KUPUJTE ypjNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v iem listu so uspešni xxvm.—LETO xxvnL ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Marshall ni ^•"^cakoval udarca Pcarl Harbor ju ^'ičakoval je, da Japonci prej "upadli Guam, Panamski Prekop in mesta na ^®Padni obali Ii^J'ASHINGTON, 11. decern-*bk, CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA)^ DECEMBER 12, 1945 yiCTORY KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest Slovene Daily in Ohio ★ Best Advertising Medium BUY UNITID WAR BONDS SUMPS ŠTEVILKA (NUMBER) 288 ■ Gen. George C. Marshall izpričevanja pred kon-"iim odsekom, ki preiskuje na Pearl Harbor izjavil, J® proti koncu leta 1941 do-da utegnejo .Japonci p uprizoriti zračne napade Jamski prekop in na me-battle in San Diego na za- obali, kakor pa da bodo napad na mornariško y Pearl Harborju na Ha- ''h otokih. fi" Šef armadnega general-ki je bil pred par ''^^"ovan poslanikom na ^®kein, je rekel, da je sodil, ° Japonci .v kampanji JUgu najprej napadli ame-%)te ?°^^°janke na otokih ^ Guam. Izjavil je: smo v mislih možnost P&iiamo in pa na na-3u °plovske tovarne v Seat-'■»i Diegu. Imeli smo pred w ^^di možnost udarcev na Pacifiku v Havaj-°^^ožju, toda slednja mož- "am je zdela najmanj jetjij." C! $ h George C. Marshall ^ ^ Oe gen. Marshall pri-bilo armadi 10 dni So na Pearl Harbar & se v ganghaju vkrca-40 do 50 japonskih [i t*' & it, p y I# y ,,(1} ki bi utegnile biti rab- kampanjo v južnem Pa- K. ^("ugim je gen. Marshall ^ je Anglija pred vsto-), 1 ^filke v vojno sugesti-% ^ Zed. države nekaj »k Važno naznanilo našim naročnikom Kakor smo poročali že v ponedeljek, so se tiskarski stroški z ozirom na višje cene papirju in zvišanju unijske mezdne lestvice za osobje v tiskarni tako povečali, da je "Enakopravnost" prisiljena podvzeti korake, da zajamči nadaljni obstoj in izhajanje lista. V ta namen bo v prihodnje odpadla sobotna izdaja lista, da pa čitatelji ne bodo prikrajšani na čtivu, bomo v bodoče po možnosti skrbeli, da bo petkova izdaja obsegala šest strani mesto štirih. Dalje smo tudi vsled okolščin, nad katerimi nimamo kontrole, morali uvesti majhno povišanje naročnine, kar je razvidno iz nove tabele, ki je priobčena danes v prvi koloni na drugi strani "Enakopravnosti." Na naše naročnike in prijatelje apeliramo, da nam gredo na roko in tako pomagajo skozi stisko, ki nam je narekovala te korake. Za vaše razumevanje in sodelovanje se vam že v naprej iskreno zahvaljujemo. Pozno, ampak hudo zimo smo dobili Včeraj zjutraj smo našli na cestah na vzhodni strani mesta do en čevelj snega, medtem ko so ga bili na zapadni strani manj deležni in poročajo, da ga imajo samo štiri palce. Vsekakor sneg na vzhodni strani precej ovira promet in vsa prevozna sredstva so zaostala za običajnim časom. Tako so bili delavci večina povsod več ali manj pozni za delo. Kot napoveduje vremenski prerok, zna ta zima trajati brez posebnega prestanka do približno 9. marca prihodnjega leta. Od včeraj do danes je zapadlo še več snega in obeta se še hladneje vreme. Snoči je kazalo živo srebro okrog 16 nad zero,' toda to ni povsod enako. Nekateri prostori so malo tople ji in drugi hladneji tukaj v širšem Clevelandu. Nenadni prihod zime je v Clevelandu povzročil sedem smrti, večji del vsled srčnih napadov pri kidanju snega, medtem ko si je 13 oseb zlomilo noge ali roke pri padcih na tlaku. Včeraj je po raznih delih mesta obtičalo v snegu nič manj kot dva tisoč avtomobilov in cestna železnica na skoro vseh progah je imela zamude radi avtomobilov, ki so obtičali na progah. DR. GUIDO SCHMIDT BO SOJEN NEW YORK, 5. decembra (O.N.A.) — Dr. Guido Schmidt je bil zunanji minister v vladi kancelarja Schuschnigga in je obtožen, da je pomagal nacistom ob priliki priklopitve Avstrije Nemčiji leta 1938. Schmidt je bil ujet v francoski okupacijski zoni Nemčije in predan nedayno dunajski oblasti. Zaprt je v federalni ječi, kljub temu, da se je pritožil, da ima sladkorno bolezen. Zdravniki pa so brzo ugotovili, da ni nobenih nevarnih simptonov in da mu bolniška nega ni potrebna. JUGOSLOVAN, BIVŠI NA-CIJSKI AGENT, PRIJET OD AMERIŠKIH OBLASTI RIM, M. decembra. — Danes je bil tukaj aretiran in obtožen kot vojni kriminalec dr. Lazar Prokic, ki je bil svoj čas nacijski agent na Balkanu, /adnji čas pa je bil pod krivim imenom uposlen od ameriških ar-madnih oblasti. Ameriška varnostna policija pravi, da bi aretirani Jugoslovan mogel izpričevati o stvareh, ki bi bile zelo važne za proces, ki se sedaj vrši v Nuernbergu. Prokič, ki je delal za ameriško armado pod imenom Aldo Romano kot čuvaj v neki ameriški kampi, kamor se pošilja vojake na oddih, je bil Goebbelsov propagandni šef v Srbiji in urednik revije "Signal". Bil je tudi posebni nemški agent na Balkanu. Vtis obstoji, da ima v posesti važne dokumente glede kolabo-racije med naciji in njihovimi pomagači v Jugoslaviji. Zedinjene države bodo predlagale Ru^i mednarodno atomsko komisijo Je ameriška komanda ^ 4 V ker se je ba- |\vi/ ameriške ladje iz- japonskim zračnim Va-- i seja in zabava se bo v Mervarje-Ifk 5415 St. Clair Ave. ^^9- seja Lake Shore American Legion, ®e prijazno vabi vse ij, ^''Uge svetovne vojne ®?®®dnjih vard. Po seji 'I'alo prigrizek. žel ROJENICE ^ ^ družini, 8818 5""^^ J' k Ave., imajo nara-ihv . Mr, MADŽARSKI KVIZLING OBSOJEN NA SMRT BUDIMPEŠTA. — Pred madžarskim ljudskim sodiščem je bil obsojen na smrt Ferenc Sze-lazi, ki je bil zadnji hitlerjevski premier Madžarske. Odlikovan od Rusije Sovjetsko poslaništvo v Washingtonu je podelilo odlikovanje sedmim Ohijčanom, ki so kot ameriški mornarji tovorili vojni material iz Zedinjenih držav v rusko luko Murmansk. Med njimi je Charles Rotz, star 27 let, ki je bil nedavno odpuščen iz mornarice. On se je odlikoval pri rešilnem delu, ko je bil neki parnik, na čigar krovu se je nahajal, od Nemcev torpedi-ran. Lausche naznanil, da bo iznova kandidiral za governerja Iz Columbusa se poroča, da je governer Frank J. Lausche včeraj podal kratko izjavo, s katero je naznanil javnosti in političnim voditeljem, da bo prihodnjo jesen iznova kandidiral za go-vernerski urad. Governer je rekel: "Svoje ime bom predložil vo-lilcem države Ohio za nominacijo na demokratskem tiketu za urad, katerega sedaj zavzemam. Zdi se mi, da to naznanilo ne bo prišlo pa nikogar kot presenečenje." Ta izjava je značilna z ozirom na govorice, ki so se pojavile zadnji čas, da bi Lausche utegnil zapustiti governerski urad in mesto tega kandidirati za zveznega senatorja, ako bi ne bil kandidat senator Huffman, katerega je Lausche imenoval na sedež, ki je bil izpraznjen, ko je bil senator Burton imenovan članom najvišjega sodišča. Profesionalni politiki demokratske stranke so v obče jako hladni napram Lauschetu, zlasti v Clevelandu, kar ni seveda nič novega, toda te dni se je iz- Novi grobovi CHARLES LEVSTEK Po dolgi bolezni je preminil na svojem domu Charles Lev-stek, star 81 let, stanujoč na 6101 Glass Ave. Doma je bil iz vasi Breg pri Ribnici, odkoder je prišel v Cleveland pred 43 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Ano in več drugih sorodnikov. Pogreb se bo vršil v petek ob 1. uri popoldne iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda, na Whitehaven pokopališče. « FRANCliS MIKLAUS V torek zjutraj je premini^^ v Mestni bolnišnici Frances Mi-klaus, rojena Novak, stanujoča na 3761 E. 91 St. Stara je bila 64 let ter je bila doma iz vasi Pori je, fara Krka, odkoder je prišla v Ameriko pred 56 leti. Tukaj zapušča žalujoče sinove: Anton, Joseph, Frank in John ter hčere: Mrs. Frances Andren, Mrs. Mary Blatnik, Mrs. Nettie Bolden, Mrs. Sophie Benedict in Jennie ter vnuke, brata Antona in tri sestre, Mrs. Johanno Cvel-bar, Mrs. Antonijo Niccoli ter Mrs. Rose Golob v Massilon, O. Pogreb se bo vršil v petek ob 9. uri zjutraj iz Louis L. Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Imena na Broadway, ob 9:30 uri in nato na Calvary pokopališče. letna setia Jutri ob 7:30 uri zvečer se vr- mladih demokratov, ki je pred dvema letoma stala v ospredju in vseskozi vodila kampanjo za njegovo izvolitev. vrši nujno važna NOCOJ JE LETNA SEJA Članice društva sv. Ane, št. 4 SDZ se opozarja, da nocoj gotovo pridejo na: sejo, ki bo obenem glavna letna seja. Pričetek točno ob 7:30 uri v navadnih prostorih. Prihodnje leto je kon-venčno leto SDZ in praznovanje 35-letnice društva, kot tudi je treba rešiti več drugih važnih zadev, vsled česar se prosi pol-noštevilne udeležbe. WVJWVWWWJWMNWWVi NAŠA BOŽIČNA IZDAJA Kot je bilo v navadi zadnjih par let, bomo tudi za letošnje vUUA LC Ulll JC i61" ^**2 aCtp UtJ'Uvl 1'lHP* £c|i It? 1>029J1 ' rekla zanj državna konvencija božične praznike imeli vsak dan "možje v ameriških uni-......- ■ • - ■ formah" ali "neki moški, ki je prilogo z oglasi naših trgovcev ki svojim odjemalcem in poset nikom voščijo vesele praznike Dodali bomo seveda tudi poseb no čtivo, kar bo napravilo našo SEJA FISHER BODY UNIJE božično številko skozi vsak dan Jutri večer ob sedmi uri se posebno privlačno. Naše cenje- POTNIŠKO LETALO IZVRŠILO REKORDEN POLET PREKO ATLANTIKA WASHINGTON. — Tu je bilo danes poročano, da je potniško letalo "Sky Chief", ki je prvič odletelo od tukaj v Evropo pre-tekli ponedeljek, na povratni vožnji znižalo čas za črto med Irsko in Novo Fundlandijo za 55 minut. Razdaljo 2,005 milj je preletelo v 7 urah in 51 minutah, kar je rekord za omenjeno razdaljo. Na poletu v Evropo je z letalom potovala skupina vladnih funkcijonarjev. Povratna vožnja je bila napravljena po treh dnevih v Parizu in letalo se je na poti nazaj ustavilo na Irskem. . Iz Chicaga se poroča, da jo American Airlines družba naznanila znižanje cene za potovanje iz omenjenega mesta v London iz $604.85 na $405. 