Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 12
Ljubljana, petek, 23. marca 1928.
Leto III.
Posamezna številka Din 1*50.
Izhaja vsak petek. Naročnina 6 Din mesečno, 15 Din četrtletno. Za inozemstvo 10 Din mesečno. Uredništvo in uprava Ljubljana, Delavski dom. Karla Marksa trg 2, dvorišče. Čekovni račun 14.577. Lastnik in izdajatelj Alojz Kusold, Ljubljana. Odgovorni urednik Albert Hlebec, novinar, Ljubljana, Karla Marxa trg št. 2. Tiska tiskarna »Slovenija«. Za tiskarno odgovoren: Alojzij Hofler v Ljubljani.
Vsak obrat, vsaka vas imej dopisnika za „ENOTNOST“.
ENOTNOST
DELAVSKO-KMEČKI LIST
Delavci, kmetje in vsi zatirani narodi, združite se!
Povečati moramo naše napore na idejnem dviganju zavednega proletariata, ki ga moramo politično aktivizirati, to se pravi, vzgojiti ga, da se bo AKTIVNO pečal z vsemi političnimi vprašanji.
Za enotno proslavo Prvega Maja.
V&d±tv& SSJ ia sopal roi&IJa I
Delavci za enotno proslavo.
Zidani most, 16. marca.
Prejeli smo pred kratkim okrožnico in še nekaj drugih stvari od vodstva SSJ. Ker pa ta okrožnica nasprotuje našemu osvobodilnemu boju, je potrebno, da spregovorimo nekaj besedi. Danes v dobi najhujše reakcije, danes, ko železničarji, rudarji, kovinarji propadajo in stradajo, danes v dobi grozne brezposelnosti, ko razsaja lakota po revirjih, v takem težkem času, razpošilja vodstvo SSJ okrožnice in še druge take stvari, na katero vam nakratko odgovorim tole: Mi delavci se z vašimi navodili ne strinjamo, ker povzročajo vedno večji razkol v delavskem pokretu. Veseli nas, da še obstoja razredno-zavedna stranka in strokovne organizacije, ki se trudijo za ojačenje delavskega gibanja. Vaša okrožnica pa jasno kaže, da Vam ni za širše delavske mase. Ako bo šla ta Vaša praksa tako naprej bodo obstojale tudi strokovne organizacije le še na papirju. Žalostno je, da šteje danes cela Slovenija tako malo organiziranega delavstva. Delavstvo po deželi preklinja razbijaške voditelje. Dober želodec mora imeti tisti, kateri danes hodi med delavstvo agitirati za strokovne organizacije. Kaj danes človek vse doživi in sliši. Spomnimo se nazaj. Že leto 1920 nam veliko pove. O železničarski stavki, o Zaloški cesti in tako dalje. Železničarji in nameščenci, spomnimo se še takratne enotne fronte, kako je bilo takrat in kako je danes. Na tisoče in tisoče nas je še, ki se spominjamo, na takratne shode in sestanke, kako navdušeno je delavstvo hodilo na shode, kako enotno so govorili vsi govorniki, eni kot drugi je razlagal položaj in zgodovino o Ruski revoluciji. Takrat so delavski zaupniki govorili, kako je prišla proletarska revolucija, kako sta se ruski kmet in delavec osvobodila carizma, kako so padli okovi od rok sibirskega sužnja, da je zasijalo v Rusiji solnce delavske svobode. Naše delavstvo se je vedno močnejše oklepalo strokovnih organizacij, delavska moč je naraščala, strah je obdajal kapitalista. Treba je bilo nekaj ukreniti. In glej ga hudirja, prišel je znani tenorist iz Amerike, znal je spreminjati glasove in kar na enkrat smo slišali na shodih različne glasove. Vse se je čudilo tej novi metodiji, ki je prihajala iz ust istega voditelja, katera je pred nekaj tedni še slavil rusko revolucijo in osvoboditev delavstva.
Spremenil se je glas, gotovim voditeljem in slišali smo novo melodijo in slišali smo tiste nove glasove, da je v Rusiji poguba proletariata, da v Rusiji propadata kmet in delavec, obžalovalo se je carističrle raztrgane verige ... Dragi sodrug.
kaj se to pravi: prodati se in napadati proletarce.
Pomagali so ti izneverjeni voditelji kapitalu na konja, da nas še danes biča in bičate nas tudi vi izdajalci proletariata. Sodrugi, bliža se Prvi Maj, in okrožnica, katero so izdali voditelji SSJ, poziva proletariat na razkol. Odstavek okrožnice SSJ se glasi takole: »Bliža se Prvi Maj, ki bo letos predvsem manifestacija za S urnik. Vse te manifestacije priredi stranka oziroma strankini poverjeniki, ki naj povabijo na sodelovanje strokovne organizacije in kulturna društva. Ponovno ie treba opozoriti na to, DA SE NI TREBA SPUŠČATI V NOBENA POGAJANJA, KI JIH VSAKO LETO OB TEM ČASU ZAČNO KOMUNISTI pod parolo Enotnosti, da nas potem celo leto zato blatijo.« — Sodrugi, kaj porečete na take izdajalske priprave za Prvi Maj s strani vodstva SSJ? Sodrugi, ne čudimo se, zakaj danes naše strokovne organizacije tako hirajo, takoj pri SSJ so tisti elementi, ki nečejo enotnega delavskega pokreta, in ki bi radi izrabili strokovne organizacije v svoje strankarske. namene. Oni so proti prvomajski skupni proslavi. Sodrugi, na eni strani se vršijo konference, shodi, sestanki, iščejo se pota in smernice za obnovo strokovnih organizacij, na drugi strani pa se razpošilja navodila za razbitje enotne prvomajske proslave. Sodrugi, SSJ gre danes za zmago nad proletariatom, nam pa. da ne propadejo železničarji, rudarji, kovinarji in kmetje. Sodrugi proletarci, pričakujemo, da nam odgovorite, kdo je za skupno proslavo, in kdo je proti. Mi hočemo radi interesov proletariata skupno proslavo 1. Maja! Sodrugi pravočasno se oglasite v »Enotnosti«, da hočemo delavci enotni nastop, da povemo razbijačem pri SSJ, da je prvomajska prvosiava naša in ne razbiiaško, in da hočemo y enotni fronti manifestirati!
ZiVeia skupna proslava v enotni fronti mednarodnega proletariata’
Proletarci vseh dežel, združite se!
V	imenu vseh zavednih delavcev v Zidanem mostu: Franc Špegel, Urbič Anton, Železnik Alojz, Jakoš Rudolf, A. Jakoš.
POZIV ZA SKUPNO PROSLAVO.
Dekalisti so poslali vodstvom SSJ, JSDS, Strokovni komisiji in »Svobodi« pismen poziv, da se v četrtek 22. marca sestanejo in ustanovijo skupni »Pokrajinski odbor za enotno proslavo Prvega Maja«.
Iz okrožnice SSJ (glej dopis na uvodnem mestu) je sicer razvidno, da hoče vodstvo SSJ razbiti skupno proslavo, upamo pa, da bo pritisk s strani delavstva dovolj močan, da prepreči raz-bijaški nastop vodstva SSJ,
Vsi na delo za enotno proslavo Prvega Maja!
lakaj naj rudaril p pri ipeulfis
RESNA BESEDA DELAVCEM V JUGOSLOVANSKI SOCIALDEMOKRATIČNI STRANKI.
Na jeziku »načelo javnosti« — kako pa v dejanjih?
Glavni odbor II. skupine v Trbovljah, je sprejel Bernotov načrt pravilnika za Rudarsko Poslovalnico Dela in načrt novega ogromno povišanega proračuna. Ne samo »načelo javnosti«, ampak lojalnost napram rudarskemu proletariatu je zahtevala, da glavni odbor te predloge objavi, obelodani, da rudarji o njih povedo svoje mišljenje, da se razvije o njih diskusija, da rudarji vidijo, zakaj gre in predloge ali sprejmejo ali pa spremenijo ali odklonijo. Da so tako morali storiti, razume vsakdo, ki mu gre za interese rudarskega proletariata, ki občuti in razume pomen proletarske demokracije.
Kaj pa je storil glavni odbor po navodilih Bernota? Glavni odbor ni niti 14 dni pred občnim zborom posial predlogov načelnikom lokalnih skupin po revirjih, kot to zahteva že birokratski red.
V	Velenje n. pr. so predlog poslali tako, da so ga zaupniki mogii čitati šele na poti na občni zbor! In »Naprej«, katerega urednik je Bernot, »Naprej«, ki že menda sedem let ponavlja »načelo javnosti« — je objavil svoje predloge šele po občnem zboru!
Iz vsega tega jasno vidimo, kako so skrili pred proletarsko javnostjo in pred rudarji svoje predloge, kako so prav za hrbtom delavstva pripravili napad na II. skupino.
Zakaj so tako storili? Gotovo le zaradi tega,
Imemmo velikanske II skupini?
ker so se bali, da bi sicer ne mogli svojih predlogov spraviti skozi!
S TEM JE POKAZALO VODSTVO JSDS, DA MU JE »NAČELO JAVNOSTI« SAMA KRINKA, S KATERO PRIKRIVA PRED DELAVSTVOM SVOJ PRAVI OBRAZ, DA MU JE »NAČELO JAVNOSTI« PRAZNA FRAZA, PO KATERI SE NA DELU NOČE RAVNATI!
Sociaidemokratični delavci morajo sedaj to uvideti!
NA JEZIKU PROLETARSKA DEMOKRACIJA — NA DELU TEROR NAD PROLETARIATOM.
To se je pokazalo še bolj kot v predpripravah za občni zbor na samem občnem zboru II. skupine. Tam so prečitali predlog pravilnika Rudarske Posredovalnice Dela. ki ga deiegatje niso poznali, niti ne prediskutirali ne sami, ne skupaj z rudarji in predno so ga dali na glasovanje kot v zasmeh vprašali, kdo ima kake druge predloge. To postopanje je še mnogo slabše in hujše od postopanja socialpairiotov v Delavski Zbornici, kjer vsaj predloge 14 dni prej razpošljejo delegatom in jih pozovejo, naj svoje predloge 8 dni pred skupščino uložijo! To se pravi delati preko delavstva, usiije-vati mu nekaj, terorizirati ga!
