmi premera Ř 50mm. Zvedišce mora biti projektirano tako, da so dovodne cevi z glavnimi linijami povezane preko revizijskih jaškov (BC Ř 80cm in pokriti z LTŽ pokrovi ustrezne nosilnosti). Za potrebe obratovanja ojacevalnih mest KKS je potrebno predvideti samostojno elektro merilno mesto (1x25A). Postavitev merilnega mesta mora biti projektno dolocena kot neodvisna od drugih porabnikov 
V fazi nadaljnjega nacrtovanja in pridobitev gradbenih dovoljenj si je potrebno od Telemach d.o.o. pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektu v skladu z veljavno zakonodajo. 
 
16. clen 
Odpadki: 
Komunalne odpadke je potrebno odvažati na odlagališce komunalnih odpadkov. Tip in velikost zabojnika doloci upravljavec odvoza odpadkov. 
Dostop do zabojnikov mora biti vedno dostopen specialnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov.  
Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na obmocju Obcine Vojnik.  
 
V. Rešitve za celostno ohranjanje kulturne dedišcine, varovanje okolja naravnih virov in ohranjanje narave 
 
17. clen 
Ohranjanje kulturne dedišcine: 
Obmocje, predvideno za pozidavo individualnih stanovanjskih hiš s prometno in komunalno infrastrukturo se nahaja izven ediventiranih in zavarovanih obmocij nepremicne kulturne dedišcine Nova Cerkev – Trško naselje (EŠD 12183). V vplivno obmocje nepremicne kulturne dedišcine sega predvidena umestitev prometne infrastrukture-dovozne ceste k obmocju gradnje 25 individualnih stanovanjskih hiš, medtem ko je samo obmocje gradnje stanovanjskih hiš predvideno izven obmocij kulturne dedišcine. 
Umestitev nove cestne povezave k predvidenemu naselju individualnih stanovanjskih hiš, ki se prometno na zahodni strani navezuje na regionalno cesto RIII-2302-Nova Cerkev-Socka-Vitanje, na južni strani na obstojeco JP 964551 (Nova Cerkev-Novake). Ob novi cestni povezavi pred staro šolo je potrebno nacrtovati dvostranski drevored z avtohtono listopadno drevnino, ki bo kot naravna prvina vizualno zakljucila nepozidano 
vplivno obmocje naselja in hkrati zakrila poglede na prizidek k šoli. Stara šola je varovana kot nepremicna kulturna dedišcina Nova Cerkev – Šola, EŠD 12186 in se nahaja izven obravnavanega obmocja OPPN. Za vse posege v okolici  šole in telovadnice so potrebni kulturnovarstveni pogoji in soglasje ZVKD Celje. 
Arhitektura novih stanovanjskih objektov naj sledi kontinuiteti obstojece pozidave na tem obmocju, tako, da novo nastala gradnja ne bo vplivala negativno na kvaliteto obravnavanega obmocja. Arhitekturno oblikovanje zunanjšcine naj sloni na tradiciji stavbarstva širšega prostora. Ureditev okolice objektov naj upošteva obstojece kvalitete kulturne krajine, brez vecjih umetnih barier in netipicne urbane opreme ter z avtohtono zasaditvijo. 
Varstvo arheoloških ostalin: 
Nacrtovano obmocje OPPN leži izven registriranih arheoloških najdišc. 
Upoštevati je treba splošne zakonske ukrepe za varstvo arheoloških ostalin: 
Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoc splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišca/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dedišcine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dedišcine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z dolocili arheološke stroke. V skladu s predpisi s podrocja varstva kulturne dedišcine pristojna obmocna enota Zavoda za varstvo kulturne dedišcine izvaja konservatorski nadzor na posegi v dedišcino, zato jo je potrebno vsaj 10 dni pred pricetkom zemeljskih del pisno ali po elektronski pošti o tem obvestiti.  
 
