186. «t«».
¥ CELJU, •obol« H. itovtmbra IflO.
Pofttatea plačan t ioIotIb*. UETO fl.
7- po! leta 40 kro«, za tttrt l«la 90 K,
u 1 «<HC 7 kron. Phivmu
•toviI ka •%•■• I fcpon*.
Na pismena naročbe brez pollljatv« đmarta — «• «tri»« •**«*> NtfOftilki nt| potUUjo narocnino po pdttitf nahaznict. Reklamndje gltdC lifta IO poMnlne proste. Ne-lt«*lnni topiti m m ipreftfiajo. N» <fopi*e brez podplia i« ne ozlra.

N naCje v 2vwnl tfdinri v Otllu, ■■Pew#awip»r|*FB w**mw**^ OM at ra&iaajo po mblkmm prozoru ln itfff: «4 tW*lp eflfaf H M f id I «■, u acetona, m-feMnito «bćnlta afcoaav, ■—KPlte • eavfl. iaM* «1 ■ ftfail'Jf a rdkUtnne notu« nad ttMaai • I 9 fitte, MaA otfaif faajrd 4 vn4ri m*. Pri vtarafnlh otM mm* Haftevfalaeiifmea|o. talite A •
IZDAJA M TIHKA ZVE1NA TUKAMI* V OCLJU.   BBB   OPGOVOMM UHCDMIK VMOtLAV aPMĐttfl.
Jadranska pogajanja.
Frvf dnevj pogajauj. ~- Itaflfanfike
lahtevt*. Sanii Margherlta Umire, 9. nov.
Italijanske zahtevc obsj-Kajo Sncžnik, Zadar in nckaj kvarnerskii in dalmatinskih otokov. Pustili bi nam LoKatec. Re-ka bi bila nezavisna, pa spojena / Italijo -, koridorjem. Sušak bi dobili mi, a ne pristanfšču. Naša delegacija Se ni đula odgovora.
Santa Margfaerlta IAwn, *0. nov. luilijansko ćasopisje nodpirn zuhteve vladi'. Računam s ttžk.'mi notriinjiini prl-Jikami pri nas in nas hoiejo čim najbolj oroputi. JuKoslovanske predlogc so itali-junnki delegati odbil. V sredo pade odlo-ćitev-
Santa MarefieriM Ugure, 10. nov. DancH ob 5. lili je pnćcia plenarna seja obi1 li ddctfucij. Opoldne so Italijanj ot>-vestli JiiKoslovane o svojem zadnjem pupiiSčanjii. Odstopllj so od znhteve po Visu, popustil) bo Hekaj pri Logalcu in utkaj glede Širine knr'dorja pri Reki. Ha-lijanski pogoj; .majo značaj ultimata.
Santa Martheritu Uicure, 10. nov. Itafjanski delegati so prepričan', da no-do jugoslovan.sk i delegati, ker ni nobe-nejca zastopnika i/ Slovenije, pripravljeni na žrtvo na račun Slovcneev. će ilm ponudio koncesijo v iJalniaciji, Crni ko-ri in Albaniji ter laznc gospodarske «-godnosti. Zato tuđi z vučino stav jo to-zadmn.1 pomulhe, vendar pa hočejo. da se jircj sklone pogodba jt'k't'c ituij v Istri in na Notranjskem, notem Še Ic bi rar-pravljali n dniKem. Upumo, da na^a delegacija ne bn tako Iviatkovklna.
Nafta kapitulacija. Santa  Marglierita   Ugurc, 11. nov.
Vćcraj ob 12.30. uri je Trumblć sporočil Sforzi, da jugaslov.'inska iiel(.7;aeiia spre-jema "talijanske pri'-Jlotfe in da pristaje iKi sporazum, ki obsjga sledeee.
1. Italija dobi vso Julijsko Itenećijo, do koder sugajo Alpe s korekturo pri Lo-i^aieu v prkl Jugoslavije. Pod Itulijo spada ves gorski sistt.'ju Sne/nika, sentpe-terska žclezniea in vsa IJbnrnija. V Ka-stavSeini pripada mesto Kastav / delom ozcmlja Jugoslaviji, dnu;1, mnn.i obljiuTc-n, dcl so priklopi Keki.
i, Rcka, kot posebno telo v stratc-gienih mejah, je popoluo in absolutno ne- ! cdvisna. Nobeno posebno pravo, pristn- i niSko ali gospodarsko, ne pripade na te- : melju te pogodbe Jugoslaviji.                    |
3.  Ital'ja dobi otoke Lo§!nj in Cres. i
4.   Ital'ja dobi suverenost nad Za- i drom ter otoki Lastvu, Umje, Asinello \n ■, drugimi manjS'mi.
5.  Ugotavlja se varstvo itulijaiuskli i manjšin v Dalmaciji v tem smislu, tlu dobe Lalii, ako optirajo. avtomatieuo ital!-jansko državljanstvo in se jun garantira svobodno uživanje vscli gospodarskih In pol'tičnih prav'c.
Poraženi diplomat se vrača.         i Beograd, II. nov. Dancs zjutraj   Je
d"ospel v Santa Mnr^lierito italijanski mJ-nistrskl prcdscdnlk Oiolitti. Vcsnič se vr-ne jutri v Beograd. Tnimb.ć in Stojano-vič še ostaneta, da no daljnje ta pogajanfa o gospodarskih odnošajih med obema dr-
t Žavama. V dokumentu o sporazumu prizna va Italija ofiejielno na$o kraljevino.
Netadovoljnost regenta. Beograd, II. nov. Pancs je ob.skal regent zastopnlka zunanjega ministra, ki ga je informlral o poteku jadranskih pogajaiij. Krogi, Ki so dvoru zelo blizu, tr-de, da je bil z izidom, kl izroča drugi državi krog 1 nrlijon naš.'h ljudi, zelo ne-ladovoljen in da je bil zjIo razburjen. Vth v domovini. — Ka/burjenje po cell
drlfvl.
Vesti, ki so prišle tekom II. trn. v na-šo državo o izjdu pog:ijanj v Santa Mar-fffteriti. so vplivale na naS narod porazno. Vsc \t bilo prepadeuo n ogorCeno. V Llubfjaiil so Kostlničarji in kavarnarjl zaprli svoje prostore. Del demonstran-tov, ki so se zbrali na ulici, je Sel pred vladri'} palačo in tam burno dgnonstrf* ral. V Zagrebu je takoj po prvih vesteh zavladalo nepopisno razburjenje. Pojavile so se crnu zastave. Po ulicali so se vl^ Sile demonstraeje. U nedcljo je sklican \el!K pigtestni .>hod. V Heogradu, kjer javnost ni bila poučena o poteku poga-iaiij. so JoSIe vesii .zzvale burjo ogor-CcnJa.
Italljanl zadovoljni in - prest ne^tnl. Beograd, M, nov. Pogodba, sklenje-I na i. Italijo, ponicnja diplomatsko zmago I Italije nad nami tako / voj.iskeKa kakor j gospodarskegu ^lal.sOa. Nova meja vsc-| buje Sneinik za Italijo in ji zasigura te-! rit. spoj Reke z neodvisno laško državo. V Italji so bli nronr'čani, da bodo Jugo-vlovani italijanske :':iMove odklonill. i Tem večje k pr.senećenje v italijanski j Javnosti, ko Je .'zvedela, da so naSl delegati podpisali .sramotne pogoje.
|    Nasilje Italije — povod veenega so-!                              vra§tvii.
|        Beograd,  II. nov. Splošen  ut's  v >. javnosti je. da ponioni nas'ljj Italije   v ; f^apiillu povod /a to, da ostane naše so- i vraStvo napram Italiji glohoko in ne:z- j brisno ter da Irebu odslej misliti le na \ ! dnu obračuna. Pridobitev pri Logatcn ne | t pomeni n!e v priin-jri z žrtvo, ki jo dopn-j nasamo. Tako Žrtev smo mogli dopr:-i nesti ic davno, pa ludi I ujo še počakat1. ! j VesniČH  :i Truni biča je klieati na odgo-j vor, ker sta žrtvovala železirco S>t. Pe-j tur-Roka. Razčistiti treba, ali sta imela \ to pooblastilo. Razčistiti treba, zakaj ništa j prekin'Ia pogaj-mj in jih zaviekla po vo- ' i hvali za konsttuanfo, kukor je zaliteva- j [ la demokratska stranka.                           I
I               Osamljenost Jugoslavije.              !
i Beograd, II. nov, Francoskj poslanik v R'mu je jugoslovansK'emu poslaniku Antonijuviću izjavll, da je izključcno. da bi ententa se vmeSavala v spor med Jugoslav.jo in (talijo ali vplivala na i talijanske zahteve. Nasvetoval je, na; Jugoslavija sprejnte ital'janske pogoje.
Pred knzo v na6i vladi? Beograd, II. nov. Dopoldanska seja »Pii. sveta je razpravljahi o zunanjepoll-•':m položaju. Uradmga rezultata po-gajanj šc ni bilo. Privatne vesti so bile j znane. Posamcznj m'n'stri so izjavili, tia j smatrajo koncesije, katore je dala   na5a delegacija, za izkljueene. Pričakovati Je i'zbruha krize v vladi.
Zločin nad domovino.
Pod tem naslovom Je pred meseci izšla nfka k!enk»lna brošura, ki v Sloveniji ni naSla odmeva. Oficijelni klerikalni tisk je pisca broSure označll za nepoboljSljivega idealista. Mi ta rodoljubni klerikalni idealizem poznamo do korenlnl Klerikalno rodoljubje je bilo tako polno Idealizma, da je mfd vojsko i iz prižnice In spovednice pridigovato sveto vojsko proti »brezverski« Srbiji, ono je s svoiim hujskanjem in izrab-ijarnem versVega fustv^ neukoga naroda, tiralo ljudi v boj in smrt nrot: i»roi|t. Koliko vernih slovenskih ofetov »n sinov, ki so padli na bojiSMi, imalo ti Ijudje  na vesti.  Seveda to je bilo
suženjsko hlapčevsko delo za katoliške ničvredne Habsburgovce, za te bi naj bil po željan slovenskih klerikaicev izkrvavel cei slovenski narod. To je bilo katolISko domoljub je: na jeziku sladko domovino in verni slovenski narod, v srcu katoliške habsburgovske trtnogel In danes, dve leti po orvodo-ienju zopet odpor in boj proti Srbom, proti ujedinjeni, edinstveni državi, s katero naš narod živi in tuđi pade in izgine z* veCno. Ko smo demokrati v prvih mescih po prevratu zborovali po Sloveniji v znamenju dtžavne edinstve-no»ti br«i strankarfkih namenov, nišo imeli kterikalci za to ne časa ne Ijudij. Danes zborujejn, gredo med narod, da seiejo  med njim zopet sovraStvo in
odpor proti rušim irbskim 03vobodl-teljem. Kake sadove rodi njih satansko delo, vidimo in slfiimo vsak din \i utt kmetkega naroda. Izgleda !e ikero tako, kakor med svetovno vojsko, ko tem živ in zdrav p.fSel domov li do* berdobskih planot, ps ni bilo hflf, ki ji atala iveito pod duhoviillklm vpli-votn, po volji, da nlatin ranftn, da atm tore i (idajaltc domovina. Zarai bil um itdajalec ntčtia, kar ft je Imenovalo Avstrijt, it kar st« vsak dan me lili, ali to ni bila moja domovina in tuđi domovina ilov«nak«gg naroda n«, bita j« pač ta Vam klerikalnim rodoljubom k srcu prirasla Avstrija, koje ni vet in u kojo danes žalujete. Vi pletete niti z Vašim SuStcrSiCem po Dunaju, odmev Vafiega rodoljubnoga delovanja po Slo-venskem je na Dunaju mofan, le Čitajte v dunajskl »Staatswehr« Ctanek pod naalovom »Hoch Habsburg!«, kako nas l|ubl|o »ntSe dobre Hrvate in uboge Slovence, ki Ječimo pod srbiklm farmom« !