65. Nova cena, ki predstavlja odbitek v znesku $199.20, je stopila v veljavo 10. decembra. Ubegli ameriški vojaki v pariškem zločinskem valu Državni tajnik Byrnes je podal tozadevno naznanilo pred odletom na konferenco v Moskvi WASHINGTON, 11. decembra — Državni tajnik James Byrnes je nocoj na predvečer svojega odleta v Moskvo, kjer se bo udeležil konference zunanjih ministrov velike trojice, objavil ameriški načrt za splošno mirovno konferenco, na kateri naj bi se sklenil mir z raznimi evropskimi državami, obenem pa je odkril, da bo na konferenci v Moskvi skušal pridobiti podporo Rusije za organiziranje komisije Združenih narodov, katera naj bi obravnavala vse probleme, tikajoče se atomske energije. Byrnes bo jutri odpotoval ---- Moskvo, kjer se v soboto snide Iranu, isto čim preje umaknile, z britskim zunanjim ministrom Angleži so Zed. državam to spo-Bevinom in sovjetskim zuna- ročili v noti, v kateri so nazna-njim komisarjem Molotovom. Ta nili, da se iz Irana ne bodo PARIZ, 10. decembra.—Francosko prestolico je zajel resen zločinski val, za katerega so delno odgovorni ameriški vojaki, ki so pobegnili od svojih vojaških edinic p o raznih deželah Evrope in se pritepli v Pariz, kjer so se pomešali med francoske nižinske elemente. Računa se, da se nahaja v Parizu okoli 2,000 takih Ameri-kancev, ki še vedno nosijo uniforme, ampak jih je težko izslediti med obilico vojakov, katerih je Pariz poln. Ameriške oblasti o tem pojavu nerade govorijo, navzlic temu pa obstoji vtis, da se potika po francoski prestolici ena petina vseh ameriških dezerterjev v Evropi. Vojaška policija zajame povprečno po deset takih Ameri-kancev na dan, kar se običajno zgodi, kadar izvršijo kako zločinsko dejanje. Navadno senzacijsko francosko časopisje je zelo previdno, da pri poročanju o tem pojavu ne zvrača krivde za zločinski val na ameriške dezerterje in ameriško vojaštvo v splošnem. Neki list je v tej zvezi te dni poročal, da je število umorov, uboji stev, roparskih napadov in raznih drugih nasilstev narastlo od januarja do oktobra v primeri z istimi meseci lanskega leta iz 302 na 996, toda pri tem je opozoril, da je v Parizu na tisoče mož v ameriških uniformah, ki niso ameriški vojaki. Kadar francosko časopisje pri poročanju zločinstva omenja Amerikance, navadno rabi izra- konferenca se bo lotila dela, ki je ostalo nedokončano preteklega septembra, ko se je izjalovila konferenca zunanjih ministrov v Londonu. Bymes vzame na. konferenco v Moskvo šest pomočnikov Kakor se je zvedelo, bo vzel Byrnes v Moskvo seboj šest pomočnikov in posebnih svetovalcev, med katerimi bodo John Carter Vincent, šef oddelka za Daljnji vzhod; H. Freeman-Mathews, šef evropskega oddelka, in Charles E. Bohlen, vodilni ekspert za ruske posle v državnem departmentu. Byrnes je izjavil, da upa, da bo gen. Marshall v teku prihodnjih par dni sposoben odpotovati na Kitajsko kot poslanik. Rekel je, da je pripravljeno posebno letalo, da ponese Mar-i ga blaga v Nemčijo. To se bo šhalla na njegovo novo pošto-j storilo, pravi izjava državnega janko, kakor hitro ga kongres-' departmenta, da se prepreči "bo- umaknili do 1. januarja, kakor so predlagale Zed. države, ker je Rusija sporočila, da bodo njene čete ostale tam do 2. marca, kakor je bilo določeno prvotno. Državni tajnik se je premislil glede objave poročila, katerega je poslal v Washington njegov posebni zastopnik Mark Eth-ridge, ki se je zadnji čas mudil na opazovalni turi v Romuniji in Bolgariji. Poročilo vzame s seboj v Moskvo, kjer ga utegne rabiti v razgovorih z Molotovom in Bevinbm. Zavezniki bodo financirali uvoz v Nemčijo Državni department je danes naznanil, da bodo morale Zed. države in druge zavezniške sile tekom prihodnjih dveh let fi-na^ncirati uvoz živeža in druge- ni odsek, ki preiskuje napad na Pearl Harbor, odpusti. Anglija p/edlaga Rusiji skupen umik iz Perzije Byrnes je tudi povedal repor-terjem, da je Anglija sporočila Rusiji, da želi, da bi vse tri države, ki imajo svoje vojaštvo v lezen in nemirnost v Nemčiji." Toda Byrnes je v tej zvezi podal osebno izjavo, da bodo imele prvo pravico do živeža in drugih potrebščin osvobojene dežele v l^vropi, katerih potrebam se bo moralo zadostiti najprej, potem šele bo prišla na vrsto Nemčija. Hitler besnel radi izjalovljene špijonaže v Ameriki bil oblečen kot ameriški vojak." DRUŠTVO "TABOR" ŠT. S N P J 139 seja Fisher ne čitatelje opozarjamo, da smo št. 45. Seja z današnjim dnem pričeli z na- Železnik je {si glavna seja podružnice št. 10 Body unije Local __________ ^ i"® ^(l^j četrtič SŽZ v Slovenskem domu na se vrši v Slovenskem delavskem šo božično prilogo ter jo bomo zdra-1 Holmefe Ave. Članice so prošene, domu na Waterloo Rd. in vabi j nadaljevali vsak dan do božiča. Ida se udeležijo te važne seje. |se vse delavce na udeležbo. v nedeljo 16. decembra, točno ob 9. uri zjutraj se vrši letna seja društva Tabor, št. 139 SNPJ v navadnih prostorih. Radi važnosti, ki so na dnevnem redu, se prosi vse člane, da se gotovo udeležijo. NUERNBERG, 11. decembra. — Ko je Adolf Hitler zvedel, da se je sabotažni poizkus, katerega je odredil leta 1942 v Zedinjenih državah, izjalovil, je besnel kot obseden ter kričal na šefe nemške špijonažne službe: "Zakaj pa niste vzeli Židov, da bi izvršili to nalogo?" To se je zvedelo te dni, ko je nemški šabotažni šef, mojor general Erwin Lauhousen prvič govoril z zastopniki ameriškega tiska. Lauhausen se nahaja tukaj kot priča za prosekucijo proti 20 nacijskim prvakom in je močno zastražen. Kakor znano, so se 13. junija 1942 na Long Islandu, N. Y., izkrcali z nemškega submarina štirje nacijski sabotažniki, par dni pozneje pa so se trije Nemci na sličen način izkrcali v Floridi. Obe skupini sta bili hitro zajeti od ameriške tajne službe. Šest nemških sabotažnikov je bilo obsojenih na smrt in so umrli v električnem stolu, eden je bil obsojen v dosmrtno ječo, eden pa n& SO let zapora. SHOD DELAVSKIH UNIJ V MESTNEM AVDITORIJU V nedeljo 16. decembra ob 2. uri popoldne se bo vršil shod av-tnih delavcev C. I. O. unije v mestnem avditoriju, kjer sodelujejo tudi jeklarske unije cleve-landskega okrožja. Kot govorniki so na programu glavni uradniki avtne in jeklarske unije in drugi javni voditelji. Shod sklicuje Cleveland District Auto Council in Cleveland Industrial Union Council v podporo sedanje stavke avtnih delavcev. Članstvo unije in ostala javnost je vabljena na ta shod. Vstopnina prosta. BENEŠKI ZASTORI J. L. Venetian Blinds firma sporoča, da je sedaj pričela izdelovati beneške zastore iz kovine, katerih je bilo za časa vojne nemogoče dobiti. Za naročila pokličite med 3. in 7. uro zvečer, EN 0448. BALINCANJE Članice krožka št. 1 Progresivne Slovenke se opozarja, da ima krožek vsak četrtek večer določen za balincanje v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Pričetek ob 7. uri. Katero veseli, naj pride jutri večer na balinišče. ''ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town; (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta); For One Year—(Za celo leto) ............................................................... $7.00 For Half Year—(Za pol leta) ..................,........................................ ....... 4.00 For 3 Months—(Za 3 mesece) -.............................................................,.. 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico; (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki); For One Year—(Za celo leto) ______________,..................................................$8.00 For Half Year—(Za pol leta) ...............i................................................. 4.50 For 3 Months—(Za 3 mesece) ............................................................... 2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države); For Olje Year—(Za celo leto) ............................................................„ $9.00 For Half Year—(Za pol leta) ................................................................ 