Dalje. Na dnevni red je prišel predlog proračuna, ki je značil ogromno povišanje prispevkov. Ne rudarji ne njihovi zaupniki se o tem niso prej posvetovali. (Edino v Velenju je bil dne 5. febru-
arja sestanek, ki se je soglasno izjavil proti povišanju prispevkov na tem občnem zboru. Proti povišanju prispevkov sta nastopila tugi sodruga Pevec in Rednak od JSDS. S. Rednak je tam povsem pravilno rekel: »Najprej naj nam prinesejo pravilnik RPD In potem bomo premislili In glasovali o eventualnem povišanju prispevkov.«) Predlog proračuna je bil proti 20 glasovom bernotovcev (od skupno 87) odklonjen, ker je večina delgatov izjavila, da za kako povišanje prispevkov nima po-cblaščenja od delavstva. Že tik pred koncem so nato začeli na vse načine pritiskati na delegate, češ, NEKAJ MORAJO ODGLASOVATI. Nato je še zastopnik rudarske oblasti ing. Pehani pritisnil in pod tem pritiskom so spravili delegate do tega, da so glasovali za znižani proračun. Nato jih je še predsednik Štruc (JSDS) smešil, češ, kje ste pa sedaj dobili pooblaščen je od delavstva!
To je teroriziranje rudarskih zaupnikov in teroriziranje vsega rudarskega proletariata!
Bernot, ki blati Sovjetsko Unijo, ker ne 'dopušča kapitalistom in vsem sovražnikom, da jo rušijo, ki je proti terorju nad buržuazijo, je pogazil proletarsko demokracijo in po socialpatriotsko uvedel teror nad delavstvom.
»Proletarska demokracija« je na jeziku Bernota prazna fraza. Sedaj je jasno, zakaj da je proti terorju nad buržuazijo — zato ker je za teror nad proletariatom,
To lahko uvidijo sedaj vsi proletarci v JSDS! RUDARSKI PROLETARIAT NAJ PA POVE SVOJE MIŠLJENJE O LJUDEH, KI MU NALAGAJO DAVKE KAR TAKO PREKO NJEGA, NE DA BI GA VPRAŠALI IN TAKO, DA TERORIZIRAJO NJEGOVE ZAUPNIKE!
BERNOT ODKRITO PRIPOROČA TEROR NAD DELAVSTVOM.
Gornji članek je bil napisan že za prejšnjo številko »Enotnosti«. Medtem pa je izšel »Naprej«, ki naravnost potrjuje vse, kar smo zgoraj napisali.
V	Velenju je lokalni načelnik II. skupine M^r-tinšek (bern.) sklical za 11. marca sestanek, na katerem se je razpravljalo o sklepih občnega zbora in je bila sprejeta resolucija (objavljena v zadnji »Enotnosti«), ki izreka trem zaupnikom nezaupnico, ker so kršili sklepe in navodila velenjskih rudarjev, ter zahteva od njih, da odstopijo svoja mesta namestnikom. To resolucijo je na sestanku utemeljil s. Polanc takole: »Ali zaupnik lahko dela po svoji glavi proti vaši voiji, ali pa mora delati po voiji delavstva in v sporazumu z njim? Nato je izjavil Martinšek: »Predno bom odgovarjal, bom dal to resolucijo na glasovanje, da ne bi kdo mislil, da hočem svojo zaupniško dobo podaljšati.« Ko so skoro vsi (razen dveh ali treh) navzočih rudarjev dvignili roke za nezaupnico, je Martinšek kon-štatiral, da je soglasno sprejeta, nato je šele popravil, da je večina za to. Rudarji so se razšli v prepričanju, da se bodo ti trije zaupniki pokorili volji ogromne večine kompetentnega sestanka.
Toda — kaj čitamo v »Napreju«? Da bo 25. t. m. v Velenju ponovno zborovanje. Bernot piše: »Popolnoma pravilno ?o nastopili ti trije zaupniki, ko so odklonili zahtevo, da bi položili mandate. Mandator je dolžan delati po svoji vesti, ne pa po željah posameznih (!) volilcev. Pa tudi če bi vsi volilci brez razlike kričali proti njemu, ker jim je kdo napačno razložil mandatarjevo delovanje, bi ne bilo prav, če bi v takem trenutku takoj vrgli puško v koruzo, namesto da počakajo (!), da volilci spoznajo dejanski stan.«
Cujte, delavci! Zaupnik naj dela po svoji vesti, t. j. po svoji glavi in volji, ne pa po volji in željah mase, volilcev! Zaupnik lahko proti volji delavstva samolastno podaljša svojo zaupniško dobo in čaka, (do kdaj?) da delavstvo spremeni svoje mišljenje o njegovem delovanju! Zaupnik lahko gazi voljo delavstva, če misSi, da ima on prav! Zaupnik torej ni posameznik, ki ga je delavstvo izvolilo, da izvršuje njegovo voljo, temveč je mali bog, ki ga volja delavstva ne briga več!
To je teorija terorja nad delavstvom. To je ona teorija, ki so jo Kristan, Čobal, Svetek in Arh izvajali in s tem delavski pokret ubijali. In to teorijo danes naenkrat zagovarja Bernot! Kako daleč je padel! Pogazil je »načelo javnosti« in načelo proletarske demokracije in začel nastopati za teror nad delavstvom!
Sodrugi delavci v JSDS! Vaša dolžnost je sedaj, da obsodite take »voditelje«, ki so vam leta in leta eno govorili, nato pa čez noč začeli delati in govoriti ravno nasprotno! Vprašajte jih. ali vas smatrajo za popolnoma nerazsodne ljudi, ki se puščate vleči za nos! Povejte jim, da so oni zaradi vas tu, ne pa da ste vi material za njihove eks-
perimente! Nastopite odločno za proletarsko demokracijo in ne dopuščajte več, da bi vas taki »voditelji« umetno izolirali od proletarcev-dekalistov!
Razmislite, sodrugi, to našo odkrito besedo in storite, kar zahtevajoJnteresi delavskega gibanja! »Pustimo kapital pri miru in pomagajmo si samo s tem, kar nam kapital prostovoljno daje!«
Iako bi lahko v enem stavku izrazili ono malomeščansko idejo »samopomoči«, ki jo Bernot danes v 1. 1928 priporoča proletariatu Slovenije. Ta ideja »samopomoči« ni nič novega, kajti to idejo so vedno in vsepovsod kapitalisti priporočali delavstvu »kot edini izhod«, samo da bi ga zadržali od boja proti sebi in proti svojim profitom. Tako se nam kaže Bernot kot lakaj in agent kapitalizma, ki delavstvo roti, naj pusti pri miru interese buržuazije in naj raje samo obdavči svoje gladne mezde! Ničesar ne spremeni na tem stvarnem očitku, če tudi bi bilo tako, kot mislijo nekateri njegovi pristaši, da on nevedoma dela to napako, da se ne zaveda, kaj govori in da ne vidi, kaj dela.
V	štev, 11. »Napreja« Bernot sam celo pove, zakaj da se je odpovedal razrednemu boju proti kapitalu: »Ker se brez denarja ne da izvršiti noben program (!) in ker je pri sedanji razcepljenosti absolutno nemogoče računati, da bo kapital ali država kaj prispevala za odpravo brezposelnosti, je samopomoč edina pot.« Iz tega stavka bi logično sklepali prvič, da bi po Bernotu samopomoč ne bila edina pot, če bi ne bilo take razcepljenosti in če bi bil delavski razred močnejši, ker bi potem s svojo močjo prisilil kapital in kapitalistično državo, da prispeva. S tem se je Bernot z eno nogo postavil na naše stališče »Kdor ima moč, odločuje!«, ki smo ga zastopali nedavno proti njegovemu načelu »Kdor plača, ta odločuje!«. Drugič bi iz gornjega stavka nadalje sklepali, da je glavna naioga odpraviti razcepljenost, ki je po Bernotu kriva, da je delavstvu odprta danes kot edina (t. j. zasilna) Pot samopomoč. I retjič sledi iz navedenega stavka, da obstoji samopomoč v tem, da delavstvo živi naprej z danimi sredstvi, ne da bi si kaj več izvojevalo od kapitala ali kapitalistične države.
Namesto vsega tega, pa Bernot v svoji kon-fuznosti v prihodnjih dveh stavkih pripoveduje zopet nekaj čisto drugega, nasprotnega. Pravi: »Samopomoč je pa tudi tista pot, ki jo uči K. Marks.« Katerega Marxa pa misli Bernot? To bi bilo že preveč nesramno, da bi K. Marxa, velikega utemeljitelja revolucionarne teorije, razrednega boja in diktature proletariata, predstavljal kot buržu-aznega lakaja, ki pripoveduje delavstvu o — »samopomoči«!? Vendar res izgleda, da Bernot misli tu na K. Marxa in v tem oziru zasluži, da ga imenujemo nesramnega falzifikatorja! Pa pustimo zaenkrat to! Medtem ko je prej dejal, da je samopomoč zasilna pot. mu je sedaj že idealna in se v svoji nesramni ignoranci sklicuje na avtoriteto Marksa, V nadaljnjem stavku pa imenuje samopomoč — »edini izhod iz žalostne in skrajno škodljive razcepljenosti«. Medtem ko mu je prej bila razcepljenost vzrok, da se loteva samopomoči in da jo priporoča, je sedaj celo stvar obrnil in pravi, da mu je samopomoč sredstvo, da odpravlja razcepljenost.
Tako torej Bernot skuša zabrisati svojo popolno odpoved razrednemu boju — mislimo pa, da je ta konfuzija preveč prozorna, da bi delavci ne videli skozi.
KAJ PA RPD?
Pa si oglejmo še malo natančnejše to »samopomoč«, o kateri zatrjuje »Naprej«, da bo »odpravila bedo«, »odpravila brezposelnost« in »nas izpeljala iz razcepljenosti«. Zakaj naj obdavčimo svoje gladne mezde? Kaj bomo od tega imeli? Kako si bomo s tem zboljšali svoj položaj?
Rudarska Posredovalnica Dela je po zatrjevanju Bernota ona dolgo pričakovana inštitucija, ki bo sedaj omogočila, da bo imel rudar odslej v II. skupini »ne le papirnato, ampak tudi resnično zaščito.« Po natančnem pregledu § 3., ki govori o namenu RPD, vidimo, da ta RPD predstavlja skrahirani Bernotov »Skupni dom«, samo s to razliko, da mu manjka političen program in pa da je prisilna organizacija.