18. clen 
Varstvo pred hrupom: 
Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega. 
Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano obmocje, skladno s 4. clenom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju  
(Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10), uvršca v obmocje s III. stopnjo varstva pred hrupom. 
S predvidenim posegom menimo, da ne bodo presežene kriticne vrednosti kazalcev hrupa LDAN za III. stopnje varstva pred hrupom. 
 
19. clen 
Varstvo zraka: 
Snovi, ki se izpušcajo v ozracje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, dolocenih Snovi, ki se izpušcajo v ozracje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, dolocenih z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11 in 8/15) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 23/11 in 24/13).  
Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišca, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije dolocene v navedeni uredbi.  
 
20. clen 
Varstvo voda: 
Pri nacrtovanju obmocja OPPN je potrebno upoštevati smernice MOP, Direkcija RS za vode, Oddelek obmocja Savinje.  
Ob severnem robu ureditvenega obmocja predmetnega prostorskega akta poteka potok Salanov graben. Zasnova prostorskega nacrta mora biti takšna, da bodo vsi posegi v prostor(objekti, zunanje ureditve objektov, ograje…) skladno s 14 in 37. clenom Zakona o vodah ter s Pravilnikom o podrobnejšem nacinu dolocanja meje vodnega zemljišca tekocih voda (Ur.l.RS št. 129/06), od meje vodnega zemljišca vodotoka (vodotok II. reda), odmakjeni 5m. Ureditveno  
obmocje predmetnega prostorskega nacrta po evidencah DRSV ni poplavno ogroženo s strani vodotoka Hudinja in Salanov graben oz. se nahaja izven vseh razredov poplavne nevarnosti. 
Odvajanje  in cišcenje padavinskih in komunalnih odpadnih vod mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in cišcenju komunalne in padavinske odpadne vode (Ur.l. RS, št. 88/11, 8/12, 108/13 in 98/15), Uredbo o emisiji in toplote  
pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur l. RS št. 64/12, 64/14 in 98/15) ali Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih cistilnih naprav (Ur.l. RS št. 45/07, 63/09, 105/10 in 98/15). Na obravnavanem  
obmocju predvidenega  OPPN je zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki se zakljucuje z cistilno napravo v Novi Cerkvi.  Predvideni objekti se prikljucijo na javno fekalno kanalizacijo. Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je potrebno predvideti v skladu s 92. clenom zakona o vodah (ZV-1,  
U.l. RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZDRL-a, 41/04-ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15) in sicer na tak nacin, da bo v cim vecji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike, ponikovalnico ali kanalizacijo (zatravitev, travne plošce, morebitni suhi zadrževalniki in podobno). Pridobljeno geološko mnenje izkazuje da je  
višek meteornih vod iz zadrževalnika možno odvajati preko meteorne kanalizacije v odprt meteorni odvodnik – Salanov graben. 
Po evidencah MOP, DRSV, se obravnavana lokacija ne nahaja v obmocju vodovarstvenega pasu vodnih virov. Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali zacasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode. 
 
21. clen 
Ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih vod z urbanih površin: 
Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin je predvidena izvedba zadrževalnikov padavinskih voda na parceli predvidenih objektov. Manipulativne površine se asfaltirajo ali se tlakujejo z tlakom (travnate plošce), ki bodo prepušcale padavinske vode v podtalje. 
 
22. clen 
Ohranjanje narave: 
Na obravnavanem obmocju ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih obmocij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih obmocij, obmocje Natura 2000) kot to doloca Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 - ZON-UPB2, 61/06 – Zdru-1, 8/10 – ZSKZ-B in 46/11), zato pridobivanje naravovarstvenih smernic in mnenja ni potrebno.   
 
23. clen 
Elektromagnetno sevanje:  
Pri postavitvi in obratovanju transformatorskih postaj se mora upoštevati Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 - ZVO-1) ter Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega 
sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 – ZVO-1 in 17/11 – ZTZPUS-1).  
 