5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879. DR. METOD MIKU2: šE O TRSTU IN šE O PRIMORSKI... Nikdar ne bom pozabil velikih dni ob koncu letošnjega aprila in v začetku maja. Fašistična Nemčija se je podirala hitreje kot dofnine in vsak dan je prinesel toliko novic, da vse nismo mogli niti več premisliti. Zadnjega aprila mi je dejal Peter (Boris Kodrič) in Lidija (Šentjurčeva)—bili smo takrat v Skradu—naj se odpravim v Trst. Kot je bilo takrat že vse mogoče, je bilo tudi to. Na Bazovico so nas obiskovale nemške granate, kjer je bilo zelo težko likvidirati eno izmed obrežnih nemških baterij in mornarico, ki jo je bilo v zalivu še mnogo, na Opči-nah pa se velika in nadvse zagrizena sovražna skupina ni in ni hotela predati. A Drapšin in Šiljegovič (poveljnika) sta se samo smejala in nikdar vsa tri leta nisem videl vesele j šega komandanta in komisarja. Vsi smo vedeli eno samo: Trst je naš in osvobodiH ga bomo s svojimi lastnimi silami. Dalmatinci, Hercegovci, Bosanci, Srbi, Makedonci in naš slavni IX. korpus so se pripravljali s pesmijo na zadnji in odločilni juris. Trst je padel in po njem se je kadilo, da je jemalo sapo in vid, a se mi je zdelo vse to lepše, kot če bi bil pri veliki maši. Stali in obstali smo na svobodriem obrežju sinjega Jadrana, ki je bil miren in tih. Prav živo sem se takrat spomnil dobro opisanega prizora v Finžgarjevem "Pod svobodnim soncem," kako naši pradedi začudeno^figledujejo in prisluškujejo mogočnemu bizantinskemu morju. Ta prizor je bil sličen našemu, razlika je bila le v letih, kraju in orožju. Tudi pred nami se je odpirala velika in široka vozna pot, osvobojena in zato sposobna prinašati najlepše in najboljše dni. Nihče od nas se takrat ni spraševal: Čigav je Trst? Kajti mimo nas so korakale trume nemških in fašističnih ujetnikov, svobodoljubno tržaško ljudstvo pa nas je pozdravljalo. Trudni smo polegli po tleh in drugi in tretji dan se je ponavljalo isto, nato šele, ko so padle tudi Opči-ne, ko so naši vsaj za silo že prešteli ogromni vojni plen, v mestu že trdno vzpostavili red in oblast, so prišli v Trst tudi prvi zavezniški izvidniški tanki. Za temi jih je prišlo še več. V vseh teh dneh smo pokopali do osem tisoč naših borcev. Kot takrat, tako danes dovolj glasno pričajo, kdo je mesto osvobodil. Osvobojen je ostale Primorske je šlo lažje. Četniki so nudili povprečen odpor le v Brdih, od koder so se prebili na zapad in se tam predali, od Nemcev pa je skupina več de-settisoč mož, ki se je skušala rešiti od Reke proti severoza-padu, v naših kleščah pri Ilirski Bistrici kapitulirala. Vsak pošten in zaveden Slovenec z zanimanjem,in nestrpnostjo prebira v teh dneh poročila o delu v Londonu, od katerega naj bi bila odvisna usoda Primorske in Trsta. Spričo neizpodbitnega dejstva, čigav da je ves ta svet in kdo je vse to osvobodil, bi ne bila potrebna prav nobena skrb, če bi ne bilo jasnejše od sonca, da fašizem še živi, da je bil v Milanu obešen na ogled samo ustreljeni Mussolini in ne ves italijanski fašizem in da italijanski zunanji minister de Gasperi (sedaj premier—op. SANS-a), še vedno brenka na stare imperialistične strune. Še sanjajo zakrknjeni imperialisti, da bi po naši zemlji gradili vojaške ceste in vojašnice, v katerih bi bila imperialistična armada, tista armada, ki se je še danes nekaznovana drži slovenska kri, dim naših pogorišč in stotisočera prekletstva ponižanih slovenskih src. Ne zahtevamo te zemlje. V besedi "zahteva" je skrita beseda "sila," s silo pa jemlje le tisti, ki ni v pravici. To zemljo danes zahtevajo ponovno le tisti Italijani, ki se jih še vedno drži duh Mussolinija. Mi danes kot zmagovalci, zvesti in dosledni zavezniki velikih zaveznikov in v svesti si popolne, ne po naši krivdi okrnjene lastninske pravice do te zemlje, govorimo vsemu svetu: Primorska in svobodo-IjVibni Trst je prvič v svoji zgodovini po zaslugi slavne IV. armade in iz svoje lastne sile izprevidel, da nnu je možno uspešno in človeškega dostojanstva vredno življenje samo v Titovi, demokratični in svobodni Jugoslaviji. Rektor ljubljanske univerze dr. Milko Kos, priznani evropski znanstvenik-zgodovinar, je 22. septembra v "Slovenskem poročevalcu" povedal zgodovinsko resnico o Trstu in Primorski. Berimo ga in uvideli bomo, kako je vse itali- jansko imperialistično pisanje o zgodovinskih pravicah in upravičenosti Italije do teh krajev velika zgodovinska laž in potvorba. S tako lažnivim pisanjem bi vse te kraje lahke potemtakem zahtevali tudi narodi, ki so se proglasili za potomce Keltov, Japodov, Gotov in Longobardov, vseh tistih narodov torej, ki so se nekdaj za nekaj časa mudili v teh krajih. Teh danes ni več, prav tako ne, kot ne more noben resen Italijan trditi, daje direktni in čistokrvni potomec tistih Rimljanov, ki da so ze 2000 let prebivalci Primorske in Trsta. Ce torej velja v svetu danes še zdrav razum in ob-čeveljavna človeška spodobnost, ta zemlja sodi k nam, ker sn^o tisoč tri sto let na njej živeli, delali, trpeli, umirali in obstali. Drugo, kar moramo poudariti pred vsem svetom, je naša zavezniška iskrena in dosledna borba s fašizmom, ki je po zlomu Jugoslavije preplavil slovenske in jugoslovanske dežele. Ko je tedaj uradno že ne več fašistična Italija 8. septembra 1943 kapitulirala in ko smo Titovi partizani razorožili in polovili ogromno število italijanske vojske (samo v tako imenovani Ljubljanski pokrajini več divizij), smo vsej tej vojski dali na izbiro; naj se bori z nami do zmage nad Hitlerjevo Nemčijo, ki je odslej dalje tudi sovražnica demokratične Italije (kot se je uradno nazivala), ali pa ji je prosta pot proti jugu. Ostali so le pravi demokratični borci, malo sicer, a dovolj in v dokaz, da so v italijanskem narodu še zdrave in naprednejše sile od teh, ki danes uradno nosijo blesteče naslove pravih demokratov in rodoljubov. Le ti sijajni borci so padali skupno z našimi partizani za svobodo tudi naše slovenske zemlje. In ti borci — italijanski partizani vedo, da je Primorska naša in da so se za to zemljo borili prav zato, ker so pravi in iskreni italijanski rodoljubi. In prav ti in edino ti vedo in tudi samo ti imajo izključno pravico v imenu pravih Italijanov povedati resnici in pravici na ljubo: Trst Sloveniji in Jugoslaviji! In ti partizani, pravi demokrati in naši soborci na slovenskih tleh proti fašizmu niso tisti uradni Italijani, ki danes govore v Londonu blesteče in bahate besede. A beseda še ni dejstvo in ves svet naj ve, da je prav ta danes uradna Italija, ki se megalomansko skuša uvrstiti v vrste zmagujočih in ne premaganih držav, zamudila veliko in najlepšo priložnost postati naš in velikih zaveznikov pravi zaveznik in vojni tovariš. Le mi, borci Titove Jugoslavije in italijanski partizani smo in ostanemo zvesti zavezniki svojih velikih zaveznikov. In taki hočemo ostati tudi v miru in v prepotrebnem in koristnem sožitju vseh resnično demokratičnih in svobodoljubnih narodov. Meje pa se morajo urediti tako, kot se nujno morajo. Ker je Titova < Jugoslavija , demokratična, so vsemu, še tako malenkostnemu italijanskemu življu zajamčene vse pravice enakopravnih in enakovrednih narodov, in sosed želi poleg soseda živeti kot človek in ne kot volk. Kot er^akovrednim in zmagovitim zaveznikom naj črte in linije režejo po naši zemlji in po naši krvi! Z nami so štiriletne borbe in končna zmaga m na teh črtah naj bo: Stoj! Ne moreš dalje, tu je meja, žica, mina, carina in karabi-njer, ko je onkraj črte ostal še moj rodni brat, mati in sestra, moj tovariš v dolgi borbi za osvobojen je in bratstvo?! —(Slovenski poročevalec, 26. sept. 1945.) — SANS. Kampanja za pomoč Jugoslaviji v polnem razmahu (Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta) Poročila od naših tajnikov iz raznih naselbin nam pričajo, da se je naš narod v Ameriki z^ veliko vnemo odzval klicu za nabiranje obleke, obuvala in drugih potrebščin za revne in trpeče ljudi v Jugoslaviji, ki so v obupnem pomanjkanju. Kako dobrodošla je vsaka pomoč iz Amerike, nam jasno pričajo številna pisma, ki prihajajo iz Slovenije in drugih delov Jugoslavije. Vendar pa vse prijete in razdeljene potrebščine še od daleč ne zadostujejo. Ce je v eni družini le ena oseba, ki je dostojna za obisk v mesto, ostali člani družine pa se morajo doma zadovoljiti z navadno cunjo za kritje golote, tedaj je pomanjkanje pač obupno. Koliko dobrega zmečemo v Ameriki na smetišče, za kar bi nam marsikateri revež v stari domovini bil hvaležen do smrti, če bi le tam imel! V vseh važnih središčih naše- , , ga ikvlja v Amariki so odprb nadova naj bodo tu- ntWrakw pmAaj^^ k&mor bhko odtisnjauicrkeC^^ L. V., prinesete svoje prispevano bla- označba, da poslano ni go. K;er ni takih postaj, je tre- ba poslati naravnost v skladi-j Brez razlike, kako in komu šče: WRFASSD WAREHOUSE, pošljete te relifne potrebščine, 161 Perry Street, New York, ■pošljite ali oddajte jih brez od-N. Y. lašanja. Pomoč bo največ hasni- Kdor. pa hoče poslati relifne la, če pride ob pravem času. potrebščine naravnost svojim V tej koloni bi rad omenil raz-f.orodnikom, pa se mora poslu- nn naselbine in naše vrle in po-žiti pošte. Zavitki so omejeni do žrtvovalne dela,vce in delavke, ki teže 11 funtov. Poleg naslov- so se zopet z vso marljivostjo Ijenca je treba dostaviti še eno lotili tega človekoljubnega, a ime in naslov, kamor naj bo za- napornega in nepri;ptnega dela. vitek oddan, če bi ne bilo mogo- Rad bi omenil vse one darežljive če izslediti naslovljenca. Na za- in blagodušne ljudi, ki niso sa-vitek mora biti prilepljeno tudi mo sedaj, temveč že večkrat prej pismo z znamko od 5 centov in v na široko podprli našo kampa-njemu zapisano, da so poslane njo in res plača,li svoj narodni potrebščine DANILO. Na vjdno, duveh v pomoč svojim trpečim v Sloveniji in Jugo- lobratom lavi ji. Toda to je nemogoče. Naš prostor je omejen, naši dnevi štejejo le po 24 ur, drugega neobhodnega dela pa je veliko. V začasno priznanje zaslug teh delavcev in delavk, darovalcev in prispe-vateljev naj bo neizpodbitno dejstvo, da vam je vsem slovenski narod neizmerno hvaležen ter da se vam z solznimi očmi iskreno zahvaljuje. Vsi oni pa, ki se še niste zganili, zadnji čas je, da pokažemo svojo človekoljubnost! Zadnji čas je, da se tisti kamen-srce Dmehča, da pozabite na vse kaprice, izgovore in odlašanja ter