Št 639. 1 ^mmb«zm Številk« • vinar) #v t Mm|> mk dia — Mi ok bmMMi la — •ki aNraj, «k poMdalJklk ofc N. fe-■nMh saaia: v LjuMjaai v npotvailhra i 1*10, a fetUvljaaJeai m dem K 1*S>; ipoil« ' K Ifr—, MUataa K »♦-, btrtlataa K , K Ml Ih lnwa«tr» aelolrtao K M-—. 1 TaMoa Me vllka 808. V Ljubljani, sreda dne 6. decembra 1911. Leto II. t NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. t Posamezna številka 6 vinarjev t Urednittvo in upravnlštvo Je v Frančiškanski ulici 1 Dopisi se poilljajo uredništvu, naročnina upravništva. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi st na vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, »»riale«, poslana in uhvale vrsta 30 v. Pri večkratne* •glaianja popust Za odgovor je priložiti Matko. : Telefon itevllka 303. s Dve struji. U .. Na Dunaju se vodi z ozirom na ort 1° ^°j mec* dvema strujama, a «aterih vodi eno zunanji minister 1 Ti! ^e*?renthal, drugo pa nekaka vo-.!• . ^lika, ki se javno noče pokazati, 811 je močna dovolj, da se jo resno vpošteva, ker ima mnogo pristašev, neorganiziranih sicer — vsaj javno ne r~ ali se jih vendar imenuje s kratko besedo »Kriegspartei* (vojna stranka). Ta vojna stranka hoče imeti na Vsak način in pod vsako ceno vojno 2 Italijo, zakaj, tega menda niti sama ne, ve, ker tako neumni gotovo niso Pristaši te stranke, da bi pričakovali vojne z Italijo, iz katere bi izšla Avstro-Ogrska eventualno kot zmagovalka, kakega teritorijalnega zemljišča, **o bi se torej samo za tem, da se Kalijo oslabi. Grof Aehrenthal tega ne odobrava, , r se najbrže dobro zaveda, da bi j ka vojna oslabela tudi Avtro-Ogrsko J! da se ne bi izplačalo poslati v Kovnico toliko in toliko stotisoč ljudi, »n riskirati morda celo občuten poraz ‘ d- — samo zato, da bi se Italijo m°rda premagalo in oslabelo. r Odstop šefa generalnega štaba ~°nrada pl. Hčtzendorfa je posledica 0Ja med vojno stranko in zunanjim Uradom, boja radi katerega odstopi toorda tudi grof Aehrenthal, ali pri vsern tem ostaneta še vedno obe struji, ™ed katerima ostane pri vseh takih in ličnih personalnih spremembah razmerje nespremenjeno, boj bo trajal fklje, ker sta obe struji dosti močni vsaka ima močne protekterje in vprašanje je samo, katera struja bo Močnejša, katera zmaga. Nam to ne more biti vseeno. Gledamo na stvar samo in izključno z "ašega narodnega stališča, s stališča •aših narodnih interesov, katero stališče se nam zdi edino pravilno. No, jo v našem narodnem interesu ni, da Prelivali kri in trpeli veliko gospodarsko škodo samo zato, da bi na Dunaju lahko triumfirali, češ, nabili »mo Lahe, četudi bi poslali v boj v Prvi vrsti slovenske, najprej pa sloven-s*e pehote, gospodujoče Nemce bi pa skrbno čuvali dokler bi se le dalo in moglo, Slovencev je premalo, da ol se dali radi kake kaprice še decimlratl na Italijanskih bojiščih! Kakorkoli nam grof Aehrenthal ni simpatičen — ne more nam pa biti simpatičen še radi položaja, ki ga aavzema — moramo stati v tem vprašanju na njegovi strani, naše simpatije morejo biti na strani onih brez-vestnih hujskačev, ki smatrajo ljudstvo samo za sredstvo za dosego kakih ciljev brez vsake vrednosti, ki. se hočejo brezvestno igrati z usodo narodov kaif se ne raoremo dovrši načuditi čn •« more »Slovenec*, organ najmo-slovenske stranke zagovarjati P0||tiko teh hujskačev, ko bi vendar “7/31 vedeti; da bi Slovenci od vojne * ltalijo silno trpeli, imeli ne bi pa od nič, čisto nič dobrega, kakorkoli 1 °na izpadla. To ni ljudska politika, to je politika one dunajske klike, ki ne sovraži Slovencev nič manj kot Italijane, klike, ki je ravnotako nemška in protislo-vanska, kakor je nemško in protislovensko vse, kar prihaja z Dunaja, o čemur smo se mogli Slovenci že tolikokrat prepričati; da, je res samo znamenje naših razmer, da se mora o tem še vedno pisati. Naj gredo bojeviti »Slovenčevi* uredniki vprašat naše ljudstvo, na katero se tako radi vedno sklicujejo in naj ga vprašajo, ako se želi dati pobijati za prazen nič in ako bodo poslušali gias ljudstva, bodo kmalu prenehali pisati bojevite članke. Iz slovenskih krajev. Iz Šmarjete pri Mokronogu. Včeraj opoldne se je pritihotapil okolu 40 let star postopač v tukajšnje župnišče. Osobje župnišča je bilo ravno pri obedu. Kljub veliki drznosti se je posrečilo tatu odnesti le tri obleke in baje tudi nekaj drobiža. Ko je odhajal, ga je zasledila kuharica. Vaščani so hiteli za njim in ga konečno prijeli v Zg. Lokvici pri gostilničarju Dolinščeku. Odpeljali so ga takoj v Mokronog in izročili orožnikom. Iz Hrastnika. Pretečeni teden je ptiobčil »Narod* o našem krajnem šolskem svetu notico, kateri pa manjka integrirajoči del in je potrebna obširnega komentarja. Šulferajnska šola je dobila pravico javnosti, naposled je bila tudi trboveljska občina prisiljena jo prevzeti, s tem pa je ta šola prišla v področje slov. kr. š. sveta v