24. clen 
Svetlobno onesnaževanje: 
Z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13) so doloceni ukrepi za zmanjševanje svetlobnega onesnaževanja v okolju. Tipi svetilk in drogovi za svetilke bodo enotni. Svetilke bodo razporejene tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehnicnim normativom in standardom. Za razsvetljavo bodo uporabljene svetilke, ki svetlobnega toka ne sevajo nad horizontalno ravnino. Na obmocju OPPN bo urejena razsvetljava. Celotna elektricna moc svetilk ne bo presegla 10kW, zato upravljavcu razsvetljave ni potrebno izdelati nacrta razsvetljave in ga na obrazcu poslati ministrstvu v elektronski obliki. 
 
VI. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrecami, vkljucno z varstvom pred požarom  
 
25. clen 
Požar:  
Za zagotovitev požarne varnosti bo zgrajeno hidrantno omrežje. Zašcita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori razlicne namembnosti, se izvede s protipožarnimi  
zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje odpornega materiala. V primeru požara je omogocen dostop gasilskim vozilom neposredno do objektov.  
Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v eleboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevani objekti so doloceni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti. 
Potres: 
Pri nacrtovanju objektov je potrebno upoštevati dolocila za potresno odporno gradnjo Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Ur.l. RS, št. 101/2005) EC8 (SIST EN-1998). Ureditveno obmocje obravnavanega obcinskega podrobnega prostorskega nacrta se nahaja na obmocju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, marec 2013 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zašcito in reševanje) uvršceno v VII stopnjo MCS s pospeškom tal 0,125g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vsi posegi v obmocju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem geološkega – geotehnicinega porocila. V nobenem primeru se ne sme spušcati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.  
Zašcitni ukrepi: 
Skladno s predpisi s podrocja graditve zaklonišc ni potrebno predvideti zaklonišc, zaklonilnikov ali drugih zašcitnih objektov za zašcito pred vojnimi  
udejstvovanji. Ureditveno obmocje obravnavanega obcinskega podrobnega prostorskega nacrta leži v bližini neimenovanega potoka, vendar ni ogroženo s poplavnostjo. Na obmocju OPPN prav tako ni visoke podtalnice, erozivnosti in plazovitosti terena. 
 
26. clen 
Nacin ravnanja s plodno zemljo: 
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic. 
27. clen 
Arhitektonske ovire: 
Upoštevati je potrebno Pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir (Uradni list RS, št. 92/99 in 97/03). Na vseh javnih komunikacijah 
in dostopih do objektov in v stavbe, kjer je to zaradi višinske razlike potrebno, se izvede klancina za dostop  funkcionalno oviranim osebam naklona 1:15. 
 
VII. Etape izvajanja  
 
28. clen 
I. etapa 
• izgradnja prometne, komunalne in energetske infrastrukture za potrebe nacrtovanih objektov po etapah (cesta, fekalna in meteorna kanalizacija, vodovod in elektrika) 


II. etapa 
• izgradnja objektov skladno z izvedeno infrastrukturo po etapah 

• hortikulturna ureditev okolice objekta 


 
VIII. Nova parcelacija    
 
29. clen 
Parcelacija, oziroma dolocitev funkcionalnih zemljišc – oziroma gradbenih parcel v OPPN ni predpisana. Dovoljuje se združitev ali delitev parcel pri gradnji enodružinske in dvodružinske stanovanjske hiše in gradnji dvojckov. 
Faktor izkorišcenosti in faktor zazidanosti nista dolocena in se prilagajata funkciji objektov. 
Obodna parcelacija obravnavanega obmocja ni v naravi zamejicena in je prenesena iz graficnih prilog geodetskega posnetka v merilu 1: 1000, zato lahko pride do odstopanj v izmeri in legi novih parcel za gradnjo. 
 
IX. Tolerance     
 
30. clen 
Na obmocju urejanja so dovoljene naslednje tolerance: 
• za lego objekta: nacrtovani objekt se lahko gradi na novi parceli po nacrtu parcelacije z vecjim odmikom kot je doloceno v graficnih prilogah, pod pogojem da so zagotovljeni odmiki od sosednjih zemljišc, vodnih zemljišc, upravljavcev prometnega in energetskega omrežja. 

