Naši dopisi.
Iz Glamoca V BoSIli 19. apr. M. — Tretji batalijon našega polka še ta teden v Livno odide in pridete na nase mesto le dve stotiui tudi našega polka, in sicer 5. pa 6. Mestni poveljnik livanski generai Latterer je iz Livne odšel v Trst in je poveljstvo izročil polkovnika Prigerju. — Vreme imamo jako lepo, mnogo že se dobi pomladanskih cvetlic vseh vrst in tudi laatavice so že davno došle. Kmetijstvu je to vreme ugodno in jeli so> kmetovalci uže orati in žito , ki se jim je podelilo iz cesarskih žitnic, sejati. Nadejati se je to leto obilneje žetve nego pretečeno, ko je le malokdo seja!.
Iz Trsta 12. aprila. — Prvemu zboru novega mestnega , resp. deželnega odbora, v katerega je prišlo 49 odbornikov, je predsedoval najstareji odbornik Hermet, kolovodja lahonov. Starec se ni mogel zdržati, da ne bi bil v govoru svojem pokazal, da se njegova stranka trdovratno drži svojega programa, rekši: ,,Če tudi ima novi mestni odbor nekako predrugačen obraz , smemo vendar upanje gojiti, da novi odbor ne bode zataiil koherence s prejšnjim odborom.u Lepi prospekti! In res se je bati, da izid novih volitev ni bil tako sijajin ?,av-
-----    126    ____
atrijski", kakor se je mislilo v prvem hipu. Prav lahko mogoče je, da o najvažnejših zadevah kakih 8 poslancev, ki se zdaj štejejo v vrsto ,,Avstrijanov", pokaže progresove rogove. Zato ne hvaliti dneva pred večerom! Trst je preveč in uže predolgo po 1 as če n. Pol stoletja je preteklo, kar se je v Tr3tu pod krilom M e t-ternichove vlade na trdne noge postavila italijanska narodna stranka, ki neumorno dela na to, da bi se celo severno in severno vzhodno jadransko pri-morje podvrglo sceptru skupne nove Italije. Ta stranka se je uže pred letom 1848. vsedla na prestol županstva našega mesta. Nemški trgovci onega časa so bili preslabi, da bi se bili lahonstvu uprli, in ker so videli, da jim to ni mogoče, so se iz kupčijske sebičnosti in dobičkarije združili z lahoni zoper Slovane, ki, čeravno jih je po številu bilo več, so bili vendar v političnem in kupčijskem oziru tlačeni od Lahov. Met-ternich je , kakor žalibog predobro znano, imel toliko strahu pred Slovani sploh, da mu je na vsem jadranskem primorji ljubši bil razcvet italijanske propagande, nego da bi bil tlačenim Slovencem le mrvico pravice dovolil in nj m narodno9t zavaroval. Seme, ki ga je Me tterni cho va sistema sejala, je krvav sad Avstriji rodilo in to tem več, ker tudi po 1848. letu se je na obalih Adrije vzdržavala ona sistema in se stari grehi še trdovratno ponavljali. Da! celo to, da je Avstrija izgubila Lombardijo, Beneško in z 100 milijoni gold. zidane trdnjave ni avstrijski vladi oči odprlo, da politika, ki jo v Trstu goji, je poguba Avstriji. Noter do današnjih dni se je prepustilo Hermetu in njegovi bandi, da je v mestnem županstvu gospodovala in ro-govilila po svoje.     Bo ii zdaj drugače?   Vederemo!