RPD je nekaka zmes strokovne organizacije, delavske zbornice in borze dela, konsumne in produktivne zadruge, hipotekarne banke in hranilnice, statističnega urada in izobraževalne organizacije —-, obenem pa ne nadomestuje ne eno ne drugo ne tretje, najmanj pa še strokovno organizacijo, ker se za razmerje med delom ia kapitalom ne briga in nima namena, ščititi delavca pred izkoriščanjem po kapitalistih in njih družbah.
Torej pravi zmešani »Skupni dom«, kakršen
Prvega Maja mora počivati delo v vseh rudnikih, delavnicah in obratih!
Bratko Kreft:
Maksim ClorkiS.
OB NJEGOVI ŠESTDESETLETNICI.
27. marca dokonča Maksim Gorkij šestdeseto ieto svoiega življenja. Rojen v na pol proletarski, malomeščanski rodbini, zgodaj osirotel, se je do svojega 25. leta klatil kot bosjak po Rusiji, Romuniji, Kavkazu. Bil je eden izmed številnih, ki jih vsak dan izvrže produkcijski proces meščanske družbe iz svojega, kroga. Na cesto jih vrže, v brezup, v brezposelnost, tudi v smrt. Največkrat. Mladi Aleksej Maksimovič Pješkov, kakor je Gorkega pravo ime, je prehodil všo težko pot izvrženega človeka, nešteto služb preizkusil, živel med tatovi, faloti, morilci, med samimi »bivšimi ljudmi«. Bil je njihov tovariš, enak po krvi in duši. L. 1888 je obupal, si pognal kroglo v prsa. Pa mu nfi bilo sojeno umreti. Ozdravel je in 1. 1893 že nastopil svojo pisateljsko pot. Zgodilo se je nekaj nečuvenega. Človek, ki ga je vladajoča družba zavrgia, tat, falot, capi«, klatež, in kolikor še je vseii tistih imen, s katerimi oziiačuje rfteščanska družba ljudi, ki jih spravi sama na tako pot, je prijel pero v roke in začel pisati o življenju trpljenj« najbolj zaničevanih, najbolj ponižanih. »Iz najglobočjih in najnižjih globin sem se vzpel navzgor, da šem resničen glasnik nizkotnega življenja, ki so mu odrekli luč in solnce; dosti dolgo sem bil tovariš onih, ki tiče v močvirju in ki so me pustili navzgor, da izpričujem o njihovi bedi. Revščina me je vzgojila velikega, glad je glodal na meni, preziranje, spremljevalec bednih, me je tlačilo k tlom. V rezki ruski zimi sem moral drgetat? kuga me ie ovevala s svojini smrtonosnim dihom in najumazanejše prikazni življenja so šle mimo mene...« T;tko je zapisal pred tridesetimi leti v svoj življenic-pis iii danes stoje pred nami dela njegova, ki izpričujejo, potrjujejo njegovo izpoved in cilj njegovega življenskega deja. Postaviti se za ponižanega človeka, razgaliti krivice, 'klicati k uporu, k svobodi, k odrešenju.
Ruska literatura, ki je bila že takrat resnična slika propadajočega intelektualnega meščanstva, je z njegovim nastopom sprejela novo življenje, novo vero, ki jo je oznanjeval bivši bosjak. Prinesel jo je iz stepe, iz beznic, iz nižin življenja. To je bila vera v človeka, vera v bodočnost. Nič se ni ustrašil temnih in mračnih globin življenja. Pogumno je sredi močvare, ki jo proizvaja kapitalizem, stopil v vrsto proletarskih borcev^ L. 1905 ob prvi revoluciji ga vrže carizem v zloglasno petropavlovsko ječo in ga hoče usmrtiti. Reši ga samo protestna akcija vsega kulturnega sveta. Še istega leta vstopi v redakcijo lista »Novo življenje«, glasila levega krila ruskih socialdemokratov-boljševikov. Bivši anarhist bosjak je v marksizmu našel trdna tla, svetovni nazor, ki mu je bil kot borcu zoper kapitalizem in carizem potreben. To je priznal celo nemški meščanski literarni zgodovinar Luther. Od tistega časa pa do danes je njegovo življenje tesno zvezano s pokretom rilskega kakor svetovnega proletariata.
»Ni samo to občudovanja vredno v našem bivanju, da je na njem ležeča plast živalskega prostaštva tako debela in plodovita, temveč, da skozi to plast vendar poganja nekaj svetlega, zdravega, stvariteljskega, nekaj dobrohotnega, človeškega, kar nam daje vero, da je tudi nam usojeno prerojenje v svitlo in čisto človečnost.« Tako pravi v »Detinstvu«. Ali ni to ista vera, ista misel, ki jo je povedal Ivan Cankar: Prijatelj, globlje poglej! Ali ne vidiš, odkod te nove sile? Življenje se drami v nižavah, ki so spale. Oči se odpirajo, iščejo moči, roke se iztegajo, iščejo ciljev. Kaj zato, če prihaja pomlad v viharju in povodnji! Iz te črne naplavine bo vzklila bujna rast!
Poleg številnih njegovih povesti, romanov in dram, je »Mati« (roman, preveden tudi v slovenščini) visoka pesem trpeče delavske žene, ki po smrti svojega pijanega moža vstopi v revolucionarno gibanje, dokler je
končno ne zaseže caristična policija. V drami »Na dnu«, ki mu je pripravila svetovni sloves, nastopajo bivši njegovi sopotniki iz bosjaškega življenja. Poleg "povesti, katerih nekaj je tudi izšlo v slovenščini, imamo preveden še roman »Toma Gordjejev«. V drami »Sovražniki« prikazuje borbo proletariata s kapitalizmom. Med obema vlada večno sovraštvo, dokler kapitalizem ne pogine, premagan od proletariata. Ni mogoče v kratkem članku povedati vsega, kar je Gorki do danes spisal. Buržuazija ga skuša vedno kompromitirati s svojimi podtaknjenimi članki, češ, da je v nasprotju s Sovjetsko Rusijo, da je v prognanstvu v Italiji, kjer se v resnici samo zdravi. Te klevete je odločno zavrnil ob priliki desetletnice ruske revolucije, ko je objavil svoj pozdrav tej mogočni stavbi svobodnega ruskega proletariata. Kot vsak zaveden proletarec se zaveda, da je še treba veliko dela v7 Rusiji, da še ni vse tako, kakor bi moralo biti. Občuduje pa kljub temu že izvršeno delo, ko pravi v omenjenem pismu: »Stvaritelja sedanjega ruskega življenja poznam že iz mladosti. Najprej je bil pretepen mladič, pastorek strašnega ruskega življenja, nato je romal preko revolucionarne illegalnosti v ječo, v prognaratvo, nato izvedel mogočno revolucijo, ki je v resnici pretresla sedanji svet in ga bo pretresala, dokler ga ne uniči. Tri leta je vodil državljansko vojno. Nato se je podal k najtežjemu delu: na vpostavitev uničenega ruskega gospodarstva... Ni krasnoslovec, ni bogoiskatelj, ampak izvrsten, pošten delavec, ki je odklonil vse laži starega sveta in pogumno vsekal pot, ki vodi k svobodi... Moje veselje in moj ponos je nov ruski človek, ustvaritelj nove države. Sodrug! Vedi in veruj, da si najpotrebnejši človek na svetu! S svojim podrobnim delom si začel ustvarjati nov svet. Uči se in uči!«
Tudi nam je povedal svojo besedo in vsem proletarcem, ki se bore. Nam, ki v teh dneh mislimo na strašno mučeno žrtev reakcije, na sodr. Vulča in na vse tiste, ki so že padli in ki še bodo morali pasti pod režimom Glavnjače, je zapisal Gorki lepe besede v svoji Pesmi o sokolu: »Blaznosti hrabrih pojemo mi slavo!
Blaznost hrabrih glej modrost življenja! O smeli sokol!
V	boju z vragi ti je iztekla kri... A pride čas in kaplje tvoje rdeče krvi zažarijo kot iskre v mraku življenja in zažgejo, mnogo smelih src z blaznim hrepenenjem do luči in svobode!« Tako je zapisal o ptici sokolu, ki se je bšia s sovražniki in pogumna padla. Kaplje krvi slovenskega proletariata naj v delu za bodočnost prav tako zažarijo, da bodo prisvetile svobodo delovnega ljudstva. S to mislijo in s podkrepljenim delom v naših vrstah proslavimo mi, slovenski proletarci, šestdesetletnico našega sodruga Maksima Gorkega.
Naksi&fia dsrkega SCHetrsk©
PROSLAVA 60 LETNICE MAKSIMA GORKEGA.
Pozivamo vse sodruge in sodružice, da se udeleže proslave 60 ietnice sodr. Maksima Gorkega, ki se vrši v Ljubijani v PONEDELJEK, 26. MARCA OB POL 8. URI ZVEČER V VELIKI DVORANI MESTNEGA DOMA. (Z istim sporedom se vrši proslava na Viču v Zadružnem domu že v soboto, 24. marca ob pol 8. uri zvečer. Vičani, vsi na to proslavo!) Spored: 1. Književnik Bratko Kreft, predava o življenju in delu Gorkega. 2. Recitacije iz Gorkijevih del. 3. Sodeluje delavski pevski zbor »Cankar«. Za vstopnino se bodo prodajali rdeči nageljčki. Sodrugi in sodružice! V PONEDELJEK ZVEČER VSI V MESTNI DOM.
MAKSIMA GORKEGA 6O-LETNICO proslavi »Svoboda« Vič v soboto 24. marca ob pol 8. uri
zvečer v Zadružnem domu po sledečem sporedu:
1.	Književnik Bratko Kreft predava o življenju in delu Gorkega. 2. Recitacije iz dela Gorkega: a) Odlomek iz romana »Mati« — Franja Klinčeva; b) »Nekdaj v jeseni« — Berkopec; c) »Od kod so modre iskre po stepi« — Šeško; d) »Pesem o sokolu« — Bitežnik Stanko. — Za vstopnino se bodo prodajali rdeči nageljčki. — 24. marca vsi Vičani na to proslavo!
nikjer na svetu ne obstoja, ker so se vsi taki poizkusi ze zdavnaj izkazali kot praktično neekonomični in brezkoristni ter kot direktno škodljivi delavskemu gibanju, ker odtegujejo njegove energije razrednemu boju.
