-3n 153 *€- -j- Ivan Bartl. V spomin vrlemu slovenskemu učiteiju. Spisal Jos. Kostanjevec raga slovenska mladina! Znano mi jc in srčno me veseli, da tako rada prcbiraš »Zvonček«. Poznam jih nekatere, ki komaj čakajo prvcga vsakega mcseca, da jim prizvončklja v hišo ta ^o1 priljubljeni list A tcdaj željno iztcgnejo drobne svojc ročice •^^** po njem in ne odlože ga iz rok, preden niso prebrali zadnje vrstice. In. sližal sem že tudi razgovor teh mladih glavic, ko so sodile in ugibale o tem in onem spisu v »Zvoifcku« in imenovale tega in onega pi- satelja, ki se jim je najbolj priljubil. Iz tega razvidtm, da se, Ijuba mladina, zanimaš tudi za one može, ki ti mesečno ponujajo toliko raznovrstne du- Ševne hrane, In prav zaradi tega scm popolnoma prepričan, da si v >ZvonČku< že zasledila tudi gorenjc ime, ime: Ivan Bartl. Našla si to ime med ne- katerimi drobnimi skladbami, in oni, ki že razume note ali pa celo že zna svirati na kako glasbilo, oni mi bo moral priznati, da so tc skladbe zelo Ijubke in kakor na- lašč ustvarjene, da božajo mlado ulio, da razvescle drobno otrošUo srce. A ko so te skladbc vrclc \z duŠe in srca skladatcljcvcga, tedaj je že cvetela mladost, tedaj so šc dehtele vonjive rože in Šepetalo je v rahlem veLriču zeleno listje v drevesnih vrhovih — njemu — Ivanu Bartlu! A danes ? Zaman boŠ, dragi mladi bralec, iskal po »ZvonČku« odslej njegovega imcna.*) Tam v mirncm kotičku šmartinskega pokopališčat tam jc v zadnjem Času narasla rjava gomila, in na nji se svetijo od daleČ kakor črne lise Široki tra- kovi obilih, v solncu že pobledelih vencev, ki so jih položile nanjo roke znanccv i\\ prijatcljev. Ln pod to ružo nič več ne utriplje, se nič več ne giblje srce, ki je tako gorko bilo zate, mladina slovenska! Pod to rušo počiva Ivan Bartl, on, ki je delal in se trudil zate, dokler ga ni nemila bolezen položila v posteljo, iz katere ni več vstal. In še tedaj, ko je ležal na smrt bolan, ko so mu bili otrpnili Že udje in ugasle oČi, ko je izžeto in izsesano njegovo truplo tlačila grozna koščena *) Daiics priobčujemo zadnjo Bartlovo skladbo. Uredniitvo. -* 154 <<- roka, Še tedaj je ta mož mislil nate, še tedaj si je prosil zdravja edino le zate, da bi mogel še v bodoče koristiti tebil Toda Bog je odloČil drugače, njegovo delo je bilo dokončano . . . Kdo pa je bil Ivan Bartl? Da ga, mladi bralec, izpoznaš po obličju, ti tukaj prilagam njegovo sliko, katera je izdelana prav verno in živo. A da boš vedel nekoliko tudt iz njegovega življenja, ti podajam nekaj kratkih beležk. Ivan Bartl se je rodil dne 18. malega travna 1860.1. v Ljubljani. Njegovi starši so se morali bojevati z raznimi neprilikami, in le prečestokrat jih je obiskavala nesreČa. Zato tudi ni bila mladost naŠega Ivana prepletena s solnčnimi žarki, in moral je že zgodaj okusiti, kako težko je človeško živ-Ijenje. Ljudsko šolo in tri razrede realke je dovršil v Ljubljant, a leta 1875. se je vpisal na učiteljišče, katero je dokončal z zrelostnim izpitom 28. rženega cveta 1879. 