V Gorici 14. aprila. — Veliki petek in prva dva praznika Velikonočna nam je dež skazil; ali bo jutre kaj bolje, kedo more vediti? V Gorici imamo namreč tudi se praznik — dopoldne cerkven, popoldne posveten; vse gre ven, če je vreme ugodno, in so štacune zaprte. — Za praznik je prišel sem k svoji družini g. minister Chiumeckv. — Cesarjeva sreberna poroka se bode po ukazu našega preč. nadškofijskega ordinariata po vsi nadškofiji se slovesno mašo in za-hvalnico obhajala. Duhovščina podpisuje v isti namen (latinsko) vdastno adreso. Enake adrese naprav-ljajo občinska starešinstva, in sicer — nadejam se — v slovenskem jeziku. Povsod bodo tudi primerne slavnosti. — Prvi dnevi Velicega tedna niso bili tihi letos v Gorici: rekrutovanje je bilo in vsled tega navadno obligatoo rogoviljenje. Dva dni so nosili neki fantje slovensko zastavo po mestu in peli — po laškem napevu (ako se ne motim) slovenski tekst. Lahe je jezilo , videti slovenske barve; marsikaterega Slovenca pa je žalilo to , da ne znajo naši fantje slovenske zastave in narodnosti spodobniše častiti. — Pa kaj bi od netrezne slovenske mladine zahtevali spodobnosti, ker je še trezni, olikani meščani — kakor se kaže — nič kaj ne cenijo. Tisti večer pred Velikim četrtkom je šla namreč svečana bakljada z mestno bando po ulicah pred županovo hišo slavit g. dr. Deperis-a, ker je mestno posojilo srečno dognal — na papirji, zakaj denarjev ni še doneslo do sedaj. Vsakako bi bil za bakljado te praznike primer-niši čas. Sicer pa je godce in poslušavce dež razgnal. — Naši slavni tatje^so se zdaj v kokoši zaljubili: v mestu in bližnjem St. Petru so te dni kradli; z dobrim vspehom pri g. dekanu v St. Petru. — Kaplan mestne farne cerkve sv. Ignacija, preč. gosp. France Vidic, Ljubljančan, je postal dekan kanalski.
Iz Dražic.   —   10. dne  u. m. smo   imeli volitev občinskega starešinstva,   pri   kateri   je  bil  voljen Marko
Nemanič za župana, Ive Pezdirc, Martin Pečarič m Jurij Prus za svetovalce.
Iz Ljubljane. (Volitev v mestni odbor) iz 3. razreda se je včeraj srečno izvršila. Zmaga n ar o d ne stranke res je sijajna; vsi trije kandidatje njeni bili so z dvotretjinsko večino glasov izvoljeni: gospod Horak je dobil 150, g03p. Jurčič 147 in gosp. dr. Zarnik (namesti g. K. Kluna, ki se je novi izvolitvi odločno odpovedal) tudi 147 glasov. Kazioski kandidatje Acht-schin, Matian in Bamberg vjeli so lepo 58 in 57 glasov. Voiilcev šteje 3. razred 332, od katerih jih je prišlo letos volit 206, tedaj 6 manj memo lani. — Danes je volil 2. razred, v katerem imajo po sedanji volilni postavi uradniki absolutno veČino, ki se za Taaffeov opomin menda še tako malo brigajo kot za lanski sneg; zato, dokler ,,prekunštno" na korist nemčurstvu skrpana sedanja volilna postava veljavo ima, nikakor zmagati ne more domača — narodna — stranka. Isto tako negotova je zmaga v 1. razredu, ki *Jutri voli, ker od ene strani jej nasproti stoji neozdravljiva nemarnost mnogih meščanov , katerim je volilna pravica še ce!6 nadloga, — od druge pa materijelna odvisnost nekaterih domačinov od ljudi nasprotne stranke, katera odvisnost je tem veča, čem slabeji so časi in denarne zadrege huje. V obče rečeno: dokler nas drugačna vladna sistema ne reši sedanjih mrš&vib razmer, tudi pri volitvah ne bode tiste „proste poti", ki je pred nekimi leti domačinom zagotovila odločno zmago. — V 2. razredu so bili voljeni nemčurski kandidati vit. Fr. Gari-boldi, dr. Keesbacher in K. Leskovic z 280, 276 in 270 glasovi. Voiilcev je prišlo 407, toraj so narodni dobili okoli 130 glasov.