Mi vil pa, kl domovine nlimo Imeli, mi lele sedal tutlmo, kaj Je domovina, svobodna nila Jugostiviji. Za to na§o domovino, kl nam fo je vstvarilo srbako jtmaltvo, ml llvfmt in zanio borno delail, da bo mogolna in zdrava. VaSe danaSnje poCetJt ni zločin nad domovino, VaS nekdaj »ne-pcboljšljivi idealist« se je poboljSal in molCi, ker tako žeiiti Dunaj in Rim. Za nas jugoslovanske demokrate nattopa doba, ko treba potrojenega dela. da ubijemt klenkai!z«m, kl nam hoč« domovino prodati  in pripravimo
: m pravo pot one zaprljane in zailep-lj?ne, ki z demagoStvom in zabavljanjem zastrupljnjo nai  narodni in dr-
: žavni organizem. Na delo!
i   Ob tla s demagogif
Zgodili so st zadnje ćasc slučaji, ki nl-so već fchičuji, atnpak ki »nacijo žc si-stein: sistem zlobe, sistem politične per-vcrzjiosti. Clovek, ki je &e pred U dnevi bil fitnkcijonar naše strankinc organizacije, je v momeutu, ko inu je narodnoso-cijalna stranka ponud-la mandat, našel nakrat svoje narodno^ocjaluo srce, srce malkontenta in zabavljača, in danes P« vol Inih shodih zabavlja na stranko, za Latere dejanja je on, Uot do pred M doc-vi član izvrievalnoga odbora stranke, ravno tako sood^ovoren kaltor vsl drugi straukinl funkcljouarjl. S polu inu usti zabavlja danes na stranko, v kateri - dasi vedno vabjjen — ni skoro nikdar pr.šel k sejam izvršovalne^a odbora, najmanj pa odprl usta za odpravo morcbilnih nc-dostatkov.
£den izmed »kandidatov .< te stranke, Cegar ćelo ilozdajno politično >de-lovaujc« je obstoiijo v krokanju in lovu za žeuskami, jo :;u nckcin volilnem slio-du te dni vrgel naši stranki v obraz oCi-tek korupciju, ministru dr. Kukovcu pa očitek koritarstva. Odloeno izjavljamo, da od Uudi, kl so » morali odkupitl z znatnim) svotami, da nišo zaradi postt-stev in zakonolomstva pričli v roko dr-žavnemu pravdnikuv m bouio mirno pu-still pljuvati ua \uše kJealue narodoo-politi^ne delavce, predvseni ne na dr. Kukovca.
Ka vno tako ne borno tega pustili artrao dtlati ljudcm, kl iaraWWo poaejtt-n;ee, v katetik so slučajno lunkcijonari:, v to, tk dete galico, naro&no od n«§traa> karske Zadružne Zveze celjske, v svrbo agitacije za nareduesocijakie Hrm6k».
Motefi smo — in to je naša volja še dancs — voditi volilni boj stvarno, brez osebnih momeiitov. Toda izzvani in o-studno opljuvani od ljudi podničelske Politične in moralne kvalifikacije, ne niorc-mo ostati mirni. Ako hočejo v tej sraerl nadaljevati voliltU boj, naj se ne čudilo, če jh borno svetu pokazali v oni luči, da bo vsak poštenjak mogd pljuvati na nje.
Hoćemo pošten, stvaren voiiltti boj,
demagoge pa borno ubijali z vsemi srcU-stvi. Volite sam!        -                 «
Volllno gibanje.
NA* KAMJIUAT.
(Iz obrift ikih krofrovJ
V globokem prepričanju, da tvor' obrtnilki stan važen faktor v ilovenskd-StajerskeiTi tmrodnogospodarskem Življenju, poitavilR nnm je JugoslovnnBka demokratska stranka prvikrat kandida- . ttt, kl prldc za bodo će volilv« ne le te«« no v poštev, ampak čegar osebfl je prav gotovo zdrufena s »itnputijami celokup-nega obrtništva ter vsch narodno in pft-Stcno mtslečih volilcev.
Kontu ni poznat nal gospod Ršbikc' Kdo se še danes hvalefno ne *f>oniinja . njeRovih mnn^okratnih požrtvovalnln kandidatiji v ktir.ji spodnieMaj«rsMli nemSkih inest in tr^ov? Ali R to mar bi-la častihlepnost, ali ni to bila njegovt uzorno, iskrena nurodn;i odločiiost, oh katerl Je na malo stavit lastno svojo eksf-stenco v nevarnost?
Odveć b; bio, dn nodropncje ©rl-^em zasluge kandidata & Kcbeka n spodnjeStajersko obrtništvo. Zadostuje, da se «a spominjam kut nad 2% let defu-jočega, nad vse požrtvovalnega pred-sednika celjskejca obrtiuga drufttvi, kot očeta v probu ji narodnostiK*j(.» *lvf|t med obrtništvom, da ga omenjitm kot . odličnoga soustaiioviiika zveze obrtnA zadrug, ter stalno najprkluejSega delav-ea v vseh narodnih, posebej i?a Se v obrtniSko-reorgtinizatorifnlh  zadevah.
Njegova zasluga je nacjionallrncifa večih strokovtiih zadrug, njegovo delo ste dobro uspevajočl obrtna kreditna zadruga in le le ustanovljenu obrtno-naku-povalna zadruga.
Ua ustvari tuedsebojna spozna nje obrtništva vseh tren pLmen v naši Jugoslaviji, podv/cj je in srečao ižvrfii g. K'ebuk prireditev častno uspclega I. iu-goslovanskega «)brtne<a shoda.
Ob njego veni odlićneiu sodelovanju uspel je tuđi na J vse prićakovanje ugodno leioSnji obrtniški kongres v Celju, tri je rodi že v marsikat?reni oziru za cbrf-ništvo neprecenljive korist.
Kakor odloćcn v boju zh interese de-lodnjaicev, tako neoni ijan v buju za vsako dobro narodno stvar ostal je g. ReM svojemu prepričanju stalno z\ :st. t«r i je ~ star po let fi, a svefc po duiiu — ravno v tem oziru vedil pridobiti v&t-stranske simpatije obrtniškili in splo* narodnih krogov.
Brez dvoma .se torej slov. štajersko obrtništvo ne bode oziralo na p^tieno pustolovstvo brezupnega kandidata NSS ter bode na dan iS. novemi)ra soglasno oddalo svoje glasove za listo JDS, ki nam po svojem programu zajamčuje v največji meri uvažavanje naših interescv in katero voditelji so tuđi dosednj bili najbolj pristopni naš ni zalitevam.
Slov. obrtništvo ni bilo nikdar izdajica svojih načd ter bode na dan voUtve glasno in jasno pokazalo, da ie naša lista edinole lista:
Ministra dr. Vekoslava Kukovca ter aafiesa tovarila g. Ivan RobekiU kljuC. ■MJiitra v C«ii»i.
Demokratski vol.ldi hIkmII &c vrče v nedeljo 14. trn.: v Ptuju, Orm»iu in 8i)t-dfšča (dr. Kukovec, Kebek i. dr.); v Va-zentcl in Maroerku (Mravljak itU.); v Gornjom gradu n Mozirju (dr. Kalau); \ Kozjem in Podareni!.
Resnld čast — ali aratdttiitvo in JDS. Narodnosocijalni Mstič »Nova Pravda < se besno zaganja v uašo stranko in je med drugim očitala naš m ministrom, da so uradniške deputacije «metali skozi vrata, posnielittjoč se sestradanim družiuani javnih nameščencevv. Preds^duk — Osrednje Zveze javnrli itamešCencev. davčm upravitelj Maks Ulleg, ki ni prl-staS JI)S, je na to v »Slov. Narodu« ob-javil sledečo -zjavo: »Na Vaie toifttlevno vprašanjc moram resuiei na Inibo koji-statirati, da trditve »Nove Pravde« m odgovarjajo istini n-ti najmanj. Iz zapls-nikov seje Osrednje zveze javnih nameS-
Nocoj 13. tm. zvečer vsi na slavnost Olepš. društva v Unionu.
&ITBJ1 2.
»N G V A  DOBA*
Siev. ISfJ.
ćencev mora biti razvidno, da sem jasno m odkrito poročal, kako ljubeznjivo sem bil sprejet kot delegat Osrednje zveze od vseh gg. članov kluba .1DS v Beogradu m kako prav izredno prijazno in složno nam jo šel v zadevi naših stremljenj na roko g. minster dr. V. Kukovcc. Dostaviti moram izrecno, da sem bil po delegat ih organizačnih zve-z javnih naineS-čencev na Hrvatskem, v Dalmaciji in v Herceg.-Bosni baš zaradi velike in nad \še prijazne vneme g. ministra dr. V. Ku-kovca še posebej naprošen, n;\j mu grem izrazit hvaležnost vseh jugoslovenskih organizacij javnih nameščeneev. To sem tndi storil. Končno tozadevno le še cnit-ngam. da se je za interese javnih naineS-čencev do poslednjega časa vedno živo zanimal g. minister n. r. dr. A. Kramer ter je tuđi s svoje strani storil vse, kar Je bilo v njegovi moči, da se je nuin'tn za-htevam javnih namešcencev in vpoko-iencev kolikor največ možno ugodilo.« -• To so besede raoža, ki se prav jasno raz-iikujejo od surove hujskarije političnih otrok okoli »Nove Pravde*«.
Kot prva kandidatska lista na Stajerskem je bila vložena pri okrož-nem sodišču lista v Mariboru SLS, v Ljubljani pa JDS.
Volllni sestanek JDS v Vojniku v četrtek zvečer, na katerem sta po-ročala strankina kandidata gg. Rebek in Mravljak. je pokazal, da bo tuđi velik del vojniškega trga glasoval za demokratsko listo. Nekateri navzoči obrtniki, ki so se svoj čas vpisali za Nenice, so se pritoževali, da nimajo volilne pravice. Dobili so potrebna pojasnila. Na shodu je bila navzoča inte-ligenca, obrtništvo in trgovstvo; pote-kel je mirno in stvarno.
Volilno gibanje v Crni Gori. Na shodu zaupnikov v Podgorici so zbo-rovalci soglasno zahtevali od Marka Dakovića, da stopi na čelo volilnega gibanja, ker je njegova oseba popolno jamstvo za zmago onih felementov v Crni Gori, ki so za popolno ujedinjenje.
Glasilo NSS je postala klerikalna mariborska »Siraža«. Z veliko vnemo podpira NSS v boju proti demokratom. Čest.tamo na obe strani!
Vesničeva kandidatura propadla. -Min. predsednik dr  Vesnič je nameraval ; kandidirati kot nos.lec liste v skopljan- i skem volilnem okrožju.    Na radikalski I skiipščini v 5koplju pa je bila njegova kandidatura odbita.
Pustite nas ^počivati v miru«'. Ko- ; likokrat že so klerikalni listi pokopali j demokratsko stranko in ji zapeL cpoči-vaj v miru!« Pa giejte čudo! Volitve so tu — in klerikalna listi polnijo svoje pre- J dak povcčin; z napadi na demokratsko ? stranko; le poglejte si tozadevno *SIo- : venca« in »Stražo«. SKS udarjo le včasi ; tako Po strani, NSS pa naravnost prote- i žirajo. Zukai vendar toliko gneva na ; »mrtvo« demokratsko stranko?! Pustite • mrliča v miru počivati! Ali pa morda vse j to pomeni. da demo'ratska stranka Se j živi močno življenje, ki je klerikalizmu i še vedno nevarno?!
Narodnosocijahie nesreće s fcandi-daturami se množe. Najprej je odstopil ! dr. Ribar, potem ti odklonil dr. Ravnik. Sedaj se glasom poročila v »Slov. Narodu« pogaja Deržič s sodnikom Sernecem v Šoštanju. Smola pa je ta. da se po čle-nu 17. vol. zakona »predsedniki, oziroma ■predstojniki in sodniki državnih sodišć ne smejo kandidirat; v okrožju al1 mestu svoje službe«. Dvomlmo, da bo za gosp. Serneca kaka izjema.
