2. štev.
V Kranju, dO. januarja 1903.
IV. leto.
Gorčic ec
PoliiičcH ki gfis^od^slu lisi.
Vabilo na naroebo,
< GORENJEC» stane za celo leto samo 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Kako smo postali liberalci?
Konec . . .
Tako vidimo nekaj let sem ta dvojen boj divjati po vseh deželah. Ker pa so se spoznali duhovni preslabe za ta dvojni boj, zato so pridobili nekaj posvetnjakov na svojo stran, ki imajo za to pomoč dobro in mastno plačilo. Ti posvetnjaki namreč, priporočeni od duhovnikov, dobro molzejo ljudstvo, duhovni pa z vero pode ljudi v njih hleve. Kako pa vodijo ta boj zoper liberalce, priča nam sto in sto izgledov. Posebno proti komu ga vodijo, tudi vidimo. Svobodnega ali liberalnega mišljenja so vsi drugi stanovi s par izjemami, le nevednega ali revnega kmeta imajo na svoji strani, pa tudi tega ne vsega, ampak je tudi tisoč in tisoč kmetov, ki ne marajo podrepovati.
Poseben boj začeli so proti trgovcem in gostilničarjem, potem pa proti učiteljstvu in uradništvu. Dokler so ti stanovi popolnoma ubogali duhovnika, dotlej niso duhovniki našli oderuhov med trgovci in gostilničarji, niso našli brezvercev med učitelji in uradniki. Kakor hitro pa so ti odpovedali pokorščino v posvetnih rečeh, takrat so postali trgovci oderuhi, gostilničarji goljufi, učitelji brezverci in uradniki žro denar. Toda ne vsi. Tisti, ki delajo še naprej tlako v posvetnosti duhovnikov, tisti so pri vseh svojih sleparijah goljufijah, brezverstvu — pošteni ljudje, dobri katoličani. Proti trgovcem in gostilničarjem so odprli konzume, da bodo rešili ljudstvo iz oderuških krempljev in uničili trgovce. Proti učiteljstvu se dela s tem, da lažejo ljudem, da je šola brezverska, zaničujejo uradnike, da žro in žro ljudski denar. Toda ves ta boj bi bil že davno končan, seveda, da bi duhovščina s hinavskimi posvetnjaki izgubila bitko, ko bi ne imela tistega orožja, proti kateremu se je težko bojevati. To duhovno orožje je vera. Zdavnaj bi že vsi konzumi poginili (nekateri so tako že), ko bi ne verjeli konsumarji, da delajo dobro delo, če so vpisani v konzum, akoravno jih ta zapeljuje v zapravljivost. Proti učiteljem in šoli bi sploh ne mogli nič škodovati, ko bi ne lagali, da je šola za vero nevarna. Tudi pri volitvah bi duhovščina ostala sama, ko bi ljudstva ne plašila z vero.   Ako bi kmetski volilci vedeli, da se pri
nobenih volitvah ne gre za vero, bi dr. Žlindra s pomočjo duhovščine nikdar ne bil poslanec in bi tudi ne imel priložnosti, da so mu očitali, da si je pri žlindri umazal roke.
Ves boj proti liberalcem pa kaže, da je še vendar mnogo, mnogo ljudi, ki imajo dobro in pravo vero, pa vendar hočejo biti samisvoji v posvetnih rečeh. Ne plaši jih zmerjanje in zabavljanje raz prižnic, ne straši jih zabavljanje časopisov, ne boje se tudi denarne izgube za svoje — prepričanje. Da bi ne bilo teh ljudi, gorje tebi, kmet! Hudo se je godilo tvojim prednikom, ko so bili še tlačani in sužnji graščakov, toda še hujše bi se godilo sedanjemu kmetu, ko bi ne bilo liberalcev, ki so kakor očitajoča vest klerikalcem in posebno še duhovščini. Ti zabranjujejo, da se ljudstvu ne zasadi pregloboko nož, pod katerega nekateri sami in po sili lezejo. Se boljše bi bilo za ljudstvo, ko bi se mu oči odprle in bi izpre-gledalo, kakšni so pravzaprav tisti, ki hočejo biti ozna-njevalci miru in ljubezni. Poglejte jih, kako sejejo prepir med zakonske, če se jim ne obračajo po njih volji; poglejte, kako sovražijo svojega bližnjega-liberalca, kako obrezujejo poštene može in jim kradejo poštenje in čast! Kako izpolnjujejo šesto zapoved božjo in tudi osma božja zapoved je pogosto od njih oskrunjena. Kakšen pa je nauk, ki ga je Kristus učil ? Ljubezen, mir, potrpežljivost, usmiljenje! In, ako se oni sami ne drže teh, od Boga zapovedanih naukov, kako jim more kdo verjeti v posvetnih rečeh? Ali ni čudno, da res marsikje vera peša? Kdo je vzrok? Ne liberalci, ne kdo drug, temveč sami, ker so izpremenili tempelj božji v hišo obrekovanja in laži, sovraštva in maščevanja. Mi slovenski svobodnjaki le to verjamemo, kar se sme verjeti, pa tudi na izglede gledamo in se po njih ravnamo. Mi ne sovražimo nikogar, ne obrekujemo in lažemo o nikomur, bojujemo se le za resnico in poštenje ter odkritosrčnost. Vse pa hočemo storiti z ljubeznijo. In če nas pri tem preklinjajo tisti, ki bi vse to mogli sami delati, prenesli bodemo tudi še to, ker vemo, da mora enkrat zmagati poštenje in resnica.
- Hribovski.
Kdo plačuje davek?*
Razburjeni časi so danes, in to vse zaradi ljubega vsakdanjega kruha in zaradi častilakomnosti posameznikov.
* V zadnjih številkah «Kmetovalca« je priobčil g. Gustav Pire, ravnatelj c. kr. kmetijske družbe kranjske, pod tem zaglavjem članek, ki je velikega pomena prav v današnjih časih, ko izfcušajo nekateri nahujskati našega kmeta proti meščanstvu.
12
V boju za vsakdanji kruh hoče vsak posebej po možnosti veliko zase pridobiti, in ker poedina oseba dandanes ne zmore veliko, se osebe z enakimi težnjami združujejo, in tako prehaja boj za obstanek nad cele posamezne stanove. In tako gre stan proti stanu; ta hoče biti veljavnejši od onega, in gospodarski boj kmalu prestopi dopustne meje. Jaz pravim dopustne meje, kajti gospodarski boj do gotove meje med posameznimi stanovi je naraven in torej potreben, dokler kak stan trpi krivico; a kadar gre ta boj preko dopustnih mej, je škodljiv, in sicer za vse. Oe boj prestopi dopustne meje; so temu največ krivi voditelji posameznih bojevnih strank, ki v svoji časlilakoinnosti, da bi bili premagalci, rabijo nepoštena sredstva.