• za horizontalni gabarit: vsebina posameznih predvidenih objektov bo natancno definirana z izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega  dovoljenja, zato so možna odstopanja (v »+« ali v »-«) od horizontalnih  gabaritov dolocenih v graficnih prilogah. 

• za vertikalni gabarit: višina etaž mora biti prilagojena tehnološkim potrebam  objekta in se definira z izdelavo projektne dokumentacije vendar naj ne presega višine 3,00m. Kolencni zid v mansardi naj ne presega višine 1,40m. 

• za koto tal pritlicja: objekti se prilagajajo koti zunanje ureditve, kote manipulativnih površin se prilagajajo vozišcu ceste.  

• dovoljena so odstopanja od dolocitve vhodov v objekt ali uvozov na parcelo za gradnjo pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost  prometa, 

• dovoljena je združitev uvozov pod pogojem, navedenim v prejšnji alineji, 

• dovoljena je združitev in delitev gradbenih parcel glede na namen gradnje Pri umestitvi objekta, glede 

na novo parcelo, se upošteva smiselna  umestitev v prostor.  

• pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi  lastništva zemljišc ali ustrezne projektne dokumentacije, ce to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in gospodarnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta izvedbenega nacrta, ter so pridobljena soglasja upravljalcev. 


 
X. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje nacrta 
 
31. clen 
Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem obmocju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstojecih objektov in zemljišc v casu gradnje, racionalno urediti gradbišca in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet. 
Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor: 
• ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo zacasno deponirati; 

• po koncani gradnji odstraniti zacasne objekte, odvecni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišca na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišcu; 

• pred pricetkom gradnje mora investitor pravocasno obvestiti upravljavce objektov , naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji. 


 
XI. Koncne dolocbe 
 
32. clen 
OPPN je stalno na vpogled na Obcini Vojnik in na Upravni enoti Celje 
 
33. clen 
Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe in pooblašcena uradna oseba. 
 
34. clen 
Ta odlok zacne veljati petnajst dni po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. 
 
Številka: 3505-0001/2016-7 
Datum:  
 
 
 Obcina Vojnik 
 
 
 Branko Petre, župan 
 

 
 
 

 
OBCINA ZAVRC 
 
1315. Sklep o zacetku postopka priprave sprememb in dopolnitev obcinskega prostorskega nacrta Obcine Zavrc, prve spremembe in dopolnitve 
 
Na podlagi 46. clena Zakona o prostorskem nacrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 28. clena Statuta Obcine Zavrc (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 22/11) je župan Obcine Zavrc dne 19. 12. 2017 sprejel 
 
 
 
SKLEP 
O ZACETKU POSTOPKA PRIPRAVE SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBCINSKEGA PROSTORSKEGA NACRTA OBCINE ZAVRC, PRVE SPREMEMBE IN DOPOLNITVE 
 
1. Zacetek postopka 
S tem sklepom se zacne postopek priprave sprememb in dopolnitev obcinskega prostorskega nacrta Obcine Zavrc, sprejetega z Odlokom o obcinskem prostorskem nacrtu Obcine Zavrc (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 8/15, v nadaljnjem besedilu: OPN). 
 