Tuđi ljubljanski škof je že izdal svoj volilni ferman kot pastirski list, ki so ga to nedeljo brali s kranjskih prižnic. Prs- j vi v njem. da je od teh volitev odviseu j križ v soli. če bo sploh še smei duhovnik v solo. Če zmagajo nasprotniki — pravi škof — se cerkev oropa svojega premo-ženja, ki ga potem razdele med seboj. Nesramnejša zloraba vere v agitečne svrhe je skoro nemogoča. Manjka le še. da bo Jeglič zopet dal izpostaviti NaJ-svetejše za klerikalno zmago!
Slovaki za demokrate. Slova ška »Narodna Jednota« je na svojem zboru v Novem Sadu sklenila, da kandidira svoje ljudi na listi demokratske stranke. Tako se je naimočnejša slovaška politična skupina na Hrvatskem in v Slavoniji izrekla za demokrate. Kandidat: »Siovakov ce-lega kraljevstva« so dr. Ivan Petrikovič (novosadsko okrožje\ dobrovoljec Milan Grajzinger (somborsko) in dr. Ljud. Mi-čatek (banatsko okrožje).
Pclitične vesti.
Veliki župan varaždinski, dr. Pero Magdić, bivši Sokol, danes madžaron-sko-klerikalni podrepnik, je od vlade odstavljen, ker je odkrito podpiral se-paratistično gibanje.
Kriza v češkosiovaškl vladi. Na Češkam je narodni boj prešel v stare oblike. Ntmci so do skrajnosti nestrpni. V vladi je nastala kriza. Ra'una se z odstopom uradniške vlade. Kot novi min. predsednik priđe v poštev češko-slovaški poslanik v Berlinu dr. Korner. Na Francoskem so imeli 11. nov. velik narodni praznik. Na svečan način so proslavljali petdesetletnico francoske republike in obenem ob'etnico sklenje-nega premirja 1. 1918 ter definitivne priklopitve Alzacije in Lorene.
V Avstrijl je bila 11. trn. končana stavka uslužbencev Južne železnice.
Zapadno Ogrsko, ki bi po mirovni pogodbi pripadla Avstriji, hoče madžarska vojska braniti tuđi proti volji vlade. Vedno nova madžarska ojačenia prihaja-jo v ozemlje. Castniki izjavljajo, da ho-čejo slediti d' Annunzijevemii zgledu.
Avstrijska narodna skupščina. U-stvaril se je protlsocijalističn-i blok. Z 100 glasovi je bil izvoljen predsednikom krŠC. socijalec dr. Weisskirchner. Prv, pođ-predsednik je soc. demokrat Eldersch. drugi vsenemec dr. Dinghofer. Predsednik Weissk;rchner je med burnim aplav-zoni govoril o koroškem plebiscitu in o izgubi onih Nemcev, ki pripadajo novim državam, zlasti na južnein Tirolskem In v Jugoslaviji. Izjavi] je, da Avstrija 16-čenih rojakov nikdar ne pozabi.
Netočue vesti o Wrangelu. Iz Pariza poročajo, da je general Wrangel umaknil svoje čete na boljše, trdnejSe postojanke. Boljševiška vest o porazu m begu \Vrangelove vojske na jug je neres-nična.
Em. Lilek.
Usfovni nacrti za lupslauijo.*)
(Dalje.) Protfcev »Nacrt ustava«.
Min. Protič je izdelal svoj ustavni nacrt na dvoje, z enodomnim in dva-domnim sistemom. Prvi r/ačrt se del: v Uvod in XV delov: I. Oblik vladavine m državna oblast; II. Ustavna prava državljana; III. Državne vlasti; IV. Kralj; V. Narodno Predstavništvo; VI. Ministri; VII. Državni Savet: VIII. Sudska vlast; IX. Mesna Uprava; X. Državne financije i državna ekonomija; XI. Glavna kontrola; XII. Državna služba; XIII. Veroispovesti; XIV. Vojska; XV. Izmc-ne u Ustavu.
V Uvodu poroča Protič, da je kot minister za Ustavotvorno skupščino sesta-vjl strokovno komisijo za izdelanje u-stavnega nacrta ter ji naloži naj se drži belgijske ustave, po kateri je že itak v glavnem izdelana srbska ustava, »izuzi-majuči izborni sistem i sistem dva doma«. On sam se je poznejc, ko je med tem komisija že izdelala svoj nacrt po belgijskem obrazcu. odločil mi pogledu opštinske i oblasne samouprave jače i više na holandski i engleski obrazac, gde je samouprava ŠTe postavljena i jače razvijena«. Člen 5.. ki se j,lasi: »Službeni jezik u Kraljevini SHS je srpsko-Iirvat-ski. U Slovenačkoj ima značaj službenoga jezika, pored srps^-hrvatskoga, i slovenaSki. Stranke, kao i javni organi u Slovenačkoj imaju pravo obraćati se na vlasti u Kraljevini i slovenačkim dijalektom« — je izdelal po dogovoru z dr. Ko-rošcem in njegovimi drugovi. — Ker dvodomni sistem, spr^jet v srbsko usta-vo že leta 1901., ni bil nevšeč ni srbske-mu narodu ni njegovim naprednim stran-kam. pač pa tedajnemu vladarju, in to v toliki meri, da je on zaradi tega izvršil nov »državni udar« 1903. in ker je že ta sistem usvojen v vseh državah, razven Srbije. Grške in Bolgarske. podal je dve varijanti, eno z enodomnhn in eno z dve-doninim narodnim predstavništvom, če-ravno je on sam za sestavo narodnega predstavništva z dvema doinoma.
Kar se tiče obliko države, predlaga Protič nasledno in parlamentarno monarhijo. Kraljevstvo bi se imelo razdelitl
♦) Corrigendi! V zadnjem članku sta v odstavku »Danes niie prob'em samouprave u tome, da se državna uprava organski veže sa samoupravom« izpu'čena m^dstavka: »Da se što više javne uprave odu'.me od državnih organa, nego u tome«. Niže dolo je tiskano »vojno za vojno« namesto »vojske za vojno«.
Protestni shod
ceEjakih in  okolišnih Slcvertcev zoper mii%   ki so ga  naši delegati  podpisali z ltalijo9  se   vrši jutri
W. nov. ob 10. uri v vel. dvorani Nar. Doma.
Za čas zborovastja  na] se zapro vse gostilne, ka.arne in drugi lokali I                      3lHOilOM.SH. H.tlCI.
na pokrajine (oblasti), okruge (župai!.:je», sr«zove (kotare, okraje) in občaie. V IX. delu: «Mesna uprava« brisal je srezove ali okraje. Pokrajin bi bilo 9: Srbija, Stara Srbija in Makedonija, Hrvatska rn Slavonija z Reko. Istro in Medmurjem, Bosna. Crna gora s Hercegovino. Boko in Primorjem, Dalmacija, Srem z Bačko. Banat, Slovenija. — Ustavna prava dr-žavljanov so ista kakor v drugih modernih ustavan. V odseku »Državne vlastk glasi čl. 38: »Sve državne vlasti proističu iz naroda i vrše se po odredbama ovoga Ustava«. Za kraljevo osebo in njegovo oblast predložene so tište odredbe, ki so že sprejete v druge monarhijske ustave. Prestolonaslednik je polnolcten z dovršenim 18. letom. Tuđi Narodno Predstavništvo je urejeno po vzorcu zapadnih držav. Aktivno vo'ilno pravico ima državljan z dovršenim 2\. letom, pasivno pa z dovršenim 25. Člani kraljevske-ga doma ne morejo biti izvoljeni v Nar. predstavništvo. Za nižie in višje uradni-ke, učitelje na osnovnih šolah in za ob-činske predstojnike odreja § 90 glede pasivnega volilnega prava: »Činovnici I svi koji se nalaze u državnoj službi, uči-telii osnovnih škola i predsednici opštl-na, ako bi bili izabrani zri narodne poslanike i toga sa mandata primili, gube svoj položaj. Ali zadržavajo svoje č.novničke položaje zajedno sa poslaničkim mandatom: ministri, državni savetnici, članov: Kasacionog Suda, članovi Glavne kontrole i profesori mv.vcrzitcta«. Narodno Predtavništvo se sestaia na redno zase-danje vsako leto 20. oktobra.
V  VI. delu »MinLstri« predlaga gosrx Protič: Predsednika ministrskega svela imenuje kralj, ostali ministri pa se   po-stavljajo po njegovem predlogu.    Kralj in Nar. Predst. unajo pravo, da olv.ožijo mnv.stve za njihova s\užbena vleAa. TA'.ni-ster more biti obtožeii še pet let po ođ-stopu!  Ministrom  sodi  »Državni Sud«. Predsednik tega sod=šča mora biti predsednik »Kasacionog Suda«. -. »Državni Savet« ima biti 1. najvišje administrativno sodišče. 2. ima kot najviši, administrativni organ centralne uprave ;cševa-ti o aktih administrativne narave, ?■ ima vršiti najvišio nadzorno oblast. 4. ima rc-ševati prepire  o  nadležnosti  c'ržavir.h upravnih vlasti in tuđi med državnimi m samoupravnimi ob'astmi, i>. ima biti disciplinarno sodišče za upravne uradnike.
Za sodstvo predlaga eno kasađjeko sodišče za ćelo državo.
Kakor sem že spredaj povedal. Je »Mesna Uprava« (Samouprava) izdeia-na po holandskem in angleškem vzorcu. Ta del je naiboljši v Protičevem ustav*-nem nacrtu. — Predlog za preinačenje ustave more staviti samo kralj ali pa Narodno predstavništvo. Ce se predlog sprejme, mora se Narodno predstavništvo razpustiti in sklicati Ustavotvorna skupština. — Prot'čev nacrt ustave l dvodomnim sistemom se razlikuje od gori op sanega nacrta samo v sestavi legislative. Ta se po dvodomnem nacrtu deli v Poslan ško zbornico in Senat. Po-slednji ima biti sestavljen:
1.  iz 62 senatorjev, ki jih volijo pokrajine:
2.  iz 38 senatorjev. ki jih volijo industrijske, trgovske, obrtniške in delav-ske komore in kmavijske zadruge   po (> senatorjev. univerze v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani po .1 senatorja, pravoslavna,  rimskokatoliška,   protestantska, muslimanska in jevrejska verska občina po 1 senatorja.
Mandat senatorja traja 6 let. Vsaka tri leta se ima obnoviti za polovico vtv Mnih edirtic. Poslan.ska zbornica se voli za 4 leta.
Nacrt ustavne komisije.
V   pismu na ministra  Prot.ča  piš"e ustavna kom'sija. da je morala v srbski ustavi od leta 1903. izvesti neka) spre-memb. »Izmenli smo sve one členove, za koje smo bili uvereni, da ne odgovaraju   načelima   savremene demokratije.