postanete človeško bitje, ki ima iušo in srce, razum in sočustvo, usmiljenje in ljubezen do svojega bližnjega. To naj bi bila vaša božična misel. * * * Predsednik skupščine se zahvaljuje Dne 6. decembra je SANS prejel iz Belgrada brzojav, oddan 5. decembra. Glasi se: "V imenu ustavodajne skupščine sprejmite, prosim, iskreno zahvalo za Vaše tople čestitke in dobre želje. DR. IVAN RIBAR, predsednik. # # # Kako je glede Trsta in Primerja Iz informiranih virov smo obveščeni, da jp vprašanje mesta Trsta še vedno odprto. Da se ne bi v besedo "odprto" zopet zaletel kak slovenski diletantni diplomat, kakor se je to zgodilo dve leti nazaj glede Adamiča, ki se je po radiju izrazil, da je vprašanje Trsta za Jugoslavijo odprto vprašanje (Italijani so trdili, da je zanje to zaprto vprašanje), naj bo podčrtano, da na konferenci zunanjih ministrov v Londonu ni prišlo do nobene re-|itve glede bodočnosti Trsfa ter da je za, Amerikd, Veliko Bnta-nijo, Francijo in Kitajsko to /prašanje nerešeno in odprto. Rusija se je javno izjavila v prid Jugoslavije. Kar se jugoslovanske vlade tiče, je pa vprašanje Trsta popolnoma zaprto in Jugoslavija ne odstopa niti za las od svoje za(?nje zahteve in ponudbe. Ta zahteva je, da se vrnejo Jugoslaviji vsi kraji, mesta in vasi, ki po narodnosti in po geografiji pripadajo njeni državi, da postane del pristanišča svobodna (ne mednarodna!) luka za vse države, ki so pri morski trgovini odvisne na Trst, mesto Trst pa naj postane samostojna država n sedma edinica federativne republike Jugoslavije. Te zahteva in predlog, ki nudi tudi italijanski večini v Trstu popolno enakopravnost in vso demokracijo, obenem pa vstreza željam in zahtevam narodov Jugoslavije, je našel zunanje ministre nepripravljene. Niso menda pričakovali, da bi imela Titova Jugoslavija poleg dobrih bofcev tudi prvovrstne diplomate in demokrate: hočeš nočeš so morali poslušati več urni referat, ki ga je v srbohrvaščini pred skupno delegacijo podajal naš rojak Edvard Kardelj, podpredsednik vlade in načelnik jugoslovanske delegacije pri zaslišanju na konferenci. Svetovna reakcija, ki je delala načrte za povojno Evropo že davno, predno je bil Hitler poražen, se seveda ne bo strinjala s tem predlogom. Podpirala bo rajši zahteve italijanskih impe-rialistov, včerajšnjih fašistov, ki bi so na vse načine radi pridni li na mirovno konferenco za obmizje. Celo slovenska reakcija v Ameriki očita Titu, da bo le njegova krivda, če Trst ne bi spadal pod Jugoslavijo. Reakcija naj bi vladala v Jugoslaviji, stari izkoriščevalci se naj bi povrnili na svoja mosta, potem vam pa pustimo Trst in svoje hlače! Ideja za reorganiziran je stare Jugoslavije se je porodila šele nedavno, ko je vsa gnila svetovna in kramarska reakcija realizirala, da ljudskega režin;a v novi Jugoslaviji ne bo mogoče preprečiti, da so se jugoslovanr ski narodi preveč pripravili in odpravili vsako možnost, tudi intervencijo in oboroženo silo, za izgubo svojih krvavih pridobitev tekom štiriletne borbe. Prvotni načrti kramarjev v Londonu in Rimu, v Belgradu in Ljubljani, v Washingtonu in Vatikanu, so določali, da se Jugoslavija popolnoma razbije — da se poveže katoliško Avstrijo, katoliško Slovenijo s Primorsko s Trstom vred ter katoliško Hrvatsko v enotni katoliški blok, ki naj bi služil zapadno evropskim imperializem kot prva trdnjava ob Jadranu proti mogočni Rusiji. Pravoslavna Srbija z Petrom na čelu, pravoslavna Grčija BUBBLES PRAVI- ■ Zavitki iz nebes, da... toda otroci imajo dvakrat svoje teže v perilu! Ne da bi kdo zameril za to, ampak zelo težko je dobiti mila! Zato še nadalje hranite rabljene maščobe, da jo pomagate izdelovati. Kjer so maščobe, tam je milo. in njeni zgodovini, razprostira med nami polje imigracije njenih doprinosov pri zgradbi svojim Jurijem ter pravoslavna' ^^^^rike, in na tem polju je F vak-delavec Louis Adamič, nas častni predsednik. Do sedaj je bilo natisnjenih 1® 42,500 izvodov te knjige in oP^' ia se veliko pomanjkanje sov med javnostjo kot po višji" Bolgarija s svojim kraljičkom v plenicah, pa naj bi tvorila drugi —grškokatoliški blok proti slovanskemu velikanu. Tako bi se na Balkanu narodi cepili po veri, razcepili v dva nasprotna tabo- ra, a oba naperjena proti Mos-; šolah in javnih šolskih knjiži'" kvi, oba pod okriljem in zaščito' cah. Našim rojakom, ki razpO' Velike Anglije v njenih naporih, j lagajo z denarjem, priporoča* da si ohrani svoj svetovni impe-, mo, da kupijo čim več iztisov t® rij. Tako bi se na Balkanu na- ^ knjige in jih podarijo domačin' daljevala stara tragedija, umet- j javnim šolam in knjižicam. no zanesena borba Slovana proti: , ....... ^jie Slovanu, sovraštvo katolika pro- ■ ecemberski izdaji u ti pravoslavnemu, in s tem bi se ° o k-of-the-M o n t h C1" ponovno odprla vrata tujim piseslovitaamenskaP^ na račun s^teljica Dorothy Canfield, ^ pisatelja Adamiča amerisKi m koriščevalcem, da bi balkanskih narodov postavno ^ ^ ropaliinplenilinaravnaboga.t^telj'^l°/bcuduje:o sebične Notena ameriška Knj' I niča da bi ne smela biti brez knjige. Mirko G. Kuhcl, tajni''' stva Balkana za svoje interese. Vsem tem načrtom je napravila konec Nova Jugoslavija, ki Spo- si je morala najprej zgraditi poŠta v čitalniških prostorih skega delavskega doma na Prične 86 ob 7:30%^« svojo največjo pridobitev te kr-' • T jI jtljl fli ifr Al/fl vave osvobodilne vojne—ustva-1 g, V ' riti edinstvo in bratstvo vseh | narodov Jugoslavije, edinstvo in bratstvo katoličanov kot pravoslavnih ter mohamedancev, in _ na podlagi tega edinstva in brat- ^ Vabilo na izredno sejo stva voditi skupni boj proti so-1 . vražniku in vsakemu, ki bi hotel i Cleveland, O. — Socialis ^ to edinstvo in bratstvo porušiti, ^lub št. 49 JSZ sklicuje sej Vse te zasluge spadajo Osvo- P®tek 14. decembra. Vršila se bodilni fronti, ljudski fronti, ki je 11. novembra zadobila na voliščih velikansko zaupnico zavednih in poštenih volilcev in ki je 29. novembra proglasila svojo j Na dnevnem redu bo razpr®' deželo za Federativno Narodno va in sklepanje o nadaljnih I Republiko. pravah za klubovo plesno za I Kdorkoli pojmuje in globoko vo ki se bo vršila na božični o razumeva vso zgodovino naro- 25. decembra. jdov Jugoslavije in Balkana, ra- ge j® 'zumeva tudi vse ono, kar se je Vabljeni so vsj clani, dogodilo v Jugoslaviji pred in gotovo udeleže, torej tu jg med sedanjo vojno. Razumeva ^ klubove redne v tudi lahko, zakaj vprašanje Tr- tretjo g, sta še danes ni rešeno ter lahko ^ enega ali gb pričakuje, da bo morda kmalu vzroka ne morejo prihaja^\^ zopet prišel na dan kak nov na- 7 petek 14. ec črt. kako bi ae klnib vsp.m nip- zberimo vsi. Sodru terloo Rd čer. I črt, kako bi se kl^ub vsem njenim polomijam in fiaskom reak-I cije posrečilo porušiti vse te ve-I likanske pridobitve narodov Balkana. ! Posredno in neposredno se že , straši svet z novo vojno, vojno z Rusijo, Rusijo, ki je južnim I Slovanom dajala zgled, kako si iz kaosa zgraditi močno, moder- zdrav! Anton JankoV' SC Darovali potrebščine za sirote V West Parku, Ohio, ^ Mrs. Cecilija Brodnik in . . r,..^(rres»^ Mirtich, kot članici Prog^ , v , , , ... nih Slovenk, krožek st. ^ t no državo, kako se boriti proti ,. , ^ ^ . .. v • -u 1 • , b> da sta pri dobrosrcnm v ^ sovražniku na bojnih poljanah ^^eko, obute'',, ■ in na d.plon,aUk.h konferencah. jih bo 1.0="'° n ce b. se reakcij, posrečilo po- domovino. Zahvalo * tisniti Rusijo v ozadje, tedaj bi sledečim • ! pač po njenem mišljenju ne bilo , ^ ' , gjo- Mrs. Intihar, Mrs. govič, Mrs. Vidmar, Mrs. Mrs. Jesenovec, Mrs. Aug gg. v prid Jugoslavije pomeni zma- čič, Mrs. Anni$ Klun, ^ go vsega slovanstva in hkrati briel, Mrs. Pozelnik, Mrs. ^ i zmago vseh demokratičnih in Mrs. Matjašič. svobodoljubnih narod nostnih j manjšin na prizadetem ozemlju. [ Nasprotno pa bi Trst pod Italijo , pomenil svetovno zaroto proti ^ Slovanom in večjo zmago za im perialistično reakcijo. « * * posebnih potežkoč prisiliti Ju- j goslavijo na kolena. ' Rešitev tržaškega vprašanja A Nation of Nations PRVI JUGOSLOVANI V AMERIKI! Kdo so bili prvi Jugo® ^ ^2 ki so se naselili v Ameri ' ne veste, čitajte "A gj- Nations," knjigo, ki je - še literarno delo našega iC'''" ill Adamičevo knjigo o Ameriki ško-slovenskega pozna' "A Nation of Nations" jc večina spoštovanega pisatelj® ^,(3 ameriških kritikov sprejelo z Ve- Adamiča. Za vsakega nase'i liko pohvalo. Je pač to nekaj no- ali tu rojenega Slovenca ^ vega v ameriški literaturi, od- goslovana je zelo važno, pira marsikateremu popolnoma V uredništvu Enakopravni nov vidik o naši novi domovini lahko nabavite. tereza etienne JOHN KNITTEL % (Nadaljevanje) I Pfej je pobila na kupe Ci GGm ji, da jo bom lie? 86 še enkrat kaj «tfjf je odvrnila in 'a svojega moža s komaj nezaupanjem. "Toda,^ ilijif®®' jo obdržim posebej za ■ Je izbegaval. "Ti si tu Storila boš, kar se ti prav." je bil, da je Tere-'i'fii in to mu je bilo 'Od jo. če te veseli." j® plačala Matildi me-in potnino domov, h- ° je izginilo par velikih >Sh oii. P^'ebivala razen dru-- k' še stara kuha- 1(0 Bila je neškodljivo. Materino znamenje fole polovico obraza 'o v j® imela zajetno v ^ fijeni brezmiselni gla-I tenak spletek las. Bi-' ^P^to bitje. So-H proč sob in hodila je ičj]j v posteljo. Tereza je I, Op' ^^j prihaja Luiza vsak hišna dela in poma-štig lie bi našla no- ^ "Pridite zopet k nam, pridite spet