Tudi v naši deželi vihra, kakor povsodi, gospodarski boj: delavec nastopa proti delodajalcem, meščan proti kmetu in narobe, kmet proti trgovcu itd. V tem boju ima večkrat ta ali ona stranka prav. Ne da se pa tajiti, da je boj mnogokrat nepotreben, torej škodljiv, in je le umetno zaneten s hujskanjem in z lažmi. Računa se namreč mnogokrat na nevednost nerazsodne množice, ki se kaj rada da omamiti po trditvah, ki ji ugajajo, ne da bi ta množica spoznala neresničnost takih trditev. Pri nas se dandanes kaj rado spravlja kmeta v nasprotje z meščanom, ali pravzaprav v nasprotje z obrtnikom in i trgovcem, ter se za netenje tega boja kmetom govori: Vi plačale skoraj ves davek: z denarjem vaših žuljev se skoraj vse vzdržuje in zato naj ima le kmet pravico gospodariti z deželnimi dohodki. Razsoden človek ve, koliko je resnice na tem, a velika večina veruje takim besedam, ki kmetom laskajo, in oprta na to dozdevno resnico bi najrajša ne privoščila niti vinarja za javne namene obrtnikom in trgovcem iz deželniii dohodkov. Vsled tega rase razpor in sovraštvo med stanovi, in kmet vidi v obrtniku in trgovcu le svojega zajedalca, dočim so vsi ti stanovi drug drugemu potrebni kakor ribi voda in je zastonj misliti na cvetoče kmetijstvo brez cvetoče obrti in trgovine ter narobe.
Vsakega, ki količkaj uvideva zle posledice pretiranega gospodarskega boja,   je dolžnost ljudstvo po-
"    _ PODLISTEK.
Mara Slemenova.
Spisal Josephus. Dalje...
Slemenka je naročila Valentinu, naj povpraša Koširja, ako je njemu znano, kje je Mara — toda Koširja menda ni bilo doma, ali pa nalašč ni hotel odpreti sobe. Fantič se pa tudi ni upal dolgo trkati, boječ se, da bi ga kdo ne prijel, kaj ima razgrajali po tujih hišah. Bržkone je Valentin zato zbežal, ker je čul v Koširjevi sobi neko ječanje — zato jo je popihal ves prestrašen!«
«Cudno, čudno!« so mrmrali ljudje.
Neka zgovorna ženica je celo trdila, da se je gospa Slemenova sama kaj rada ozirala po Koširju in da Marin brat Valentin menda tudi ni — — —
Sleherni je uprl svoj pogled v nesrečno deklico — zdelo se je, kakor da je vztrepetalo mrtvo truplo. A bilo je le velo listje, padajoče z lahnim šumom na nesrečno bitje, ki je še pred malo trenutki živelo in čutilo in najbrže, ne — gotovo, moralo se dolgo in hudo bojevati, da je postalo to. kar je: mrtva stvar, brez čuta, kakor to velo listje, ki pada sedaj na njo — — —
cBog ve, zakaj je skočila v vodo? Kakor sodim jaz, ni bila ravno mnogo vredna ta deklica!« je dejala blebetava ženska, ki je ravnokar stopila na pozorišče. »Sinoči je bila pri Koširju in nihče ne ve, kdaj je ostavila njegovo stanovanje. Košir je pa poslal še pozno ponoči po vino in različne sladčice — no, Bog ve, kaj sta imela med seboj!*
učevati in po možnosti ublaževati nasprotja med stanovi. Iz tega vzroka smatram za dolžnost povedati resnico, koliko se na Kranjskem plačuje davka in kdo ga plačuje. Pred vsem upoštevam neposredni davek, ker se gre v prvi vrsti le za dohodke naše dežele in ker se le od teh pobira deželna priklada, in v drugi vrsti prištejem tudi deželno naklado na žganje. Vsa navedena števila veljajo za leto 1900, iz katerega so mi namreč števila na razpolaganje.
V tem letu je na Kranjskem znašal
neposredni realni davek..... 1,725.391 K 89 v.
osebni    ....   .   .   1,504.445 « 98 >
torej ves davek skupaj..... 3,229.837 K 87 v.
Od tega davka se je pobirala deželna priklada za deželne potrebščine in šolstvo povsodi enako, za zdravstvene in okrajne blagajniške namene je pa bilo mesto Ljubljana izvzeto, ker ima svoje priklade v to svrho.
Te priklade, ki so enakomerno razdeljene na ves davek, so v letu 1900 znašale
za deželne in normalnošolske namene   1,270.102 K 67 v.
» zdravstvene namene..... 72.384 » 33 »
» okrajne » ..... 448.426 » 67 »
» kupčijsko zbornico..... 7.705 » 24 »
» druge namene .....,_5.972 » 72 >
Vsota vsega deželnega dohodka 1,804.591 K 63 v. Sedaj poglejmo, kdo plačuje ta davek in po koliko.
Konec. . .
V Kranju, 10. januarja.
Obstrukcija v deželnem zboru kranjskem ima za cestne odbore kaj slabe posledice. Cestni odbori smejo samostojno pobirati 10°/<> naklado, za do 20% naklado pa morajo imeti dovoljenje od strani deželnega odbora. Višja naklada potrebuje pritrdila deželnega zbora. V večini cestnih odborov pa imajo višjo naklado, katero, pa ne morejo izvršiti, ker ni bil sklican deželni zbor. Cestni odbori naj se za to lepo zahvalijo g. dr. Šušteršiču in * katoliškim > poslancem.
Državni zbor se skliče — kakor se poroča — v četrtek dne 15. t. m.
Večina navzočih je hotela ugovarjati opravljivki, a glasno je izpregovoril ribič, ki je doslej previdno molčal:
• Govorite in govorite, pa menda sami ne veste, komu bi verjeli! Kdo jo je pa videl skočiti v vodo? — Kdo more priseči, da je samomorilka ?! Le poglejte natanko in potem sodite!»
Mara je res držala v krčevito sklenjeni roki bel ovratnik, kakršne nosijo moški. V skrajni sili je morala zagrabiti ovratnik, zakaj držala ga je tako krčevito, kakor bi ne hotela izpustiti nikdar več.
»Čudno, čudno! To je sedaj pravcata uganka!» vzkliknilo jih je več.
«Ne vem, kako si naj pojasnim vso stvar!« je govoril ribič. «Tam na bregu ob mostu je videti v snegu krvav sled. Sedaj seveda ni več toliko opaziti, ker se taja sneg; zjutraj je pa bilo prav dobro razločiti sled, ki je vodil skoro do gozda!»
Vse je hitelo na označeno mesto, želeč se prepričati, je-li resnica, kar je pravil mož, ali ne. Zopet drugi so hiteli k delavcu, čegar hišica je stala ob mostu, želeč od njega natančnejših pojasnil.
Omenjeni delavec je pripovedoval, da ga je zbudilo proti jutru neko vpitje. Sumil je, da se je morala pri-goditi kaka nesreča in je hitel na most. Tu je srečal ribiča, ki je tudi slišal vpitje. Poslušala sta nekaj časa, pa kmalu je bilo zopet vse mirno in tiho. Hipoma se jima pa zazdi, kakor bi nekdo prav hitro bežal proti mestu.   Prepričana sta bila, da je nalašč zavpil nekd6,
Nemško češka spravna pogajanja so se začela minulo soboto popoldne. Najprej se je prečital vladni posredovalni predlog za rešitev jezikovnega vprašanja na Češkem. Nemci vztrajajo pri tem, da se bodo pogajali le na temelju svojih načrtov.
Na Francoskem so imeli te dni volitve v pariški senat, pri katerih so vladni pristaši pridobili 13 mandatov.
Portugalski kralj hoče v kratkem odpotovati v Brazilijo, da utrdi zvezo med Brazilijo in Portugalskim.
Španski ministrski predsednik Sagasta je dne 5. t. m. umrl.
Dopisi.