Hrastniku. Temu je načeloval dolgo vrsto let Roš Zdaj se je pa moralo kr. šol. svet spopolniti in na novo voliti. Trboveljska občina voli v njega pet mož in zbrala je tele: Roš, Birtič, Iv. Urbajs, Plaznik in Burger. Zadnji je najstrupe-nejši sovražnik vsega, kar je slovensko, Plaznik (kmet) je njegov podrepnik, neznačajnež poleg tega še klerikalec, ki je še pred nedolgim zatrjeval, da imajo učitelji predobro plačo, duhovni pa premajhno. Poleg tega so člani kr. š. sv, zastopnik občine Dol — Babič (klerikalec), zastopnik občine Sv. Krištof Jaka Draksler (klerikalec in Burgerjev podrepnik), nadučitelj ?lov. šole, nadučitelj nemške šole in katehet. Velike važnosti bi bilo, da bi ostal kr. šol. svet v naprednih narodnih rokah, kot je bil pod Rošem. Mi smo se zato potegovali, da bi bil mesto Burgerja izvoljen od trbov. občine ali narodni rudar Majcen ali pa soc. demokrat Malovrh. Pa trboveljski gospodje nam s pomočjo Nemcev zametavajo namenoma in prav otročje vsako prošnjo in željo. Prišlo je do volitve načelnika kr. š. sveta. Mi smo agitirali za Roša, Burger zase. In zdaj poslušajte: Slovenski župan slovenske občine Trbovlje je pisal pismo, naj gre k župniku Veterniku, da bi ta vplival na kmete, naj volijo njega — Burgerja. To je naroden škandal prve vrste, tem večji, ker ga je storil persona publika Vodušek in sicer iz same smešne odi-joznosti napram Rošu, ker domneva v tem nevarnega rivala. Zagotavljamo pa Voduška, da je to domnevanje brez vsake podlage in neosnovano. Sicer se je ta črni njegov naklep deloma ponesrečil : izvoljen je bil načelnikom Birtič, namestnikom šele Burger. »Narod* trdi o Birtiču, da je naroden in zanesljiv. No, svojo zanesljivost je najbolj doku mentiral takrat, ko je bilo pri obč. seji glasovanje o šulferajnsKi šoli in si je naročil iz Istre brzojavko, da mora odpotovati. Kljub popolni neodvisnosti, se pač dela on — (jeschaftsmann — odvisnega. Pa tak je cel Hrastnik. — Če se je pa Birtič res poboljšal, nas bo jako veselilo. — Kr. š. svet je torej prešel v klerikalno nemške roke. — Naj bo, saj za večno ni. Prepričani smo namreč, da bodo končno Trbo-veljci izpoznali, da ne delajo prav, ker sledijo Vodušku po vseh potih, da bodo uvideli, dal bog, da ne prepozno, da tira Vodušek trbov. občino v nemške roke, da drvimo z Voduškom v objem Nemcev, kateri objem nas bo zadušil. Da zadržimo in pariramo ta menda najhujši udarec slov. Spod. Šta-jerju, zato in samo zato bomo vse te poskuse in vse Voduškove nakane brez pardona spravljali v javnost. Vse pošteno narodno misleče Trboveljce in Hrastničane pa prosimo, da nas podpirajo v tem delu! Iz Trsta. Izobraževalni odsek Čitalnice pri Sv. Jakobu v Trstu. Vodstvo odseka se je v seji istega dne 4. m. m. konstituiralo kakor sledi: Ivan Brezovec, načelnik; Joško Požar, tajnik; Rudolf Pregare, blagajnik. — Šentjakobčani 1 Sedaj ga imate 1 Vnovič povdarjati, da je postal izobraževalni odsek v okrožju Sv. Jakoba že naravnost krvava potreba, bi bilo, mislim, odveč. Dokazuje nam to najbolje trojica izobraževalnih večerov, prirejenih v dneh 16, 23. in 29. ter zadnje predavanje dne 25. m. m. Na vseh treh izobraževalnih večerih, kjer se je razpravljalo zlasti o razvoju in ustroju avstrijskega parlamenta ter o žurnalistiki, je bila udeležba, posebno od strani mladine, lahko rečemo, ogromna. Ni čuda — naša po pretežni večini delavska mladež je zelo nadarjena in ukaželjna, ali kaj, ko ji nedostaja vseh potrebnih sredstev, ne-dostaja prave vzpodbuje in zaslombe. Tako je prišlo, da je onih 25 odstotkov naše v Ciril Metodovi šoli v narodnem duhu vzgojene mladine, katerim ni rezkeji piš laške kulture zamoril v srcu vsakršnega znaka, slovenskega pokoljenja, ubijalo svoj prosti čas s prekomernim popivanjem na plesih itd. V soboto, dne 25. m. m. je priredil odsek svoje svoje prvo predavanje. Predaval je g. Engelman o početku in razvoju Trsta. Ukaželjno občinstvo je do zadnjega kotička napolnilo čitalnične prostore ter z neverjetno pazljivostjo sledilo interesantnim izvajanjem g. predavatelja. Le-ta nam je na zelo poljuden in markanten način orisal razvoj našega mesta, od njega početka, zavitega v pravljične megle davnih davnin, pa do časa, ko je Trst prišel pod Habsburžane, ter žel na koncu svojih izvajanj mnogo, v polni meri zasluženega priznanja. — Po predavanju se je nabrala za odsek svota 4 17 K, za kar izreka vodstvo slav. občinstvu najtoplejšo zahvalo. Obenem apelira isto zlasti na šentjakobske Slovence, naj ga kolikor mogoče podpirajo ter mu gredo pri vršenju njega vzvišene toda z mnogimi težkočami spojene naloge vsestransko na roko. Vodstvo samo bo spopolnilo že obstoječo javno knjižnico, skrbelo za dobre liste, spise in revije vsakojake vsebine, sploh storilo vse, kar je v njegovi moči, da ta za nas velevažna kulturna institucija doseže svoj namen ter obrodi za-željeni