Ta RPD bi bila nekaka »Madclien fiir alles« (dekla za vse) v rokah nekaterih. Ti bi lahko nekaterim »po svoji vesti« dali podporo, drugim ne, tu lahko tam, kjer bi jim bilo v interesu, napravili nekaj konzumu podobnega, drugod zopet ne, bi lahKo svojim pristašem dajali hipotekarni kredit, drugim pa ne itd. itd. Kaj bi torej iz te RPD nastalo, si je lahko misliti: Koristi za nekatere posameznike in za stranko, ki ima glavni odbor II. skupine, plačevati pa bi morali vsi rudarji,
Kaj pa za maso rudarjev?
Ali bi RPD mogla omiliti brezposelnost? Kdor to misli, zapada iluziji! Brezposelnost ustvarja kapitalistična gospodarska kriza in je s tako »samopomočjo« ne bomo mogli omiliti, da bi se kai poznalo.
Ali bi RPD mogla omiliti bedo brezposelnih? Da! To bi mogla storiti z dajanjem brezposelnih in potovalnih podpor in z zaposlevanjem. To bi pa mnogo bolj uspešno v prospeh vseh rudarjev vršila strokovna organizacija rudarjev, ki bi bila obenem njihovo orožje v boju za zboljšanje njihovega položaja, kar RPD biti ne more in tudi noče. No, če bi RPD omejila svoj namen na to, da daje biezposelne in potovalne podpore in posreduje zaposlitev, ter tako bila nekaka rudarska Borza dela, bi najprej mogla in morala zahtevati zase vsaj en del prispevkov, ki jih rudarji plačujejo DZ in vse one prispevke, ki jih plačujejo rudarji že leta in leta »fondu za brezposelnost« v Belgrad, ne da bi Gd njih kaj imeli in bi mogla in morala daije takoj zahtevati od I. skupine (podjetij), da prispeva polovico v ta humanitarni namen. Ne!, je rekei Bernot, temveč rudarji naj sami plačajo. Podjetniki že skušajo delati v javnosti vtis, da kljub težkim časom njihovi rudarji ne živijo preveč slabo, ker bodo gradili iz prihrankov konzume, hiše itd. Zato so tudi kapitalistični časopisi (»Slovenec« še pred občnim zborom II. skupine) to »samopomoč rudarjev tako toplo pozdravili. Na tak način ustvarjati fond za brezposelne rudarje, da enostavno rečemo, dolžnost rudarjev je, da brezposelnost, ki jo kapital dela, sami nosijo in da niti ne dvignemo zahteve, ki je za vse ljudi opravičena, da vanj prispevajo tudi kapitalisti in država — to je udarec po rudarjih, po njihovih interesih pred vsem delavskim razredom in pred vso meščansko družbo.
RUDARSKI PROLETARIAT SLOVENIJE IMA DOVOLJ TEŽKIH IZKUŠENJ, NI MU BIL POTREBEN ŠE TA UDAREC IN NI MU POTREBNA ŠE ENA IZKUŠNJA S PRISILNIM SKUPNIM DOMOM — RPD!
DOKAZATI MORA DA RAZUME SVOJ POLOŽAJ IN SVOJE NALOGE ZA ZBOLJŠANJE SVOJEGA POČ.OŽAJA S TEM, DA ZAVRNE IN ODBIJE TA UDAREC IN DA SI ZAČNE GRADITI SVOJO STROKOVNO BO-JEVNO ORGANIZACIJO, KI BO PRIBORILA RUDARJEM RESNIČNO ZBOLJŠANJE POLOŽAJA IN JIH ZAŠČITILA PRED GLADOM!
POMOČ JE LE V RAZREDNEM BOJU, NE PA V ODPOVEDI OD NJEGA!
Rusija vojni — kapišaiisiiin@ države za volno.
Buržuazija se zaveda, da milijonske mase delovnega ljudstva še niso pozabile na strahote svetovne vojne in da niso za vojno. Da bi prikrile med masami svoje imperialistične vojne priprave, so kapitalistične države pri društvu narodov ustanovile »razorožitveno komisijo«, ki z velikim pom-pom dela že več let, brez vsakega resnega rezultata. Pri vsem govorjenju o »razorožitvi« se vse kapitalistične države oborožujejo na suhem, v zraku in na morju in niti društvo narodov, niti raz-orožitvena komisija niso ukrenile ničesar, ko so velike imperialistične države z orožjem pobijale osvobodilne boje narodov v Maroku, na Kitajskem, v Siriji, v Nikaragui itd.
Popolnoma pa so se razkrinkale vse kapitalistične države že lansko leto, ko so v društvu narodov odklonile predlog Sovjetske Rusije za takojšno popolno razorožitev (glej članek v novemberski štev. »Enotnosti«) in ponovno so delegati kapitalističnih držav pokazali svojo pravo barvo na sedanjem zasedanju razorožitvene komisije. — Delegat USSR s. Litvvinovv je v svojem govoru kon-statiral, da so kapitalistične države šle doslej vedno preko resnih predlogov USSR za razorožitev, za preprečenje imperialistične vojne. S. Litwinow je pokazal, da je tudi edini predlog, ki je izšel iz kapitalistične strani, s strani danske vlade, tak, da bi morala Rusija svojo armado še povečati za 175.000 mož, če bi se hotela »razorožitvi« po danskem predlogu, ki predlaga, da bi imele države na 1 milijon prebivalcev samo 5000 vojakov. — »Leta in leta se samo govori v tej komisiji, niti za eno puško pa še ni bilo radi teh razprav zmanjšana oborožitev, pač pa vse države tekmujejo v novem oboroževanju. USSR je za popolno razorožitev in ni nobeno nasprotje s tem, če imamo danes tudi mi vojsko. Mi jo moramo imeti radi vas. Imamo pa sorazmerno mnogo manj aktivnega vojaštva, kot druge države, čeprav je še precejšen del našega ozemlja zaseden (Besarabija). Pripravljeni pa smo takoj odpustiti celo našo vojsko, če storite vi isto! Če mislite, da ne morete takoj izvesti popolne razorožitve, pričnimo tako, da bo vsaj v 4 letih razorožitev izvršena in da bo že prvo leto vsaka svetovna vojna onemogočena.«
In kakor pred 4 meseci, je bil tudi sedaj predlog USSR odklonjen in pod krinko »razorožitve« se kapitalistični svet oborožuje naprej in pripravlja nov svetoven pokolj.
VUKIČEVIČ-KOROŠEC PRIPRAVLJATA ODKRITO DIKTATURO ,RADIČ-PRIBIČEVIČ PA KLIČETA: »ŽIVELA VOJSKA!«
Vladne meščanske stranke, radikali in kleri-kilci nalagajo delovnemu ljudstvu neznosna davčna bremena, skrbijo za profit kapitalistov na račun delavcev in kmetov, opozicionalne stranke Radič-Pribičevič pa kričijo po shodih: Živela vojska! Za kapitaliste in vojne dobičkarje delajo vladne in opo-zicijonalne meščanske stranke, zato proč z njimi naj živi zveza delavcev in kmetov.
LJUBLJANSKI OBČINSKI SVET
V	petek 23. marca 1928, ob 6. uri popoldne se vrši javna občinska seja, na kateri se bo začelo razpravljati o občinskem proračunu. Delavci, udeležite se seje, vsak ima pravico poslušati na galeriji.
Za konsolidacijo delavskega gibania.
Odkod mrtvilo in ravnodušnost med proletariatom?
V	tem izredno važnem vprašanju vlada pri nas še velika nejasnost in konfuzija. Iz odgovora na to vprašanje šele moremo prav in konkretno začrtati naše naloge, saj nam gre zrevolucioniranje proletarskih mas, za njihovo združitev, organiziranje in mobiliziranje za razredni boj. Kako bomo to nalogo izvršili, če ne vemo, iz katerih vzrokov so danes pri nas široke proletarske mase tako pasivne in apatične in zakaj sledijo meščanskim strankam itd.? S tem vprašanjem se hočemo tu enkrat temeljitejše pečati.
Vsi se še spominjamo na prevrat 1. 1918 in na obedve leti 1919 in 1920, Mogočen revolucionarni val je zajel široke delavske in kmečke mase, ki so začutile svojo moč in silo. Rastel je od spodaj navzgor. Niso delavske organizacije iskale članov, temveč delavci so iskali organizacij. Niso voditelji in agitatorji iskali pristašev, temveč delavci in kmetje so iskali voditeljev in agitatorjev. Štiriletno klanje in trpljenje, razpad nekdaj mogočne Avstrije, glas ruske revolucije — na teh treh temeljih se je razmahnila elementarna nezadovoljnost delavskih in kmečkih mas z vso to zločinsko kapitalistično družbo, s kapitalističnimi strankami, s cerkvijo, skratka z vsemi stebri te družbe. Sejati med mase poguma in navdušenja ni bilo treba, obojega je bilo dovolj v njih. Mase so čutile in spoznavale, da njihova združenost, njihova organiziranost predstavlja ogromno moč. To revolucionarno razpoloženje ni objelo mas samo pri nas, temveč po vsej Evropi, tako v Nemčiji kot v Italiji, v Bulgariji kot v Franciji. Mase delavcev in kmetov so imele občutek, da se bo zdaj zdaj stavba kapitalistične družbe zrušila v prah in da zdaj zdaj nastopi nekaj novega, boljšega, nekaj, kar ne bo v interesu grofov, generalov, kapitalistov, oderuhov in špekulantov, temveč v interesu delavcev in kmetov ...
Tedaj ni bilo treba govoriti o letargiji in apatiji mas, ker je ni bilo!
Tedaj je bilo treba le te zrevolucionirane mase povesti v odločilno razredno.bitko. Cegava naloga jc to? To je naloga proletarske stranke, najbolj zavednega, najbolj odločnega in najbolj požrtvovalnega dela delavskega razreda. In te proletarske stranke tedaj ni bilo.