na Koroško, stopite v Rožno dolino, kakor takrat, ko ste se borili, dro!" "Saj pridemo, saj bomo prišli! Šli bomo na božjo pot in spet stopili na tisto našo sveto zemljo . . "Ampak, ko boste prišli— ostanite za zmeraj!" Zora, koroška partizanka. ("Slovenski poročevalec" 11. septembra 1945). —SANS. dar je nekaj ponosnega sijalo iz njenega obraza. Še bolj drobna in suha se mi je zdela kot nekdaj. "Pridite zopet gori pogledat v našo bajto," nas je z vso pri- j srčnostjo vabila. "Takrat sem | zmeraj čakala in mislila na vas, 1 ko vas ni bilo več k meni. Pa saj sem razumela; Ni bilo mogoče! No pa zdaj spet pridite, naša vrata so zmeraj odprta ..." Saj bomo prišli, naša dobra mama, zagotovo pridemo v tisti skriti, tihi domek in v spominih bomo doživljali tiste grenke in lepe partizanske dni. Mileva Petričeva. ("Slovenski poročevalec," dne 11. septembra 1945). —SANS. BRUNOVA MAMA če se spustiš od Sv. Ane nad Tržičem po hribu navzdol, opaziš med skalami in smrečjem majhno, prijazno hišico. Tako je skrita, da jo težko najdeš. Celo pred-belogardističnimi zločinci je bila nekaj časa varna. Nam partizanom je bila zmeraj topel in prijazen dom. Kadar je šel partizan mimo, ga je privabila ljubeznivost te hišice na požirek hladne studenčnice ali na skodelico mleka in kruha. Za najbolj utrujenega pa je bila v mali sobici pripravljena postelja. V tej skromni hiši prebiva "naša mama," kakor smo jo mi nazivali. Njen sin in hčerka sta bila partizana, mlajši sin,, za vojsko nesposoben, pa je ostal doma in pridno vršil službo kurirja. Kadar je prišel sin za kratek čas domov, je bila naša mama neizmerno vesela, nič manj pa se ni razveselila tudi drugih partizanov, ki jih je hotela kar vse imeti za svoje sinove. Saj jih je tolikokrat tako materinsko postregla, čeprav s skromnim griž Ijajem, ampak kar je dala, je dala od srca. Nikdar ni niti za hip ustavljala svojega sina, kadar se je podajal na nevarno pot, in hčerki ni branila, ko je hodila po nevarnih potih mimo belogardističnih postojank in nosila važna pisma. Svojega malega, bolehnega sina je šc sama poslala na pot, kadar je šlo za usodo partizanov. Večkrat je sama stradala, da je prihranila kruh za svoje otroke-partizane. Bobra in hrabra je bila Bru-nova mama. Kadar je bilo treba kaj žrtvovati, ni pomislila na morebitne posledice, saj se tudi takrat ni pomišljala, ko je domovina klicala njene otroke v borbo. Zaradi poostrenega oprezanja in nadziranja domačih izdajalcev pa nam žal ni bilo mogoče več obiskovati našo dobro mamo. Pa smo se pogovarjali in greli pri njeni topli peči samo še v mislih. Do osvoboditve je nismo videli več. Zadnjič pa sem jo srečalei na nekem zborovanju. Oblečena je bila v črno. Nisem je spraševala zakaj, vedela pa sem, da je morala izgubiti enega svojih najdražjih. Tiha bolest je bila zapisana v njenih očeh in ven- DR. MIRKO POKORN Dne 13. septembra 1945 je bil v Ljubljani pogreb dr. Mirka Pokorna, partizanskega zdravnika, ki je padel pred tremi leti kot žrtev italijanskih imperiali- ] stičnih morilcev. Po zlomu predaprilske Jugo-1 slavi je je pribežal pred Nemci iz Konjic v tako imenovano Ljubljansko pokrajino. Težka je bila ta pot. Izgubil je skoraj vse in skrbeti je moral za številno družino. Nastanil se je v Do-1 brem polju, kjer se je takoj povezal z partizanskim sobranjem ter začel z vs,o družino sodelo-1 vati v borbi proti okupatorju. Pogumno so vzdrževali zvezo, prenašali gradivo za partizane | in jih zdravili. Pred italijanskimi fašističnimi rabi ji se je umaknil v osvobojene Struge. Nato v Stari log. Avgusta, pred tremi leti, je I prihrumela čez osvobojeno | ozemlje italijanska ofenziva. Vso družino, razen žene, so mu | zajeli okupatorji in odgnali uboge otroke v internacijo. Z žpno I sta se skrivala okrog Kunča, na- ] to sta se naselila v šumberku. Ženo in njega je skrbelo, kaj je. z otročički. Nobene vesti lii-1 sta imela o njih. Vendar nista postala malodušna. Vedela sta, da veliki cilji zahtevajo velike ] žrtve. Hudo je, če starši objokujejo otroke. Toda, če tudi to mora biti, naj bo. Vedela sta, j da pot našega naroda gre naprej do svobode, četudi to potj tlakujemo s svojo krvjo. Še vedno jima je bila prva | misel pomagati partizanom; 13. septembra 1942, dan preden je mislil nastopiti službo v vojski, j je dr. Pokom šel zdravit partizane Jurčetove čete. Bili so v 1 bližini vasice Rdeči kamen. Italijanska vojska se je prav i tisti dan zagnala v napad na partizansko bolnišnico. Večina težkih ranjencev se. je rešila, dva najtežja pa so zločinsko ubili in bolnišnico požgali. V bližini Rdečega kamna so ubili tudi dr. Pokorna in se nato še podpisali | na puste in okajene ruševine zi-' dov vasice. I Italijanski imperialistični zločinci so šli z Rdečega kamna. Zapodili smo jih iz naše prelepe j Slovenije. Dragega tovariša Pokorna pa i so čez tri leta svobodni ljudje 1 položili v svobodno zemljo, za katero osvoboditev je žrtvoval | svoje življenje. ("Slovenski poročevalec," dne | 13. septembra 1945). —SANS. želimo vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem prijateljem in znancem! We serve liMBinilKR „ anflLundtes Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem! R. G. ELECTRIC SUPPLY & REPAIR KOMPLETNA ELEKTRIČNA POSLUGA Popravimo vsakovrstne motorje 7758 BROADWAY — DI 4539 Iskrena božična in novoletna voščila vsem! CHARM DRESS SHOPPE Spodnje perilo in nogavice. Fine obleke, itd. 827 EAST 185th STREET — IV 8047 Iskrena božična in novoletna voščila vsemi F. W. WOOLWORTH CO. 5c and lOc Store 7030 SUPERIOR AVENUE Veseli nas biti v uslugo Slovencem ter jim želiroo vesele božične in novoletne praznike! THE PROVIDENT BUILDING & LOAN ASSOCIATION 8425 BROADWAY — DI 2132 želi vsem Slovencem in Hrvatom vesele božično praznike in srečno novo leto! Iskrena božična in novoletna voščila vsem! DA-LEY DONUT SHOP 8948 BROADWAY — DI 7311 . 8412 HOUGH AVENUE — RA 9371 Sprejemamo naročila za vsakovrstne prilike! Mi imamo popolno zalogo grocerije, zelenjave, in sadj®' Vse snažno in prvovrstno. URGOS MARKET 7012 SUPERIOR AVENUE Iskrena božična in novoletna voščila vsem! Vesele božične in novoletne praznike želimo vse"®' EUCLID FUR SHOP FUR STYLISTS 713 EAST 185th STREET — KE 6720 Zimske kožuhe shranimo preko poletja ter jih predelamo v novejše stile. Iskrena božična in novoletna voščila vser»' SKOCZEN HARDWARE • 7054 BROADWAY — BR 0465 Barve, kuhinjska posoda, steklena posoda in THE S. S. KRESGE CO. 5700 BROADWAY želi vsem Slovencem v Clevelandu vesele bot^ praznike in srečno novo leto! MR. & MRS. FRANK YAKOS 669 East 159th Street Vedno pos+režemd z svežim pivom, dobrim vinom in pristnim žganjem. Okusen prigrizek. Iskrena božična in novoletna voščila vsem' PONTINGS FLOWERS CVETLICARNA Pri nas vedno dobite krasne cvetlice. 820 EAST 154th STREET — GL 4766 ELLIS & LESSER FIRESTONE HIŠNI IN AVTNI PREDMETI 719 EAST 185th STREET KE 7444 Iskrena božična in novoletna voščila vs«" Vesele božične in novoletne praznike želimo THE CLEVELAND METAL STAMPING CO. PAYNE AVE. IN EAST 31st STREET Vsem Slovencem želimo vecele božične praznike in srečno novo leto! J. E. SABO Stenski papir — barve — potrebščine Okenske zastore napravimo po meri. 14504 ST. CLAIR AVENUE — GL 2446 Vsem našim odjemalcem in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto! MARY'S STYLE SHOP 15106 ST. CLAIR AVENUE — GL 8323 Krasna zbirka vsakovrstnih oblek in oprave za ženske in dekleta. MACK'S SERVICE BOŽIČNA DREVESCA — VENCI — ŠOPKI ZA BOŽIČNE PRAZNIKE IN V OKRAS VAŠE HIŠE. 14835 ST. CLAIR AVENUE Iskrena božična in novoletna voščila vsem! EZELLA THEATRE 7009 SUPERIOR AVENUE VAM ZELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO! VODSTVO GLEDALIŠČA Rightway Venetian Blind ČISTIMO, PRENOVIMO IN POPRAVIMO 10010 HOUGH AVENUE — RA 4071 Vesele božične in novoletne praznike želimo vsem! Vesele božične in novoletne praznike želimo vsem! Keith P. Rindtleisch Pomožni distriktni poslovodja U. S. STEEL CORP. SUBSIDIARY 1394 EAST 39th STREET — HE 5750_ Vesele božične in novoletne praznike želijo ^ Veterans of Foreign Wars-Post 3426 371 EAST 1561h STREET Iskrena božična in novoletna voščila vsem! Cedar Flower Shop 7518 WADE PARK AVENUE CORSAGES — ŠOPKI — VENCI — IN V LONCIH Victory Dinette 13817 ST. CLAIR AVENUE Vsem Slovencem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto! wm. nielsen's garage and auto accessory store Firestone tajerje — Exide baterije in popravljamo ter barvamo aVte. Oddamo v najem in prodajamo priprege za avte in čolne 14307 ST. CLAIR AVENUE—trgovina __14321 ST. CLAIR AVENUE — garaža_ Vsem Slovencem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto! Radio, Phono & Amplifier Sales & Service ^__ 10010 HOUGH AVENUE — RA 4071_ Vsem našim odjemalcem in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto! Dave's novo in rabljeno blago 12903 ST. CLAIR AVENUE — GL 3073 csalke, svetilke, bric-a-brac, sveCnice, ročno barvana posoda, ''^^======================:==============s=============== Vesele božične in novoletne praznike želimo vsem! Ralph Stewart Buic^k Co. 12516 SHAW AVENUE — MU 7300 vogal East 125th St. in St. Clair Avenue The P. R. Ward Co. 870 EAST 152nd STREET — MU 7600 CHRYSLER — PLYMOUTH Vsem Slovencem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto! Vsem Slovencem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto! Commercial