— (Odbor družbe kmetijske) je imel 10. dne t. m. posebno sejo, v kateri je bil načrt pogodbe dodelan, po kateri je družbo kmetijsko volja , sprejeti od c. kr. ministerstva kmetijstva ponujena jej opravila, katera je do3ibmal opravljala posebna c. kr. deželna konje-rejna komisija, pa je zdaj odpravljena. Poročevalec tej zadevi je bil odbornik g. Murnik, z odbornikojn g. Seunigom vred, ud bivše konjerejne komisije. Ce si. ministerstvo odobri načrtano pogodbo, je družbi kmetijski zavarovana samostojnost v opravilstvu, pa je tudi obvarovana vsakoršnih lastnih stroškov , dela pa bode dotični odbor precej imel s tem novim opravilom.
— (Iz seje dez. odbora 4. in 11. aprila.) Na prošnji županstev občine Kranj in Semič bode deželna deputacija najudanejša voščila omenjenih občin o sreberni poroki 24. aprila t. 1. Nj. Veličanstvoma naznanila; — volitev deželnega poslanca dr. viteza Gut-mansthal-Benvenutti-a iz kurije velikega posestva namesti dr. viteza Vestenecka se bode deželnemu zboru v potrjenje predlagala; — statute (pravila) dekliške sirotišnice v Ljubljani, v katero ima priti po sklepu zadnjega deželnega zbora tudi 20 sirot na troške sirotinskega zaklada, je deželni odbor pregledal in z malimi premembami sprejel; — vodstvo deželnega gledališča za leto 1879/80 se odda prejšnjemu vodji Emilu Ludwigu; — vsled Najvišjega potrjenja v zadnjem deželnem zboru sklenjenih prememb v ljudskih šolskih postavah od 25. februnrija leta 1870. dež. zak. št. 11 in od 29. aprila leta 1873. dež. zak. št. 21, in 22 se deželni šolski svet opozori, da se pri proračunu normalno-šoiskega zaklada za leto 1880. na^ te premembe ozira; — tovarni za steklo v Kočevji se v podporo tovarniške ljudske šole enkrat za vselej dovoli 50 gold. iz normalno šolskega zaklada; — županstvu občine trzinske se na prošnjo na deželni zbor za odračanje povodnji Psate naznani, da se omenjena prošnja izroči po vodni postavi okrajnemu glavarstvu kamniškemu   v rešitev,   in  da naj   se občina obrne na
------    127    ------
-----   128-----
povest o svitlem vladarju v svojem domaČem jeziku." Zato vabimo vse slovenske rodoljube in prijatelje mladine , da poskrbe mladini tako berilo. — Cena knjigi je: 1 iztis velja 15 kr., 8 poštnino 2 kr. več, 10 iztisov stane 1 gold. 40 kr., 50 iztisov 6 goid. 50 kr., a 10O iztisov 12 gold. Knjiga je mehko vezana, a dobro sešita, ter se dobiva pri tiskarju g. Milica, pri tajniku slovenskega učiteljskega društva učitelju g. Močniku; razpošilja pa knjigo tudi predsednik „Narodne šole" učitelj g. P. Stegnar. Udje slovenskega učiteljskega društva dobe knjigo brezplačno.