Saj je bila socialdemokracija! Da, bila je — toda kot žalosten oportunističen spaček: podredila se je buržuaziji, klicala z njo vred »Konsolidirajmo (kapitalistično) državo!«, poslala je svoje največje »voditelje« na ministrske sedeže, bremzala je vse »nevarne« akcije proletariata in mislila samo na to, koliko poslancev bo dobila pri prihodnjih volitvah in koliko ministrov v novi vladi. Namesto, da bi bila avantgarda proletariata v njegovem boju proti buržuaziji, je postala ekspozitura buržuazije v proletarskem gibanju. V taki revolucionarni situaciji in ob taki slabosti kapitlizma, kakršne si ruski proletariat oktobra (novembra) 1917 še sanjati ni mogel, je socialdemokracija zadrževala in zadržala mase od revolucionarne poti in se udinjala buržuaziji.
Ta pomeščanjena in izdajalska »delavska« stranka je morala razpasti. Proletarske mase so enotno stale bolj levo od vseh voditeljev, kajti one so enotno stremele po revolucionarnem delu, medtem ko si voditelji tako desničarji in centrumaši kot levičarji še niso bili na jasnem, ali naj ostanejo skupaj in* kako naj se'razidejo. V tej meri je bila socialdemokracija z oportunizmom zastrupljena. Mase so šle vedno boj na levo in vlekle delavsko stranko za seboj in v momentu razkola spomladi 1920 je stal ves proletariat za levico.
Tota buržuazija se je bila že s pomočjo socialdemokracije dovolj konsolidirala in iztegnila je roko za udarec po proletariatu. Železničarski štrajk v aprilu 1920 je bil prvi poraz in tudi že odločilni poraz tega revolucionarnega vala pri nas.
Delavske mase neoborožene, nepripravljene za za vsak boj. so šle v tisočih in tisočih na Zaloško cesto, da protestirajo in demonstrirajo. V obrambo »miru in reda« meščanske demokracije je poslala buržuazija žandarje z nalogom, naj streljajo v demonstrante. Padli so streli, padle so žrtve ... Buržuazija je začela brezobzirno strahovati, začel je pohod belega terorja.
Proletariat Ljubljane in z njim proletariat Slovenije je bil poražen na Zaloški cesti. V mase je prišlo čuvstvo poraza, dvoma strahu, nemoči. Začelo je upadati revolucionarno razpoloženje, navdušenje, pogum. Nastopila je depresija. Predstava revolucionarnega dela, prej v proletarskih masah jasno in enotno občutena, se je razblinila. V nastali paniki so zopet utrdili svoje povsem porušene postojanke med masami socialpatriotje Kristani. Kocmurji, Uratniki, Bernoti itd., ki so šli med delavstvo povečati paniko in strašiti: »Ali vidite? Samo
žrtve in nobenega uspeha! Mi smo za uspehe brez žrtev! Ne z glavo skozi zid!«
Za tem prvim udarcem je prišel drugi udarec: Obznana. Za tem drugim porazom nov udarec: Zakon o zaščiti države. Proletariat Jugoslavije je stal tu brez moči za kakršenkoli odpor, brez vsake odporne sile.
Korenine današnji letargiji in apatiji proletarskih mas Slovenije so v porazih na Zaloški cesti, ob obznani in ob zakonu o zaščiti države. Ti porazi niso bili spremljani samo z zmanjševanjem odporne in bojevne sile proletariata, temveč z razočaranjem nad perspektivami (izgladi) delavskega gibanja sploh. Mase niso samo dobile čuvstva, da sedaj ne morejo zmagati, temveč so izgubljale sploh vero v svojo stvar, vero v to, da se da z bojem doseči, kar želijo, izgubljale so zavest, da je mogoče premagati kapital. Kapitalizem je zopet stal tukaj močan, oborožen in rešpekt pred njim je narastek
Tak je naraven tok razrednega boja. Treba ga je razumeti. Kapitalizmu se je posrečilo odbiti in razbiti prvi revolucionarni val. Proletarski boj proti kapitalizmu ne more zmagati v enem revolucionarnem valu. Njegov boj narašča in pada kot Plima iii oseka. Tako je bilo v Rusiji, tako je pri nas in drugod.
Nastopila je mračna doba reakcije. Teror nad revolucionarno avantgardo, zatiranje delavskih organizacij, tiska, vseh svoboščin. Ofenziva kapitala jemlje proletariatu pridobitev za pridobitvijo, v zvezi z gospodarsko krizo buržuazija vedno bolj obrezpravlja in zasužnjuje delavstvo. Pritisk režima ojačenega in brezobzirnega, pada tudi na duše. Nastopa demoralizacija, upada pogum; širi se malosrčnost, množe se uskoki... Tako kot po 1. 1905 v Rusiji, ko je carizem premagal prvo revolucijo, le da igrajo naši menjševiki (socialpatriotje kot agenti režima neprimerno bolj gnusno vlogo). (Glej uvodnik v 50. štev. lanske »Enotnosti« pod naslovom »Pogum in vztrajnost sta nam danes nad vse potrebna«.)
Vsi poznamo to dobo, vsi vidimo letargijo (mrtvilo) delavskih in kmečkih mas. Po porazih je nastal nasprotni proces: Medtem, ko so se v revolucionarnem valu mase, ki so čutile svojo moč, hitro otresale iluzij in buržuaznega vpliva, ter postajale aktivnejše v razrednem boju — so iste mase sedaj; čuteč svojo nemoč, ponovno zapadale iluzijam in buržuaznemu vplivu in postajale pasiv-nejše.
Ali je v teh proletarskih masah izginil proletarski, revolucionarni instinkt?
Ne, ni zginil! Ne more iz njih izginiti želja po človeškem življenju, želja po svobodi! Toda zasule so ga malomeščanske iluzije. Pod pepelom teh iluzij pa tli iskra razredne zavesti še naprej!
V	delavskem razredu, v vsakem delavcu sta dva nasprotujoča si elementa. Na eni strani imamo konservativni element, ki temelji na starih navadah in predsodkih, nacignalističnih, verskih, na vplivu malomeščanske ideologije, na raznih malomeščanskih iluzijah, n. pr. o državi, »da stoji država nad razredi«. Na drugi strani stoji revolucionarni element, ki temelji na izkušnji izkoriščanja v obratu, na izkušnjah razrednega boja, vojske itd. Ta revolucionarni element se mora boriti s pritiskom podjetnikov, podjetniškim terorjem, strahom pred nevarnostmi in preganjanjem, belim terorjem, z dvomi v moč proletariata itd.
Prirodno je, da po težkih porazih nastopajoči divji reakciji, policijskemu in podjetniškemu terorju nemoči delavskih organizacij, odgovarja pasivnost mas, malodušje in nevera, letargija in apatija, zastrašenost, da, prava hipnoza zastrašenosti.
Kako dolgo bo ta depresija in pasivnost mas še trajala? Nočemo in ne moremo biti prerokovalci! Eno pa vemo: Da so delavske in kmečke mase zasužnjene in zatirane da obstoja in tli v njih proletarski revolucionarni instinkt, ki želi osvobo-jenja! Zato tudi vemo, da bodo ti instinkti privreli na dan, da je naša pot prava, da bomo na tej bo-jevni poti zbrali vse te mase in da bo naša stvar, ki je stvar vseh zatiranih, zmagala! Zato kljub tej letargiji mas , vanje verujemo in ostajamo pri njih, da živimo v njih, da oživimo v njih revolucionarne instinkte, vero v zmago, zavest in pogum!
Razredni boj proletariata gre v drugi obliki, z manjšo siio, pod neprimerno težjimi pogoji naprej. Kapitalizmu vedno bolj gorijo tla pod nogami, novi revolucionarni izbruhi zorijo. In v teh bo imel proletariat že izkušnje prejšnjega revolucionarnega vala in bo ž njimi oborožen mnogo boljše razumel svojo vlogo in svoje naloge.
Že nastopa, sicer zelo počasi, ampak vendar nastopa NOVO OŽIVLJENJE DELAVSKEGA GIBANJA v mednarodnem merilu in tudi pri nas. Tako kot je po poraženi ruski revoluciji 1. 1905 trajala temna doba reakcije in odstopanja proletariata dolgih pet let, nakar je po 1. 1910 na novo začelo oživljanje, ki je rastlo neverjetno počasi — kot piše Lenin.	(Drugi	del	članka prih.)
Kal pišeio delavd in kmetie!
ZA SKUPNO PROSLAVO PRVEGA MAJA.
so se izjavili že zadnjič delavci iz Guštanja, delavski zaupniki na strokovni konferenci v Ljubljani, pismeno so sporočili svojo zahtevo po skupni proslavi delavci iz Kamnika, Zagorja in Velenj.
V	vseh krajih, v vseh obratih naj se takoj sporazumejo delavci medseboj za skupno proslavo in preko volje in sklepa delavcev tudi vodstvo SSJ ne bo mogli iti. Sklepe za skupno proslavo pošiljajte vsem listom v objavo!
IZ GUŠTANJSKE JEKLARNE.
Oprostite sodrugi okoli »Enotnosti«, da napiše tudi brezposelni delavec nekaj vrstic o razmerah jeklarne grofa Thurna na Ravnah. Ni še dolgo od tega, kar sem zapustil omenjeno tovarno, ampak vse mi je ostalo še v spominu.
Nisem eden tistih, kateri vsako malenkost namaže v časopis, ampak ker vidim, da se niti eden od delavcev ne upa obelodanati te škandalozne razmere, katere so se raspasle v jeklarni na Ravnah, sem primoran, ker me sili k temu moje sočutje do sotrpinov in moj revolucionarni odpor proti izkoriščevalcem, zato moram, da objavim resnico, da bode zvedela širša javnost; ker drugače si mislijo delavci po drugih obratih, da živijo delavci v Guštanju na Ravnah v paradižu. Ali temu ni tako. Tukaj je vpeljan v skoraj vseh oddelkih akordni sistem, kaj se pravi akord, to občuti danes vsak delavec na lastni koži, Nemec pravi: »Akord ist Mord« — in to je istina.
Delavci v tej priganjalnici ne delajo, ampak šintajo, če hočejo, da si zaslužijo toliko, da si morajo kupiti za obstoj koruzne moke in črnega kruha. Tisti pa, kateri si privoščijo nekaj boljšega, imajo pa toliko pufa pri trgovcih, da trgovcem že svinčniki zmanjkujejo. Torej sc dela in priganja kakor se menda malokje drugod, potem se pa kratkomalo odpusti po 100 delavcev iz službe. Pred kratkim časom se je menda namignilo obratnim zaupnikom, da namerava podjetje zopet nad 100 delavcev odpustiti, pod pretvezo, da ni naročil.