2. Ocena stanja in razlogi za pripravo sprememb in dopolnitev OPN 
V mesecu marcu 2015 je zacel veljati Odlok o obcinskem prostorskem nacrtu Obcine Zavrc, s katerim je zacel veljati nov prostorski akt obcine, to je obcinski prostorski nacrt. V nadaljevanju so podani razlogi za pripravo sprememb in dopolnitev OPN. 
Na obmocju enote urejanja prostora z oznako HR04 – vrtec, zdravstveni dom, z namensko rabo prostora druga obmocja centralnih dejavnosti (CD), je v veljavnem OPN predvidena  izdelava OPPN za potrebe izgradnje zdravstvenega doma in vrtca. V casu do sprejema OPN v letu 2015 sta se obe dejavnosti že umestile na drugih lokacijah, in sicer vrtec v okviru stavbe OŠ Cirkulane – Zavrc v Zavrcu, zdravstvena ambulanta pa v sklopu nove upravne stavbe v naselju Goricak. Na ta nacin je ugasnila potreba po izgradnji omenjenih objektov. Zaradi potrebe po krepitvi obcinskega središca z vidika števila prebivalcev, se je obcina odlocila spremeniti namensko rabo prostora iz drugih obmocij centralnih dejavnosti (CD) v stanovanjske površine (SS).  S pomocjo z urbanisticnega vidika kakovostno urejenega obmocja namenjenega bivanju in cenovno dostopnih stanovanjskih stavb želi obcina v sodelovanju z investitorjem prepreciti odseljevanje mladega prebivalstva iz obcine in jim ponuditi možnost bivanja v svoji obcini, pa tudi privabiti prebivalce, ki so zaposleni na obmocju Obcine Zavrc, a bivajo zunaj nje. Na ta nacin bi povecali število prebivalcev, in zmanjšali potrebo po dnevni mobilnosti. Obmocje je veliko 1,15 ha.   
 
3. Obmocje sprememb in dopolnitev OPN 
Spremembe in dopolnitve OPN se pripravi za obmocje enote urejanja prostora z oznako HR04 – vrtec, zdravstveni dom. 
 
4. Predmet nacrtovanja in vrsta postopka 
Spremembe in dopolnitve OPN se izvedejo v rednem postopku priprave prostorskega akta, kot je predpisan v Zakonu o prostorskem nacrtovanju v clenih od 46 do 52. Predmet nacrtovanja sprememb in dopolnitev OPN je sprememba namenske rabe prostora za obmocje EUP z oznako HR04 iz CD v SS ter sprememba prostorskih izvedbenih pogojev za EUP HR04, s katerimi bodo doloceni pogoji za pozidavo obmocja EUP. 
 
• Urbanisticna zasnova 


Obmocje kamor bo umešcena stanovanjska gradnja predstavlja v naravi izrazito raven teren, lociran ob robu obcinske ceste, katera poteka po nekoliko dvignjenem robu obmocja. Robne pogoje zaznamuje linija regulirane struge Kojuhovskega potoka, ki zaokrožuje obmocje v smeri proti vzhodu. Lokacija je zaradi prisotnosti potoka, odprtih vedut in krajinskega znacaja prepoznana kot izjemno kakovostna. 
Zasnova stanovanjske pozidave upošteva vse omenjene parametre, hkrati pa se sooca z omejitvami pozidave 
zaradi odmikov, poteka komunalnih vodov in lokacije obstojecega crpališca cistilne naprave. 
Obcino Zavrc zaznamuje razpršena poselitev pretežno stanovanjskih hiš in kmetij brez znacilnega urbanisticnega vzorca. Le ta je prilagojen konfiguraciji terena in naravnim danostim ter pogosto orientaciji glede na strani neba.  
Pri predlogu nove pozidave  se ohranja znacilna  pozidava individualne enodružinske stanovanjske hiše. V okviru naselja, ki je  je umešceno v naravno okolje potoka in travnikov in polj, je umešceno tudi manjše skupno otroško igrišce. V sklopu objektov je dovoljeno del objektov (dolocena lokacija in gabarit) nameniti poslovni namembnosti. 
Nacrtovano naselje oz. soseska je zasnovana tako, da ohranja krajinske kvalitete obstojecega potoka, obvodno vegetacijo in kvaliteto odprtih pogledov na okolico. Kakovost bivanja predstavljajo tudi po površini vecje parcele, ureditev skupnega otroškega igrišca ter zasnova enosmerne ceste, ki naj predstavlja »tradicionalno« ulico za srecevanja sosedov in igro otrok. 
Velikost  obmocja je primerna za optimalno umestitev 7 stanovanjskih objektov na parcelah velikosti od 600 m2 do 850 m2. Parcelacija upošteva potek obstojecih komunalnih vodov tako, da ne potekajo po zasebnih parcelah oziroma ni potrebna prestavitev.  Ogrodje umestitve predstavlja prometna zasnova, ki predvideva izvedbo enosmerne ceste v obliki zanke, z dvema prikljuckoma na obcinsko cesto. Cesta ima enostransko bocno parkiranje in plocnik. Prikljucek na cesto je izveden v obliki blage klancine, ki premosti višinsko razliko med cesto in nivojem naselja. 
 