sad. Jozuš. Iz Trsta. Tržaška gospoda postaja v zadnjem času zelo nervozna. Nikakor ji ni po volji, da je pričel delavec misliti s svojo glavo. Od akade-mično izobraženih oseb bi pričakovali vse preje, kakor brutalni terorizem, katerega je pokazala zadnji čas tržaška frakarija. Da, da gospoda! tudi slovenski delavec je začel misliti s svojo glavo in noče več kimati kakor se ravno zljubi gospodi. Čas in razmere so našega delavca prisilile, da si je toliko opomogel, da si upa zagovarjati tudi svoje mnenje, če je potreba. Gospodom ne gre in ne gre v glavo, kako se drzne — čujte in strmite — navaden delavec odgovarjati doktorju in zagovarjati svoje koristi. Tržaške razmere kriče po sanaciji in zato se bodo delavski sloji zatekli k samopomoči. Iz Trsta. (Za našega delavca.) Večina članov N D. O. deluje na to, da bi se N. D. O preustrojila v delavsko izobraževalno društvo in da bi se pustilo delovanje na strokovnem polju čisto na strani. Ideja je na svojem mestu, kajti izobrazba je predpogoj za vsako drugo delovanje. Ali danes žalibog večina delavstva nima niti pojma, kaj je pravzaprav organizacija, ker ne razumejo njen namen in pomen. Osredni odbor N. D. N se je v zadnji seji že bavil s preustrojitvijo organizacije. Do definitivnega sklepa še ni prišlo in se bo posvetovanje še nadaljevalo. Naš namen je preskrbeti delavcu najprej potrebno sredstvo, to je izobrazbo, drugo si bo delavec potem že sam preskrbel. Iz Trsta. Izobraževalni odsek N. D. O. priredi v nedeljo dne 10. t. m. Miklavžev večer, in sicer v veliki . dvorani N. D. O., ulica Sv. (Frančiška št. 2 II. Začetek ob 4. popoldne. Ob tej priliki bode tudi nastopil novoustanovljeni pevski zbor N. D. O. Vsi, kateri želijo prispevati z darili za to prireditev, naj jih blagovolijo poslati uradniku N. D. O., kateri jih sprejema ob uradnih urtfh. DNEVNE VESTI. Klerikalci proti uradnlštvu. Včeraj je imel sejo državnozborski odsek za državne nastavljence, ki se je po- svetoval o službeni pragmatiki; pri sostvoval je seji tudi notranji minister Slovenski klerikalni poslanec dr. Vr-stovšek je začetkom seje naznanil, da ga je »Hrvatsko-slovenski* klub v svoji zadnji seji izbral, da ga zastopa v odseku. Izjavil je takoj nato, da so razmere v odseku zelo žalostne, da pa je temu krivo, da so v odseku tudi državni uradniki, ki se udeležujejo posvetovanj in ki bi se v svoji lastni zadevi ne smeli udeleževati teh posvetovanj. Zato stavi predlog: Članom odseka, ki so uradniki, se priporoča, da naj odlože svoje mandate za časa posvetovanja o zvišanju plač in službeni pragmatiki. Tekom svojih izvajanj je dr. Vrstovšek tudi izjavil, da bo zaprosil svoj klub, da sme odložiti svoj mandat v tem odseku. Predsednik Delvert je izjavil, da glasovanja o dr. Vrstovškovem predlogu ne more pripustiti. S tem predlogom so se klerikalci popolnoma razkrinkali in se pokazali za najstru-penejše sovražnike uradništva. Kako [rivolen je bil ta predlog se vidi že iz tega, da ga predsednik sploh ni hotel dati na glasovanje. Lep tolmač za slovenski jezik! Na Dunaju so zaprisegli kot tolmača tudi za slovenski jezik znanega dr. Krausa, ki je prestavil srbski besedi »Sada polazim* z »Jetzt geht’s los*, ne razume torej niti srbo-hrvaščine, Četudi je bil rojen v Slavoniji, ali je pa nalašč napačno prestavil imenovani besedi. Ta mož naj bo sedaj tolmač slovenskega jezika, ko med Slovenci nikdar ni živel! Vsak Slovenec, ki ne zna nemški in bo sojen na Dunaju, si bo pač moral vzeti razun odvetnika še posebnega slovenščine in nemščine zmožnega Človeka, ki bo kontroliral »tolmačenje* — sodno zapriseženega tolmača. O italijanski nevarnosti govori tudi včeraj .Slovenec*, da bi opravičil svoje bojno razpoloženje. V uvodniku govorimo obširnejše o stremljenjih »vojne stranke*, ki jo podpira iz nerazumljivih vzrokov tudi »Slovenec*, pripominjamo le, da si bodo Italijani dobro premislili, predno bi šli okupirat Albanijo; sicer pa naj brani Albanijo — Turčija, kateri ona pripada. Hinavci! Kdo se ne spominja, kako grdo gonjo vprizarja »Slovenec* že od nekdaj proti Pragi in praškemu vseučilišču, posebej* pa še proti temu, da bi se na praškem vseučilišču ustanovile slovenske stolice. Govoril je o kužnem praškem ozračju, vpil, da je vse slovensko ljudstvo proti Pragi itd. itd. Zdaj pa, ko so slovenski napredni dijaki povedali Čehom o tej gonji, je pa stisnil rep med noge in deklamira, da slovenski klerikalci »ljubijo in spoštujejo* češki narod, da niso proti češki univerzi itd. Seveda, neprijetno jim je, da so Čehi na zadnjem vse-učiliškem shodu v praški Akademiji zvedeli, kakšna je ta »ljubezen in spoštovanje*. Napredni dijaki ne »očrnju-jejo sistematično* »slovenskega katoliškega ljudstva* pred češko javnostjo, ampak so Čehom povedali samo to, LISTEK. Nostradamus. Zlatolasa deva se zgrudi na kolena in «me jecljati brezumno molitev; in v duši tega °troka, ki je do danes oboževal svojega očeta, vstaja temna zarja čuvstva, ki ga doslej ni podala... Ona sovraži očeta! Tudi ona prednja zdaj ime, ki ga nosi! Nič več noče nositi imena! III. Dva demona. Zvest svoji obljubi, da ne bo skušal izvedeti, kdo je njegova ljubimka, je Renold odšel s trga Grčve, ne da bi se ozrl in še enkrat popravil Marijo, kakor ga je mikalo. Omamljen °d radosti, obljubljene mu za jutrijšnji dan, pohablja Croixmarta, pozablja očeta in vse na ^etu ter stopa lahkih nog proti dvema mlačna eospodoma, ki se zdi, da čakata nanj pri ?