Faktično mi ni znano, koliko je resnice na tem, da ni naročil, mislim si pa, da je to le podjetniški trik. Odpustilo se bo 100 delavcev najbrže samo za nekaj časa, pozneje se jih bode zopet sprejelo, seveda za nižjo plačo. Dosedaj so se sprejemali skoraj brez razlike po Din 4 na uro, potem se jih pa bo najbrže po Din 3 na uro.
Tako bodo podjetniki sistematično spravili delavsko mezdo nižje in nižje. V nekaterih oddelkih je akord tako postavljen, da nekateri delavd niti po 4 Din na uro ne zaslužijo. Seveda se v kolektivni pogodbi drugače glasi, ampak kaj briga kolektivna pogodba podjetnika. Kazni so na dnevnem redu, kakor tudi dopusti, ali ne mislite si, da so dopusti plačani, ali kaj, to bi ja bilo preveč humano, evropejsko ali celo rusko. Najslabše so plačani in najbolj šikanirani delavci pri podkvah. Mojster v dotičem oddelku je narodnjak skoz in skoz. Slišal sem večkrat delavce med seboj: »pr moj duš, ali je to narodnjaštvo, če se slovenske delavce šikanira in priganja v prid nemškega kapitala?« Torej vi vsegamogočni so-kolaši in orjunaši, kaj porečete vi k tej delavski logiki?
Jasno, da podjetje še za enkrat rabi nekdajnega rdečkarja za priganjača.
Govori se celo, da jeklarna grofa Thurna sploh ne bo dolgo več obratovala, da se bo zgodilo, kakor se je nekdaj s tovarno v Prevaljah.
Vam pa delavci, kateri še nadalje ostanete v jeklarni grofa Thurna, svetujem, da se čim bolj poprimete strokovne organizacije, kakor tudi kulturnih in gospodarskih.
V organizacijah se boste razrednega boja udgoniat.etouž
V organizacijah se boste izvežbali za razredni boj, ker le potom razrednega boja boste prišli do socializma.
Predno pa končam, moram da pohvalim urednika »Enotnosti«, ker še najbolj zastopa delavske interese. Dosedaj sem bil stalen naročnik »Delavske politike«, odslej bon: pa povsodi nabiral naročnike za naš edini revolucionarni list »Enotnost«.
Delu čast In oblast.
R., grosser Falot.
Za konsolidacijo delavskega gibanja.
V »Enotnosti« je bilo že parkrat zapisano, da se uredništvo ne bavi z vsako neumnostjo, ki jo svet prenaša.
V 6. štev. »Enotnosti« sem ocenil po zaslugi vse naše delavske liste. Moja ocena pa je najbolj zabolela glasilo Delavske Zbornice za Slovenijo »Naprej«. — Nepoboljšljiv je ta listič.
Poskusimo to dokazati. »Naprej« je opozicijonalno glasilo odpadnikov iz SSJ ali vsaj tako bi moralo biti: Prepir je nastal pred nekaj leti med sprtimi oportunisti v SSJ radi plač, radi konsuma, radi dolgov itd, skratka, radi stvari ki nimajo z načelnimi vprašanji nič skupnega. Na primer. — Ali je Bernot boljši marksist odnosno socijalni demokrat od Uratnika? Ko sta svoje-
časno še reševala skupno pod eno firmo pšenično valuto in Kristanov konsum, ni ne enemu ne drugemu prišlo na misel, da se bosta kdaj prepiral zato, kako naj se socializem imenuje. Prav za prav pri »Napreju« res ne veste zakaj se prepirate! V D. Z. pravite, da ste v opoziciji, dosledno temu pa polnite »razen pondeljka in dneva po prazniku, vsak dan« svoje kolone z raznimi pravilniki, ki jih sklepa D. Z. in poročili o skupščinah in sejah. Radi tega nam je razumljiva Vaša zahteva, naj se vrše skupščine D. Z. vsaj vsak mesec. Gradiva vam manjka; za dnevnik ni to lahka reč, gradivo, ki se dobi pri D. Z. pa je lahko prebavljivo in kar je glavno, pri tem ni treba trpinčiti možgan s socijalizmoin in marksizmom.
V	uvodniku ene prejšnjih številk se oficijelno glasilo D. Z. huduje na »gosenice«. Svetujemo breznačelnemti in skoro bi rekli, nepismenemu dopisniku, naj se ne prepira s svojo senco. Povdarjamo. pa, da kar možakar prerokuje, se bo tudi zgodilo, in sicer v tem pravcu: Vsi oni, ki so se radi užaljenega samoljublja ločili od Kristana z zavestjo v srcu, ker ima Tone od socijalizma milijone, oni pa nič, se bodo polagoma sprijaznili z programom praktičnega socijalizma in se bodo vrnili v rojstno hišo Toneta. Drugi del značajnih in poštenih delavcev, ki vedo, da se pod kravjim repom skriva lahko samo par muh ter so poleg tega prečitali komunistični manifest, se bodo vrnili tja, kamor spadajo, to je k »Dekalistom«. S tem pa bo tudi konec breznačajne in brezprogramatične družbe pri JSDS. Ker se pa ob grobu rajnkega marsikaj med seboj odpusti, si bomo ob tej smrtni uri bratsko stisnili roke z prisego v srcu, da poidemo s podvojeno vnemo na delo, ker za proletariat Slovenije bo z JSDS zginil velik balast, ki je bil na potu njegovi konsolidaciji.
Za božjo nebeško voljo, kam pa pridemo s temi različnimi socializmi, ako ni drugih razlik med vami kakor to, da nekateri zaslužite mesečno nad eksistenčni minimum? Kam pa pride delavstvo, ako se bo za vsakega naročnika izdajala posebna bilanca in polnilo predale z gradivom, ki nima s socijalizmom nič skupnega? Ako nimate še za pol lista gradiva, pišite vsaj kaj smešnega, duhovitega, da se bomo vsaj smejali?
Kovinar.
POSLANO.
Gospod
Vinko Vrankar, oblastni tajnik SMRJ
v Ljubljani.
Ker je rok, ki ga je Vam stavil izvrševalni odbor delavskih zaupnikov na Jesenicah za preklic Vaših laž-njivih trditev dne 19. februarja t. 1., že dne 10 t. m. brez odziva potekel, Vas tem potom javno žigosam kot zavestnega lažnjivca, ter. s tem odstopam tožno zadevo javnosti, Vam pa priložnost, da si poiščete zadoščenja pri sodišču.
jesenice-Sava, dne 17. marca 1928.
Ravnik Franc, Delavski glavni zaupnik v tov.
KID na Jesenicah.
+ ZAGORJE. (Kako se natn godi pri podjetju S A. Birola.) 50 nas je moških in žensk. Nismo polno i zaposleni, samo 8 dni delamo v 14 dnevih. Plače so slabe, starejši imamo 30—32 Din dnevno, mlajši in ženske pa 20—26 Din na dan. Ker nam še od tega bornega zaslužka odtegujejo za bolniško blagajno, za delavsko zbornico (od katere nič nimamo) in še davek na ročno delo, nam ostane na 14 dni 220 ali pa po 150 Din. Pri takem zaslužku moramo seveda stradati, na obleko, perilo ali kaj takega pa še misliti ne smemo. .— Pa ni samo to! Tako lačne in zgarane nas bičajo še pazniki. Cela država in ves svet se zgraža nad Glavnjačo v Belgradu, nihče se pa ne zgraža, če paznik delavca do krvi prebatina. Pri nas je bil delavec Šifler •do krvi pretepen od paznika, ker ni po delu šel zastonj pazniku še drva cepit. Da slišimo vsak dan mesto pozdrava: »Barabe«, »Lenuhi butasti« itd., je menda že jasno, če nas bati im jo. — V kamnolomu se strelja in kamenje trči na cesto in na železnico. Doslej je moral radi varnosti ob času streljanja vedno stati na cesti delavec, da je opozarjal ljudi, da počakajo, dokler ne mine nevarnost, sedaj pa so ga reducirali. Sreski poglavar bi se moral zanimati za stvar in občina, ker, če se zgodi nesreča, kdo bo kriv? Čeprav se nam tako hudo godi, pa vendar trdno verujemo, da bo prišel tudi naš dan, ko bomo mi delavci v zvezi s kmeti tirjali ■obračun od kapitalistov in ko bomo »dobro plačevali in hudo kaznovali«. Vstanimo sužnji iz prekletstva...
Pisali vsi delavci obrata Birola.
+ TRBOVLJE. (Iz občine.) Ker se mnogo govori o nagradah, ki jih izplačuje občina, moram povedati, da jaz o nagradah nič ne vem. Vem pa, da cestni nadzornik nima 1500 Din, temveč 600 Din mesečnega pavšala. Pač pa ie stal 1. junij 90.000 Din. —• Pri dosedanji občinski	upravi	nisem našel napak, pač	pa	se Je
občina precej	zadolžila in se bo še morala,	če	hoče
dovršiti vsa dela, ki jih je započela. F. S.
+ TRBOVLJE. (Paznik Senegačnik toži »Enotnost«.) Radi dopisa v 8. številki »Enotnosti«: »Metode paznikov pri Dukiču«, je paznik Senegačnik vložil tožbo zoper »Enotnost*. Uredništvo ima sicer že dovolj prič, če pa kateri sodrug ali sodružica še ve kako stvar in je isto pripravljena potrditi tudi na sodišču, naj javi uredništvu »Enotnosti« ali	pa našim zaupnikom.
+ HUDA	JAMA.	Dne 18. marca 1928 sta	bila na-
padena v samskem stanovanju dva delavca in je bil eden težko ranjen. Drugi dan je hišnik odredil, da se morata postelji napadenih dati v podstrešje. Brez odloka ravnatelja — po svoji volji — je naju, ki sva bila napadena, vrgel hišnik iz stanovanja, dočim so napadalci ostali na stanovanju. Ali se ne zaveda g. hišnik, da velja tudi za samsko stanovanje Sdnevna odpovea in da je brez zaslišanja in brez odobrenja ravnatelja storil ta korak?? Radovedni smo, kaj poreče k temu g. ravnatelj? Ali bo tudi to potrdil? Prizadeta delavca.