1. Istega leta je prišel kot učitelj v Grahovo na Notranjskem, kjer je bil Icta 1883. po prestanem sposobnostnem izpitu imenovan istotam stalnim učiteljem 28. velikega travna 1884. Ieta. — Iz Grahovega se je pre-selil 15. listopada 1884. leta kot uČitelj v Smartno pri Litiji ter je bil tukaj 31. malega srpana 1897. leta imenovan nadučiteljem. A letos 16. malega srpana je izdihnil svojo plemenito dušo veliko prezgodaj, komaj v enoinšti-ridesetem letu svoje starosti! . . . Kaj ne da, ob kratkem, komaj z nekolikimi drobnimi vrsticami je po-pisano to življenje! Res, iz teh suhoparnih številk in podatkov se ne da posneti, koliko veselih in žalostnih trenutkov, koliko Iepib, a tudi težkih, telo in duha morečih ur je pokojnik preživel. Vse to je vzel s seboj, z njim vrcd je pokopano in nikdar več ne zagleda belega dne. In tega nam tudi ni treba vedeti. A to, kar je storil za mladino, kar je storil za narodno vzgojo ter občo korist, tega mu ne pozabijo oni, ki so se pod njegovim vodstvom prebudili iz dušnega spanja, ki so se zavoijo njegovega truda in napora poplemenitili ter izobrazili. — Kaj ne, kako na človeško srce vpliva lepa pesem ? Ona prinaša veselje, tolažilo in blažilo. Ona Iiladi trpečemu človeku bridke rane, a tudi krepi in bodri ga, da ne omaga. AH niste tega že izkusili sami? Morda vam je bilo že semtertja hudo pri srcu, to ali ono vam ni bilo prav, in na vaših mladih čelcih so se zbirale sive megltce . . . Tedaj je prišel tovariš ali tovariŠica, je prisedel k vam in zapel znano, lepo pesemco. AU vam ni bilo tedaj, kakor bi vas biia pogladila mehka roka Ijube vaše mamice? Ali vam ni počasi, rahlo, skoro brezsledno prihajala v dušo neka dobrodejna gorkota, in ob tej gorkoti se je raztopila vsa pikrost in trpkost, kakor se raztopi snežec ob toplem solncu pomla-danjem? Da, gotovo ste žc kaj takega izkusili! In zato vas vprašam: Ako pesem tako deluje na Človeka, ni li velike vrednosti? In ako je pesem tolike vrednosti, mora imeti tudi preveliko zasluženje oni, ki nas uČi peti, in po- 1 sebno Še tisti, kateremu je Bog podelil dar, da ume pesemcam ubirati prave ¦ napeve. Id vidiš, draga moja mladina, vse to je družil v sebi pokojni Ivan ¦ Bartl. On je bil sam izvrsteo pevec, a bil je tudi skladatelj. Povsod, kjer je J -n 155 i-s- služboval, je negoval slovensko narodno petje. Posebno pa je v tem oziru mnogo storil v Šmartnem. Ustanovil je pevsko društvo »Zvon«, ki si je pridobilo daleč na okolo častcn ugled. Sam je poučeval v petju in to če-stokrat pozno v noč, da je časih v zvoniku odbila že polnočna ura, preden si je privoščil počitka. Poučeval je pa tudi v .tamburicah" ter sestavil prav dobro delujoče »Tamburaško društvo«. Razen tega je bil izvrsten organist, ki je s posebno vnemo oskrboval tudi cerkveno petje. Tako je bil poleg svojega učiteljskega poklica, ki mu je bil najbolj prirastel k srcu, še tudi drugod vsestranski delaven, in lahko rečem — pravi Ijudski učitelj. On torej zasluži zahvalo vsega narodal Njegova neumorna delavnost je pa izpodkopala raajhne telesne moči, da je prezgodaj oslabol. — Ivana Bartla ime pa se bo ohranilo tudi vsemu narodu v njegovih skladbah, ki se bodo v kratkem izdale. — Draga mladina, moja najsrčnejša želja bi bila ta, da v pridnosti posnemaš pokojnega lvana Bartla, in naS slovenski narod bo prav gotovo nekdaj tudi tvoja imena hranil v častnem spominul —