— (Vol velikan), o katerem je naš list poročal , je bil uni teden zaklan. Mesa je imel 12 centov, loja biizo 2^centa; se ve da je bilo meso, s katerim je mesar Črne Ljubljančanom o velikonočnih praznikih postregel, jako okusno.
kmetijsko družbo za naklonitev denarne podpore is za-loge , katero ima ministerstvo kmetijstva za zboljšanje (melioracije) zemljišč; — županstvu občine sv. Križa pri Radečah se dovoli poberanje 23% priklade na davke v podobčini Šentjurski leta 18*9.; — prošnja občine Sturija za poberanje 30% priklade na uzitnino leta 1879. in prošnje več vipavskih občin za povek-šanje občinske takse za občinske mere pri prodajah vina na debelo predložile se bodo deželnemu zboru v potrjenje; — županstvu občine Cerknica se naznani, da se v porazumtjenji s c. kr. deželno vlado uže dovr seno združenje cerkniške občine z begunjsko v eno občino potrdi; — županstvom se naroči spolno-vanje deželne postave od 17. junija leta 1870. zarad pokončavanja gosenic, hroščev m drazih sadju in zemljiškim pridelkom škodljivih mrčesov, ter se iz deželno-kulturnega zaklada 100 goldinarjev dovoli in kranjski kmetijski družbi na razpolaganje da za darila za posebno marljivo pokončevanje teh mrčesov; — županstvu občine sv. Križa pri Kostanjevici se odgovori na prošnjo za podporo k treskom za straženje hrvaške meje, da se ne zatrosi goveja kuga na Kranjsko, da naj se za povračilo teh troškov iz državne biagajoice obrne na c. k. okrajno glavarstvo, kateremu naj dotiene iruške izkaze;
—  predlog vodstva deželnih dobrodelnih naprav se odobri, da se izpusti 16 mirnih in neškodljivih oiaznih iz norišnice, da se naredi prostor za sprejem nevarnih blaznih; — vsled deževnega vremena lansko jeseu se po predlogu glavnega odbora za obdelovanje ijubljan skega mahii izjemno dovoli to spomlad pužiganje močvirja do 15. maja. — Dopis deželne vlade, da je v zadnjem deželnem zboru sklenjena 20% prikiada na direktne davke in aa vžitnino od vina in mesa za ieto 1879. za potrebščine zemijišno-odveznega zaklada zado-biia cesarjevo potrjenje, vzel je deželni odbor na znanje;
—   dunajsko ministerstvo se naprosi, naj pri ogerskem ministerakem predsedstvu posreduje, da ogerski uradi deželnemu odboru ne pošiljajo magjarskih dopisov; — v proračun normalno šolskega zaklada za leio 1880. se bode postavilo in prihodnjemu deželnemu zboru predlagalo 1000 gold. subvencije za zidanje šole v spodnji Šiški.
— (Čitalnica naša) napravi prihodnjo nedeljo, 20. dne t. m., sijajno veselico v spomin sreberne poroke Nj. veličanstev, katera se začne s pevanjem Havdnove „cesar s ke himne"; po njej govori gospa Franja Ravnikarjeva »slavnostni govor", in potem se poje Bendeinov zbor s čveterospevom: ,,Svoji k svojim". Po besedi se prične izborni bal. — Častite gospode, gospe in gospice k tej izvanredni veselici vljudno vabi                                           čitainičin odbor.
—   (Na Dunaj) gre prihodnjo sredo ob eni uri popoldne iz Ljubljane poseben žeieznišk vlak, ki pelje ljudi k slovesnostim cesarjeve sreberne poroke; za tje in nazaj se plača v vozu 2. razreda le 18 gold., v 3. vozu pa 12 gold. Za malo denarja se bo dal Dunaj videti.
—   (}}Cesar Franc Jožef") se zove lična slovenska knjiga, ki jo je v spomin petindvajsetletnice sreberne poroke presv. cesarja sestavil Jos. Ciperle, založilo in izdalo slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani v tiskarni J. R. Milica. Obsega knjiga 50 strani v os-raerki, na čelu ima podobi Nj. veličanstev presvitlega cesarja in cesarice, v knjigi je na kratko, šolski mladini primerno popisano življenje svitlega cesarja in čas njegovega vladanja. — „Siavni god poroke čara vse »arode prešinja. padle narodnosti so meje" zakličimo s pesoikom tudi mi.   Naj začuje nas narod, naša mladina