°stu Notre-Dame. Eden je plavolas in oble-z največjo izbranostjo — grof Jakob d’ ^/'hon de Saint-Andrč; drugi je temnolas, j?račnega lica in oblečen bolj revno — baron ^ajetan de Roncherolles; obadva nosita na o-razu pečat zavisti. Toda zavist prvega je °sladna in potuhnjena, dočim je zavist dru-geSa silovita in breobzirna. »Takšne, dragi moj, so najnovejše novice j: dvora,« pravi Albon de Saint-Andrč, nadaljujoč započeti razgovor. »Okoristi se z njimi, moreš.« . »Blagor ti, ki imaš dostop v intimno druž-princev,« zagodrnja Roncherolles in zav-sdihne srdito. »Le počakaj, tudi name pride vrsta!... Praviš torej, da sta kraljeva sina zaljubljena?« »Zaljubljena, da kar norita; princ Franc in princ Henrik se hočeta zbiti zaradi lepih oči nekega dekleta, ki pa ne mara niti tega niti onega; pravijo, da se hodi žlahtna gospodična vsako jutro golobčkat pod topole na trgu Grčve z nekim... A glej, najin dragi Renold že prihaja!« se prekine Saint-Andrč s porogljivim glasom. Kajetan de Roncheroles se je zdrznil; obraz se mu je stemnil, pesti so se mu skrčile. V mrzlem očesu Albonovem se je zasvetilo kakor brušeno jeklo. Genij sovraštva je objel tovariša s svojimi krili. »Da,« zaškriplje Roncherolles. »Lepi in bogati Renold! Odkod jemlje zlato, da ga tako razsiplje? In, ali ima sploh pravico nositi meč? Kdo je pravzaprav ta človek?« N »Molči!« zamrmra Saint-Andre. »Čudne sumnje me navdajajo, da veš! Način, kako te je pred dvemi dnevi ozdravil mrzlice...« »In tista rana, ki ti jo je zadal neki tolovaj z bodalom, on pa jo je zacelil v par urah!« »In tista ženska, ki jo je uspaval pred najinimi očmi, zgolj stem, da je iztegnil roko proti njej! Odkod prhaja nema groza, ki me stresa, kadar ga gledam in poslušam? Odkod nenavadna moč, ki si jo lasti?« »Odkod imajo arhangeli teme svojo skrivnostno oblast?« zarenči Roncherolles. »Kaj misli pravzaprav Croixmart, ki mu je kralj naročil iztrebiti podložnike Satana?« Spogledata se in prebledita; ista misel je pognala v njunih možganih, kakor strupena cvetlica.... »Ti ga sovražiš?« povzame Saint-Andrž. »Da,« zajeclja Roncherolles. »Sovražim ga, zato, ker me je ozdravil, ker je velikodušen, ker je bogatejši, lepši in srečnejši od mene, zato, ker ima v sebi moč, ki dela, da me je strah pred njim!« »Tiho! Je že tu!« Renold prihaja k njima z razprostrtimi rokami. Obraz mu žari od sreče. Smeje se in jima stiska roke, in njegova radost prekipeva: »Dan božji! kakor pravi naš hrabri sire Franc Prvi! Fa vesela nedelja! In to krasno, praznično solnce! Prijatelja, draga prijatelja, danes vaju povabim na obed v najimenitnejši gostilni v Parizu; kaj meniš Saint-Andrč, ti ki tako rad srkaš iskrečega saumurca? In ti, dobri moj Roncherolles, ki ceniš tako visoko vrline mojstra Gregorja? Vabim vaju namreč h Gregorju Landriju, v slavno gostilno pri »Ve-deževalki!« Pojdimo, pojdimo! Jutri bo druga reč! Jutri, ah, jutri! Na pot tedaj!« Mladi možje primejo drug drugega pod pazduho in dospo med smehom in pogovori v ulico Saint-Denis, v gostilno pri »Vedeževalki«, sloveči po anjouvinskem vinu, ki ga je tamkaj udomačil mojster Rabelais, in po brezštevilnih kuhinjskih čudežih, ki jih je izumil genialni Gregor Landry. Dve uri pozneje. Na ulici se poslavljajo Renold, Saint-Andrd in Roncherolles ter si napovedujejo sestanek za jutrišnji dan. »Veš kaj,« pravi Saint-Andre veselo, »tvoj obed je bil nekaj prelestnega. Slavil si nama lepoto svoje izvoljenke in nama povedal, da te jutri povede k svojemu očetu, in da si prepričan, da dobiš njeno roko; pozabil si le nekaj.« »Ime svoje izvoljenke!« se vmeša Roncherolles. »Izvem ga šele jutri,« odgovori Renold preprosto. In ko onadva strmita, nadaljuje zamišljeno: »Prepovedala mi je povpraševati o njem. Vse, kar sem hotel izvedeti o njej, je to, da je njena. duša čista kakor sneg na nedostopnih gorah, to, da jo ljubim in obožavam in da mi srce že mesec dni vsak dan trepeče od ljubezni, kadar se mi približa pod topoii na trgu Grčve...« Enak drhtljaj presune Renoldova prijatelja, enak smehljaj se zablisne zlovešče na njiju obrazih. »Pod topoli na trgu Gr&ve«, je dejal Renold. Oh! Dekle je potemtakem tista, ki jo zalezujeta kraljeva sinova, tista, ki se prepirata zaradi nje, tista, ki jo hočeta ugrabiti neznancu, s katerim se sprehaja vsako jutro! In neznanec je Renold!... Ah, zdaj ga imata! Naglo se poslovita od njega. Saint-Andr6 hiti proti Louvru. »Kam?