[ Srpski Ustav od 1903. godine redrovan 1 je u stvari još .1888. god.n^; za 30 godina. I koje su od tada protekle, demokratski je pokret stalno napredovao — i o toj okolnosti se moralo  voditi r^una. ako s« ! htelo da naš novi ustav bude u istoj men I savremeno demokratski, u kojoj je to n j svoje vrc-me bio siari srpski Ustav.« Od-j prta je pustila komisija vprašanja o tut-l sledn-jm pravu kraljevima Diordja in kne-| za Pavla, o številu pokrajm, pa tuđi   o ! službenem jeziku; n; izdelala svojegam-ćrta po novi sistematiku ker > taj posao l ireba odložiti sve dok se ne dobije jedan mnogo   definUivniji nacrt   nego što   !e ovaj naš«. Na koncu svojega pisma Izjavljajo člani komisije (Slob. JovanoviC, Lad. Polič, Košta Kumanudi, Bog. Voćnjak. Lazar Markovič), da vsak od njih »zadržava sebi pravo, da na drugom mc-stu iznese svoje lično mišljenje o tome. | kakav novi Ustav valja da bude«. i        Nacrt ustavne komisije se razlikuje i samo v nekih člankih   od   Protičevega j nacrta. V čl. 4 so izpuščena imena   po-j krajin, o državnem jez:ku in o uporab1 j slovenskega jezika P? nima nobene Ou-redbe. Bistveno se razlikuje čl. 38 od Protičevih čl. 40 in -45; prvi se glasi:
»Zakonodavnu vlast vrši Narodno i Predstavništvo... pri Prot'ču čl. 40: Zakonodavnu vlast vrše Kralj i N. Pr. za-1 jednički; čl. 38 glasi dalje:  >Kralj ima ■ pravo predlaganja zakona   •   tako isto I pravo odbacivanja (vetoi zakona.    On proglašuje i obnaroduje zakone.   Pravo | odbacivanja kralj može upotrebu  u ro-! ku od dva meseca, raćunajuči od dana, | kada je Nar. Predst. zakon resilo.« Pr: I Protiču pa se glasi č!. 45: >>Krali potvr-j djuje i proglašuje zakone. Ako bi kralj I našao, da ima razloga ne pofvrdft* i   rte [ proglasiti jedan zakon, koji je Nar. Pr. ^ Y>rm>\\o, onda je v\^da dužna od\\ik\\ kraljevu o tome saopštlti N. Pr. još u toku istog saziva.;; — Komisija je odred;la trs kraljevske zastopnike m tri namestnike za slučaj kraljeve odsornosti. bolezni ali maloletnosti, g. Protič pa satno po ene-ga. Po Protiču je kralj pomoleten z dovršenim 18., po nacrtu komisije pa z čo-vršenšm 21. letom. Pasivno volilno pr*-vico odmeril je Protič z dovršenim 25. ].. komisija pa še 1c .', dovršenim 30. letom. Za polnovažne sklope v Nar. predstavn;-štvu zahteva Protič prisotnost ene tret-jine, ustavna kom'sija pa polovico   vseh poslancev. Natnasto naslova «Mcsna u-prava« pri Protiču, postavila je komisija naslov »Samoupravne jedince*. Protič j h pozna v čl. 4 zavsem 4, v čl. 138   pa samo 3 (pokrajine,  okruge in  ebčme\ komisija pa v čl. '51 zavsem 4.
Izprememba iistave je jako otežko-čena v nacrtu konvsšje, ako jo predlaga Nar. predstavništvo. Dva člana sta v | tem slučaju predložila narodno glasovanje, ako ga zahteva kralj ali pa 100.000 volilcev.
Ker ustavna komisija saina ne smatra svojega elaborata definitivnim, mislim, da ni potrebno o njem pobliže po-ročati.
Član komis je g. Vošnjak dodai  Je j ustavnemu nacrtu svoj prilično podroben '■ nacrt o organizaciji pokrajinske uprave, i a ćela komisija svoje i'zvesfje c potova-! nju po Hrvaškem. Botni in Sloveniji v i svrho proučavanja pokrajinske uprave. V tem poročilu beremo, da obstoji na Hrvaškem t. zv. banski sistem, po katerem ie upravna vlast esredotoćena v rokari bana; slično je v Bosni, v Sloveniji   pa i obstoji kolegijalni sistem.  »Tu  (namreč v Sloveniji) stoji predsednik prema po-\t;renicima od pril'-ke u ovom odnosu, u kome je predsednik vlade prema ostalim ministrima, i svi se važniji poslovi svršavaju dogovorno.* Slovenska vlada smatra se že od početka, »da ona   n:.Je nasledna samo .anije pokrajinske vlade (namestništva ; odbora), negy i mi:!istr-stva u Beču, u koliko su ova u pokrajinskim stvarima predstavljala najvišu nad-ležr^st. Na taj način ona je postala po-
Stev. 136.
»NOVA   DOBAi
Strah 3.
s\edn|a nadležnost skoro u svhna stvar/ma pokraj nske uprave, tstotako nezavisna od ministarstava u beogradn kao : hrvatska vlada. Iz ovoga alati, da Hrvatska i Slovenija imaju mnog o samostal-n ii položaj prema Beogradu nego Bosna, i da je Slovenija stvorila selv veću samostalnost nego što sh je imale v austr jsko vrerat cve pokrajuift iz cT.jh ie delova ona sastavljena.*
Uvaienja vredne so Se sleđeče izjave te potovalne kom .sije.:
1.  «0(»tovo je opšte miSjenje, da bi se na šio na velike teSkoče. ako bi se htelo odmah, bez Ikakvog prolaznog stadima, dati svima pokraHuaioa isto u-pravno uredjen'c.
2.  Za današnje vreme smatra se, da bi bio najbolje, pokraj nsku upravu ostaviti u rukama lokalne birokrati}«.
3.  Iz Vašega nacrta    (Protičevega) najbolje su primljene odredbe o pokra-jmsk m zakon ma i o pokrajinskim   administrativnim sudovima.....neki
čak nalaze da ti sudovi daju mnogo po-ttzdan ja jamstva za dobru upravu nego i sami pokrajnski sabori .... ali »ovaj sud valja da bude organ'zovan kao redovan sud sastavljen isključnc od pravnika činovnika.«
(Dalje prih.)
Iz Korotana.
Kako postopajo Nemci na Koroškem z našim! ljudini? Avstrija odklanja slovenske uradnke, koroške rojake. izganja duhovnike in hujska nanje »He'mat-denste«, da jih nreženejo z brutalno silo. Ko je šel prost E:nspieler v T nje po svoje peh štvo v mnenju. da je tam še naše orožn štvo, mu je nahujskana nemška drhal že naloženo pohištvo s silo odvze-la in prosta pretepala, ga suvala .n mu pljnvala v obraz. Nemško orožn štvo, naprošeno za pomoč. je prosta Sčitio le v tolko, da ga drhal n: ubila, sicer pa je izjavil orožn ški viovelinik, da ga ne more Ičtiti, češ da se ne more zamerti do-mačemu prebivalstvu. Prost se je pr to-žil na dTstriktni odbor plebiscitne konv-s je v Pl'berku, ki pa je odgovoril, da ne more prevzeti odgovornost, za njegovo varnost, mu poslal avtomobil m ga dal ođpeljati tčT izlož ti ua me], Jugoslav'Je. Pretečeno nedeljo. so velikovški Nemci m nemSkutaii". priredli p\cb\sc\t\\o n\a-niestadk). Pri kateri so zasratnovali našega kralja, ki sa je v sprevodu predstavlja] našemJjan Verkovčan z nap'sorn »srbski kralj« čez prsi. Italfjansko zastavo so ovenčali. Tako spolnjuje Avstrija jasne določbe mirovne pogodbe in to pred očm: pleb'scitne komis je, ki nima at: noče imeti toliko moči, da b; zabranila nemSki teror.
Skrunnđ grobov. Na boroveljskem pokopal šču so Nemci raz grobe padl'h slovensk;h vojakov in orožn kov odstranili krize in jih pometal: ob zid Ko so hoteli orožniki na dan vseh r.vet h okra-siti grobove padlfh fovaršev, nišo našli več kr žev, ker so jih Nemci izruvali In pometali v stran.
Mariborske novice.
Za provUoričnega vodjo javne bolnice v Mariboru ie imenovan primari; dr  Meko Č?rni£.
Glasbena Matica v Mariboru ima
danes ie ćez 300 učencev. Število stalno narašča. Na zavodu poučuje se-da) 11 strokovnih učit«»liev. Prvi koncert priredi Gl. M. 4. d*c.
Spremembe. V prostorih đozdajne Pirchanove trgovine se naseljule te dm podružnea »Zidrnžne banke v Splitu«. Prostori đozdajne kavarne »Tegetthol« pri kolodvoru pa se adoptirajo za >Cen-tralno banko«.
Celjske novice.
U  c«t)gHega mestnega  sosveta.
V se»i 11. tm. so se obravnavale med
drugi mi   sledeče   »deve:   Kut  gozdni
čuvaj v mesimh   gozdovih   se nastavi
Franc Gala  iz  Kostanjev ce, ki je od-
Iićno   priporoČen in uspo»ob'jen. — V
delno   odpomoč   stanovanjski   bedi se
sklene   preurediti   de!   poslopij   Spod.
Lanovža v stanovanja. Napravi se se-
đem   stanovanj,   2 z dvemi sobami in
kuhinjo. 5 po 1  so*o in kuhinjo. Pre-
delavs bo stala 217 000 K. Na predlog
dr. Kalana   se   sklene   v enake svrhe
Sporazumno z  stanovanjekim  uradom
napraviti   poseben   »Unovanj.ki   fond.
— O'ede  prošnje  g.  Drag. Siraca za
koncesijo   fflamif.   trgovine   se   izrecV
lokalna potreba.  — Pristojbina za od-
važunje   fekahj  ae zvisa c>d 12 na 18
kron od 1   nov. naprej. — Hodnik za
pe&ce se napravi ob cesti na Vrazovem
trgu   od   Benj.   lpavCeve v Vodnikovo
ulico. — Na   predlog   g.   Cestnika se
sklene   se   informirati  pri malih obrt
mkih. ali bi se interesirali za napravo
većje^a  kompleksa   lesenih stojnic na
travniku   med   boimAko   vojašnico  in
hotelom pri Kroni. Magistrat bo pozva
interesente, da se prijavijo,  na kar žt
danes   opozarjamo. —   Glede  prošnie
g. Fr. Kokota   za   konceslio kot avto-
mobilski   izvošček   se   izreče   lokalna
potreba. — Popravila moSkega in žen-
skega mestnega kopališča se nai tako)
izvrše. — Glede   prošnje   delavstva v
plinarni  za  50%-n0 zviSnnje mezd in
za   nabavni   prispevek  bo razprava v
prihodnji seji. — Telovacinica meščanske
sole se prepusti v porabo tud* dekliSki
soli   Solskih   sester,   ki   nimajo svoje
telovadnice. — OlepSevalnemu društvu
se za veselico 23 tm. prepustita brez-
plačno 2 sežnja drv iz mestnih gozdov
Za veseli.« Olepševalnega dru štva v Celju danes 13. tm. zvečer ji zanimanje vedno večje. Priprave so ogromne. Strokovniak, ki si jih jr ogledal, izjavha, da rako krasnih šoto-rov še ni bilo v Celju. Sečolov bo tako bogat, da vsakdo priđe ns> račun. če Se tol ko izda. Vina so naiboljSa i? najbolj znanih kleti in razmeroma zelo po ceni. Jestvine bodo se prodajaU po kolikor moROČe nizkih cenah in se ne bo nihče čutil izrabhenega. Zatt upamo, da bodo vsi Oljani društvi pripomogli z udeležbo do čim naj-lepš h dohodkov, da to moglo še na prej kakor doslej vršiti svojo iep< nalogo.
Mestno gledallsce v Celju. V četrt k dne 18. im. priredi Dr«matičnt društvo pod rež jo g. St. Oradrtnik; otvoritveno predstavo sezije 1920/21. Cankarjevo zabavno komedijo v 4 dt janjih »Za narodov blagor«. Vsled gostovanja ruske operetne družbe se it otvoritev st-zue morala preložiti na t< dan, od katere^a naprej se bodo vrš U redne gledališke predstave Slavno ob činstvo opozarjamo že sedaj na to ko med jo, ki je še zanimivetša in zabav nejša od fjrze »V dolini šent lorjanski* katera se ie v la iski seziji na spiošm Ze\jo upniorUa 3 ktat z dobnm usp*--hom. Vsebina komedije sledi v pr>h š.evilki.