Is Škofje Loke.   Škofjeloški meščan nam piše: Kakor skoro vsak, tako je hotela tudi škofjeloška čitalnica napravili na Silvestrov večer svojim Članom in povabljencem zabavo, toda ponesrečilo se ji je skoro popolnoma. Že v nedeljo dne 28. decembra pretečenega leta je padel na drsališču eden najboljših diletantov tako nesrečno, da mu še na Silvestrov večer ni bilo mogoče igrati največje vloge v veseloigri:  »Doktor Čuden in njegov sluga», vsled česar se je program za to točko prikrajšal.   Največ obiskovalcev je prišlo v čitalnico, da bi se malo smejali smešnemu krojaču Fipsu in prekanjenemu dr. Cudnu, mladina pa seveda tudi zato, da bi se po končanih teh igrah nekoliko zavrtila, kakor po navadi, ob zvokih domače godbe na lok in tako z veseljem pričela novo leto, da bi bila potem vedno srečna in zadovoljna. Ni se torej čuditi, da je skoro vsak obiskovalec z nekako nevoljo pogledal v oni kot, kjer je sedel nek kmetski mož s harmoniko in vsakdo je vprašal: j Kje pa je domaČa godba!? Mogoče je imel harmonikar najboljšo  voljo vstreči občinstvu, toda harmonika je harmonika, ki se še v kaki kmetski gostilni dandanes le težko posluša; nikakor pa ona ne spada več v one prostore, katere obiskuje inteligenca kakega mesta a la Škofja Loka!   Mogoče mi bo kdo oporekal, da v Škofji Loki ni dobiti druge godbe, kar pa ni res.   Slišal sem sicer, da se je čitalnični odbor obrnil na več strani radi godbe, toda brez vspeha. Če je to res, potem je čitalnica storila svojo dolžnost, dasiravno bi se bilo občinstvo lahko razveseljevalo pri zvokih domače godbe, ko bi Ločani ne biti tako zaspani! Sedaj, ko je prepozno, se je spominjal marsikdo domače godbe, a dokler je ista obsta-
edino hoteč se pošaliti s stražniki. Vendar se jima je zdelo sumnivo, zakaj vpitje, katero sta cula, je bilo žensko, a oni, ki je bežal proti mestu, je bil bržčas moški; vsaj toliko sta sodila po odmevajočih korakih.
Kaj jima je bilo početi? Šla sta in se zopet vlegla.
Pred ne dolgo časa pa je opazila neka ženska človeško nogo v vodi, ki je molela izpod ledu. Povedala je delavcu, kaj je videla. Neko čudno čuvstvo se je polastilo delavca — kakor je pripovedoval sam — in grozna sumnja mu je napolnila dušo. Poklical je ribiča in potegnila sta izpod ledene plošče — mrtvo truplo nesrečne deklice — — —
Občinstvo je kar strmelo. Tedaj ni skočila ne-srečnica sama v vodo, temveč je bila bržkone umorjena in potem vržena v reko. Vse je pomilovalo ubogo Maro.
»O grozni človek, ki te je umoril !> je vzkliknila stara ženica in izvestno bi še nadaljevala, da jo niso zmotili novi prišleci. — Bili so člani sodne komisije. Komisija je zabeležila vse natančni, kakor je pač obično pri takih prilikah. Kmalu nato so prinesli štiri možje krsto, v kateri so nosili navadno bolnike in mrtvece v bolnišnico. Marsikateri se je strahoma ozrl na to čudno krsto, ki je cula že toliko vzdihljajev. Kolikokrat že so ležali v njej ljudje, ki so bili omadeževani z grehom, s sramoto ali s hudodelstvom; še večkrat so pa ležali v njej mučeniki uboštva, bolezni ali nesreče! Kdo ve?---
_ Dalje . . .
jala, gledalo se je isto po strani, kakor nekaj popolnoma nepotrebnega. Mislil si je menda vsakdo: »Vsaj brez mene tudi lahko obstaja domača godba*, in tako je ista kmalo utihnila zaradi brezbrižnosti Ločanov in zaradi hudih zaprek. Vsako napredno mesto ima dandanes že svojo godbo, le pri nas Škofji Loki je baje to nemogoče! Koliko se žrtvuje v vsakem naprednem, tudi majhnem kraju, da se vzdržuje vsaj nekoliko godbe. Je li to v Škofji Loki res nemogoče? Prav lahko bi se dobilo par sto podpornih članov, ki bi bili pripravljeni žrtvovati vsak mesec nekaj za godbo. Razen tega bi pa tudi godba sama nekoliko zaslužila in tako bi ji bil obstanek zagotovljen. Ali bi se ne dalo ustanoviti »Narodno godbeno društvo« ?! V tem društvu bi imela domača godba svojo zaslombo in igralci bi se z veseljem poprijeli svoje stvari, ker bi vedeli, zakaj se trudijo; na drugi strani bi pa društva v Škofji Loki lahko naprav-ljala več veselic in zabav, ker bi jim bila godba vedno lahko na razpolago. In kdo bi imel največ koristi od tega? Gotovo Škofja Loka sama, ker bi dotični zaslužki ostali doma! To naj si vzamejo Ločani k srcu in naj se vendar enkrat zdramijo vplivni faktorji in kmalu bomo imeli v Loki zopet godbo, da ne bo potreba poslušati na veselicah, katere prireja tamošnja čitalnica, žalostnih glasov harmonike!
Is Radovljice. Občni zbor bralnega društva »Triglav* se je vršil dne 26. decembra 1901 popoldne v gostilni »pri Lectarju* v Radovljici. Načelnik g. Ivan Slibar pozdravi navzoče člane in se zahvaljuje, da ravno delavski stan tako vztraja v društvu in ga gmotno podpira. Potem poroča blagajnik g. Josip Kunčič. Skupni dohodki so znašali K 389-79, troški pa K 321*81, torej prebitek K 67*98. V posojilnici je naloženih K 337*30 in obresti od 1. prosinca 1900 naprej. Ker imamo v Radovljici tri bralna društva, se mora omeniti, da društvo »Triglav* dobro napreduje. Dalje poroča knjižničar g. Ivan Selan, da je bilo v pretečenem letu za čitanje knjig in časopisov mnogo zanimanja. Prebralo se je 997 knjig. Bralno društvo «Triglav* ima vsake vrste časopise, s katerim je vsakemu članu ustreženo. V novi odbor so bili izvoljeni, in sicer gg.: Ivan Šlibar iz Radovljice, predsednikom ; Josip Kunčič s Predtrga, podpredsednikom; Pavel Kristan iz Radovljice, blagajnikom; Ivan Korošin s Predtrga, tajnikom; Ivan Selan iz Radovljice, knjižničarjem; odbornikom pa Ivan Tome iz Radovljice, Ivan Prešern s Predtrga, I. Jelene z Otoka in Alojzij Venger z Radovljice. Pregledovalcem računov Fran Korošec iz Radovljice, namestnikom Tomaž Vogelnik iz Predtrga. Pri prvi seji novega odbora dne 28. decembra se je sklenilo, da se vrši v hotelu »Bastel* maškaradna veselica dne 1. svečana 1903 in sicer z vstopnino za maskirane člane brezplačno, nemaskirane po 20 vin., za maskirane nečlane 20 vin., nemaskirane 40 vin. K obilni udeležbi vabi odbor.