« sope Roncherolles. »Prosit avdijence pri monseignerju Francu in monseigneurju Henriku!« odgovori Albon de Saint-Andrč, stiskaje ustnice. »Deliva si plen!« »Naj bo. Najino združeno sovraštvo ne bo odveč v podjetju, ki se pripravlja!« »Na pot!« zarohni Roncherolles. IV. Grmada na trgu Grive. Renold je šel svojo pot. Počasi stopa; slika izvoljenke mu je vedno pred očmi. Dospel je na trg Grčve; in glej, zdaj se ustavi pri hiši na vogalu trga, kjer je bila ravnokar Marija! In stopi v isto izbo kakor ona! Približa se gospe s srebrnimi lasmi, ki vidi človeško bodočnost; ntesrečnici, ki jo Je Marija pravkar ovadila svojemu očetu, baronu de Croixmart! Tiho stopi k obsojenki, sklone se ter ji pritisne poljub na srebrne lase; in beseda ki jo zamrmra nežno med tem poljubom, se glasi: kar je »Slovenec* že sto in stokrat zapisal. Če se danes tega pred Čehi sramuje, napredni dijaki ne morejo za to. O težavah glede ustanovitve slovenskih stolic v Pragi fantazira »Slovenec*. Teh težav, posebno § 1. Statuta češke univerze, kjer je rečeno, da je učni jezik na češki univerzi samo češki, si nihče ne prikriva. Težave pač treba bo nekako odstraniti. Ali nekaj drugega je, če kdo ve, da so težave, nekaj drugega pa, če kdo proti ustanovitvi slovenskih stolic nastopa principijelno, kakor je to delal »Slovenec*. Naj torej »Slovenec* jasno pove ali je v principu za slovenske stolice v Pragi ali je E roti njim, in zakaj. O težavah se o že potem govorilo. Češko obrambno delo priporoča študirati »Slovenec* naprednim akademikom v Pragi, tisti »Slovenec*, katerega stranka je spravila v občinski svet sedem Nemcev. Od takih ljudi, kakor so naši klerikalci ne potrebuje o obrambnem delu nikdo nobenega pouka I Konstatlramo z veseljem, da slovenski socijalni demokrati ne odobravajo nastopa dr. Puecherja v obč. svetu tržaškem povodom predlogov za podpore »Legi nazionale* in »Ciril-Metodovi družbi*. Včerajšnja »Zarja* piiobčuje iz Trsta dopis »Na krivi poti*, v katerem se imenuje stališče, ki ga je zavzel dr. Puecher za nesocialistično, nasprotno mednarodnemu stališču socijalne demokracije. Veseli nas odkritosrčno ta korak naših soci-jalnih demokratov, ki bi edini mogli vplivati na svoje italijanske sodruge, da se v bodoče izogibljejo takih in sličnih »puecherijad*.* Proslava 50 letnice Narodne čitalnice v Ljubljani, ki se bo slovesno praznovala v soboto 6. januarja 1912. torej na dan Treh kraljev bo največja zimsko-sezijska prireditev v Ljubljani, ne samo po obsegu programa, ampak tudi po udeležbi iz vse Slovenije. Vsa čitalnična in bralna, kakor narodno-kulturna društva sploh bodo zastopana dopoldne na slavnostnem zborovanju. Popoldne bo v dež. gledal slavnostna predstava s prologom, koncertom Slov. Filharmonije itd., zvečer pa v vseh prostorih Narodnega doma velikanski narodni ples, ki bo otvoril letošnjo predpustno dobo. Zanimanje za to prireditev je že sedaj splošno in videli bomo, da ne zaman Težka nesreča v Spodnji Šiški. V pondeljek zvečer ob 7. uri se je zgodile v Spodnji Šiški velika nesreča. 22 letni hlapec Rozman, ki je v službi pri gostilničarju Boltetu v Ljubljani, je peljal z vozom sod vina k neki stranki v Spodnjo Šiško. Ko se je vračal nazaj, še je konj splašil in na voglu Keršičeve hiše je hlapec padel pod voz, ki ga je povozil, konj pa ga je močno udaril s kopitom. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Smola. Julija je bila posestnici Frančiški kožuhovi v Zgornji Šiški iz stanovanja ukradena srebrna damska ura z verižico v vrednosti 20 K. Tatu takrat niso mogli dobiti. Zdaj so ga pa po naključju zalotili. Frančiška Kožuhova je namreč te dni prišla k nekemu urarju, tam pa je v svoje veliko začudenje zapazila svojo ukradeno uro. Zdaj so seveda kmalu imeli tatico, ki je neka tovarniška delavka v Zgornji Šiški. Gostilniška rabuka. Zadnjič je sedel pleskarski pomočnik Jakob Kti-štofelc v neki gostilnici v Stepanji vasi in je iz same Židane volje vrgel kozarec v steno. Kozarec se je razbil, drobci pa so prileteli v obraz livarju Maksu Benku. Vsled tega sta se oba sprla. Pri tem je Krištofelc potegnil iz žepa nož in je hotel nasprotnika zabosti, zadel pa je Benkovo mater, ki je hotela prepirljivca pomiriti. Zado-bila je dve težki poškodbi na levi roki. S strehe je padel dne 1.1. m. pri firmi Ecker vposleni kleparski učenec Anton Knez in si je zlomil roko in pretresel možgane. Hud udarec s kopitom. Hlapca Miho Krajška iz Rateč je te dni konj tako močno udaril s kopitom v obraz, da je obležal in so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico. Nenavadna smola. Ko je šla včeraj neka dama po Korfgresnem trgu, je nekdo vrgel žogo, ki je damo po nesreči zadela. Pri tem je padel dami iz levega uhana