Mestno gieđatilSe v Celju. Celjsko Dramat.čno društvo je angažiralo kot režiserja Ciljanom dobro znanega gosp. Bratino, doslej režiserja Marborskega gledal šča. Kakor slišimo, nastopi gosp. Brat.na svoje mesto v Celju ie te dni.
Koncert Thienv-Jeraj BretovSek
Z   ozirom   na  naše že objavliene notice o koncertu operne oevke Vilrru pl. Thierry jeve, viiol. pref. Karela Je-rai-a in liublianskega opernega kapelnika   Ivana   Brezovšeka,   ki se vrši v Celju  dne   15. t. m   v veliki  dvoran hotela Union, donašamo danes za na$e čitatelje program te pnreditve, ki obet<i izboren uspeh v vsakem oziru: A La joviC: Razdvojenost; R, Savin: Liubica zdaj  je  dan;   P. Kumov ć: Aman d|e vojka. (Poie V. pl. Thieny).  E  Grie«: Sonata   C-moll   Ogra   prol  Jerai).    P. Konjović: Tema. J Katze: Mo;a sudba J   Katze:   Aj,   da   znađeš   (ooje V. pl Thienv). R. Savin: Balada. F Smetana: Iz   moje   domovine   'igra   prof  Jfrai) Saint- Saens;   Ariia  Dal'le.    R. Sto"hr Tužna   ptica   na   poliu.    E. Grieg:   O ivanjskoj   noći   (poje   V.   pl. Thierry) P»ano: operni kapelnik Brezovsek. Programi, ki se bodo pridaiali v dvorani in v predprodaji,  vsebujejo tuđi  tek-t posameznih komadov, katere peje go spodična    Thierry - jeva.     Razprodani. dvorana bo pokazala simpatije, katere uživajo gori omenjeni domači umetnik .
Iz mestnega sosveta je vsled bo lezni izstopil g. Konrad Kager. Mestn> sosvet mu je v seji 11 tm. za njegovo vztrajno delo v prid občini izrekel zahvalo, kaknr tuđi svoj čas izstoptvšemu g. dr  Fr. Žiheiju.
Zopet nova slovenska trgovina. Matićevo trgovino v Aleksandrovi ulici sta kupila trgovec g. Al. Frece in g Jernej Plahuta.
Vec »poštovanja pred osebo regenta bi ie lahko imel oni g. kavar-nar v Celju, ki ima ijegovo sl'ko eno-stavno pribito na zid z žebljički, na-mesto da bi jo dal napraviti lepo v okvir. Ne vemo, kuj bi bile rekle av-strijsk« oblasti, C« bi bil kate »»varnar
imel na steni na enak način sliko Habsburžana. Torej ?!
Invalidski dom se namerava napraviti v Celiu iz stare bolniške vo-la^nice.
K pališče g. tratnika zopet od-prto. OJ danes 13. tm naprej je mestno parno kopal šče g. M. Tratmka zopet odprtr..
Preseli! se Je iz Oaberja v Celje znani kiparski mojster g. M loš Hohnjec in ima svojo delavaco v Razlaitovi ulici (v prostor h kamnoseške družbe). Vrlega narodnjaka toplo pr poročamo!
Celjska pukovska okružna komanda rabi 3 službenike za p;samišk; posel. Isti b: imeli po 1*00 dinarjev letne plače 'n pr!spevke za draginisko doklado. Pogo-ji: v prvi vrsti se bodo upošteval. irva-l:di iz svetovne vojne al, vojske že v Ju-goslavji. Morajo biti dobro pismen, po upeljavi tuđi za samostoino uporablj'v:. Pri dobri izkušnji in prdnosti lahko isti pozneje po izvr4en?h izp.fh zapros'jo za nameščenje kot stalni admin. uradniki ali p'sarji. Eventualni prosile' naj se ja-v'jo pri te jkomandi in naj prnesejo vse potrebne dokumente seboj.
Kino Gaberie  V pet^k 12.. soboto t3. in  nedeljo   14.  nov    krasna   štiri dejanska   drama »Gospodje uradniki«.
Na godovanju velezastužneea tajnika celjskih devičarjev brata Draeo tina Postržina in brata Draeotina §tr-'sha so zbrali sotrpini 420 K za dobro-delne namene in <so darovali: 7a celjsko -»evsko druStvo 250 K invalidu Tavčanu v G«<;n. ul. 5 170 K.
Za Jugoslovansko Matico so nabrali °. tm. ne menovani gostje v Narodnem domu v Celju 90 K. (Odč. biagajnco prosimo, da znesek v našem uredništvn dvgne.)
ONFVNF  KMViCr.
Poziv beguncem! Begunci se obveS-čajo da je kredtiranje vožnje za one. ki se za stalno vrnejo na svoja domovja, DođaljSano od centralne vlade le do 31. decembra 1920. Ta rok se pod nobenim nogojem ne bo več podaljšal, zato je v nteresu beguncev. ki se mslijo vrniti, đa se vrnejo do konca lefa, ker &; s'cer mo-•■ali sami ptačati selftvene SfroŠke. — Urad za za§č to beguncev.
Predsednikom »Slovenske Mat'ce« je izvollen prof. dr. DragoVn Lončar.
Samo mi in mi sami! Mariborska »Straža« p;še: <Za nadaljno izobrazbo (naroda) se je delalo doslej zkljućno po oolitičn'h strankah. Skoraj vse. kar je, je stor'la Slovenska ljudska stranka, za de-lavce so delal nekaj socvial'sti, sedajna demokratska stranka n' storila na deželi skoraj ničesar«. Tako, sedai pa veste vi vsi idealist' v stotinah naš:h braln h in drug'h izobraževahVh drr.štv;h, Cirl-Metodov!h podružn:cah, sokolskh dru-Stvfh itd. po dežei;. vsi v! niste stor'l1" za :zobrazbo naroda prav n"č. vse to je o-orav'la klerikalna stranka s svojo huj-skar'jo proti ednstvenosti države, proti naš: vojski, proti napredku. Vsi drugi ste n;(Me. »Samo m: in m sami« — je rekla »Straža« — pa amen! Ali se naj s takimi bahači bodemo?! Ne!
Orožmški dopusti.   Po nainoveiS1 •laredhi imaio orolniki DravSco na   20 dni dopusta vsako leto   z   vsemi   pri ■;tojbinami
Sokoistvo.
SokoH pozor | Večii denarnt zavod v L;kt iSče dobrega knfi^ovodio pod zelo usrodnimi pogoii B atie vad;Mr naj odoo<'ieio proSnie do 13 tm. S« koUkemu Savezu v Ljubljani. — S'nžbe i«čeio 1 ab<?olv*»nt tr?ovskp ?ole (dober telovadec) in ena sestr?. Podrobnosti poda Jneroslnv   S^koUki S^vei.
Starešinstvo Jngoslovenskega So-kolskega Saveza je na svoji seji dne 8. novembra ti. po naroč Ih glavne skupščt-ne v Mar boru sklepalo glede telovađne obleke in kroja članov, član'c in narašča-ja. Natančni predpsi o vseh oblekah so bili zročeni br. Branku PateiČ-u v Zagrebu, Gunduličeva ulca. ki je založnik vseh sokolskih potrebščin za Jugoslavi-jo. Društva n člani. ki si hočejo nabaviti nove obleke in kroje, naj se obrnejo na zgoraj imenovanega brata. — Natančen opis obleke in kroja bo objavljen v pr;-hođnji Štev'lki Sokolskega Glasnika.
Vsesokoiski zlet v Clkago 1921. Iz-vfSlni odbdr anieriSke sokolske žveze je glasom   porolil   SdlkoslovaSkib   listov
sklenll, da priredi hita 1921 vsesokolsta zlet v Cikagu :n vel ko proslavo ujedinjenja ameriške sokolske zveze v će-škoslovaško sokolsko zvezo.
Prosveta.
Kon.ertThlerry J^raj-BrezovSek.
V pondeliek dne 15. tm. se vrši v veliki dvorani Uivon v Celju vokalno-initrumentalni koncert Thierry Jeraj-Brezovšek. Operna pevka ljubljanske opere Vilma pl. Thierry-jeva ni znana samo domaćemu občinstvu, ampak je dosegla lepe uspehe tuđi v vseh več-j h krajih naše domovine in v inozemstvu. Ta izborna altistmia ima ne-navadno obsežen, močen in z^oneč glas najboljših vilin. V visini je polen to-plote, v sredi prijeten, v nižin> pa re-sen in po'no doneč. Njena umetnost, meno nastopanje in predna*anje ter utopttev v skladbo ođgovarjajo popol-noma njenemu osvajajočemu b tiu, pro-ž temu z intehgenco in narawno-tjo. Sodelovanje prof. na naftem konzer-vatoriu Karla Jeraja, ki je znan našemu občinstvu posebno kot kapeink orkestralhega društva, ter izbomega kapelnika ljubljanske opere Ivana Bre-zovšeka, bo sigurno popolmlo v polni meri ta večer, za kateri vlada že sedaj živo zanimanje Koncert e ponovi dne 19. tm. v Mariboru (G6t/) Prrd-prodaja vstopnic v CHju v tr f'ki Kovač. A'-k'sanrlrova  c^<ta  5r   5
»Kaj se ne spodobi« je žepna knjižica, ki jako dobro opisuje vse slabe navade, ki so razširjene med ljudstvom n je obenem izvrstna svetovalka, kako se mora človek obnašati v vsaki dostojni družbi. Primerna je za vsak stan n za vsako prliko. Dobi se za ceno 10 kron v vsaki knjgarni. Izdal in založ 1 anonč-ni zavod »Vedež«, Maribor, Gregorčiče-va ulica 6.
Vestnik invalidov.
Podružnica zveze vojnih Invalidov v Braslovčah je sklenila na zadnj: odbo-rovi seji 5. tm., da se bode uradovalo dvakrat na teden in s cer: v sredo in ne-deljo, obakrat od 8. do 10. ure dopoldne. Invalidi, kdor ima kakšno prošnjo ali pri-fožbo, oglasite se v določen.h urah v tra-fik. tovariša Ivana Debelak v Braslovčah. Kdor še ni organ.ziran, naj se nemu-doma vpiše, ker le v skupnosti je moć!
Iz Sđvlnjske doline. Po prevratu •>e je odvzela gostilmška konce^iia bogatašu in renega'U Janiču v Žalcu, kier imamo itak brez njegove še 17go«ti!n, rorej za tak majhen kraj več ko preveč. Zgodilo se je to, ker je b'ia Janičeva iostilna stamo zbirališče naših nemšku-tarjev, zagrizenih nasprotnikov sloven-stva in Jutfnsiovanstva. Janič sam je imel od I. 1915 pa do konca voine na steni vgostilnizemljevidjužnov/h'dnega bojišća in čez Srb'jo nalepljen napis: »Serbten erledigt«. Kako ie z denunci-jantstvom spravijal naše ljudi na fror.to, vedo povedati t sti Žalćani, ki so bili srbski izdajalci. In danes? Danrs, ko se bogataš Janič, ki mu je gosiiina morda potrebna samo zaradi kratkočasia. ne pa iz gmotmh ozirov, poteguje zopet za koncesijo, gredo temu renegatu na roko razni zavedni Slovenci, pripo-ročil ga je narodni tržki obč. zastop. in okrajno glavarstvo pozablja, da smo preživeli veliko revoluciio in se stavi samo na mrtvo točko paragrafa ter mu mirr.e duše podeljuje koncesijo Razni narodni gospodie hodijo k Janiču na pojedine in love — in eto Janič je opial vse svoje grehe, pozab'iena so niegova denuncijantova, pozablieno njegovo hujskanje proti Srbom in J^igo-s aviji v našem »narodnem« trnu, po-zabljeno, da še danes stalno izziva nas tržane s svojim doslednim švabčareniem — napravi se mu velik poklon — po-deli koncesija — pa mirna Božnaf To-da ni še izgovorjena zadnja beseda!
Šmarje pri Jelšah. K>erikani listi pojejo slavo sijajni zmagi kler kalcev pri občnem zboru kmet. podružnice Da bo svet vedel, kako izgleda ta šijama zmaga, bodi povedano. da so imeli 6 (reci in beri: še^t) glasov več>ne Pri-dobil jim je te glasove sUdki kaplan Hohnjec, ki jeodvrnil z Iđžnivo agitacijo nekaj trgovcev, da mso Sli voht, dočim so drugi pokazali dovolj mož-itosti in so Sti volit Nekaj volilcev je odvrnil tuđi kanonik, ki jt zagrozil, đa ne da
Stran 4.
• NOVI  DOBI«
štev. 136.
tištim, ki bi nasprotro volili, več slogov od »svojih« niiv v najem Tuđi kot ćlan komisije ni pripustil voliti članom, ki so to že več let Vložena je pritožba — V ne-delio bi se imela vršiti nova volitev načelnika okr. zastopa namesto umrlega dr.Oeorga Prišlo je 15 članov okr. za-stopa, med temi 4 klerikalci. Ko so videli, da so v manišini, so ostali izven volišća in so sabotirali volitve ter tako onemogočili, da bi okrajno gospodarstvo prišlo redno v tok Preskrbljeno e, da jim bodo računi glede nada'jnega sa-botiranja okr. zastopa prekrižani.
RogaSka Slatina. Dne 6 tm. je pri kočarju Gobcu nastal požar, ki mu je vse uničil. Zavarovan je bil samo za 1000 K. Prostovoljna požarna bramba iz Rotraške Slatine je skušala ogenj pogasiti, pa se ni posrečilo. ln sedaj čuite! Pri požarni brambi je tuđi nekai zdraviliških delavcev. Ravnatelj Dolenc je izjavil, da bo od ponorelca zahteval plačanjc dela teh delavcev kot gasilcev. Večje sirovosti si -ne moremo misliti. Siromaka Oobca je ta nečloveška izjava Se skoro hujše zadela ko nesreča sama. Dan obračuna za ravnatelja Do lenca pa se bliža. Naj si rfe domišlja, da se bo še dolgo igral z nami do-mačinil
Iz Ptuja. Glasilo NSS »Nova Pravda« prinaša razne vesti iz našega m*sta in se pogostokrat zaletava v osebe. katere ji menda ne vgaiaio posebno. Da-si je veiikokrat zelo umestno, da se takozvani višii ali njim bhzostoječi funkcijo-narj> radi razlčnih nedostatkov zsfrku jejo, verdar ni nikakor na mesru se spraviti na sop>ogi predstojnika ugled nega državnega uradnika irv živmozdrav-nika če ti dve kot Nrmki na ulici nemški govorita. Take in enake osebnosti pač ne spadaio v sedanjem času v javnost in če misli »Nova Pravda«, da si s tem pridobi morda več pristašev za b ižajoče se vo-litve, se zelo moti. U^erjena naj bode, da ji je ravno ta dopis iz ptujskih ulic odvrnil že mnogo takih, ki so dosedaj imeli namen se te stranke popnjeti oziroma svoje glasove oddati za njene kandidate, ker je radi njenega otročie-naivnega pisanja nikdo resnim smatrati ne more.
TRGOV.NA   OBRT IN HA
RODNO GOSPODARSTVO
Zakon
o splošni carinski tarifi.
(Dalje.) Ćlen 7.
Dopuščen ie prost uvoz predmetov. ki se boda začasno ustavili v deželi, ali ki se bodo v deželi ugotovili ali dalje objelali, pod pogojem. da se vrneio; dalje sirovin in pohzdelkov, ki se bodo v deželi predelali pod po-goiem, da se zopet izvozijo v prede-lanem stanju.
Blago se more v popravo in na-dalino obJelavo izvoziti s pravico na zopetni uvoz, toda z doplačilom carine na vse to, kar se doda v inozemstvu temu blagu po tar fnh postav kah. ali če tako ni mogoče postopati — tedaj s 15°/o od s predelavo, popravo ali iz-delavo pndobljene vrednosti Uvoz sirovin m polfobnkatov v predelavo v inozemstvu — se ne dopušia.
Kjer bi se v teh slučajih — kakor pri izvozu, tako pri uvozu  —  ne mo gla   potrditi   istovetnost  takega blaga, tam bode merodajna ekvivalentnost.
Člen 8.
Carine prost uvoz bode dopuščen samo na podlagi vzajemnosti za:
1. predmete namenjene za neposredno porabo diplcmatskega osobja. akreditiranega pri srbskem kralju po meri privilegijev. katere vživa tuđi kraljevsko diplomatsko osobje pri drugih dvorih.
Teh pnv.legijev bodo deležni tuđi generalni konzuli, konzuli in vice-kon-zuli in konzularni ager.ti, v kolikor je tega deležno naše konzularno osobje na tuiem.
Častni konzuli ne uživajo teh pred-pravic.
2 Napise, zastave, znake (ambleme, peča e in ostale predmete, katere pošljejo tuje vlade v porabo svojim predstavnikom v Srbiji, ako dotična država ukaže v tem pogledu vzajem-nost.
Clen 9.
Blago, ki v uvozni tarifi ni izrccno navedeno, niti ni obseženo v tarifni po-
1 stojanki, se bode zacarinilo po onemođ-stavku, po katerem se zacarin: blaga, s katerim je ono najsorodneje po kakovo-sti in upotrebi.
Odpadki, ki nišo izrecno označen: v tarifi in ravno tako ali pokvarjeni al vsled dolge uporabe izrabljeni predmeti se bodo zacarin li kakor surovine, od ka-terih izhajajo, če se morejo porabljati samo za to, za kar se upora bija ta surovi-na. ali ako se s primern'm postopanjem carinske oblast na stroške uvoznika na-pravijo neporabljivim za kaj druzega. Nasprotno pa se bodo zacarinali, ako se morejo za kaj druzega porabiti, po uporabi. Ce pa je postalo blago vsled tega, da je pokvarjeno, povsem neporab-no, bode prosto Car ne.
Odpadki in pokvarjeno blago, ki bi bMo podvrženo carini, se bode pustilo prosto carine le kot ""Sredstvo za gnojenje, pod pogoj, ki jih bode za to predpl-sal finančni murster.
Clen 10.
Kraljevska vlada se pooblašča, da v slučaju železniške zveze med kraljev.-no Srbijo in sosednim državami napođ-lagi tozadevne konvencije osvobodi carine:
1.  Predmete, potrebne za zgradbo postaj in prog od postaje do meje. v kolikor majo to delo opraviti tuje oblasti in tuji podjetniki.
2.  Predmete, ki so potrebni za izvr-ševanje službe, katero ie tuje društvo prevzelo. s predmeti vred, k so potrebni za vzdrževanie proge do meje, in   z vsemi ostal mi predmeti, potrebn'mi tu-j'm obmejnim oblast m zaradi službe.
3.  Poh'štvo in predmete za službo uradništva in slug železnške   ali   kake druge uprave sosedn h držav v Srbiji.
Člen II.
Za blago, katerega kakovost al= zavoj ne dopušča pregleda, ali ako tega lastnk blaga ne dovoli, se plača najvišja carina.
Clen 12.
Ako dojde" carini podvrženo blago iz držav, ki postopajo s srbskim blagom ali brodovi manj povoljno kakor z istimi drugih držav, bode kraljevska vlada na predlog finančnega m n'strstva odredla da se od blaga, izv'rajočega Iz ie države. plaćuje poleg redne carine §e dodatek eto | 200% a\\ do polne trgovsfce vrednosti blaga. Za blago, ki je po tarf prosto carine, se bode uvedla specifčna carina đo 100% njegove trgovske vrednosti.
Te odredbe se izdajajo v oblik: kra-ljevskega ukaza in predlože iiarodnemn predstavnštvu v odobrenje tak oj v pr-vem zasedanju, ako bi v času izdajanja onih odredb to ne bilo sklicano.
One odredbe pa takoj prenehajo velja-t, če jih narodno predstavništvo ne odobri.
Clen 13.
Vlada se pooblašča, da na tule blago, kl už va v koj'kol: oblik: prenrjo na izvoz ali ima kake druge predpravce, pov:ša carinski odstavek za najmanj tako svoto, kolikor znaša ta premija ali predpravica.
Clen 14.
Vlada more na predio? finančnega ministra zn'žati carino, al; dopust'ti tud. prost uvoz za ljudsko ali ž'vinsko prehrano v slučaju nerodov'tnosti v dežel in prirastka živine v slučaju živ'nske kuge. (Dalje prih.)
SLADKORNA PESA V POSAVJU.
Nekateri kmetje v Posavju so že le-tos sadili sladkorno peso. Iz različnih krajev se je poslalo nekaj pesnih glav dr-žavnemu kmet.jsko-kem.jskemu zavodu v Ljubljani na preizkušnjo na sladkor. Preizkušnja je pokazala kljub temu, da pesno seme ni bio prvovrstno, in kljub temu. da se pesa ni povsem pravilno ob-delovala. ter je vsled preplitkega sejanja izrasla več.noma preveč z zemlje, prav sijajne uspehe:
Pesa iz Senuš pri Krškem je pokazala 16 odstotkov;
iz Leskovca pri Krškem 15.60 ođ-stotkov;
iz Št. Lenarta v brežiškem okraju 16.30 odstotkov;
iz Dobove 17.50 odstotkov;
iz Srebrnlč pri Novem mestu 16.70 odstotkov;
iz Dol. vaši v brežiškem okraju 18.40 odstotkov;
iz Vel. Doline in Cateža v kostanje-viškem okraju 17 odstotkov.
Pripomniti je, da ma bosanska pesa največ  14J odstotkov sladkorja.   S   to
preizkušnjo se je pokazalo, da je posavska zemlja za kulturo sladkorne pese zelo pripravna, ko se po drugih deželah niti z boljšim semenom in z boljš m obdclo-vanjem pese iie dosežejo isti odstotki sladkorja, kakor so se dosegli pri posavski pesi prvo leto. Z zboljšanjem semena in s pravilnim cbdelovanjem pese dosegli se bodo v Posavju še v»šji sladkor-ni odstotki v pesi.
Obvezni poiletni podkovskl tečaj na dižavni podkovski soli v Ljubljani se prične dne 1. januarja 1921. Za vstop v tečai je vložiti na vodstvo državne podkovske sole v Ljubljani do 10. decembra 1920 prošnjo ter ji priložiti: 1. rojstni in krstni list, 2. domovinski list, 3 zadnje šolsko spriče-valo. 4. učno spričevalo, 5 ubožni \ist n 6. zdravstveno soričevalo. Pouk v aodkovski šoli je brezplačen. Lčenci dobivajo redno državno podporo ter majo prosto stanovanje v zavodu, skrbeti pa morajo szmi za hrano in potrebneuč ie krtjke. Poleg podkovstva se poučuje ogledovanje klavne živine in mesa.
Betonsko ielezo. U rad za pospe-ševanje obrti ima v zalogi nekaj va gonov betonskega železa po nizk h cenah. Interesenti-obrtniki naj se obr-nejo direktno na omenjeni urad, Du-najska cesta št. 22
Trošarina od olja ln kvasu se oobira samo še do 1. dec. in se potem odpravi.
Priznanice do 1C00 K bo po novi naredoi f>n. ministra izplaćati do 1. aprila 1920. One za večie ^n^ske bodo ob-restovane po 30/,-, m se amortizirajo do 31. decembra 1930.