Is Cerkljan. Občni zbor kmetijskega društva, oziroma sirarne in mlekarne se je vršil dne 22. decembra 1902. K istemu je bil odposlan tudi revizor gospodarske zveze Seliškar. Občni zbor je bil zelo zanimiv, ker se je Šlo za razpust društva. Posebno rad bi bil to dosegel Seliškar sam in pa kapelan Kos; to pa zaradi tega, ker ima gospodarska zveza terjati pri sirarni in mlekarni 1600 K, hranilnica Cerkljanska pa 2400 K. Pred zborovanjem je Seliškar sam konferiral s predsednikom in ni hotel pustiti nikogar v sobo. Pripravljal je Podjeda, naj prevzame dolg nase. Kmalu nato je poklical odbornike in jih nagovarjal, naj prevzamejo skupno ves dolg. A odborniki so se branili in istotako tudi člani sami. Kako pa se morejo v to podati, ker pravega vodstva ni bilo. Ob 3. uri se je pričelo zborovanje. Seliškar je zborovalcem omenil, da je samo 1500 K dolga, a o drugem dolgu je molčal, ker je pripravil Podjeda do tega, da se je zavezal plačati gospodarsko zvezo. S tem je mislil, da se bodo člani radovoljno odzvali in pokrili primanjkljaj. V prvi vrsti je toraj Seliškar kot zastopnik upnice gospodarske zveze gledal, da je ista bila za svojo terjatev pokrita. Seveda Bog si je v prvo sam sebi brado ustvaril in tako si je tudi gospodarska zveza v prvi vrsti zagotovila za svojo terjatev. Kapelan
14
Kos se je strinjal tudi ž njim, ga podpiral ter navzočim grozil in jih prosil, naj se udajo in prevzamejo radovoljno dolg v plačilo. Gospod Krzen, ki je zastopal stranke, pa v to ni dovolil, ker je videl, kako velike ncrednosti so se godile. Podjed je vsako leto ob sklepu letnih računov izkazal prebitek. Toda tekom enega leta, v katerem se ni kupilo niti kapljice mleka, prodalo pa ves sir, je pa kar naenkrat nastalo dolga 3H00 K. (Jospod Krzen je zahteval pojasnila in pa tudi, kako in na kateri podlagi je gospodarska zveza po svojih revizorjih mogla napravljati letne bilance, ker ni bilo nikakih računov. A kunštni Seliškar je odgovoril, da mu je kunštni Podjed prinesel podatke na malem listku in na podlagi teb podatkov sestavila se je falsificirana bilanca. Kako se more bilance napravljati, ne da bi se pregledali računi, je vsakemu neumevno. In na ta način je izkazal Podjed vsako leto prebitek. Zadnje leto pa, ko je začelo vreti in je bilo treba priti ljudem z natančnimi računi, našel je takoj Seliškar napake in prišel takoj na nered, kakršnega morda ni najti nikjer. Računov o prodanem siru ni nikjer. Ker je gospod Krzen zahteval odločno iste, mu je odgovoril Podjed, da se je pač zapisovalo na posamezne pole papirja, ki pa so se izgubile. Na to je tudi gospod Krzen zahteval, naj se gospodarska zveza poravna in naj vsaj ona pusti polovico doli, ker je dobila 15.000 K podpore. A Seliškar je odgovoril, da ima gospodarska zveza to podporo porabiti za druge potrebne stvari. Ker se ni moglo priti do sporazumljenja, je gospod Krzen nadalje zahteval, da se napove konkurz in potem se bode že z upnico gospodarsko zvezo tudi poravnalo. Seliškar pa je po vsi sili hotel občni zbor dokončati, a najti ni mogel zapisnikarja in niti overo-vateljev zapisnika. Tako je sam uvidel, da mu ne preostaja druzega, kakor da se uda. Konec . . .
Iz selške doline. Naši ljubeznivi klerikalci so v zadnjem času postali kakor stekli psi. Kar grizejo okrog sebe in zgrabijo vsako osebo, če se jim ne obrača po njih volji. Posebno jezo stresajo na g. Sliberja, čez katerega se lažejo kakor plašarji. Ta lepi posel lagati se je vzel \ »štant* posebno sedaj daleč znani, v Kostanjevici prcklottani Janez. Ta človek se na vse pretege trudi, da bi kaj dosegel. Lagal je o selški trirazrednici, da bodo mogli hoditi vanjo v šolo otroci iz Jamnika iz Podbelice, kateri kraji i m a j o sami šolo. V »Narodu« se ga je imenovalo lažnika in obrekovalea, toda pre-castitega lažnika je ravno toliko sram, kakor mačke strah. On še naprej laže. Dober tek, lažnivi kljukec! Ko bode mera polna, se bode pa žakelj odvezal, in Janez jih bo steknil, da bo pomnil. Frtičar-Janez Vrhunec je moral pred cerkvijo dati preklicati laži o g. Š. in je obžaloval, da je razširjal take grde laži. Neko posebno veselje imajo I udi klerikalci nad učiteljem pri Sv. Lenartu. V zadnjem l^dnu so bili napadi nanj v vseh klerikalnih listih od • Domoljuba* do »Slovenca*. Do živega mu pa le ne morejo, ker on vestno opravlja svojo učiteljsko službo in tudi na zunaj ne morejo najti ničesar slabega o njem. Nekateri klerikalci ga še celo hvalijo, da je dober učitelj; le to jim ni prav, da noče hoditi s požlindrano stranko. Zato pa le naprej, klerikalci, le izmišljujte si razne stvari o njem, samo bolj pogumno, podpiše naj se dotični, ki piše take izmišljene stvari, kakor so bile v zadnjih časih v klerikalnih listih. Pogumni možje se ne skrivajo za plot in od tam lajajo na ljudi! Tedaj le naprej! V Dolenji vasi je bil v nedeljo precej hud občen zbor bralnega društva. Janez Poklollani je prišel, poslan od fa-rovškega Rajtguznu iz Selc, da bi premagal napredne člane. Pa ni bilo sreče. Naprednjaki v Dolenji vasi so zmagali z volitvijo in s časopisi: »Narod«, »Gorenjec* h i «Zvon». To je bila zopet Kostanjevica za Janeza. Vrli Dolenjščani pa le neustrašeno naprej! Klerikalni časopisi so t lažjo štempljani, zato naročajte le napredne, ki pišejo bridko, toda resnico.
Zahtevajte »Gorenjca" m
m V Vseh gostilnah in faVarnah!
Kreditno društvo v Kranju.
Z novim letom je pričelo v Kranju poslovati novo-zasnovano »Kreditno društvo*, ki je v narodno-gospo-darskem oziru važna pridobitev za naše mesto. Po pravilih ima društvo namen zboljševati gospodarske razmere svojih članov, (lian postane oni, ki vplača ali vsaj jeden glavni delež, znašajoč K 200—, ali opravilni delež v znesku 5 kron.
Kreditno društvo prejema hranilne vloge in denar na tekoči račun ter na obresti, dobiva si denarna sredstva potom izposojil in dovoljuje svojim članom pred vsem osebni kredit, izjemoma pa tudi posojila na njih j hipoteke. Društvo je tedaj v prvi vrsti ustanovljeno v I svrho preskrbljevanja osebnega kredita.   Tak zavod je i živa potreba za kraje, ki imajo razvito trgovino. In prav j v Kranju, kjer trgovina že vsled naravni1 lege in ugodnih prometnih sredstev čimdalje lepše procvita, se je z za-! snovanjem »Kreditnega društva* prišlo v* okom že zdavnaj občutnemu nedostatku. Za osebni kredit je bilo dosedaj t | Kranju slabo skrbljeno. Ker pri zasebniku nihče rad ne išče kredita in ga je tudi težko dobiti, so si trgovci in | obrtniki izposojevali denar pri zavodih izven Kranja.