briljant, vreden 250 K. Vse iskanje je bilo zaman, briljanta niso našli. Pijan nadležnež. Okoli polnoči včeraj je napadel nek pijan delavec na Rimski cesti nekega mizarskega pomočnika. Ko se je neiri pasant potegnil za napadenega, je delavec skočil nanj z odprtim nožem in ga je zasledoval do Valvazorjevega trga. Tam je policaj pijanega delavca aretiral. Hud pretep. Med delavcema Janezom Podgorškom in Pavlom Waplom je nastal na nekem dvorišču v Sp. Šiški prepir in potem še pretep. Pod goršek je vrgel svojega nasprotnika večkrat na tla in ga je nazadnje z neko lato tako udaril po glavi, da mu je prebil čepinjo. Težko ranjenega Wapla so odpeljali v deželno bolnišnico, Podgorška pa v zapor. Nepošten čevljar. Čevljar Frakelj v Spodnji Šiški je dobil zadnjič v popravilo od neke stranke dva para prav dobro ohranjenih čevljev v vrednosti 42 K Frakelj pa je čevlje prodal in izginil neznano kam. Tatvina. Dninarju Blažu Avšiču v Tomačevem je nekdo ukradel 192 K po noči dne 27. novembra, ko je spal v nekem hlevu, iz kovčega, ki je bil zraven. Med mlinska kolesa je zašel devetletni mlinarjev sinček Janez Kregar v Vrbovem pri Ilirski Bistrici. Šel je pretekli četrtek zvečer z materjo v mlin, tam pa se je preveč približal kolesom, eno kolo ga je zgrabilo in stisnilo. Fant je bil na mestu mrtev. Sovražna hlapca. Hlapca Ludovik Govekar in Janez Fojkar iz Sore se že dolgo sovražita. Ko sta se zadnjič po noči na cesti srečala je nastal med njima najprej prepir potem pa še pretep. Govekar je celo potegnil nož in prizadejal svojemu nasprotniku več ran na levi roki. Nezgode. Petletni sinček okrajnega stražmojstra Radigoj Kmet iz Ljubljane se je te dni po nesreči zabodel v levo oko. Enaka nezgoda je zadela štiriletnega kajžarjevega sinčka Jerneja Eržena v Ostrem vrhu pri Kranju; zabodel se je z nožem v desno oko. Oba sta težko ranjena. — Delavko Frančiško Prestenjakovo v v Ljubljani je cirkularna žaga nevarno poškodovala na desni roki. Z utežom ranjen. Te dni je nastal med dvema pomočnikoma v neki pekariji mal prepirček, ki pa je bil takoj poravnan. Zvečer pa se je prepir spet razvnel, in v prepiru je eden od pomočnikov pograbil kilogramski utež in mu ga vrgel v glavo ter ga na desni strani čela nevarno poškodoval. Storilca so aretirali. Z Miklavževega sejma. V nedeljo si je kupil nek učenec na Miklavževem sejmu leseno pištolo, ki prav močno poka. Stražnik ga je opozoril, da ni dovoljeno na javnem prostoru streljati, toda fant je postal grob Stražnik ga je zato odpeljal na centralno stražnico. Tovariši fantovi pa so začeli žvižgati in vpiti in so zasledovali stražnika do rotovža. Iz vode so potegnili včeraj popoldne pred Fajmoštiovo gostilno na Sv. Petra nasipu lastnika brusarnice Petra Kraighera, ki so ga pogrešali že od 26. preteklega meseca. Že večkrat se je pokojnik izrazil, da pojde v vodo. Vendar je pa tudi mogoče, da se je izvršil zločin. Jasnost v celo stvar bo prinesla sodna preiskava. Čedni starši. Na Opekarski cesti stanuje zidarski pomočnik, ki je zadnjič svojo ženo z zajemalko tako udaril, da je morala bolnišnico. Policija je dognala, da se čedni par, ki ima štiri otroke v starosti od 4 do 10 let, vsak dan napije žganja. Prepir je nastal zadnjič zato, ker je sin prosil za 6 vin za šolske stvari, mati mu je pa dala 20 vinarjev. Slaboumnež. Zadnjič je prišel neki mož v trgovino s čevlji na Starem trgu in je tam zahteval par čevljev, ki jih je takoj obul. Nato pa je zapustil, ne da bi poravnal račun, trgovino in odšel proti Mestnem trgu Moža je kmalu policaj aretiral, na rotovžu pa se je mož delal, kakor bi bil gluhonem. Zdravnik je nazadnje kon-štatiral, da je slaboumen. Poslali so ga v domačo občino na Dolenjsko. Družba sv.' Cirila In Metoda ima v zalogi precejšnje število razglednic kakor: Polakovih, Vodnikovih, Jenkovih, Nabergojevih in drugih Božičnih ni sicer več, vendar bi se lahko tudi te razglednice uporabljale ob priliki božičnih praznikov m novega leta. Tako postopajo tudi Čehi. Tudi narodni kolek počiva preveč v predalih v družbini pisarni. Želeti je, da se prične nova akciia v prid razpečavanja narodnega koleka — Več živahnosti in zanimanja za Družbo! Družba sv. Cirila In Metoda v Ljubljani je imela meseca novembra 1911. sledeči promet in sicer. Prejemki. A. Redni dohodki. 1. Prispevki iz nabilnikov K 639 29. 2 prispevki podružnic: Kranjsko K 1.254-56 Štajersko K 660 89, Koroško K 20, Primorsko K 41910. Skupaj K 2 345 55. 3. Razni prispevki K 2 773 60 Skupaj B. Izredni dohodki. 4. Prispevki za obrambni sklad K 1.212 33. C) Iz družbene glavnice se je dvignilo K 557-26. Skupaj K 7.528 03. Izdatki. A. Redni izdatki. 1. Plače, remu-neracije učit. osobju, itd. K 16 379‘93. B. Izredni izdat ki. 2. Naložitev na glavnico ozir. obramb, sklad K 1.222 33, 3. za razne stavbe K 557 26. Skupaj K 18 15952. Torej primanjkljaja K 10 631 49. Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski K 200000. Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca novembra 1911. vložilo je 1477 strank 1,455 420 K 58 vin., 1443 strank pa dvignilo 1,358765 K 69 v. Stanje vlog koncem meseca novembra 1911. 41,519 636 K 13 vin. Stanje vložnih knjižic 28.900. »Ideal*. Popoldanski spored za danes in jutri, četrtek: »Zoološki vrt v Londonu*. Prekrasen naravni posnetek. —■ »Spomini na sv. Heleno ali Napoleonovo ujetništvo.* Seuzacijska slika. — »Luka se ženi z Rozalijo.* Jako' komično. — Večerni spored oD 7., 8. in 9. uri: »4 hudiči*. Obširna artistovska drama s predigro in 2 dejanji in senzacijonalnim smrtnim skokom. Biser vseh učinkovitosti. Slika se kaže vštevši petek. Književnost in umetnost. Slovensko deželno gledališče. Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri v sredo se poje za nepar-abonente Heubergerjeva opereta »Ples v operi*. — V četrtek se na mnogo-stransko zahtevanje igra drugič Tho-mova velezabavna komedija »Morala* (za par-abonente) ki je pri svoji premijeri izredno ugajala. — V petek popoldne ob 3. se poje pri zelo znižani vstopnini Smetanova opera »Prodana nevesta" (za lože par); — zvečer ob polu 8. uri se igra v proslavo 25 letnice delovanja igralke g. Avguste Danilove (za lože nepar) drama »Fedora*. — V soboto opereta »Ples v operi* (za par abonente) — V nedeljo popoldne opereta »Cigan baron*. V nedeljo zvečer prvič Je-lenčeva izvirna ljudska igra »Vaška romantka*. — V torek nato Lehžr-jeva opereta »Grof Luksemburški*. — V b žičnih praznikih se ponovita operi »Rigoletto* Jin »Prodana nevesta" za goste z dežele; obenem se poje opera »Carmen*. Dramsko osob-je pripravi Shakespearjevo vesehoigro »Vesele ženske |wlndsorske* in Christmasa Waterja božična igra „M1-Ijonarček". Specijalist v vlomih. V tajništvu vseučilišča v Innsbrucku na Tirolskem je bil izvršen pred kratkim zelo premeten vlom. Vlomilec je odprl vrata s ponarejenim ključem in nato vlomil v vse omare in miz-nice. Vseučiliški vratar je zaslišal nekak šum in se takoj podal na lice mesta. Zasačeni vlomilec je zgrabil za samokres in grozil ž njim vratarju Toda vratar se ni dal prestrašiti, ampak je v trenotku skočil na vlomilca, ga vrgel na tla, mu vzel samokres in ga nato izročil policiji. Vlomilec je odklonil vsako izpoved. Vendar se je policiji — po dolgem trudu in poizvedovanju posrečilo dobiti podatke o njegovi identiteti. Vlomilec je zloglasni Kaizlfer iz inesta £Nyrany na Češkem. Hebska policija je aretirala njegovega tovariša, ki je izjavil, da se je hotel Kaisler preskrbeti z veliko denarno svoto in nato pobegniti v Švico. Kaiz-ler ima še na vesti tri vlome v Hebu. V Budjejevicah je pokradel tudi več draguljev. Zasledujejo ga tudi bavarska sodišča. Kaizler je bil prvotno komorni sluga pokoj, praškega nadškofa Schčnborna in specijalist v cerkvenih in župniških vlomih. Star je šele 31 ltt in je bil radi vlomov že 20 krat predkaznovan. Dvakratni umor iz ljubosumnosti. V Parizu je neka mlada dama v nedeljo tekom par ur izvršila dva umora. Najprej je umorila svojega soproga, par ur kasneje pa še svojo teto. Zločin, kt je bil izvršen z veliko hladnokrvnostjo in bil posledica ljubosumnosti, je vzbudil po vsem Parizu splošno pozornost. Morilka se je ravno pred enim mesecem poročila z orožnikom Pascalom. Pascai je bil celih 12 let njen zvesti ljubimec. Toda vsled raznih intrig sta se zaljubljenca mogla poročiti šele pred enim mesecem. Toda že par dni po poroki je prišlo med obema do hudih ljubosumnih prizorov.'Žena je obdolžila popolnoma po nedolžnem svojega moža, da ima ljubavno razmerje z njeno teto, že staro ženico. Mož se je sicer odločno branil in skušal odvrniti svojo ženo od te zmote, toda vse zastonj. V nedeljo popoldne je odšla gospa Pascal s svojo hčerko v neko restavracijo, kjer sta obe kosili. Nato je gospa kupila samokres in odšla domov. Svojo hčerko je ostavila pri hišnt oskrbnici, sama pa se podala v sobo, kjer je mož spal. Ko vidi, da spi moz popolnoma brezskrbno, zgrabi za samo* kres in ustreli trikrat nanj, Mož je bil na mestu mrtev. Nato se je morilka odpeljala z vozom k svoji teti, na ka-tero je štirikrat ustrelila. Prvi trije streli so zgrešili svoj namen, šele četrta kroglja je prizadejala nesrečni žrtvi smrtonosno poškodbo. Ko je gospa Pascal dokončala svoje delo, je takoj odšla na policijo, kjer se je sama javila in priznala svoj zločin. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Odsek za državne uslužbence. Dunaj, 5 decembra. V današnji seji odseka za državne uslužbence so doživeli slovenski klerikalci občutno blamažo. Vrstovšek je namreč stavil predlog, naj izstopijo iz odseka Člani uradniki. Predsednik baron Elvert je izjavil, da ta predlog sploh ne spada na sejo in ga tudi ne bo dal na g'asC!f vanje. Vrstovškov predlog je vzbudil na Dunaju med uradniki velikansko ogorčenje. Proračunski odsek. Dunaj, 5 decembra Danesi je bila zaključena debata v proračunj-Ke odseku. Splošno pozornost je vztni dr. Kramafev govor, ki je nastopi proti učiteljskim zahtevam in to zgolj radi tega, ker so nemški nacijonalci stavili predlog le zato, da bi nemški učitelji na Češkem odstopili od svoje dosedanje opozicije proti nemškim po-slancem na Češkem. Prof Masaryk je govoril proti provizoriju. Poslanec Le-wicki je odločno nastopil za zboljšanje učiteljskih plač. Nato so se pr'če glasovanja. Šušteršičev predlog, nai® dovoli vladi provizorij le do 30. aprila p. 1. je bil odklonjen. Vladini predlogi« naj se finančnega ministra pooblas za sprejetje posojila v svrho Povr? dolgov v znesku 25,400 000 kron, da j dovoli za železnice 130000 ^roninz telefonske zveze 20 milijonov kron, bili sprejeti. Sprejet je bil tudi dr.K roščev dodatni predlog, d« se naJ trimilijonsko pos°i''— Naročajte novi jubilejni cenik s koledarjem z znižanimi cenami, ki se pošilja zastonj po pošti in bo izšel za Božič. \ Najbogatejša izbira pri občeznani domači solidni trgovini po najnižjih cenah. Zlate, srebrne, nikel in jeklene ure ter verižice. Največja izbira briljantov, uhanov, prstanov itd. Za kina-srebro na zahtevo posebni cenik. FR. ČUDEN, urar in trgovec v Ljubljani, samo nasproti Frančiškanskega samostana. Za najfinejše šivalne stroje na zahtevo posebni cenik. — Novi jubilejni cenik s koledarjem bo izšel za Božič in se pošilja tudi po pošti zastonj. mmmmm Dobro Izurjen In še neoženjen Najboljše odgovori „Slovencu" vsak nas prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika! Šelenburgova ulica St. 7, nasproti glavne pošte. Na razpolago vedno gorka in mrzla jedila, sveže morske ribe, vsak petek Brodetto* s polento, polenovka itd. Ravno došlo vino „Brioni". Slavnemu občinstvu se najvljudneje priporoča P 656 Ljudevit Haidinger. se sprejme v stalno službo pri trgovcu Mateju Grudnu v Vinici pri Sodražici- Varčne gospodinje! Najcenejša božična prodaja. 6 kosov finih platnenih rjuh brez šiva 150/200 cm velike K 15-— 150/220 „ „ „ 18-— 30 m finih ostankov „ 18'— Vsakovrstni vzorci najboljšega platna za domačo uporabo in nevestne opreme gratis in franko. & Minka Horvat “ ====== modistinja, ========= priporoča svojo veliko zalogo damskih klobukov, športnih kap in vseh mo- distovskih potrebščin. Popravila točno in najceneje. Zimsko perilo Dobruška 305, Češko, za gospode, dame in otroke, bluze, spodnja krila, hišne halje, nočne čevlje, vse v največji izbiri in najboljši kakovosti v modni in športni trgovini P. Magdič Ljubljana, nasproti glavne pošte 2000 komadov modernih dolgih raglanov z izbitimi modernimi barvanimi ovratniki in reverji, ki veljajo drugače 30—40 K za reklamno ceno brez konkurence od K 10-— naprej. —■ : Od najnižje do najfinejše izvršitve. - »IHKiKili! Trgovec ali obrtnik mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik, ki noče biti skrit samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele, bo inseriral v ,Jutru‘ ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem. Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIC Ljubljana, Mestni trg 5 »S L A V I J A“ vzajemno zavarovalna banka v Pragi « - Reserve In fondi K 54,000.000. Izplafiane odškodnine ta kapitalije K 109,8(6.860*51. Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica nate države i vrokeii slovansko-naroteo pravo. 111 1 11 """"". Tm pojasnila daj«: in Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici it 11 "" 1 111 Pisarn« so ▼ lastni baninf MM. — Najprimernejša igra za manjše odre je enodejanka Češko spisal V. Štech, prevel V. M. Zalar. (Repertoarna igra češkega .Nar. divadla" v Pragi* Pet moških, dve£ženskigvlogi. Cena 60 vinarjev. Dobiva se v knjigarnah in pri založniku V. M. Zalarju v Ljubljani. Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št 8 Preostale izvode romana ZENA . glavnica 8,000.000. Ljubljanska Rez. fond nad K 800.000. banka v Ljubljani. ki je vzbujal toliko zanimanja, ko je izhajal v ,Jutru", prodaja uprav- Stritarjeva ulica. štev. 2, (lastna, hite) ništvo ,Jutra* mesto po prvotni ceni (1 K) po 60 vin. izvod. Zunanji naročniki naj polijejo znesek v naprej in pridenejo 10 v za znamko. Na naročila brez denarja se ne ozira. Fromese kreditnih srečk & K 26 —. Prom esc srečk za uravnavo Donave a K 16' Fromese ljubljanskih srečk a K 10 — Fromese zemljiških srečk H. em. k K 6*— Promess za “bližnja žrebanja: Srebanje dne 2. januaija 1912 žrebanje dne 2. januarja 1912 L ebanje dne 2. januarja 1912 Bbanje Glavni dobitek K 300.000’—. »lavni dobitek K 120.000’—. Glavni dobitek K 50.000’—. Glavni dobitek K 100.000*—. dne B.januaija 1912 Yse 4 promese skupaj K 56’—. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu ln Gorici. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih