m.
ETNOLOGIJA JE POVSOD
S.E.D. 38/1,2 1998, stran 94
Adrijana Zupane
OŽIVLJANJE MITOV IN LEGEND
K pisanju tega prispevka me je spodbudilo razmišljanje, ki ga je letos povzročila sicer vsakoletna zadolžitev profesorjev na naši šoli, ki se glasi nekako takole: «Pripravite ekipo učencev za Srečanje dijakov kmetijskih šol Slovenije. Učenci se bodo pomerili v športnih disciplinah in predstavili s kratkim kulturnim programom, ki naj prikaže krajevne značilnosti.«
Vsako leto isto. Prikaz tipičnih krajevnih značilnosti. Pa saj jih ni toliko! A mi bi vsakokrat želeli pripraviti nekaj novega, izvirnega in zanimivega. Toda zdi se nam, da smo izčrpali še vse dane možnosti, kot so prikazi starih kmečkih opravil, šeg in navad, recitali ljudskih pesmi, folklorni plesi... A vendar smo želeli letos, ko je bila Kmetijska in gospodinjska šola v Šentjurju pri Celju ustanovljena kot samostojna srednja šola, pripraviti nekaj posebnega. Morda celo nekaj takšnega, kar bi lahko predstavljalo trajno »maskoto« naše šole tudi ob vseh drugih priložnostih, V ta namen smo si iz legend o praznovanju Jurjevega sposodili lik Viteza Jurija, kije uporabljen tudi v grbu mesta Šentjurja, kjer se nahaja naša šola. Ker je bil vitez Jurij zaščitnik pastirjev, poljedeljcev, vinogradnikov... se uporaba njegovega lika dobro ujema tudi z dejavnostjo naše šole. Pri pripravi kulturnega programa so nas močno omejevale objektivne zmožnosti kot so pomanjkanje denarja ter primernih kostumov in rekvizitov za opremo Viteza Jurija. Najboljša možna zunanja podoba naše tekmovalne ekipe učencev pa je razvidna iz priložene fotografije. Ob pripravi vsebinskega dela kulturnega programa pa so me vodila naslednja izhodišča:
-	prepoznavnost legende ■ vsebina naj obdrži osnovne elemente legende o boju viteza Jurija z zmajem,
-	značilnosti vitezovega poslanstva -nagovarja naj kmečko populacijo, katere zaščitnik je vitez Jurij
-	aktualnost in zabavnost komunikacije -dialog med vitezom in učencem naj omogoča identifikacijo učencev z vsebino.
Na podlagi navedenih izhodišč je nastal priloženi tekst oziroma skeč Vitez Jurij na obisku.
Vitez Jurij na obisku
Uvod
PRIJATELJ POLJEDELCEV. VINOGRADNIKOV, ŽIVINOREJCEV, MED VAS IZ ŠENTJURJA JE PRISPEL, DA BI POMLAD VAM PRISKRBEL.
TO JE HRABRI VITEZ JURIJ. KI STOLETJA ŽE PO ZEMLJI HODI,
ZLE DUHOVE STRAN PODI, ZA PRIDELKE IN KMETF. DOBRO SKRBI.
Učenec:
JURIJ, PRAVLJIČNI PRINC, JE RES, DA SI NEKOČ, V DAVNIH ČASIH ZGODOVINE, PREMAGAL DIVJEGA ZMAJA?
Jurij:
O, SEVEDA JE RES, PA NE LE ENEGA ALI DVA,
AMPAK VSE ZMAJE OD ZAČETKA DO KRAJA.
Učenec:
ZAKAJ PA POTEM ŠE VEDNO S TO SULICO STRAŠIŠ. ČE ZDAJ NI VEČ ZMAJEV, KOGA SE BOJIŠ?
Jurij:
JAZ SE NIKOGAR NE BOJIM. TO SULICO OKROG PRENAŠAM, DA VSEM. KI KMETOM NAGAJAJO, STRAH V KOSTI VNAŠAM.
Učenec.
EJ JURIJ. TI SI ZA ČASOM, KMETOM DANES NIHČE NE
NAGAJA. VSI JIH IMAJO ZELO RADI, SAJ NA NJIHOVI ZEMLJI HRANA NASTAJA.
S.E.D. 38/1.2 1998. smn 95	OCCHC knjig
OBZORJA
STROKE
m
Jurij: jaz mislim. da to še vedno ni res. saj še nikoli nisem videl, da bi šel kakšen kmet vsak vikend s svojo 2eno na ples.
če bi ga država zares rada imela, bi za njegovo blaginjo že zdavnaj bolje poskrbela.
tako pa tudi še nisem videl. da hi kmetje na morje hodili in se od napornega dela poleti tam odpočili.
zato še vedno prihajam med vas. prinašam vam radost zelene pomladi, pastirjem čuvam črede v ogradi, skrbim, da na zemlji ostajate radi,
Učenec:
jurij, ti si pametnejši kot čas, ti res več vidiš in znaš kot mi. mladi kmetovalci, Daj pomagaj še vsakemu izmed
nas.
čuj jurij. kaj ko bi tudi naše profesorje strašil, da ne bi noben učenec pri nas več čveka dobil'.'
Jurij:
ti bom že dal. ti lenuh, če ne boš se pridno učil in dobro kmetovati znal.
kdo pa bo skrbel za narodov
kruh?
a misliš, da hoš dolgo kmetova l, če boš brez gnoja oral, če uoš pleve sejal in živini strupene zeli dajal?
s to sulico. ki s sabo jo nosim, rom tudi vsem mladim kmetom, dijakom, dijakinjam kmetijskim šol, strah v kosti vam natrosil.
Vitez Jurij, (foto arhiv šole. 1998)
Učenec: nejf.zi sf. vitez jurij. to sem REKEL LE za hec, KER so nam profesorji naročili, da naj pripravimo en SKEČ.
v resnici pa mi, šentjurski dijaki, poznamo vse sorte najboljših semen. vsak dan se učimo pravilno orati, živina blešči se od daleč očem.
In zakaj se mi je pravzaprav zdelo primerni) predstaviti nekakšen običajen dogodek v vsakdanji šoiski praksi v pričujoči strokovni reviji?
Zaradi pomislekov, ki so me spremljali pri pripravi tega kulturnega programa: « Ali je sploh možno ohranjati neko kulturno identiteto izven deklarativnega, torej praktično, in jo pri tem še uspeti obdržati kot kulturno vrednoto, ne pa jo spremeniti v po(ne)srečeni kič?«
KAJNE, Ml VSI ZBRANI MLADI KMETOVALCI, KMETIJSKEGA ZNANJA LASTNIKI, Ml BOMO VEČNO NA ZEMLJI OSTALI. NE PREŽENO NAS NE Z BiČL NE S ŠTR1K1.