• Smernice za zasnovo novih objektov in zunanje ureditve parcele 


Predvidenih je 7 stanovanjskih objektov. Objekti so enonadstropni, razporejeni v dveh izmaknjenih vrstah, z direktnimi dovozi iz enosmerne ceste. Gabariti in oblikovanje objektov izhajajo iz znacilnosti lokalnih tipologij:  stavbe so podolgovate, v razmerju stranic do 1:2, maksimalnih dimenzij 7 x 15 m, s simetricnimi dvokapnimi strehami. Usmeritev slemen je v smeri JV-SZ, kar omogoca optimalno dopoldansko kot tudi popoldansko osvetlitev prostorov umešcenih ob daljši stranici objekta. 
Ob enonadstropnih objektih je v pravokotni smeri nacrtovano obmocje za pozidavo pritlicnega dela objekta (nadstrešek ali garaža, nadstrešnica terase, pokriti piknik prostor, …), ki hkrati razmejuje prostor zasebne parcele in javne ulice. Pritlicni del ima ravno streho in se lahko uporabi tudi kot terasa za zgornja nadstropja. Maksimalna tlorisna dimenzija je 6m x 8m širine ter dodatne  3m v drugo smer. Dozidava se lahko nameni tudi dopolnilni dejavnosti. Ostali deli parcele so odprti in zazelenjeni, gradnja na njih ni dovoljena (niti gradnja enostavnih objektov). 
Na vsaki parceli je zagotovljeno parkiranje za 2 vozili, ob napajalni cesti pa še bocno parkiranje za 8 vozil za obiskovalce. 
 
5. Nacin pridobitve strokovnih rešitev 
Strokovne rešitve se pripravi v skladu z dolocili Zakona o prostorskem nacrtovanju in dolocili Pravilnika o vsebini, obliki in nacinu priprave obcinskega prostorskega nacrta ter pogojih za dolocitev obmocij sanacij razpršene gradnje in obmocij za razvoj in širitev naselij. Pri pripravi strokovnih rešitev je potrebno izhajati iz prikaza stanja prostora, usmeritev iz državnega strateškega prostorskega nacrta, splošnih smernic državnih nosilcev urejanja prostora, razvojnih programov, razvojnih potreb obcine, razvojnih potreb nosilcev urejanja prostora ter izraženih razvojnih potreb drugih oseb. Za pripravo strokovnih rešitev je v skladu z veljavnimi predpisi potrebno izdelati strokovne podlage in izvesti urbanisticno delavnico. 
 
6. Roki za pripravo sprememb in dopolnitev OPN in posameznih faz 
V postopku sprememb in dopolnitev OPN so predvideni naslednji roki: 
• sklep župana o zacetku postopka: december 2017, 

• objava sklepa o zacetku postopka v uradnem glasilu (Uradnem glasilu slovenskih obcin) in v svetovnem spletu (http://www.zavrc.si); objavljen sklep se pošlje ministrstvu, pristojnemu za prostor, in sosednjim obcinam: december 2017, 

• priprava osnutka sprememb in dopolnitev OPN: 30 dni po sklenitvi pogodbe z izdelovalcem sprememb in dopolnitev OPN, 

• posredovanje osnutka sprememb in dopolnitev OPN v preveritev ministrstvu, pristojnemu za prostor: ministrstvo v sedmih dneh preveri digitalno gradivo, ce omogoca neposredno uporabo pri pripravi mnenj (ugotovitev pomanjkljivosti pomeni podaljšanje casa do objave digitalnega gradiva na spletnem strežniku ministrstva), 