LJUBLJANA. (Iz tobačne tovarne.) Mnogo ugibanja in govorjenja je‘v tej tovarni, kdaj se bodo razmere izpremenile, saj smo res v skrajno slabem položaju. Vendar je lahek odgovor: nikdar prej, dokler ne bo delavstvo začelo samo misliti s svojimi lastnimi možgani in začelo samo graditi boljšo bodočnost. Proletariat je bi! mnogokrat prevaran povsod in tako tudi pri nas. Vsa povojna leta nobenih pridobitev, a zgubili smo vse, ka smo prej pod mačeho Avstrijo že imeli. Naše današnje plače znašajo komaj 48% od predvojnih plač. Dobili smo pa reakcionarni delavski red, ki nam daje • samo dolžnosti, pa nobenih pravic. Za najmanjšo stvar dobiš prav občutno kazen. 10. marca smo imeli volitev obratnih zaupnikov. Naša lista je dobila 7 mandatov, klerikalna pa 9. Klerikalcem so dale večino delavke, moški delavci pa smo pokazali svojo zavednost. Zdaj ie čas, delavci in delavke, da se spametujete. Klerikalci so na vladi, a kaj je z obljubami, ko je bila SLS v opoziciji? Sedaj zahtevajte tisti, ki ste zaupali volilne kroglice SLS, da naj obljube izpolni. Neštetokrat smo brali v »Slovencu«: »G. Gosar za tobačne delavce« in spet »za tobačne upokojence; s 1. aprilom se sigurno izplača«, a še danes ni nič in tobačno delavstvo bo čakalo še mnogo 1. aprilov SLS in Gosarja. Tobačni delavci, dovolj smo šli nazaj, dovolj trpljenja in bede smo preizkusili, saj imamo najbogatejšega gospodarja, to je monopol, ki nese letno nad dve milijardi Din dobička. mi pa imamo najslabše plače in imajo še drugod, ko beležijo podjetja deficit, boljše plače. Čitali suro, da so. dali v finančni zakon člen, da se proti vsem od leta 1918 do letos ukine kazensko postopanje, če so goljufali in kradli pri monopolni upravi, a nam ne morejo dati niti toliko, kar je za golo življenje delavca potrebno. Vsi v solidarno, močno, razredno bojevno organizacijo, utrdimo naše vrste. Citajmo res delavski tisk. Delu čast in oblast!
+ DOBRUNJE. (Živahno delo »Svobode«.) Preteklo nedeljo je »Svoboda« priredila prvo predavanje s skioptičnimi slikami, ki je bilo zelo dobro obiskano.
Našim klerikalcem-glavnjačarjem pa naše delo ni po volji in pod vodstvom »brihtnega Tončeka« in »veselega Janeza« so prišli razbijati in izzivati. Izobrazba glavnjačarjev pač ne more biti drugačna. Izzivači so tudi obrekovalci. Govorijo, da je »Svoboda« fašistična organizacija, toda kdo naj jim verjame. — Naš dramatični odsek je 19. marca nastopil v Zalogu s prvo svojo igro »Srenja«, ki je poslušalcem zelo ugajala. Prihodnjo nedeljo bomo imeli zopet predavanje s skioptičnimi slikami v Zadvoru pri Cirilu ob 4. uri popoldne, in sicer o »Kitajski revoluciji«. — Mi delamo in gremo naprej, proti in tudi preko glavnjačarjev. Živela »Svoboda«.
+ HRASTNIK. V tovarni stekla se godi, da nekatere delavke delajo po 10—12 ur dnevno in to so steklo-vezalke (Glaseinbinderinnen), Delajo v akordu in plačo imajo tako, da še za hrano ne zadostuje. Vrhu tega še zamude vsak tretji dan pri slami, katero rabijo pri vezalstvu. Porabijo slame do 20 škopov, ki jo morajo nositi ed skladišča do vode, v kateri jo morajo potem namočiti, in to brezplačne! Uvideti mora vsak, da to delo škoduje delavkam, ker je voda smrdljiva in ker v mrzli vodi celo popoldan stojijo in namakajo slamo, da pridejo vse trde zopet k delu. — Vodstvo tovarne tega ne sprevidi in jim ne olajša njih trpljenja. — Zatorej scdružice, vstopite v vrste zavednih delavcev in organizirajte se, da se skupno borimo za boljšo bodočnost. Delu čast in oblast! — Proletarka.
+ TRBOVLJE. (11. III. 1928.) G. Bračun se močno jezi, in preti, da bo dopisnik odpuščen iz službe radi dopisa v zadevi P. Jajčnik in R. Šinkoc. — Mogoče se zdi g. Bračunu dopis neresničen, rudarji pa imamo dovolj dokazov na razpolago. Rudarji ne pišejo v delavski list laži, ampak resnico in to tako kakor v resnici je. Toliko g. B. v vednost. G. Bračun se bo menda tudi jezil, da smo od nekoga na cesti slišali tele besede. »V vsako roko revolver, v zobe nož in handgranate, pa bi klal!« Koga? To delavstvo dobro ve! Poslušalec.
t ViNES — ITALIJA. Kakor vas velesrbska buržuazija s pomočjo klerikalcev in demokratov pritiska in iz-žema, tako po nas v hrvaškem Primorju udrihajo fašisti. Znižali so nam v rudniku plače za 20% in reducirali 1UU0 rudarjev. Kateri so ostali še na delu, so pod strogo kontrolo, delati morajo kot živina. Zadnjič je imel neki sodrug preiskavo, so pri njem iskali »Enotnost«. Dobili jo seveda niso, ker jo že dolgo ne dobivamo. Pozdravljeni! — Lojze.
VIČ-GL1NCE.
Proračun občine je odobren in zavrnjena je pritožba hišnih posestnikov proti vodovodu. Tako da je upati, da se začne kmalu z delom. Drugače pa stoji pri nas s stanovanjsko mizerijo. Kakor drugje, tako bo tudi pri nas z uKinitvijo stanovanjskega zakona mnogo ljudi na cesti, brez strehe. So slučaji, da je lastnik hiše, v kateri je 8 strank in to samih revnih delavcev, kar sedmim odpovedal. Kani s temi reveži, številno družino in malimi otročiči?
Socialni odsek se je pečal s to zadevo, vendar pa ni prišlo do skiepa iz razloga, ker niso vedeli kako bi porabiii luo tisoč Din posojila, katerega je najela občina lansko leto v ta namen — zakaj? Buržuazija in socialisti so stali na stališču, da se to, kar postavi občina za te reveže ne bo obrestovalo in da ne morejo zagovarjati tega pred javnostjo. Ceš, če postavimo barake, se bo naselila ta uboga delavska para vanje, ko bo enkrat notri, ne bo hoteia plačevati in občina bo imela samo izgubo. Nekdo se je celo izrazil: »Kot socialist bi to moral zagovarjati ali kot predstavnik občine ne morem«. Da, žalostno, pa resnično. Na zadnji od-borovi javni seji se je zgodil še en značiien dogodek. Trije občinski uslužbenci so prosili, da bi občina plačala zanje davek, ki ga morajo plačati od svoje borne plače. Za predlog so glasovali zastopniki Delavskega kluba in del odbornikov bLS, proti pa vsi demokratje in tudi ostali del SLS, tako da je bilo 12 glasov za in 12 proti eden pa prazen od 25 navzočih. Pri drugem glasovanju pa je glasoval neki član Delavskega kluba proti lastnemu predlogu tako, da je naš predlog propadel v razmerju il na 13 proti. Ko je stavil s. Saje dodatni predlog, da v bodoče občina sploh plačuje vse davke za svoje uslužbence, se je zgodilo isto, da član delavskega kluba glasoval proti kljub temu, da je kiub ta predlog osvojil na svoji seji. Sramota za člana Del. kluba, ki se predstavlja za del. zastopnika in uganja take stvari. Vedno premalo pazimo, kakšne ljudi volimo! Delu čast in oblast.
ža žrtve reakcije.
ZA 21< T VE REAKCIJE IZ TRtiOVELJ:
»Vtanlte sužnji iz prekletstva« 10 D, Proti reakciji 5,
že se biiza dan prijazni 4, za razrušenje belgrajske Glav-lijače 4, za razrušenje belgrajske Glavujače (Jurce) 10, na veselje, ker sem se otresel vojaškega jarrua v SHS 4.50,Ker smo slišali o napredku bcljševiKov 123, proti današnji reakciji: s. F. lu, F. K. 5, ti. K. 10, M. t5. 5, K. F. 10, Z. K. 3, K. 2, G. J. 5, K. L. 5, J. I. 5, P. K. 5, M. A. 5, A. F. 5, J. F. 5, tirrr... 1, G. J. 10, skupaj 2ol.50 dinarjev. Od te vsote se odšteje enkratna polovična vož-; nja v Ljubljano, to je: 21. Din, ostane še 230.50 Din.
j	POZIV
VSEM SODRUGOM, KI SO BILI PREGANJANI.
Od prevrata sem je šlo nebroj naših sodrugov skozi jugoslovanske ječe. Buržuazija jih je preganjala rani tega, ker so se boriii za končno osvoboditev proletariata.
i\er hočemo zorali vse podatke o preganjanjih, prosimo sodruge, da pošijejo podatke o tem, kje in kedaj so biii v zaporu, sodrugu Milanu Leinežu, odvetniku v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 1. — Vsak naj pošlje tudi natančen naslov.
VPRAŠANJE STANKU!
Kaj deia Kristan na Strokovni komisiji?