Plating & Welding Comp< ►any 4814 ST. CLAIR AVENUE ■ HE 6831 I Anton Krapenc, 2. gl. podpreds. ABZ: k. 1 I* # V • Nasi ljudje pišejo v sredo zvečer pred Zahvalnim dnem sem prišel precej slabo razpoložen domov od seje, katero smo imeli s kompanijo glede naše stavke, ki traja že I par mesecev. S pogajanji smo bili tako daleč narazen, da nisem bil prav nič razpoložen obhajati Zahvalni dan v prazničnem duhu. Vendar se je nekaj zgodilo, da je bil letošnji Zahvalni dan eden največjih praznikov v mojem življenju; isto velja tudi za mojega brata in najini družini. Zvonec zazvoni, grem odpreti, in pri vratih stoji ženska s pismom v roki in pravi: "Vas ni I bilo doma in pismonoša je meni to izročil." Takoj sem videl, da je pismo iz starega kraja. To je I pismo, katerega sem tako težko pričakoval vsa štiri leta, in katerega sem se sedaj bal odpreti. Približno pred enim letom je bilo poročano v edinem RESNICOLJUBNEM (?) slovenskem listu "Ameriški Domovini," da je moj brat Ivan Krapenc, Iga-vas, št. 16, pošta Stari trg pri I Rakeku, obsojen na smrt in postavljen na črno listo od komunistov (partizanov). Pa je res bil obsojen na smrt, celo dvakrat, toda ti "KOMUNISTI," kateri so ga dali na črno listo, so danes ubežniki v Italiji, Avstriji in nekateri celo v Ameriki. Priloženo je bilo tudi pismo matere, ker pa je povsem osebnega značaja, ga ne bom priobčil. Pismo brata se glasi dobesedno : "Dragi brat! Sprejmi po dol-I gem času Ti, Ana in Tončka moj srčni pozdrav. Tvoje cenjeno in težko pričakovano pismo smo prejeli, precej hitro za te razmere, in hvala Bogu, nas je dobilo vse žive in zdrave, kar je bijali vsi, Italijani, Nemci in domači; število je visoko. Leta 1942 sem bil s 25 drugimi vašča-ni odpeljan v internacijo na Rab, kjer sem pustil 11 vašča-nov. Prišel sem po šestih mesecih domov živ in na prošnjo. Doma sem ležal štiri mesece do junija 1943, Izgubil sem vse zobe ; doma niso nič vedeli, ali sem živ ali ne. Komaj sem bil nekoliko časa doma, sta prišla na pustni večer Lenčkov Vinko in Dubeč Stanko kot partizana k meni na pogovor. Ker pa nisem naznanil, so prišli Italijani po mene in me odpeljali v graščino, kjer sem bil zopet obsojen na strel. Pa tudi to je prešlo. "Po kapitulaciji Italijanov sem bil mobiliziran in dobil skupino ljudi partizanov, s katerimi smo gradili zaklonišča in prekopavali ceste. Ko je prišla nemška ofenziva, sem bežal v gozd, po štirih dneh pa sem bil primoran priti domov, kjer so me zopet pobrali Nemci in me odpeljali v ujetništvo v Leipzig, kjer sem bil do 6. aprila 1945, to je 20 mesecev. Aprila 14. so nas osvobodili Amerikanci in 14. avgusta sem prišel domov. "Koliko sem trpel, ni važno in Ti ne morem opisati. S smrtjo sva stara gnanca. Dostikrat sem v nočeh brez spanja romal k Tebi in Tvoji družinici, k Francetu in domov, in prosil Njega, ki vodi naše poti, naj varuje in blagoslavlja in ohrani. "Dragi Tone, mnogo sem izgubil v tej vojni, eno pa sem ohranil, vero, katera me je vodila preko smrti v življenje. Kar želim tudi Tebi in Francetu.. "Sprejmi še enkrat mnogo srčnih pozdravov Ti, Ani in Tončka od nas vseh, posebno pa od Tvojega Ivana Krapenc. Bog vas živi!" ■ ' Vsakemu čitatelju bo prav lahko razumljivo, zakaj so nekateri plačani ljudje tako iitel tukaj s propagando očrniti i ar-tizane ter tako prikriti ;rehe, Bodimo disciplirani! skoro čudež za to grozno dobo, katero smo preživeli. Skušal Ti I katere so napravili domom m bom na kratko opisati moje živ-Ijenje za ta čas; seveda ne boš mogel vsega razumeti mogoče, ali pa poznaš razmere že poprej. "V letu 1941 aprila sem bil mobiliziran in dodeljen štabu našega polka v Sodražici, kjer sem bil 14 dni, in prišel sem na veliki petek srečno domov. Že junija sem bil od Italijanov ob" sojen kot talec s pokojnim Mlakarjem na smrt, ker sta se bila pobila dva vojaka-Italijana v naši vasi, in le srečen slučaj je, da nisem bil še zrel za pekel. Potem sem vršil svoje uradno poslovale kot vaški načelnik naprej, v skladu z njih zakoni. Pri nas pa so se pojavili prvi znaki odpora proti okupatorju. Jaz sem bil vabljen od obeh strani, naj skušam organizirati te skupine, ker pa sem videl, kaj nam prinaša bodočnost in nisem maral svojih rok mazati z našo krvjo, sem obe strani odklonil in niti danes mi. ni žal, kajti kri je tekla kot da je voda, sovraštvo pa je tako razplamtelo, da otrok ni prizanašal očetu in obratno, in tako so nastale žrtve, ki svet strmi nad njimi. In se čudim sam, ki poznam naš narod in njega miselnost. "Pri nas v Ložki dolini so po Toda laž ima kratke nut;«-tako prihaja iz starega Kiaja čista resnica, katera je puapisa-na s krvjo slovenskega idi-oa« Naj živi svobodna Jugomctviia; "Nova Doba," glasi:' \_BZ. zgodovinski podatki! v malokateri knjig« lobite toliko podatkov glede prvih naseljencev, kakor v naj nove] šem delu našega ameriško-slo-venskega pisatelja, poznanega in spoštovanega Louis Adamiča. Naslov knjige je "A Nation of Nations." Lahko si jo nabavite tudi v uredništvu Enakopravnosti. BAGIJSKI KOLEDAR Sladkor Znamka št. 38 je veljavna za 5 funtov sladkorja do 31. decembra 1945. Tajerji Pregled avtnih tajerjev ni obvezna, razen če zaprosite za nove tajerje. Pregled komercijal-nHi vozil je zahtevan vsakih šest mesecev ali ko prevozijo 5,000 milj, katero je preje. V naši organizaciji se še vedno dogajajo nerednosti in napake. Vse preveč se poslužujemo starih nazorov in starega načina dela. Marsikje opažaš brezbrižnost, malomarnost in neodgovornost. Mnogi pa storjene storjene napake celo prikrivajo. Priznati moramo, da se vse preveč bojimo kritike, da jo nekateri celo mrzijo in jo smatrajo kot osebno obračunavanje in podobno. Mi ne smemo čakati na kritiko naših sovražnikov, na kritiko, ki bo podirala. Sami poglejmo resnici v obraz in od-pravljajmo napake in slabosti. Ena zelo velikih napak, ki se pojavlja v naši organizaciji in ki jo večkrat nočemo priznati, je nediscipliniranost. Večina se nas zaveda, da nam je disciplina nujno potrebna in tega pač ni treba dokazovati na dolgo in na široko. Pa kljub temu imajo nekateri nekakšne pomisleke. Oni trdijo, da disciplina ni potrebna za "svobodoljubne" ljudi. Kakšno disciplino hočemo ? Discipline, ki sloni na ustrahovanju, nočemo. Nočemo discipline, ustvarjene s palico, še manj disciplino, ki ima namen zatreti v ljudeh voljo in samostojno mišljenje, skratka disciplino, ki tlači ljudi. Nočemo discipline, ki vzgaja poslušne hlapce in breznačelneže, hinavce in izdajalce. Preveč škode nam je naredila taka disciplina, ki so nam jo vcepljali dolga stoletja: tlačane, hlapce, sužnje , . . Naša disciplina je zavestna disciplina, grajena na zavesti i slehernega posameznika. S to zavestno disciplino so odhajali prvi borci v hribe, s to disciplino so prenašali vse težave. Prav takšna disciplina je močno orož-■i' ti brani naše pravice. Disciplina ni nič drugega, kakor ure-ifiDost. Ce posluša množica go-^rnrnika, mirno in pazljivo, pra-ri/n.0, da je disciplinirana, Ali, -j.-f.iplinirana je mladina, ki pcili-edi svoje osebne interese !T^ena božična in novoletna voščila vsem! crawford laundry PERILNICA ZA VSE 1715 CRAWFORD ROAD — CE 4331 FRANK LEWIS, last. I^ridemo iskati in nazaj pripeljemo. Tudi zakrpamo brezplačno. Iskr božična in novoletna voščila vsem! j. j. reilly co. BAR V AR JI IN PAPIR AR JI 8315 BROADWAY MI 7749 Moj stric Peter v pomladi leta 1941 — takrat ko so zelene pošasti preplavile našo domovino — takrat sem bila jaz skoraj še otrok. Nisem se zanimala za politiko in le slabo sem si predstavljala, kaj se je prav za prav zgodilo. Čudno mi je bilo pri srcu, toda prvi hip sem si celo mislila, da se kdaj privadimo na novo stanje. Takoj pri prvih selitvah ' pa mi je vztrepetalo srce. Roke sem stisnila v pest, ko sem gledala soseda in njegove otroke, ki so jih naložili na avtomobil in jih odpeljali v tujino. kmalu nato pa je začelo k nam prihajati nekaj mladih fantov. Imeli so sestanke. Govorili so o nečem, jaz pa jih nisem dosti razumela. Zaslutila pa sem, da to ne more pomeniti drugega, kot rešitev iz sužnosti. Po kratkem času jih ni bilo več k nam. Odšli so v partizane in z njimi je šel tudi moj stric Rudi. Večkrat je potem v temnih večerih prišel domov, včasih tudi s kakim tovarišem. Po petih mesecih, odkar je moj starejši stric Rudi odšel v partizane, pa mi je nek vaščan povedal, da ga je videl v Kamniku zvezanega na avtomobilu. Bil mi je vedno pred očmi. Videla sem ga. kako steguje roke; obraz nagnjen nazaj in smrtno bled. Spet se mi je zazdelo, da slišim njegov glas, toda do njega nisem mogla, noge so se mi zdele kot prikovane v zemljo. Potem pa je prišel tisti dan. Nisem mogla verjeti, da je resnica, dokler pred domačo hišo ni-3em brala njegovega imena na plakatu ustreljenih. Zameglilo se mi je pred očmi. Naslonila sem se na steno in zasovražila sem kot šs nikdar do tedaj. Zaobljubila sem se, da bom kljubovala in da naši ljudje ne smejo umirati zastonj. S tem dnem so sovražniki in L izdajalci pričeli paziti na našo hišo. V nočeh so delali zasede )krog nje, podnevi pa so zalezovali vsak naš korak. Toda jaz iem še naprej prenašala pošto 2a partizane. Lansko leto o veliki noči pa je- vstopil v partizane tudi moj itric Peter. Ostal je v bližini loma in je kot politični delavec delal v okolici Homca. V junij- težki slutnji vsa iz sebe. Potekla tukaj!" — "Pojdite z menoj, ga je ura, mame še ni bilo domov, vam pokažemo!" šla sem nato gledat, kaj se je V glavi mi je razbijalo in šu-zgodilo. Ko pa sem zvedela, da melo. Ali je res tako nesrečen, so mamo ujeli in da jo imajo v j da so ga ujeli ? Ali je živ, ali avtomobilu, mi ni prišlo nič pa- mrtev? Kaj bo z nami? — Krik metnega na misel.