• pridobitev prvih mnenj nosilcev urejanja prostora in sporocila ministrstva, pristojnega za varstvo okolja, ali je potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO): 40 dni po prejemu obvestila ministrstva, pristojnega za prostor, da je digitalno gradivo osnutka sprememb in dopolnitev OPN objavljeno na spletnem strežniku ministrstva, 

• izdelava dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev OPN: 10 dni po prejemu prvih mnenj, 

• morebitno usklajevanje prvih mnenj, ce zaradi prvih mnenj ni mogoce pripraviti dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev OPN: 25 dni (v kolikor ministrstvo, pristojno za prostor, zagotovi usklajevanje med obcino in nosilci urejanja prostora v roku 15 dni od prejema obvestila o potrebnosti usklajevanja, sicer se rok ustrezno podaljša), 

• izdelava okoljskega porocila za dopolnjen osnutek sprememb in dopolnitev OPN, ce je zahtevan postopek celovite presoje vplivov na okolje: 45 dni po izdelavi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev OPN, 

• posredovanje okoljskega porocila in dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev OPN ministrstvu, pristojnemu za prostor, da gradivo objavi na spletnem strežniku ministrstva: 7 dni za pridobitev obvestila o objavi gradiva na strežniku, 

• preveritev ustreznosti okoljskega porocila na ministrstvu, pristojnem za varstvo okolja, ce je zahtevan postopek celovite presoje vplivov na okolje: rok 30 dni za izdajo obvestila, ali je okoljsko porocilo ustrezno, sicer se šteje, da je okoljsko porocilo ustrezno (morebitni popravki in dopolnitve podaljšajo cas do naslednje faze, to je do javne razgrnitve), 

• javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi: objava javnega naznanila najmanj 7 dni pred zacetkom javne razgrnitve, 

• javna razgrnitev in javna obravnava dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev OPN ter okoljskega porocila (okoljsko porocilo je potrebno v primeru, ko je zahtevan postopek CPVO): 30 dni, 

• priprava stališc do pripomb in predlogov, podanih v casu javne razgrnitve: 5 dni po zakljucku javne razgrnitve, 

• obravnava in sprejem stališc do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve: 10 dni, 

• objava stališc do pripomb in predlogov na krajevno obicajen nacin in v svetovnem spletu: 7 dni po sprejemu stališc, 

• priprava predloga sprememb in dopolnitev OPN na podlagi stališc do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve: 10 dni po sprejemu stališc, 

• posredovanje predloga sprememb in dopolnitev OPN v preveritev ministrstvu, pristojnemu za prostor: ministrstvo v sedmih dneh preveri digitalno gradivo, ce omogoca neposredno uporabo pri pripravi mnenj (ugotovitev pomanjkljivosti pomeni podaljšanje casa do objave digitalnega gradiva na spletnem strežniku ministrstva), 

• pridobitev drugih mnenj nosilcev urejanja prostora in odlocbe ministrstva, pristojnega za varstvo okolja, o sprejemljivosti vplivov izvedbe sprememb in dopolnitev OPN na okolje (ce je potrebno izvesti postopek CPVO): 40 dni po prejemu obvestila ministrstva, pristojnega za prostor, da je digitalno gradivo predloga sprememb in dopolnitev OPN objavljeno na spletnem strežniku ministrstva, 

• priprava usklajenega predloga OPN: 5 dni, 

• sprejem usklajenega predloga sprememb in dopolnitev OPN na obcinskem svetu: 10 dni, 

• objava odloka v uradnem glasilu (Uradnem glasilu slovenskih obcin). 