Kakor so se n. pr. v Ljubljani poleg že obstoječih | hranilnic ustanovile različne posojilnice, kreditna društva j in drugi bančni zavodi, ker jih je rodila krajevna potreba, tako je tudi v Kranju nastalo poleg mestne hranilnice kreditno društvo, ker je to zahteval vedno večji j promet. Kreditno društvo ima glede dovoljevanja osebnega kredita veliko bolj proste roko kakor hranilnica, ki mora pri dovoljevanju takih posojil 7 ozirom na določila svojih pravil mnogo strožje postopati. Hranilnica ima zlasti namen dovoljevati posojila na zemljišča in poslopja proti večletnemu odplačevanju in tako zadolženemu ali posojila potrebnemu posestniku omogočiti, da se zopet podpre in polagoma iznebi dolga. Hranilnica pospešuje varčnost,   kreditno  društvo bo pa trgovcu, obrniku ali kmetu-trgovcu hitro in na cenen način pomagalo iz denarne zadrege. Oba denarna zavoda si tedaj ne bosta nasprotovala ali konkurirala, temveč se bosta j  le izpopolnjevala drug drugega.
Če bi se ne bilo ustanovilo «Kreditno društvo*, je { prav gotovo, da bi se bilo zasnoval prav v kratkem v Kranju jednak zavod ali bi se nastanila pri nas filijalka kakega ptujega denarnega zavoda, ki bi svoj delokrog v vseh denarnih zadevah močno razširila in s tem že ob-; stoječi mestni hranilnici silno škodovala na ugledu in ! napredku. To se je ravno hotelo zabraniti z ustanovitvijo ! kreditnega društva, ki bo skrbelo pred vsem le za osebni kredit.   In da se je imelo pri zasnovanju »Kreditnega društva« le namen obvarovati   tako lepo vspevajočo mestno hranilnico pred konkurenco po kakem tujem zavodu, za to jamčita novega društva upravni odbor in nadzorstvo, katerih člani so skoro vsi obenem tudi ravnatelji ali upravniki mestne hranilnice. Ta imena so nam tudi porok, da je novo društvo v najboljših rokah in da se bo eventualni dobiček uporabljal v narodne, druge občekoristne in domače dobrodelne namene.
Zato odobrujemo zasnovanje »Kreditnega društva* in nov zavod prav iskreno pozdravljamo.
Novičar.
Na Gorenjskem.
Vabilo na naročbo. P. n. naročnike Gorenjca uljudno prosimo, naj nam te dni pošljejo naročnino za leto 1903. Obenem se obračamo do vseh prijateljev lista s prošnjo, da mu pridobivajo pridno novih naročnikov.
Osebne vesti. (Jospod Franc Peterlin, c. kr. sodni pristav v Kranju, je imenovan okrajnim sodnikom v Kranjski gori. — Prestavljena sta sodna pristava gg.: dr. Valentiti Flerin iz Kranjske gore v Ilirsko Bistrico in Jakob Antloga iz Mokronoga v Kranj. — Gospod davčni pristav Valentin Levičnik je imenovan za Kranjsko goro.
Važna razsodba glede vodovoda za Kranj in okolico. Glasom dopisa c. k. okrajnega glavarstva v ! Kranju od 6. januarja 1H0.'>, št. 381, je c. kr. deželna
16
vlada z razsodbo od 80. dee. 1902, št. 8487, odobrila koncesijo, podeljeno kranjski občini od okr. glavarstva za zgradbo Kokriškega vodovoda in obenem zavrnila vse proti koncesiji podane rekurze. Morebitne pritožbe proti tej razsodbi na c. kr. poljedelsko ministrstvo so brez odložilne moči. Če bi klerikalci ne bili zabranili z obstrukcijo vsacega delovanja v deželnem zboru, bi se že letos na pomlad pričelo z zgradbo prepotrebnega in tako željno pričakovanega vodovoda. Vsled klerikalne obstrukcijo deželni zbor ni mogel skleniti postave, glasom katere bi dežela gradila vodovod kol. deželno podjetje. To pa seveda kar nič ne ženira naših malkontentov. Ti pljujejo naprej v svojo skledo in delajo tlako oni stranki, ki je provzročila našemu mestu neizmerno škodo.
Koblar - Bileam. Prerok Bileam je na željo kralja Balaka jezdil na oslici Izraelcem nasproti z namenom, da bi jih preklel. Po volji Gospodovi se je pa kletev v Bileaniovih ustih spremenila v blagoslov. Prav kakor Bileam, tak se nam zdi tudi naš prijatelj Koblar, čeprav ne sedi na oslici, kar bi itak ne bilo videti lepo, ker bi se mu vlekle noge po tleh. On smatra za sveto svojo nalogo preganjati in preklinjat i »Gorenjca*, a vse njegovo početje je našemu podjetju le v blagoslov. To se je zopet pokazalo zadnjo nedeljo pri Koblarjevi pridigi. Koblarjcve propovedi so grozno dolgočasne in še bolj dolgočasen je njegov monotonen glas, ki se sliši tako, kakor če kdo navija staro uro. Kaj čuda, če pobožni poslušalci in še bolj pobožne poslušalke prav rade zadremljejo pri teh hreščečih glasovih. Drugi zopet zevajo, kašljajo, pljujejo, kihajo ali se na drug pripraven način branijo zaspanca. Vse to se je ponavljalo tudi minolo nedeljo. Ob splošnem prikimovanju zaspanih glav je končal gospod dekan svojo pridigo. Kar razgrne pred sabo list, iz katerega prične citati dopisa iz Lesec in Hrastja, ki sta bila natisnjena v »Gorenjcu* od 3.t.m. Komaj se začuje iz prečastitih ust beseda «Gorenjcc», že se vzravnajo sklonjene glavice, napeta pozornost se bere na vsakem obrazu, hipoma poneha vse hrkanje ter kašljanje, nenavadna grobna tišina zavlada v prostrani cerkvi in sliši se le tresoči glas od svete jeze prešinje-nega gospoda tehanta. Koblar čita in čita in vidi se občinstvu, da mu je prav všeč to čitivo. Nikomur se več ne zdeha. Ljudje se izborno zabavajo, drezajo se s komolci, ustnice se nabirajo v smeh in ko prečastiti konča svoje predavanje, si previdnejši zakrivajo obraz in tišče usta, da jim ne uide glasen smeh, zadaj pri vratih pa, kjer se navadno čolnarji trkajo na svoja grešna prsa, se začuje krepak krohot. Tako je dosegel Koblar ravno nasprotni učinek, kakor ga je nameraval in v nedeljo dopoldne je bil «Gorenjec* že pred deveto mašo popolnoma razprodan. Koblar bo sedaj pač uvidel, da občinstvu mnogo bolj ugaja «Gorenjec*, kakor njegove pridige in da je on najboljši agitator za naš list. Izvoli naj blagohotno vzeti na znanje, da se mu bomo izkušali za to veliko pomoč izkazati hvaležnim in da bi naša hvaležnost ne poznala nobenih mej, ako bi prišel enkrat preklinjat »Gorenjca* pred tiskarno, sedeč — prav kakor ranjki Bileam — na oslici in če hoče tudi na — oslu!
Drzne tatice se je posrečilo zajeti naši policiji minuli ponedeljek. Na tržnem dnevu je vladala velika gnječa in prilika prezapeljiva, da bi se ne podala ta organizirana družba tatic na delo, toda kljub vsej lo-kavosti jih je dosegla roka pravice. Kljub temu, da so bile prejšnji dan pobožne te ženice na Brezjih ter si omislili »amulete*, ne ve se le, ali so jih kupile kot zaščitnike, da bi se jim tatvina v obilnejši meri posrečila, ali da bi jih varovali pred zasačenjern. Vsekako jako pre-porno vprašanje, o čemur naj razmišljajo oni, kateri namesto besede božje oznanjajo anarhijo. Pod ključem so in čakajo pravice: Marija Kit iz (lirčič, glava družbe, Antonija Dolenc iz Polhovega gradca in Ivana Zupan (Pomijnekova) s Klanca. Razen več denarnic s precejšnjo svolo denarja, so imele nabranega tudi precej drugega blaga, kakor: kos koleniue, 15 raznih rut i. t. d. tudi Živali so se jih prijele, tako da sedaj živ, lep petelin tudi pričakuje dneva rešitve.