^Samo tekla'mi je zamrl v grlu. Zagledala sem in tekla. | sem ga na tleh. Ležal je na obra- Od dežja mokri lasje so se zu. Roke je imel zvezane z žimi lepili na čelo, mokra obleka' cami tako trdo, da so postale se mi je oprijemala nog in me | temnomodre. Poleg njega je le-ovirala. Videla nisem nič, vede- žal njegov tovariš "fomaž. la sem le, da so me švabi opazili in da tečejo za menoj. Nenadoma mi je zmanjkalo tal. Zemlja je zaplesala okrog mene. Zavedla sem se šele, ko me je nekdo surovo zagrabil za lase in zavpil: "Banditin! Banditin!" Odvlekli so me domov in me med potjo zasliševali. Govorili so mi, da me bodo pretepli in me ustrelili, ako ne povem resnice, kam je šla mama. "Nisem bila doma, ne vem," sem krepko odgovorila. "Veš!" je zarjul. "Kje je tvoj stricf" "Kje je?" Na Jesenicah dela." — "Dobro veš? Kdaj si ga zadnjič videla?" — "O veliki noči, preden je šel na Jesenice delat!" — "Dobro veš, kdaj si ga zadnjič videla?" — "O veliki noči, preden je šel na Jesenice delat" sem ponovila. — "Ni, res, snoči je bil doma! Ga je E^osed videl!" — "Ne, če ga je sosed videl, jaz ga nisem." Potem so po hiši vse preiskali in pretaknili. Zasliševali so vsakega posebej. Zelo me je skrbelo, kaj je govorila mati, ki so jo ujeli. — Potem smo se morali pripraviti za preselitev. S čudnimi občutki sem premetavala obleko in nisem vedela, kaj bi pograbila. Šele tedaj sem spoznala, kako ljub in kako svet mi je dom in kraj, kjer sem preživela otroška leta. Naložili so nas na avtomobile in vsakega posebej odpeljali v Kamnik. Spehali so nas v celico. Trenutno smo obstali molče in s preplašenimi obrazi smo se zazrli drug v drugega. Bili smo spet vsi skupaj. Tudi mama je bila v tej celici. Vedeli', smo, da nam mora le mama, pojasniti, kaj je s stricem Petrom. Toda nismo se jo upali nadlegovati z vprašanji. Na njenetn obrazu je bilo čitati nekaj čudnega, česar ne znam opisati. Čez dobro uro si je tudi mama opomogla in začela je pripovedovati v pretrganih stavkih: "Šla sem po navadni ^ti v gozd "No, ali je vaš brat?" so silili vame. ' j Nekdo ga je prijel za lase in ga vzdignil, tako da sem videla njegov obraz, ki je bil bled — z že skoraj osteklenelimi očmi. | "Le priznajte, da je, le priznajte," je rjovel nad menoj in' me stresal za ramena. "Ne, ni moj brat. Moj brat ni tako suh^ In bolj lep je." — Ker niso mogli izvleči iz mene priznanja, so , me odgnali približno sto metrov proč in ukazali, naj mirno ^ stojim. Takrat sem pričakovala strel v hrbet. I Medtem pa so pošasti ujeli | dve žrtvi in je pričeli mučiti.' Pretresujoči kriki, kakršnih še' nisem slišala nikoli ne od člo-; veka in ne od živali, so to dokazovali. Ker sem trepetala, me' je stražar vprašal, če mi je slabo. "Ne, zebe me," sem mu dejala. Gnal me je od tam proč — na jez gozdnega potoka. Voda je šumela preko jeza in zdelo se mi je, kakor da krik in tulje- j nje žrtev prihaja iz kalnih va-: lov. Zdelo se mi je, kot da mi valovi kličejo, da je smrt v njihovem objemu lepša kot pa v rokah rabljev. Zamižala sem, da bi se pognala v vodo, toda pred oči ste mi stopili vi — otroci. Zatajila sem svojega brata, a vas ne bom." Tako je končala mama. V bolesti smo tiho ihte-li. Zjutraj smo si piipovedali, kako smo se zagovarjali. Čudili smo se, da smo vsi tako enako govorili, pa čeprav nismo bili prej dogovorjeni. Na naše začudenje so nam pazniki celo rekli, da lahko' gremo domov. Nato so nas preselil v Gori-čane pri Medvodah, kajti sovražnik ni imel več možnosti, da bi nas odvlekel del j. — Od mojega strica Petra pa ni ostalo drugega kakor nekaj zogle-nih kosti, katere so poleg drugih žrtev pokopali na Homcu. Pepca Kobilica. iki noči je bla podrta proga iin nenadoma mi je postalo tes-Domžale — Kamnik. Dopoldne j no pri srcu. Nisem se mogla ;em s strahom gledala p r o t i j otresti občutka, da me nekdo jmarci, odkodsr se je dvigal vi-1 opazuje. Videti ni bilo ničesar. >ok dim. Nemci so za kazen za-! Tudi slišati ni bilo ničesar ra-žjali eno hišo in ubili dva člo-' zen enakomernega padanja de-/zka. Potem je bila ura poldne.' ž j a. Tedaj pa me je presunil re-vfama j3 skuhala kosilo in gijzek "Halt!" — Takoj jih je bilo zložila v torbico — kosilo za vse zeleno okrog mene, kot bi i^etra in za njegove tovariše, ka-:erim smo nosili hrano v gozdni bunker. Treba je bilo nesti. Jaz in sestra sva zahtevali, da bi lesla katera od naju, toda mana tega ni hotela in je nesla jama: "Če se kaj zgodi, se bom sama najbolje izgovorila." Poem je odšla bosa z dežnikom, kajti tisti dan je močno deževalo. • Deset minut po maminem od-lodu ji skozi vas pridrvelo 16 kamijonov, en oklopnjak in en ';op. Ko so ljudje povedali, da j3 vstali iz zemlje. "Kam greš?" "K mežnarju po zelje." — "Odkod greš?" — "Sestri in neča-kinjič ki delata v Kolovcu, sem mislila nesti kosilo. Ker pa je začel padati dež, sem se obrnila, ker v dežju tudi oni dve ne bosta delali." "Legitimacijo!" PokaŽ3m mu jo. Potem je strupeno vprašal, kako sem se pisala v otroških letih. "Bolka," sem mu dejala. "Potem ste pa; prava sestra od Petra! Mu ne- j scte hrano v bunker, kaj?" —; g',o vojaštvo v hrib, sem bila v, "Moj brat je na Jesenicah, ne I Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 E. 61 St. HE 2730 $ S S'Isl S tsfl S @ # 1^1 (§) Is! S Isl SI fedL ® Issrl S) Is! ^ FOR BEAUTY..... SEE OLGA'S BEAUTY SALON 15302 WATERLOO RD. IVaiihoe 1772 O JELERCIC FLORIST 15302 WATERLOO RD. IVauhoe 0195 2elimo prav vesele božične praznike in sreč.ioNovo leto vsem odjemalcem in prijateljem Bicycle Repairing HERMAN KOLLMAN 569 EAST 185th ST., VOGAL RENWOOD AVE. Popravimo vsako vozilo s kolesi in imamo^tajerje. Scooters, walkers, otroški vozički. Vesele božične in novoletne praznike želimo vsem! Vesele božične pravnike in srečno novo leto želimo vsem! sisters' bakery 704 EAST 185»h STREET Za božične praznike bomo imeli popolno zalogo vsakovrstnega finega peciva. Da si prihranite—primerjajte naše cene . . . S M E R D A' S Pohištvo, preproge, električni predmeti, radio aparati, plošče in godbeni inštrumenti. 5800 BROADWAY — MI 2525 Vesele božične in novoletne praznike želimo vsem Slovencem! Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem! CENTRAL IRON & METAL COMPANY 15725 SARANAC ROAD MU 4787—4788 Vesele božične in novoletne praznike želimo vsem! harriet's fashion shoppe Najnovejši stili ženskih oblek; klobuki, nogavice, jopiči in spodnje perilo. MRS. H. KOTECKI, lastnica . 3797 EAST 131st STREET Vesele božične in novoletne praznike želimo vsem Slovencem! WELLING'S FLORAL SHOPPE CVETLICE TELEGRAFIRAMO KAMORKOLI 3483 EAST 93rd STREET — DI 3168 Sveže cvetlice za svatbe, zaii^e in pogrebe. Vesele božične in novoletne praznike Želimo vsem Slovencem! ROBINSON'S DRUGS 9017 BROADWAY "Za najboljšo lekarniško poslugo pridite k nam." LAKE SHORE PATTERN WORKS WOOD AND METAL PATTERNS 18704 NOTTINGHAM ROAD — IV 0924 Vsem rojakom želimo vesele božične praznike in srečno novo leto! Vesele božične ijzaznike in srečno novo leto vsem! EAST APPLIANCE SERVICE AND SALES Prodajalci hišnih in električnih predmetov. Popravljamo pralne stroje, čistilce in radio aparate. 18724 ST. CLAIR AVENUE — IV 7263 WALTER F. MEYER ZLATAR 12509 ST. CLAIR AVENUE — GL 4700 Popravljamo ure in imamo veliko izbero posodo. Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem! MARBLE BAR Pivo, vino, žganje in okusni prigrizek. Ribja pečenka vsak petek. TONY SIDOTI, lastnik. 18800 ST. CLAIR AVENUE — KE 9839 Iskrena božična in novoletna voščila vsem! Vesele božične in novoletne praznike želimo vsem Slovencem! THE NOCK FIRE BRICK CO. 1243 EAST 56th STREET VSAKOVRSTNA OPEKA Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem Slovencem THE GENERAL HEAT TREATING COMPANY 941 Addison Road Express 2111-2552 Tool Hardening — Annealing — Tempering Straightening — Normalizing — Drawing Cyaniding — Carburizing, Etc. BEACHLAND DELICATESSEN 602 EAST 185ih ST., vogal CORNWALL AVE., KE 2893 Posebnosti za ohcete, zabave in druge priredbe. Kosher Hot Corned Beef, Pastrami & Tongue vedno na razpolago. Iskrena božična in novoletna voščila vsem! Iskrena božična in novoletna voščila vsem! t!