  
7. Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za nacrtovanje in mnenja glede nacrtovanih prostorskih ureditev 
V postopku priprave sprememb in dopolnitev OPN sodelujejo tisti nosilci urejanja prostora, za katere se ob pripravi osnutka sprememb in dopolnitev OPN izkaže, da se vsebine sprememb in dopolnitev nanašajo na zadeve iz njihove pristojnosti. Ob sprejemu tega sklepa so za podajanje smernic in mnenj pristojni naslednji nosilci urejanja prostora: 
• za podrocje razvoja poselitve: Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Sektor za urejanje prostora na lokalni ravni, Dunajska 47, 1000 Ljubljana, 

• za podrocje ribištva: Zavod za ribištvo Slovenije, Spodnje Gameljne 61 A, 1211 Ljubljana Šmartno,  

• za podrocje rabe in upravljanja z vodami: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1 B, 1000 Ljubljana, 

• za podrocje trajnostne mobilnosti: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za promet, Langusova 4, 1535 Ljubljana, 

• za podrocje cestnega prometa: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za infrastrukturo, Sektor za ceste, Langusova 4, 1535 Ljubljana,  

• za podrocje energetike: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Langusova 4, 1535 Ljubljana, 

• za podrocje oskrbe z elektricno energijo: Elektro Maribor, Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor,  

• za podrocje telekomunikacij: Telekom Slovenije, Sektor za dostopovna omrežja, Center za dostopovna omrežja Maribor – Murska Sobota, Titova cesta 38, 2000 Maribor, 

• za podrocje oskrbe z vodo, odvajanja in cišcenja odpadnih voda: Komunalno podjetje Ptuj, Puhova ulica 10, 2250 Ptuj, 

• Obcina Zavrc, Zavrc 58, 2282 Zavrc. 


V kolikor se pri pripravi sprememb in dopolnitev OPN izkaže potreba po vkljucitvi drugih nosilcev urejanja prostora, ki niso navedeni v tem sklepu, se v postopku pridobi tudi njihove smernice in mnenja. Za pridobitev odlocitve, ali je v postopku priprave sprememb in dopolnitev OPN potrebno izvesti postopek CPVO, se vlogo poda na Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje, Dunajska 47, 1000 Ljubljana. 
 
8. Objava in zacetek veljavnosti 
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin in na spletni strani Obcine Zavrc (http://www.zavrc.si). Sklep zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin se sklep pošlje ministrstvu, pristojnemu za prostor, ter sosednjim obcinam Obcine Zavrc. 
 
Številka: 350-00001/2017-001 
Datum: 19. 12. 2017 
 
 
 Obcina Zavrc 
 
 
 Miran Vuk, župan 
 

 
 
 

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
OBCINA LOVRENC NA POHORJU 
 
  
 Stran 
 
1305. 
 Poslovnik Obcinskega sveta Obcine Lovrenc na Pohorju Uradno precišceno besedilo 
 2221 
 

 
OBCINA NAKLO 
 
  
 Stran 
 
1306. 
 Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 
 2234 
 

 
OBCINA OPLOTNICA 
 
  
 Stran 
 
1307. 
 Odlok o rebalansu proracuna Obcine Oplotnica za leto 2017 
 2234 
 
1308. 
 Sklep o ukinitvi javnega dobra 
 2236 
 
1309. 
 Sklep o dolocitvi cene storitve pomoci na domu na obmocju obcine Oplotnica 
 2236 
 
1310. 
 Sklep o dolocitvi cen programov vrtca na obmocju obcine Oplotnica 
 2236 
 
1311. 
 Sklep o zacasnem financiranju Obcine Oplotnica v obdobju januar – marec 2018 
 2237 
 

 
OBCINA RAVNE NA KOROŠKEM 
 
  
 Stran 
 
1312. 
 Sklep o zacetku priprave sprememb in dopolnitev Obcinskega prostorskega nacrta Obcine Ravne na Koroškem 
 2239 
 

 
OBCINA VITANJE 
 
  
 Stran 
 
1313. 
 Sklep o soglasju k ceni socialnovarstvene storitve pomoc družini na domu 
 2240 
 

 
OBCINA VOJNIK 
 
  
 Stran 
 
1314. 
 Odlok Obcinski podrobni prostorski nacrt (OPPN) Nova Cerkev 6   
 2240 
 

 
OBCINA ZAVRC 
 
  
 Stran 
 
1315. 
 Sklep o zacetku postopka priprave sprememb in dopolnitev obcinskega prostorskega nacrta Obcine Zavrc, prve spremembe in dopolnitve 
 2246