Barnum & Bailley. največja razstava sveta, bode naslov prvi maškaradi, katero priredi »Gorenjski Sokol* v svoji telovadnici. Fantaziji so torej popolnoma proste roke, kajti razen vseh plemen človeštva kol obiskovalcev nastopajo lahko vse pod- in nadmorske živali in prikazni ter abnormitete vsake vrste. Da telovadkinj in telovadcev ne bode primanjkovalo, je samoobsebi umevno.
Isj ava. Brez vednosti «Gorenjcevega» konsorcija se je ponatisnil v predzadnji številki našega lista dopis «()d nekod», v katerem nek dopisnik razvija svoje nazore o zlih duhovih in zastopa svoje mnenje, da ni hudiča. Konsorcij se ne strinja s tem naziranjem in zato svečano izjavlja, da veruje na eksistenco hudobnih duhov, in sicer iz naslednjih razlogov: 1.) je ta vera utemeljena v sv. pismu, kateremu se konsorcij brezpogojno klanja; 2.) more narekovati različne lumparije v klerikalnih listih edino le hudič svojim prijateljem; 3.) bi moral pošten človek obupati nad pravičnostjo, če bi ga ne tolažila zavest, da bodo enkrat različni častikradeži prejeli zasluženo plačilo v hudičevih krempljih in 4.) so že vsi posamezni člani »Gorenjčevega* konsorcija videli na lastne oči, pri belem dnevu hudiča v Kranju okrog letati. Ni imel sicer rdeče kapice, kakor običajno, zato pa visok mršav — cilinder. Hudič je tedaj bil, je in bo.
Umrl je na Prhnskovem Josip Remic, posestnik žage. V prejšnjih časih se je pridno udeleževal potitičnega življenja.  Bil je dobra duša.  Bodi mu blag spomin!
Deputacija škofjeloške »Narodne čitalnice*, obstoječa iz gg. predsednika dr. Antona Arkota, Leopolda Primožiča in Rafaela Thalerja, se je poklonila blag. g. deželnemu glavarju O. pl. Deteli in mu izročila izdelano diplomo častnega Članstva omenjenega društva.
Iz Škofje Loke se nam piše: Dodatno k poročilu rednega občnega zbora škofjeloškega vodovodnega društva pripomnimo še toliko, da so nekaterniki hoteli prvotni odbor — odstraniti. Do tega ni prišlo. Gospod Ivan Mali je bil z vsklikom voljen predsednikom, dasi je sam klical med živahno debato: ein Königreich — za enega predsednika. Dokaz, da ni stremil za tem, postati predsednik. Stvar je bila taka: Med seboj se je sklenilo, vreči stari odbor, a predsednika g. Malija — obdržati. No, g. Mali je naravnost izpovedal, da sprejme pred-sedništvo samo pod pogojem, ako ostane ves stari odbor. Zmešnjava je bila sedaj splošna. Predsednika ni in ga ni bilo mogoče dobiti, čeprav je morda tupatam kateri izmed navzočnikov gojil skrivno željo, sebe »ponačelniti*. Odtod tedaj «ein Königreich» za enega predsednika. Ostalo je pri starem. Voljeni so bili gg.: načelnikom Ivan Mali; njegovim namostnikom Matej Žigon; Ivan Demšar, Anton Homan, Josip Košir, Gašper Mäher in Frančišek Ziherl pa članom načelni štva. (Čujemo, da bodo nekaterniki zahtevali izvanredni občni zbor. Opomba uredništva.)
Občni sbor slovenskega bralnega društva v Selcih je izvolil dne 28. decembra 1902 predsednikom Frana Tavčarja, podpredsednikom Frana Sliberja, tajnikom in blagajnikom Franca Smida, knjižničarjem Jan. Kopčavarja in Janeza Miklavčiča ter odbornikom Franca Hajnriharja in Jakoba Sedeja. — Občni zbor je izvolil enoglasno častnim članom g. Frana Sliberja za zasluge, ki jih ima za društvo od njegovega začetka pred 25 leti kot član, večkratni predsednik in gmotni podpornik.
Gorenjci, pozor pri kupovanju vina in zganja. Nek Maks Lustig od tvrdke Latzer & Comp, iz Eggen-berga pri Gradcu ponuja vino kakor tudi žganje po vzorcih. A kaki so ti vzorci, priča sem bil sam v Bohinju, ko mu je eno črno vino dopadlo, si natočil svojo steklenico in s tem prodajal svoje slabo vino. (Nekaj slučajev imamo že, kako robo prodaja gori navedeni mladi gospod. I. K.
V Dolu pri Ljubljani (kamniški okraj) so ustanovili bralno društvo.
Mlekarsko zadrugo so ustanovili na Krtini pri Kamniku. V odboru so: Janez Pirnat, posestnik s Krtine, predstojnik; Janez Kompare, posestnik na Brezjah, tajnik, in Franc Ravnikar, tesarski mojster na Prevolah, blagajnik,
16
Se enkrat Koblarjev blagoslov. Ker je Koblar trdil na prižniri, dl oni, ki ne bodo opustili »Gorenjca*. H8 l)odo imeli o božičnih praznikih božjega blagoslovu v svojih hišah, smo mu svetovali, da naj lepo obdrži /.ase ta -voj žegen, ki z božjim nima ničesar opraviti. Mož na.1- ni hotel ubogati. Obesil se mu je nos, ker smo odklonili njegov lamo/ni blagoslov in v maščevanje se mu je zdelo potrebno še nekaj svojega žegna odložiti v zadnjem »Slovenskem Listu*. Nam tudi prav. Ne glede na to, da so umazani predali »Slovenskega Lista« vsekako primernejši prostor za Koblarjeve odpadke, kakor cerkev, pomagajo nam K obla rje v i dopisi docela spoznavati slavno-znano lepo dušo «svojega* župnika. Kakor običajno, diši ves dopis po prisilni delavnici. Dopisnik požegna naj-poprej občespošlovane mirne može, ki se v politiko niti ne vtikajo, ne prizanaša niti ženam niti otrokom, laže, da (Gorenjec uči, da je Kristus slepar, piše neresnično
0 občnem zboru gasilnega društva, in pravi, da »Gorenjec* primerja mašnikov blagoslov s konjsko ligo i. t. d. Ne pride nam seveda na um Daviti se g posameznimi podlostmi v tem dopisu in tudi oporekati nočemo kranjskemu dekanu, če primerja svoj legen s «konjsko ligo«. On že ve, koliko je vreden. Sicer pa prav priporočamo cenjenim čitatoljem, da naj si preskrb«'1 ta dopis iz Kranja. Posamezne številke »Slovenskega Lista* se dobe po 14 vin. od novega leta sem pri g. K. Florianu, prav tam, kjer se prodajajo tudi učne knjige za ljudske šole in gimnazijo. Kdor bo prebral napominani dopis, bo moral
1 nami vred vzklikniti. Pravi, pravcati Koblar, res izborno zadet!
Ljudska predstava »Deseti brat , katero so priredili na praznik sv. treh kraljev naši marljivi čitalniški diletantje, se je v vsakem oziru zelo povoljno obnesla. Udeležba je bila jako velika, zlasti od strani nižjih slojev. Opazili smo pa tudi prav lepo število naših vrlih kmetovalcev, ki se niso mogli dovolj nasmejati posameznim prizorom. Igralo se je — kakor zadnjikrat — živahno in dobro. Gmotni uspeh te predstave je bil nepričakovano lep kljub zelo nizki vstopnini.