«aNNK\ TOVARNA NA % EAST TOlh STREET THE FURNITURE & APPLIANCE CORPORATION 15466-68 EUCLID AVE.. PRI TAYLOR ROAD Pohištvo—preproge—postelj nina—radio aparati— kuhinjski umivalniki—kabineti, kuhinjski štedilniki Norge, Tappan in Grand izdelka, ledenice, itd. Odprto od 9 do 6; ob torkih in sobotah od 9 do 9. Iskrena božična in novoletna voščila vsem! THE BISSETT STEEL CO. 945 EAST 67th STREET—HE 0995 Alloy Steels — Tool Steels — S. A. E. Steels Tool Steel Tubing — Cumberland Ground Shafts Vsem Slovencem in Slovenkam izrekamo naše najlepše pozdrave ob božičnih in novoletnih praznikih! Iskrena božična in novoletna voščila vsem! THE GEO. H. PORTER STEEL TREATING CO. IZDELOVANJE ORODJA JE NAŠA POSEBNOST 1265-71 EAST 55th STREET—HE 6601 ARMSTRONG'S LINOLEUM FLOORS 13824 ST. CLAIR AVENUE — GL 2568 Imamo fin llnolej Armstrong in Monarch izdelka. Odprto ob večerih. Iskrena božična in novoletna voščila vsem! Bolgarska mladina si kuje boljšo bodočnost Med naso mladi ino Otečestvena fronta Bolgarije predstavlja borbeno zvezo delavcev, kmetov in delovne inteligence ter vseh demokratskih sil v nepomirljivem boju proti zunanjim in notranjim sovražnikom — fašističnim reakcijonar-jem, ki hočejo zavesti bolgarski narod nazaj v zaostalost in suženjstvo. Najborbenejši in najzavednej-ši element bolgarskega ljudstva je bolgarska mladina, katera je tudi številčno močno zastopana v različnih organizacijah združenih v Otečestveni fronti. Za Otečestveno fronto, ki je neločljivo povezano z boljšo bodočnostjo bolgar-skega naroda, < je dala bolgarska mladina vse, kar je mogla dati. V njenih organizacijah se nahaja danes poldrug milijon mladine. Največ partizanov in borcev domovinske vojne je dala mladina. Iz njenih vrst je množica udarnikov in delovnih brigad. Mladina je zbrala 85 milijonov levov za pomoč jugoslovanskim narodom, zbrala je 40 milijonov levov in 160 tisoč kg hrane za pomoč jugoslovanskim otrokom. V prvomajskem tekmovanju je delala mladina okrog pol milijona dni. Sedaj marljivo organizirajo mladinske delovne in kulturno-teh-nične brigade, ki obstoje iz delavcev, tehnikov, krojačev, zdravnikov, agronomov itd., ki zapuščajo mesta in odhajajo pomagat na deželo. Toda tudi Otečestvena fronta I je že do sedaj mnogo napravila j za mladino. Dala ji je svobodo organizacije, izvedla je demokratizacijo prosvete, povečala število gimnazij od 100 na 150, I povišala število srednješolcev od 103 tisoč na 154 tisoč, število I višješolcev pa od 8,000 na 25,- 000 Tudi materialni položaj mladine se je mnogo izboljšal. Naj- I večja politična pridobitev bolgarske mladine pa je v tem, da lahko voli in da je lahko izvoljena. Z volilno pravico je bolgarski mladini priborjeno pri- 1 znanje politične zrelosti. Skupne zahteve, za katere se bori bolgarska mladina s o ; strogo izvajanje zakona o zaščiti ljudske oblasti, borba proti ostankom fašizma, najožja povezanost z ostalo balkansko, slovansko in vso mladino sveta. Razen teh splošnih zahtev vse mladine zahteva delavska mladina dosledno izvajanje načela "za enako delo, enaka plača", potem vključen je mladincev v kolektivne pogodbe, večerne šole in gimnazije, ter tečaje za kvalificirane delavce. Kmečka mladina zahteva čim prejšnjo izvedbo agrarne reforme, večje število poljedelskih šol, zahteva na vasi gledališča, radio, kino, knjižnice ter dostojne plače za poljedelske delavce, šolska mladina zahteva uzakonitev reform višjega šolskega sveta, protifa- Ljubljanski tednik "Mladina" objavlja dne 24. avgusta o marljivosti mladine sledeče: 21. avgusta so se sestali vsi štabi bataljonov iz prve udarne mladinske brigade iz Ljubljane, da bi čimbolj poživeli akcijo za zbiranje surovin. Zborna mesta bataljonov bodo po posameznih četrtih ob 7. zjutraj. Zbiranje surovin se bo vršilo načrtno po porazdeljenih ulicah. Danes je na delu že šest bataljonov. Potek akcije v Ljubljani je že v polnem razmahu. Doslej smo prejeli naslednja poročila: Mladina iz četrti "Center" je zbrala okrog devet ton železa, eno tono stekla, 200 kilogramov pločevine, 100 kilogramov starih krp in skoraj tri tovorne avtomobile papirja, 10,000 komadov starih časopisov, in nekaj gumija. Najbolj sta se izkazala Bre-zeljnik Nino in Matjaž Oman iz kvarta Gradišče; 20 pionirjev iz te četrti zbira papir še kar naprej. V četrti Šiška zbira železo in ostale surovine precejšnje število mladincev, mladink in pio Tudi mladina v celjskem okrožju marljivo dela. V teku akcije je , mladina iz okraja Šmarje zbrala že: 10 ton stekla, 10 ton železa in 600 kilogramov krp. Mladina iz okraja Vransko je nabrala 300 kilogramov papirja, iz okraja Žalec pa 40 ton železa. Mladina iz okraja Konjice je nabrala 20 ton železa, 2,000 kilogramov papirja in 10 ton stekla, mladina v Slovenskih goricah 40 ton železa, v Celju pa šest ton železa. Pionirji Hreljina zbirajo staro železo. Naši najmlajši po vsej naši domovini so zelo pridni in se trudijo, da čim več doprinesejo k obnovi in k dvigu naše industrije. Pionirji v Hreljinu so se pokazali zelo pridni. V zadnjem času so zbrali 5,200 kilogramov starega železa, 250 kilogramov kosti, 140 kilogramov cunj, 50 kilogramov gumija in 25 kilogramov stekla. Razen tega so opravili 50 delavnih dni, ko so popravljali ceste. Mladinke iz Stične in Ivančne gorice pridno pomagajo pri popravljanju proge. Mladina iz Mekinj pri Kamni- nirjev, ki so se organizirali v I ku je popravila svoj prosvetni delovne čete. Od pričetka akcije! dom in ljudsko šolo. pa do danes so zbrali vsi skupaj V Zagi'adcu ob Krki je mladi- okrog 20 ton železa, 150 kilogramov starih krp in dva luksuzna avtomobila z gumami. Najbolj se je izkazalo 11 tovarišev in tovarišic, med katerimi so tudi: Majda Rogel, Silvo Kristan, Bogdan Magister, Dušan Klembas in Meta Borštnar. Ti hodijo po hišah in pobirajo vse do najmanjših odpadkov. na priredila dobro obiskano prireditev. Največ uspeha sta žela j "debeli Žani" in "suhi Fran." Tudi mladina iz Selnice je zelo pridna pri obnovi in dosegla veliko število delovnih ur. Horjulska mladina pa se je zelo izkazala pri nabiranju potrebščin za sirote in za ranjence. Ujeli smo skrivača v vasi Kot Bili smo zatopljeni v delo. pripravljali smo se za miting. Kar priteče "vsa zasopla pionirka Francka in pove, da sta v bližini dva Nfemca-skrivača. Tovariš Jože Mihelič, poveljnik Narodne milice, je poslal po mladinca Stankota. En švaba je prišel v prvo hišo naše vasi prosit jedi. Ženska mu je dala jesti; med tem časom pa je prišel Jože s puško, švaba je pogledal malo svetlo, ko je zagledal pred seboj orožje. Bil je zelo prijazen, (^pvoril je italijansko, kazal legitimacijo, slike žene in drugo. Kar naenkrat zakolne, plane po puški, ki jo je držal Jože trd- mu drevesu. Naši pionirji so budno pazili nanj, če bi morda skušal pobegniti. Komandant pionirjev, „ Zaje France, ki že ves čas osvobodilnega boja pridno dela, je zdirjal s kolesom v Ribnico javit naši oblasti, kaj se je pripetilo. Takoj se je vrnil. Kmalu za njim zaslišimo brenčanje motorja. Po drugi strani pa je prišla patrulja Narodne milice. Skrivača so povprašali, odkod je prišel ter koliko se jih šs skriva. Trdil je, da je samo še' eden. Šel je pokazat še drugega skrivača. Ta je nedaleč v gozdu kuhal. Švaba ga je začel klicati. Oglasil se je. S svabo sta šla no v obeh rokah, mu jo hoče iz-1 dva tovariša, ostali so drugega trgati in pobegniti. Nekaj časa j obkolili. Kar mislite si, kako je sta se borila, kar priteče Graj-1 pogledal švaba, ko je pripeljal narjev striško, stilne švaba za | njegov kolega s seboj še dva s vrat in stiska, dokler ta ni izpustil puške. Grajnarjeva mama hitro prinese vrv, zvezali so ga in nikamor ni mogel pobegniti. Peljali smp zvezanega na sre-dd vasi in ga privezali k neke- najožje kulturne odnose s Sovjetsko zvezo, izboljšanje materialnega položaja, šolske kuhinje. Borba in delo poldrugega milijona bolgarske mladine he bo ostala brez uspeha in bo okre- pila temelje bodoče, enotne, svo-šistiČne učitelje in profesorje, bodne in srečne Bolgarije. titovkami na glavi in z rdečimi zvezdami. Ta je bil že pripravil kosilo. Skuhal je krompir in fižol. Ni čudno, če so se Špičkovij jezili, da jim je na njivi pod goro pokradenega toliko krompir-1 ja. Pustili so ju, da sta pojedla, na to pa so ju odgnali v Ribni- j CO. Žrtve v zadnjem času nasi spominjajo, kako zelo moramo biti budni in paziti, da izsledimo poslednjega skrivača, kajti le tedaj bomo lahko brez skrbi. | Francka Gornik, okraj Ribnica. I Waterloo Dept. Store 15504-12 WATERLOO ROAD Trgovina, kjer se dobi vse po nizkih cenah. Imamo popolno zalogo lepih pomladanskih oblek za dekleta, žene in otroke za veliko noč. Fino spodnje perilo, nogavice, lepe klobuke, kravate in srajce. Fine in trpežne čevlje za celo družino. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vseni! ' THE HILDEBRANDT PROVISION CO. "SYLVANA BRAND'' MESENINA VSEH VRST 3619 WALTON AVENUE—ME 3700 Vesele božične in novoletne praznike želimo vsem! THE CLEVELAND METAL ABRASIVE CO. Manufacturers of 20th CENTURY BLAST STEEL SHOT AND GRIT Glavni urad in tovarna; 887 EAST 67th STREET—HE 0900 Howell tovarna: Howell, Mich., 975 Vesele božične in novoletne praznike želimo vsem! Pri nas si lahko gospodinje nabavijo SVEŽE SADJE IN ZELENJAVO, katere imamo veliko zalogo na rokah. RINI'S FRUIT MARKET 656 EAST 185th STREET — IV 7729 Vesele božične in novoletne praznike želimo vs«*®' JACKSON CHOCOLATE COMPANY IZDELOVALCI IN PRODAJALCI FINIH SLAŠ^I^ 1243 WEST 3rd STREET—MA 1440 Vesele božične in novoletne praznike želimo vb«*"*' Iskrena božična in novoletna voščila vscna! THE AMERICAN STAMPING COMPANY LIGHT AND HEAVY STAMPINGS TOOLS — DIES — JIGS Urad in tovarna: 978 EAST 64th STREET Iskrena božična in novoletna voščila vs( FIVE POINTS WORKINGMEN'S STORE 14905 ST. CLAIR AVENUE — GL 4444 Armadna in mornariška oprava letnl Vesele božične in novoletne praznike želimo vsemi THE JOHNSTON & JENNINGS CO. HAMMERED FORGINGS ENGINEERS AND JOBBING MACHINISTS 877 ADDISON ROAD Vesele božične in novoletne praznike želimo vsem! OHIO SHEET METAL CO. Inštaliramo opremo za gretje, prezračen je in hlajenje! vršimo kleparska dela in popravljamo forneze in strehe- "Pošteno delo po zmerni ceni." 1793 LAKEVIEW ROAD, PRI EUCLIDU GA 4936