Železnica Mur»ka Sobota Ormož Ptuj. Pred nedavnim časom sesial se je v Gornji RaJgoni osrednji odbor za /gradbo železniške proge Vratislava-Re*a Ta odDor je stopit v dotiko s ivetovnoznano tvrdko Valliere <& Simon v Lausanne. Znano je, da so pokrajine, po kat.-nh bo ta proga tekla, na gospodarskih in industrijskih produktih ido bogate. Ker so pa odiezane od svetovnega prometa, zlasti Prekmurja kateremu ne bo mogoče uspešno se razviiati, če se mu ne da življensk h predpogojev, je skleml odbor, v naj-kraišem času prićeti z Kradnjo delne proge Murska Sobota-Ormož-Ptui. Proga bo de\ ^\<»vne ptoge Via\.\s\ava-Reka, katera se bo nadaljevala do Se-vernega oziroma Jadranskega morja. - Prekmurskim oblastem bi priporo-ča!i, da z vsemi dopustnimi sredstvi — bodisi z materiialom ali deiavmmi močmi — podpraio ta, ziasti za Prek-murje nad vse važen nacrt.
Nova tvornica za izgotovljene obleke ln per lo se je u-ranovna v Zagrebu. Lastniki so bratie B^rmaper. Začetna  glavnica  znaša SOu.000 kron.
Naša narodna banka v Beogradu ima 3 milijarde din. v promttu Će na drugi strani vidimo, da ima nemška banka v Berlinu v prometu 62 milijard mark, avstro ogrska (avstrijska) 19 miJijard kron, češki bančni urad 9'/2 miliiard ćsl. kron, francuska banka v Parizu 39 milij&rd frankov, izhaja iz tega, da je naša kronsko dinarska novčanic ena najsolidnejših novčanic sveta.
Razstava sadja in sadnlh lz'ei-kov v Skoplju. SrDsko poljoprivredno druStvo je priredilo od 27. do 31. oktobra ti. v Skopliu v Srb'ji razstavo sadja in sadn.h izdelkov iz krajev Nove Srbije. Razstava se je otvorila dne 27. oktobra ti. s slavnostnim govorom predsedmka »Srbskega polioprivred-nega društva« in inšpektorja razstave. Raistava je bila razdeljena na šest oddelkov, in sicer : 1. sveže sadje; 2. podelano sadie ; 3. sadne pijace in li-kerji; 4. brezaikoholne sadne pijace; 5 sadjarsko orodje in 6. razstava ple-tarskih izdelkov. 28 in 29. oktobra pa se je vršio praktično predavanje | o podelavanju sadja za učitelje. Za tozadevno razstavo je poklonilo mint-strstvo kmetijstva in vode znesek 10 000 din., razni denarni zavodi pa vsoto 2500 din.
I3ox»za. IX. nov.
Praga: dinarji 240, marke 1U.25, Švicarski franki 1534.50, lire 335,50 franco-ski franki _v77.50, funti 335, dolarji 99.25, avstr kione 17.05, poljske marke 21.50.
D u n a j: Zagreb <38—358, Budimpešta 94-10*. Praga 5Š4-582, Varš„va 117-137, češkosl. krone 556—b84, dinarji 1330-1380.
Curih: Berlin 7.47'/», Newyork 654. London 22.12, Pariz 37.85, Milaa 22.17'/,, Praga 685, Budimpešta 1.2^/j, Dunaj 1.75, Varsava 1.65, avstrijske krone 1.^0.
Zagreb: Devize: Berlin   184—i«/;  u.
"^-»3P'RiJ?&!a,W-S!2
avsti.j.ke krone .?2-33. rub-ji 95 98 franc' fra"k. 9c.O nemske marke 186-190 lire 525 -530, češkoslov. krone  160-165
razne vesn      i
Tfbotapstva pri Cmurekn. — Dva Jugoslovanska organa ublta. Ze dalje časa se je v okraju emureškem pojavijala dobro organizirana tihotapska družba. Prebivalstvo je teroristično postopanje teh ljudi neprenehoma vznem rjalo. Pr! prvem spopadu te tolpe z jugoslovanskl-mi organi je b'l nadzornik f nančne straže Franc Verš.č ubit s strelom v glavo. Ker se je t horapska družba zopet umak-nila na avstrijsko czemlje, je Štajerska deielna vlada uvedla natančne po zveđ-, .P11!29- oktobra se je izvrSil nov zloc n. Ta dan je bil v Gorenjem Cmure-ku ukraden konj in pri tej pr lik, so na bestalen način umorili iugosiovanskega orožnka Hermana, ki je straž\\ konje Hobi je dva strela in 17 ubodljajev z nozi. Drug, na pomoč hiteči jugoslovanski I orožn k tihotapcev ni mogel zasledovatl, ker so nanj streljali. Pozvedbe avstrij-skega orožništva so dognale, da leti u-pravičen sum glede obeh zločrnov na več oseb, za katere je deželna vlada dne 6. tm. odredila aretacijo. Ker je b lo znano, da so tihotapc oboroženi. se je morala aretacija izvesti previdno. Ob are-tac ji bratov Adolfa in Viktorja Cernč:-ča, ki sta bila oborožena z nab timi samokres, so naši orožniki ljut odpor, ki so ga mogli premagati samo z orožiem. Oba zloč nca sta hla ob tem znatno ranjena. Poeg njiju so bli zaprti tud. Pe-ter Ma, Jožef Re'schp in Jožef Schei. Preiskave se nadaljujejo.
Velik poiar v Zemunu. V Zemunu je te dn, pogorelo tranzitno skladiščena kolodvoru, v katerem je bi shranjen znani zastrupljeni ameriški fižol. Ob tej priliki je zgorelo tuđi 24 večinoma nato-vorjenih železn ških voz in velika šupa, v kateri je bio nastanjenih več delav-skih druž n. Ogenj je nastal na ta način, da je neki Maren v šupi klal prešča in nato ondi topi mast; ko je posej dovr-šl, ni ognja dovolj skrbno pogasi, škodo ceniio na 3 in pol mljona dinar je v*.
Zadnja   por»oćila.
Gal šk! žkJl za Poljsko.
L v o v, io. nov. PP.A javlja:   Na zborovanju vseh i dovskih strank v Tar-nopolu so po govor h razn>h zastopn kov sklen li resolucijo: 2idovsk, nac.jonal.stf in poljski ž dje. ki se smatrajo za državljane Poljske, so sklenli uvesti inicijativo, da se skliče zborovanje vseh občin in ž.dovskih strank v Vzhodni Galicij., da | se končnoveljavno izjavija za združ tev    i Vzhodne Gal čije   s Foljsko.   Izražamo   j hvaležnost poljski armadi. ki nas je osvw-  I bod.la boljšev.škega zatiranja.                  1
Z Jadranske konference.              M
Beograd, ii. nov. Zagreb, nov.« ur. javlja: Iz Santa Margher.te prinasa-H io italijanski listi poroć la, da so Ital jamfl veliko žrtvovali, ko so se odrekli Dalma-   * c ji in skoro vsem otokom. Zahtevo po Javorniku in Snež.niku podp.raTo z raz-logi obrambe, enako zahtevo po koridoi-ju z Reko. Pravijo dalje, da hočc Italija     i skupno z Jugoslavjo pričeti akc jo zoper    j ustanov.tev podonavske zveze in proti m vrnitvi Habsburžanov \ Avstrijo           jH
Vila Spinoli — last DubrovuJčana.     ■ Beograd, 11. nov. »Polit ka« Po-^| roča iz Santa Marglierifc: Pogajanja za    ] Jadran se vrše v vdiki dvorani v:le. ki je bila nekoe iast znane rotlbhie Spwo/'. Sedaj je pa Jast Dubrovn.Cana '»\\halovi-ča, ki je znan po ogromnem bogastvu. V/la je tik morske obali in nudi krasen izgled na ligursko morje. Dvorane so ne-ob čajno tazkošno opremljene. Znač ln» je, da se vrši za .lugoslavijo usodna kon-ferenca v vili Dalmatinca.
Ste prehlaieni? imate boiečine j
v prsih? V grlu? Ali kašljate? Imate n*ajjp hod?   -   Dobri   prijatelj  v takih   hudilF dneh Varn je Fellerjev Elzi-fluid! 6 dvop natih ali dve veliki  specijalni steklenU 42 K.  Državna trošarina posebej.       Zagorski sok zoper kaselj in pisne boiečine 1 steklenica 9 K.
•lab» hrmna Vam i« pov«arl • i«-Udtct Fellerjeve prave Elza-krogljice ga spravijo v red! 6 Skatljic 18 K Omot in po tnina p-isebej. a najceneje. EVK$J V. Feller, StubU« donj^, EJi«tr»#ti56 Hrvatska.                                      B-
žtčV,  V o.
..NOVA   DC»^
Stran 5.
«JF ja d i? £& ni s fc: £i,  banka
Beograd, Dubrovnik, Kotor, Krani, Ljubljana, Maribor, Metković,
Celje
Opatija,   Sarajevo,   Split,   Šibenik, Za-Jar, Zagreb, Trst, Wien.
Prevcema vse bančne posle pod najugcđnejftlml  pogofL
Sprejema vloge na hranilne knjižice,  širo in druge vl»ge  pod najugodnejšimi pogoji.
Poslovne sveze s vseml večjl-ml krali v tu- ln inozemstvu.
Oglejte si zalogo!
# ¥sBhoyrsfnE tiskouine
izvršuie^v jiajmodemejši ••; izpeljaviTl
j^f ■■■■■■■■■■»•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■as
(§=5^3(^52)   Med univ.  is>oiix=a
dr. Boleslav Barth
0   r^si v Celju, Mšllsfan. S><D  O U  Ordinira vsak dan 11-12 in od 3-4  U rj  za ženske, spolne in splošne bolezni  n
U,  Zdrav!jenje   z   neosalvarsanom  in  z  V
y   gonovaccino.                          167 —12  j]j
B3wSi računski poddastnik, vešč vseh pisarniških del kakor tuđi strojepisja, želi nastopiti služfco v kakSnem uradu. Ponudbe z navedbo plače se prosi pod M. SPETZ, Brod na Sutli p. Rogatec.                   1476 1
Jtata trava »59»)
Anton Bamgartner, *^m|||||||| Celje,   Gosposka ulica 30.       1467 2—1
Proda se žčlezna peč.
Dolgopolje št. 17 pritlično. 1480 1
Stenousnje p Zspbu
na Ilici, obstoječe iz 4 sob, kopalne sobe in kuhinje z električno razsvet-ljavo se zamenja za stanovanje v Ce\ju, izvrsHvvo takoj. Naslov v upravništvu. 1478   2-1
Peki pozor!
Dobra nova pekovska peč za premogr. (Schamottherd, Patenttipeln) moderne vrste in stroj za krušne drobtine (Semmelbrose'muhle) je takoj podreti in prodati. Jožef Kurbisch Celje.
Proda se
1   lahek  voz na peresih,   pripraven za mesarie, in   mlada   praska za pleme.
\m i    Narodna kavama v Ceiju.
Petrolejske kante
dve z zabojem plača,no po K 58'—, posa-rrezne po K 22— vsaka železniška postaja. 12—9         Sever • Komp., Ljubljana.
ŠTAMPI L JE ANT. ČERNE^ g1§
.LJUBLJANA     Jf H   -
Zenitiia  ponudbe.
~)       JMIizstx>,
<    35 let star, iSče v   S^ 0   svrho    takojšnje   ®\
ženitve znanja s poštenim dekletom ali vdovo z majhnim po-sestvom. Cenjene ponudbe s sliko pod šifro »Zanesljiv 1548« na upravo »Nove Dobe«. 1474   1        ____
MANUFAKTURNA IN MODNA TRGOVINA    ^8 "-6
Celje KAROL P^JK Celje
je prejela veliko množino sukna, par-henta, hlačevine, klota, sifona, ceflra, ženskega volnenega blaga, moškega in ženskega perila itd. — V zalogi so tuđi vse   šiviljske in krejaške potrebščine.
i    Na   debelo   in   drobno kupite najbolje pri tvrdki
Janko Bovha
1 Celje, Kralja Petra c. Celje, papir, zvezke, svinčni-| ke, peresa, radirke in i vse riruge šotske in pi-!  ssrniške potrebščine. 21
J CELJE, špecerijska trgovina J ; na debelo in drobno. 128652—7 !