Fotografični ugledni samogib (avtomat). Priprava obseza razglede iz vseh delov sveta v fotogra-fičnih posnemali mest, ulic, starih gradov, krasnih stavb, razvalin, morja, znamenitih jezer in pogorskih pokrajin po leti in zimi, po dnevi in noči, notranje razglede cerkev, cesarskih in kraljevih stolnih mest in graščin, zimskih vrtov i. t. d., po naravi na lici mesta na šipe posnetih in po stereoskopičnih lečah tako natančno slikane, da gledalec misli, da je na lici mesta navzoč.
Občinski odbor v Ovsišah je izvolil miroljubnega župnika g. Valentina Aljančiča častnim občanom.
Na Jesenicah so imeli dne 7. in 8. t. m. občinske volitve. Nemci so izkazali dobili večino v odboru, zato so napeli vse moči in strastno agitirali za svoje kandidate. Vendar jim sreča ni bila mila. Slovenska stranka je zmagala v tretjem in drugem volilnem razredu popolnoma, v prvem pa vsled silnega pritiska in vsled obilico nemških častnih občanov le deloma. Izmed odbornikov je IG Slovencev in le 6 Nemcev. Jesenice so in ostanejo slovenske. (Prosimo ondolne rodoljube za kratko poročilo o tej velevažni volitvi. Opomba uredništva.)
Slovensko bralno društvo v Dolenji vasi pri Selcih je izvolilo na občnem zboru dne 6. I. m. predsednikom Janeza Podreka, podpredsednikom Lovrenca Benedikt, tajnikom in blagajnikom Jakoba Štibelja, knjižničarjem Karola in Valentina Luznarja tei odbornikoma Tomaža Kalana in Janeza Štalca.
Poselske premije v znesku 20 kron je podelil odbor kmetijske družbe kranjske naslednjim: Janezu Jezeršku v Skolji Loki (za f>2 letno), Anionu Golobu v Mekinjah in Mariji Tratnik v Domžalah (za 40letno službovanje).
Ogenj je nastal v četrtek zvečer v tukajšnji ljudski šoli. V dimniku so se vnele saje in ker tramovi, ki ve-žeje strope, mole tudi v dimnik, so se sčasoma tudi taisti vneli in tako je nastala včeraj vsled ognja v stropnih tramovih potreba, podpreti strope, vsled česar tudi včeraj ni bilo šolskega pouka. Prihodnji teden bodo od-kopali in pregledali strope.
j Gasilno društvo na Bledu priredi v nedeljo, dne 18. I. m. v gostilni pri Kapsu v Gradu tombolo. Začetek ob Šestih zvečer. Dobitke hvaležno sprejemala gostilničar A. Roprel in načelnik Iv. Rus. Cisti dohodek je namenjen v korist gasilnemu društvu.
Umor v Medvodah. Minuli torek se je izvršil v Zgornjih Senicah pri Medvodah umor. Provžilkai Martin Arhar je zjutraj doma pil kavo in poleni šel k maši. Med potjo se je zgrudil na tla in obležal mrtev. Pri raztelesenju se je pokazalo, da je bil zastrupljen. Včeraj opoldne so orožniki zaprli posestnika Ivana Očaka, po domače Dolinšeka, ki je na sumu, da je zavdal Arharja, ker ga je imel na prevžitku in bi se ga bil rad iznebil.
Križem svet ¡1.
Influenca ali hripa.se nenavadno hitro širi po Gornji Italiji in Trstu. V Padovi je zbolelo okolu 20.000 oseb. Vsak dan jih poni rje nad 60 oseb.
Srašen prizor v Gradcu. Dne 8. t. m. zjutraj ob 'J. uri je prišel v kavarno Rontsehger neki Fric Kraft, ki je dal poklicali .'»1 letno kavarnarjevo soprogo, katero je že dlje časa nadlegoval z ljubavnimi ponudbami, a I brez vspeha. Ko je prišla gospa v kavarno, jo je Kraft ustrelil. Gospa je obležala mrtva. Kraft je bežal v svoje stanovanje, kjer je ustrelil svojo 81 letno mater in potem še samega sebe. Zapustil je pismo, v katerem naznanja, da je izvršil ta umor zaradi nesrečne ljubezni in da je svoje okrog 25.000 kron znašajoče premoženje sežgal pred smrljc. V peči so se res našli ostanki zgorelih papirjev.
Potres y Turkestanu. Strašne so žrtve, ki jih je zahteval tukaj potres. Več mest in trgov je uničenih. Samo v mestu Andižani je podrtih okolu 20.000 hiš in ubitih okolu 5000 duš. Ta potres je eden najhujših v ruski Aziji.  Podrobnosti te nesreče so nepopisne.
Razne vesti. V Holešovicah na Češkem se je ustrelil ondotni župan llorejši, ker je baje izgubil 24.000 kron. — V moški kaznilnici v Stanislavu na Gališkem so se uprli kaznjenci ter so razgrajali, poiomili svoje postelje, pobili z železnimi drogovi vsa oknr> celic, razrušili omrežje, odprli lesena tla in zmetali prinesena jim jedila skozi okno. Na pomoč je prišlo vojifetvo. — V Rimu so zaprli 11 sprevodnikov in železniških paznikov, ker so goljufali pri voznih kartah. - Množica kavkaških roparjev je ulomila v Potiju, streljala iz revolverjev in izkušala oropati .'10.000 rubljev. Ko so jih čuvaji zasledili, so pobegnili. En ropar je bil ranjen, drugi pa ubit.
Listnica uredništva.
Dopisi iz Crngroba, Stražišra in Cerkljan so morali izostati vsled prooltilega gradiva. Hvala zanjo!
Tedenski sejem v Kranju dne 29. m. m.
Prignalo se je 225 glav goveje živine, 4 teleta, 60 prašičev, ovac, — kozlov, — buš, — konj. — 50 kg: pšenice K 7-80, prosa K 7*50, ovsa K G-75, rži K 7-—, ajde K 9-—, ječmena K 7*50, krompirja K 2*80, tižola: ribniški K 10'—, koks K 12-—, zelen K {)'—.
j^Mavnemu občinstvu priporoča svojo godbo na lok odbor društva „ Meščanska godba v Kranju". — Plača po dogovoru.    (5 2
P^^* Učenca
5pr«jn)C f)nr)r\k. 5uttr>cr, urar O £r«r)ju.
__177-Ki
Posamezne številke „Gorenjca"
se prodajajo po 10 vin. v
Škof ji Loki pri g. M. 2 igo 11 u, trafika na glavnem trgu;
Radovljici pri g. Otonu Homannu, glavna trafika.
17
Darila.
Upravništvo našega lista je prejelo:
Gospod Filip Pogačnik z Dobrave pri Podnartu daruje dijaški kuhinji v Kranju 4 krone.
Loterijska srečk* dne S. januarja 1.1.
Gradec:      30     12     20      14 21
Mejnarodna Diorama
Zanimivosti prve vrste. Razstavljeno v mestni hiši v Pungratu od 5. ure popoldne do 10. ure
zvečer.
V nedeljo, dne 11. januarja: Štajarsko, Solnograško. Č«ško. — V ponedeljek, 12. januarja: Budimpešta in Reka. — V torek, 13. januarja: Ruski carski gradovi. — V sredo, 14. januarja: Švica. —
V četrtek, 15. januarja: Francija in Drevfutov proces. — V petek, 16. januarja: Pariz in Versailles. — V soboto, 18. januarja: Pariška
svetovna razstava. — V nedeljo, 18. januarja: Afrika. 8—1 Slike so izborne.