Rekli smo in ponavljamo stalno, da morajo biti strokovne organizacije strankarsko neodvisne -in da mora v njih vladati demokracija. Istočasno ko delamo take sklepe, se tudi lažemo. Poizkusimo to ugotoviti,- Tajnik Strokovne komisije sodrug Stanko je ob sprejemu te funkcije glasno poudaril, da ne bo dopustil nobeni stranki, zlasti ne delavski, nobene komande v strokovnih organizacijah. Dejal je, da bo z močno roko in s pomočjo diktatorskega talenta, ki mu je prirojen, očistil ta avgijev hlev, vseh lizunov in nepridipravov — pa žal. tega ne dela. Nočemo Stanku delati krivice, ki mu jo dela direkcija državnih železnic v Ljubljani s tem, da ga proglaša za socialista ali celo komunista. Kdaj si je ta naslov zaslužil, res ne vemo. Težko bi se posrečil dokaz resnice direkciji državnih železnic, še težje pa kr. policiji, da je Stanko revolucionar. Sicer se pa včasih namenoma lansira take vesti v svet z namenom, diskreditirati idejo, ki je delavcem sveta. Jurij Stanko, bivši uradnik na železnici, ni socialist, še manj pa komunist. Srečen slučaj ga je zanesel iz »škofovih zavodov« na železnico, od tam pa v železničarsko organizacijo, ker je kazal veliko razumevanje za delavske težnje. Poudarjamo, da nas ne sme zapeljati vse to na stran pota. Pozabiti ne smemo, da krmar Strokovne komisije ni socialist, še manj pa komunist. Kako pa more tak človek voditi razredni boj, naj si ustvari vsak svojo sodbo sam.
Na Strokovno komisijo ni prejšnje čase zahajal nikdar dvorni zaupnik, bankir Anton Kristan, kakor je to sedai, ko je postal Stanko tajnik. Vrankar, Stanko, Uratnik, Svetek in šef Kristan se motijo, ako mislijo, da bodo rešili proletariat z vsto-ličenjem Kristana v strokovne organizacije. Delavstvo se prav lepo zahvali za te meščanske odrešenike. Ako se bo tajnik Strokovne komisije bratil z goraj omenjeno družbo, ne bo prišel nikdar do nobenega razrednega političnega prepričanja, pač pa se mu zna pripetiti, da zgine v Kristanovi malhi.
NOVE METODE KONTRAREVOLUCIJE
V	SOVJETSKI RUSIJI.
Sovjetske oblasti so prišle na sled pretkani kontrarevolucionarni grupi, ki je že dalj časa v rudarskem bazenu vršila svojo kontrarevolucionarno raboto. Nekateri bivši belogardijci, ki so jih sovjeti sprejeli v službo so v zvezi z bivšimi lastniki rudnikov vršili previdno ali zelo opasno sabotažo. Pridobili so tudi nekaj nemških inženjer-jev, da so popolnoma napačno delali v rudnikih. Posledica tega njihovega dela je bila ta, da je bila produkcija zelo nizka, stroški pa zelo visoki, kar so morali občutiti tudi delavci, ki so bili pri težkem rudarskem delu nižje plačani, kot v drugih strokah. Saboterji se nahajajo že pod ključem, zaprli so tudi nekaj nemških inženjerjev, ki bodo čakali zaslužene kazni. Ves kapitalističen tisk besni, ker se je sovjetom posrečilo odkriti saboterje, delavci vsega sveta pa naravno odobravajo, da bo razkrinkane kontrarevolucioparje doletela zasluže- v na kazen.
IY. KONGRES RDEČE STROKOVNE INTERNACIONALE
je bil v palači strokovnih organizacij v Moskvi 19. marca otvorjen. Zastopani so po delegatih delavci iz 40 držav. Dnevni red kongresa: 1. Bližnje naloge strokovnih organizacij (Loozvski). 2. Strokovno gibanje v kolonialnih deželah (Heller) 3. Sredstva za boj proti fašističnim in žoltim strokovnim organizacijam (Monmusseau in Dimitrow). 4. Delavska mladina in strokovne organizacije. 5. Organizacijska vprašanja. 6. Socialna zakonodaja in 7. Volitve
HIŠNO PREISKAVO
je nenadoma napravila 21. marca ljubljanska policija pri s. Silvo Furlanu. Kot po navadi je iskala komunistične spise, ni pa našla ničesar, ker vsi sodrugi že vedo, da v stanovanjih ne smejo imeti ničesar, kar diši po komunizmu.
KBO BRANI MORILCE SODRUGA VLADA?
Dr. Korošec in SLS, ki nočeta preiskave, kot Pribi-čevič in SDS nista hotela preiskave proti morilcem s. Fakina. Zaščitnik morilcev s. Fakina in s. Vlatfa, Franca Vulča je vsakdo, ki noče ali ki se ne bori za izsleditev lu kaznovanje morilcev.
Socialistov se 1. JUN5J in GLAVNJAČA ne tiče, kar niti fašistov niti Glavnjače niso občutili. Zato molči SSJ, zato molči poslanec Petejan.
Molčijo tudi bivši tovariši s. Vulča dobrovoljci, s katerimi se je skupno boril, molčijo Sokoli, molčijo Primorci, ker s. Vlado je postal PROBOJ (proletarski bojevnik) in s temi, po mnenju socialistov, dobrovoljeev, Sokolov in buržuazije sploh — lahko dela Glavnjača, kar hoče. Delavci, to si moramo zapomniti!
= Rezultat volitev na Poljskem, ki so se vršile v znaku silnega terorja, je prinesel zmago bivšemu socialistu, sedanjemu fašističnemu generalu Pilsudskemu, ki je od 444 dobil 130 mandatov. Desničarski nacionalni demokrati in krščanski nacionalisti so padli od 120 na 40 poslancev, enako tudi krščanski demokrati in Vitosevi veleagrarci od 94 na 35, napredovali pa so kmetje grupe Viz-volenie od 26 na 35, socialisti od 41 na 60, narodne manjšine od 80 na 85 in tudi komunisti so napredovali od 15 na 25, čeprav so bile v večini okrožij razveljavljene. V Varšavi je dobil Pilsudski 3, komunisti 2 in socialisti 1 mandat.
= Sar.ovanjski zakon ne bo podaljšan, tako je izjavil minister »socialne politike.
VSEM PODRUŽNICAM!
priporoča centralni odbor »Svobode«, da si nabavijo knjigo »Društveno pravo v Sloveniji«, ki obravnava na 238 straneh sedaj veljavno društveno pravo z vsemi izpremembami pod SHS. Knjiga stane Din 50 in se naroča pri: Dr. Rudoli Andrejka, Večna pot 3, Ljubljana in pri vseh večjih knjigarnah.
Za „inotnost“ dvakrat iia taden.
14374 din tiskovnega skiada, 730 novih naročnikov, 391 za dvakrattedensko izhajanje.
IZKAZ TISKOVNEGA SKLADA.
Od 14. do 21. marca 1928.
Ljubljana: tobačni delavci 6, Monte Kristo 5, trgovska mladina 100, Slakoper 15, Širci 4, neimenovan 5, N. N. 5, Živel Prvi Maj 20, S. Paulič 2, Hrastar 1, skupaj 163, — Francija: Bajec 1.50. — Belgija: M. Kranjec 15.- — Trbovije: Slapšak 10. — Kamnik: Vidmar 5. Ljubljana: Proti nedelavski bernotovi stranki 1. — Trbovlje: Jakob Božič 15 Franc Paš 5, Ana Forte 15, L. Rženičnik 5, Alb. Šuln 5, J. Dolinšek 5, Maks Cahun 10, Franc Hatunšek 1, E. Obermajer 3, Alois Ameršek 5.10, Ivan Potrata 5, Justi Dolinšek 5, J. Dolinšek 5, Ivan Ledinek 2.50 Andrija Caruga 5, Anton Malgaj 10, G. J. 5, Š. J. 5, Matija Šoštarič 5, Proti belgrajski Glavnjači 5, za svobodo proletariata 5, Paula Vales 5, za sovjete 2, Medved — delu čast 4, Bonifac 3, Serevac 2.50, za rdečo vlado 5, T. I. 4, Plahuta A. 1, Klanšček 3, Franc Kudar
2,	Vitjem Vresk 2, Proti belgrajski Glavnjači 1, Matevž Aškerc 5, M. Planinšek 5, Martin Tovarnik 4, Franc Porle 1.50, za sovjete G. M. 5, za rdečo vlado G. G- 4. Skupaj 185.60 — Hrastnik: Just J. 5, Perci J. 7, Perci Fr. 7, Perci A. 5, Eskimo 5, Ojsteršek Fr. 10, Živela sovjetska 5, Prolet 5, Živela Internacionala 5, Kosmo-polit 6, skupaj 60 Din.
Skupaj 441.10 Din, od 4. septembra 1927 14.374-35 Din., IZ UPRAVE IN UREDNIŠTVA.
Tržlč-Izletnik: Zadeva je res zastarela. Trbovlje-Jurij: Sprejeli — objavljeno. Vlč-tob. tovarna: Prihodnjič. Rog D. Š. — prihodnjič! Zalog-Svoboda — prihodnjič. Boštanj A. B. — pismeno odgovorimo. Hrastnik-revolucionar — prihodnjič. Ruše — S. — le piši! Huda jama — pismeno.
VSEM! Na dve strani enkrat na teden ne spravimo več vsega, kar bi bilo treba. Pojačiti moramo akcijo za dvakrattedensko izhajanje, da to čim prej dosežemo. Potem bo mogla »Enotnost« prinašati tudi več poročil iz mednarodnega de'-"cVega gibanja in tudi za novice in zanimivosti bo n	dobiti	prostor. Torej, vsi na delo,
pridobivajmo no	zbirajmo in prispevaj-
mo za tiskovni
Vsem, ki t	n	a	;!l naročnine sporočamo,
da jim bomo v prihod	priložili zadnje opomine,
potem na, če se še n<	im moramo brezpogojno
ustaviti nadaljno pošiija .
C1TAJTE »Pariško *	i	ki jo dobiš pri upravi
»Enotnosti«. Cen; : D\	-o pošti 1 Din več.
šlišlMišlfili® :	i®®®UH®®
Vrl BI LO
na 6. redni občni	c	uge »Rudarski dom«
v	Trbovljah, ki se \	voljo dne 25. marca t.	1.
ob	4. uri popoldne tv rih zadruge s sledečim
dnevi i:;; redom:
1.) Čitanje zapi .	,	'njega občnega zbora.
2.) Poročilo na' i, ■■ nadzorstva.
3.) Računski zu;	/.a.	leto 1927.
4.) Revizijsko po;
5.) Dopolnilne ' •	r;,	;elstva in nadzorstva.
6.) Slučajnosti.
Trbovlje, dne 9.	t	1928.
Načelstvo Splošne u »vsi-.. .. gospodarske zadruge »Rudarsk -n v Trbovljah.
®H ife.š- JUS®®®®®
m