^         ^^     ^      ^^     ^F      ^^     ^      ^     ^^     ^F     ^F      ^^      w^     ^r     ^r     ^^      ^n     ^F     ^F     ^r     ^F     ^r     »^     ^r     ^r    ^"      ^^       ■*
Trgovina z južnim  in  domaćim £ sadjem, z kanditi  in ilaščicami jo
R.DEBENJAH
CeljCj KraSja Po'iva ct sta 15.
j^g Gostllnapri g?^
P.L.Bračič»
na Dstkovem trgu 6
: nasaroti MraSja 3>efra vojaiulce. :
Točijo se pristna domača vina, vsaki čas top!a in mrzla jedila. Sprejeniajo se abonenti po znižanih cenah. na razpolago so sobe za tujce. Postrežba točna in 1329          solidna.        52-7
<JTux*ij ixa. IME. Sanc.
Pomoćnih
špecerijske stroke, boljša moč se sprejme takoi v večji špecerijski trgovini v Celju. Ponudbe pod: »Samostojen« na upravn.   1466 2-2
ProdajiTŠB
radi   pomanjkanja prostora velika in   mala   kredenca, moderni slog, brušene    sipe,   popolnoma nerab-iieni. Naslov pove upravništvo. 1455 4-4
\w\ Havnifior
ueletrgouina ^ Celje.
Kupujem  pšenico, oves, koruzo in ajdo po najvišji I 107        dnevni ceni.     101
Umetna gnojila
(kalijeva sol, kosina moka,   kosini snperfosfat l.t.d. l.t.đ.)
dobavlja najkulantneje
Vinko Vablč, Žalec sioventga.
____   Zalijevajte ponudbe za vagonske,  I        I
polvagonske in manjše množine! |
1463                                                                                                             6-i!
Za gostilničarje  in  vinske trgovce se priporečajo stara,  močna crna in bela
dolniitinska
katera so vsled svoje visoke gradacije
in dobrega okusa tuđi najprikladnejša
za zboljšanje slabejših vrst vina. 21
hraat ^atković9
z^lsga  dalmatinskih  vin
Glavni trg 8   CbIJB   Glavni trg 8 WP* Samo na debelo. '^B
Josip Roje,
v Celju, PPBlSP-
nova ulica št. (6.
V zalo:i so najboljša
nova in stara kolesa,
fina franeoska in angleška pneumatika.
VsakGvrstna popravila se izvršijo točno.
770 52-23
*8
^^r     ^mmk                  (Meiailtlrainiampeu)
^^^■■■1^^         najboijše vrste, tuđi '/2
^^^^™                Watt,   za 110, 120, 220
Volt od 16— 100 sveč razpošilja
po nizkih cenah           1431 4—3
Karol Florjančič Celje, Glavni trg 16.
Proda se tuđi novo dsstnsfco kola znamke |,Waffenrad1(.
v v                                                                              yC5£
gx Cenjenemu občinstvu na- XX KX      znan;am,    da   sem    kupil      ><><
manufakturno in modno trgouino Iraun & Sfiger naslednik ?r. fTlossmann
^x      prej Stallner na Glavnem      ?^|
5X      ^rS^ 5t. 17,   kamor prese-      XX
XX      'im svojo sedajno trgovino      XX
bd     na K - a i j a P e t n a     gQ
XX         česi i   ši@w< 13.        xx
XX«XXXXXXXKXX>» X XXXXXXXXXXXX
X Za nadaljno naklonjenost se priporoča j<
naslednik   tvrdke   Traun   &  StJger.
Prodam takoj 2 1-vprežna koleseljna. Na ogled so vsak čas v gostilni pri F. Pavllncu, Gledališka ulica 5.      5
Učenec
iz boljše hiše, z dobro Solsko izobrazbo, stanujoč v mestu ali bližnji okolici, se sprejme v manufakturni in modni trgovini
Dragotin Sirec,
1470 2—2             Celje, Cankarjeva ul. 4.
Ivan Strelec
tapetnik v Celju, Samostanska ul. 2.
Prevzame vsa tapetarska dela, kaker napravo žimnic, tapetniških mobilij itd. Popravila iz-vršuje točno in ceno. Točas v zalogi morska 502 trava, afrik in zima za modroce. 50-30
ilud. Zontič
Celje, Uočenova ulica 2
<v btlžinl kolodvora).
Ilzdelovanfe vsfh vrst čevljev, ođ priprostih do naj« flnejšlh po dnev« mi nth cenah.  45 —36
8    V gostilni    S
Pri mostu
""§^   se  toči prlstno ljuto-   ^~
5 ;   »ersKo haloško In bi«   PSo
6*   zeljsHo    vino.    vsakl   KsT
tCj   dan sveže pivo. Vsak   pfi
oa   čas topla Kuhinja.  —   $3fš
S^   Sprejme jo se tuđi abo-   £&"'
_jC3    ueutl. Se priporoča    ^fS_
flna Mikuš omož. Nafek |
RSaks
Zabiiiošeh
Icpojsški   mojster
u Oaljii
Cankarjeva   u!>ca
se priporoča za to* to in so-lfdno izvršitev oblek za gospode.          11 41
Stran 6-
»NOVA   DOBA«
$t9v. ISti.
= Delaunice: fazlagoua ulica
^* Kamenolomi
i*    Cezlake
KamnosBšfca industrijsko družbo i Celju
fzvrštUe nagrobne spomenike, grobnice, o;tarje, pohtšivene plošče, skine obkladt
Iz pohorskega granita in vseh vrst iparnjorja, dalje, stopnicp, podstavke, tlakovne
l                               kocke, robnlke in vsa v to stroko spadajoča dela.            1331 12-6
glavnice: fazlagoua ulicž
I   Kamenolomi
li Josipdol
Edina  slovenska   specijalna trgjovln* i baryapi fn  Jaki.
Agentura In komf-sijsko podjette.
Ive ^erlež a Celje
447 '56-74              NftPOdltl  đ.€>Hđt
Trgovina ž lesom  (n drvmi
na drobno in debelo. Kupice jamskj ^ ostali  Its i 6o aajvlBjlh dnevnih cenah. !
Rfglstrpv« kreditna in »tavbena g*Irti3a*om.žav.         **^|Sia
Preiernova ui. 15   w  %Jf&*$M
-LASTN! DOM"
&ar«|(»m^   hranitnm vloge in jih »tiri   £3  »lo  f^t   /oj   156-75
satdSšKi
novođoile kapele
fiONCEPT
tr hotelp BALKAN, V R$L jf U.
Zacetek ob 6. UH. Postrezba prv3vrstna. 2u 50-45
Prodani
lahek napolkfit vož in par lahkih Ebnjev z opremo. Izve se pri Josip Kodne, Za!ec.     2-2
fP psiiin Pri grozda
na Dečkovem trgu v Celju
S.e točijo nzjboljša in najcenejša pristna' vina ter ve.đno svež^ pivo. Hrana priznano prvovrstna; abonenti imajo znatno .'nizane cene. Za obilni obisk sa priporoča
Jgnac Suligoj.
!    v ro najviišji 4p.eyni ceni: I   siitifi   gobe,   laneno, seme, kumno, otftfeeaaholka, vinski kamen, strd, vosek,
[       predivo ter splohdeželne 1195              pridelke.                 11
i   JANKO ŠOSTER
{ Celje, M. Oubčeva ul.
ftnl. lolla  niil.
Franjo MM
--------Celfe--------
26   Kralia Petra cesta a on
nasprotl ..Bel*$« vola"       80 i   »*ovxetna vs*v ucofeo apa«atoC«   ■ I   đeln.  Izvriliev  toCna lit solidna.   9
OtŠkć
voitk
;  i ineU :  |
:  kumno  j
: kupi usako množino eksportna turdka
' Olauni C£>\i& Qlauni I   trg 8  V-OjC   trg 8
Istotam se sprejme  uče ne c I 2|5        .iz dobre hiše.         38
Priporoča se tvrdka
Jos. P&tsiisie, Ljubljana
siv. Petra nasip 7.       1350 52-6
Tovarniška zaloga šivalr.ih strojev in njih delov, ter potrebščine za krojače, čevljarje in šiv:I]e na debelo in drobno.
{ Najcenejša  in  prista
i vrna sa tačijo v Celju
w Gosposki uižei
in sker: staro vino          iitor K 20'—
vinski mošt         »    K 18*—
jabolčnik              «    K   7'20
pivo                      »    K   7-20
uri Gšunđu
Priznana je tuđi najboljša kuhinja, dobijo se vsak čas gorka in mrzla jedila.    Za abonemente  ugodne  cene.
Se priporoča TopolOVŠek, gostilničar.
DANICA
šisflfd za čeuljc
čisti
s-rati in oliraisfa nsnje
izđeluje
ĆriHIflS"  louarna kemičnift IftlUllIlIH      i^elkou d. d.
lelefon 5-46.       Zagreb,  IliCa 213.    Brzojaui: „Cemia".
KAŽjfeilgriLO!  ;;
Dovoljujem si Vas vIJihJjki ©pazariti, da imam redno,v salogi rse v vo^aSko oprerr.o spadajoče predmete,   lzdelnjeja sa vse trste unifsrm, čepić, kakor za vojake, žekz-
ničarje, policijo, žand rje, finančne stražnike, poštarie, oguje&isce Ud.; istotako tuđi    i
vsakovrstne športne čepiće za. gospode, dame in otrove.  VeJikanska zaloga kožuho-   >
:  vine in kožuhovinskih izcklkov.   PrevzJBnem vsa v mojo stroko spada^)ča naročila   i
ter izdelujem ista točno in po najaiiji «eni.  —  Sviiie kožubovine se ptevaameio v   «
snaženje kakor tadi vse vrste kožuhovine čez pofetj[e v shrambo. Kože vseh vrst.se   i
{jrevzamejo v ustrojenje. Surove kfjic kupujem po dnevni ceni.                     1439 3—3  i
Krznarija in izdelovalnica čepić   1W. S"ROHLICH,   ČEfJfi, Ktaii4 Petra cesta 1.   1
fiut^tsn   proti   takojŠnji dobavi  večjo  množino :
bukovega oglja I"
V ponudbah je~označiti železniško postajo (kje bi se '■_ oglje nakladalo) in zadnjo ceno. Ponudbe prosim na: :
Ivan ŠANCER, Celje
Benjamin Ipavčeva ulica 11.
Prva celjska parna barvarija in kemična čistilnica oblek il ag    fovaraa         CEI*JE       Gosposka ui. 21.
a/7.                       PODRUŽNICE:           12S9 14-7
Brezice, Slov. Gradec,
Laško, Krško,
Sevnica, Konjice,
TrfcovJje, Slov. Bistrica.
SUKNO
za moška obieke, voljeno, parhant in flanel za. žensko cbleke, klobuke, ževiji»f gotov« oblefce za tante in gospode, bluxe, krila in fllaSČe za dame, razno pet*ilo za dame in gospode se prodaja zaradi ogromnega nakupa v inozemstvu po »ajii^žfih ceetuh v veletrgovini in razpošiijalni          40 —7
<H. SlcsrmecKl, Celfe.
Velik cenik z več tisoc siikatni se pos![e vsakemu zattonj.
Aiitifevtirične knjige
I                kupnje knjigama        «»-19
! Goričar & Leskofsek v Celju.

trgovina z galasiie-rijskim, modnim In $zarinb. blagom ter*
Esr«m|skinni    izdelki
ja v Celju u@ KraEja
318 50-40      Petra oesli
Fi*swt IC^aniot1
Slovensko  občinstvo  naj blagovoii  pri  nakupovanju  to  vpoštevati.
! Hdbr si želi neMti pristnegs in znanega I
te naj bi   govoli   po^luiitS <»rdke i
Prva kahUa \wmi mmlfanm^k drag
j_         pri Švetf 6arbarl w ftaloatarr.         ^