Ceij.IiiiiiiBStaffl!
Priporočam po najnižjih cenah svojo bogato zalogo vseh vrst poročnih prstanov, uhanov, brošk verižic i. t. d., kakor tudi žepnih in stenskih ur, ki so po vsem svetu znane kot najboljše.
Za obilen obisk se priporoča
73-30     H. SUTTHER
urar V£Kranju.
Ceniki zastonj in franko.
T>rešernove & e o J ve v v e> poezije
v novi popolni izdaji z življenjepisom, literarno-zgodovinskimi črticami in estetično oceno. — Uredil jfinton jtškerc. — Cfeevir-izdaja (rudeče usnje 5 jAr/o obrezo 3 J(, 96-28    po pošti 3 X 20 h.
Založništvo
t. Schwenhter
v ,Sjub/jani.
Stanje hranilnih vlog: 1,200.000 K.
Rezervni zaklad: sad 36.000 K.
Posojilnica t Radovljici
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestijje
po ^odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega pesojilnica za vložnike plačuje iz svojega. 20—51
m
:•**>: :•»*-•
m
38
OVO
mm.
mm?
Trgovina z železnino „MERKUR"
PETER MAJDlC
■v Celju., Graška cesta. štev. IS
priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo.
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *
Postrežba točna.
Cene nizke.
&wTx*:
mm iL
•>••:•:•>:•>:
CD CD
m -t
to
2.
IM
O CD
P3
CD
18
i
Priznano najboljše
oljnate barve
smlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco pa fin osti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja
po nizkih cenah
Adolf Hauptmann
v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. 82-32
►3 O
o.
E
p* a
a
Hustrovani ceniki so brezplačno na razpolago.
nt-17 LJUBLJANA Prule (Sredina) št. 18
TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV
MK ZA VRTOVE ia vaah v to stroko
•padajočih predmetov, ki se izvršujejo
Mttoino po naročilu.
ia naroČila m it-
I
totoo in po najnižjih
ii razpoMjajo zasloni in ftukovano.
»o
&a Hope (i, ha kot tudi 'ftipe, oa*e in
v  vwh  £atvan,  ttpe*ne in cene psipotoča ptva in nayvtc'ya
75-84 v £yu(>lya\n.
R. LANG, LJubljana (Kollzej)
tovarna ia modroce na paraat in posteljno opravo, salaf*
pohištva,
priporoma vaak« vr»U
modrecev. oosieljDe uiooe, zrcal, Hita, oirotjiti voziCkov, aaslomaeev, nt-vaknkov (sofa, kanapt, tiru) i totNio opravo 60—88
po najnižjih cenah.
Cenik« a 300 podobami patijt xaatonj in poimina prosta.
Razpošiljanje to&no.
G. Tdnnies
Ljubljana 76_33
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna
priporoma kot posebnost vse vrst«
žage in vse stroje
za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin-motore in parostroje.
C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnia, kuttljtkih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi in pasov
R. A. SMEKAL
v Ceciiii pri Prostjevu in Smichow-Praga. Podružnica v Zagrebu, Frankop. ulica 9
priporoča 13—M
slavnim gasilnim društvom, oblinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti mrilini in s priredbo, da tiste na obe itrani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprasanega strojevodjo; da^je vse drugo gasilno orodje, čelade, paae, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-briigalnice. — Roba solidna elegantna in ceno Plačila po dogovoru.
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu.
7—1
Vellacher Sauerbrunnen
pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. / zaboj (50 steklenic) 8 K.
Najboljše strune za citre, gosli in kitare.
Blag. gospod
III. 167-15 •coli
lekarnar
Iv j ixl>lj t»111» .
Pri neki gospej, katera je trpela dolgo časa na nervoznosti, sem vporabljal z izvrstnim vspehom Vas« železnato vino Prosim torej, poiljite mi nadaljnih šest. steklenic imenovanega vina.
Dr. L. Farber
c. kr. štabni zdravnik
Raštelj št. 19.
Polliterska steklenica velja 2 K.
Zunanja naročila izvršuje lekarnar GTABRIEL PICCOLI v Ljubljani točno, ako se mu pošlje znesek po poštnem povzetju.
GORICA, 6. junija 1902.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
97—28
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj.
JOS. POGAČNIK
krojaški mojster v Radovljici štev. 41
priporoča slavnemu občinstvu
svojo delavnico za izdelovanje
Raznovrstnih 1   oblek =
za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistiskih in kolesarskih oblek, havelokov, površnikov in zimskih sukenj.
Različno blago, in sicer najmoderneje je vedno U—50 v zalogi.
tna irmiliici
19
v Kranju, obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje iz lastnega.
5-2
Stanje vlog K 2,914.29952. Stanje hipotečnih posojil K 1,898.147'lfc
Nad 500 različnih vzorcev
Pri nakupu blaga za
Moške obleke
se dobro priporoča
R. IIIL1IC
v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 5
ki ima v zalogi vedno najnovejše blago. O resnično nizkih cenah se vsakdo lahko prepriča. 74-35
Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine proato
JOSIP WEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4
Stav&eio-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Zidno omrežje na stroj, obhajilo« mize, ograje na mirodvom, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stotoae križe, Štedilnike 1.1, d. si -34
Špecijaliteta: valjicni zastori (Rollbalken).
Stavbinska kleparska dela
vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesn«-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi.
Ustanovljeno 1861.
L. M. ECKER
Ustanovljeni 18«.
LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16.
Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zven m obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stoav nišč in kopeTnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevani« brezplačno. 118—84
„£« Pflia"
m—»
neprekosljivi papir za svalčice najboljše cevke za svalčice (cigarete)
dobivajo se pri gg. Janku Kocmutu v Kranju ia Otonu Homannu v Radovljici.
36
2—2
društvu
¥ IPIIJI
registroVana zadruga z omejcio zaVezo
je pričelo poslovati dne I. januvarja I90S v Kranju na glavnem trgu v hiši g- K. Floriana št. 194.
Uraduje se vsak dan ob delavnikih od 9. do 12. ure dopoludne, ob ponedeljkih in smajnih dneh pa tudi popoludne od 2. do 4. ure. Hranilne vloge se obrestujejo po
VAVo
brez vsakega odbitka ter plačuje „Kreditno društvo" rentni davek za vlagatelje iz svojega.
Obresti se računajo od 1. oziroma 15. vsakega meseca po dnevu vložitve do 1. oziroma 15. pred dnevom vzdignenja. Nevzdignene obresti se prištevajo koncem leta kapitalu.
Posojila se dovoljujejo na osobni kredit, zastave in tudi na hipoteke proti primerni obrestni meri.
V upravnem svetu so:
Franc Krenner, podpredsednik. Janko Majdič. predsednik.
Rudolf Kokalj, pisarniški ravnatelj. Karol Jager. Josip Kovač.
Nadzorstvo:
Ciril Pire. Vinko Majdič.
Dr. Valentin Štempihar. Peter Mayr. Ivan Rakove.
hhaja vsako soboto zvečer, re je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po polti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, •a četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za eelo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev Dostavljanje na dom ataše aa celo leto 00 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 Tinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja t hiši štev. 106 nasproti iupne eerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina refekmaaije, oznani*, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — RokopisTse ne vračajo.
Izdaja in zalaga konsorcij »Gorenjca«.
Odgovorni urednik Gašper Eržen.
Tiska lv. Pr. Lampret v Kranju.