6SUK®
SSUfce)
Izhaja
10., 20. in zadnjega dnš vsacega meseca.
-^X3-
Naročnina
stane I gld. na leto.
--€>$—
Posamne številke po 5 kr.
Krščanski delavci, združite se!
Naročnino in dopise
pošiljajte uredništvu
» Glasnik«
Cesta ▼ Mestni Log 4
Oglasila
delavcev, ki nimajo dela, ali delodajalcev, ki iščejo delavcev, se vspre-jemajo zastonj!
Štev. 29.
V Ljubljani, 20. oktobra 1899.
Letnik V.
Revolucija ali preosnova?
Sccijalna demokracija je na Nemškem imela v Hanovru profili teden svoj letni shod. Pri tej priliki je butilo z \so silo na dan nasprotje med socijalifikimi veljaki, o katerem smo že pisali v svojem listu. Bebel je imel to pot Se večino na svoji strani. S praznimi besedami, čefi, da bi bilo vse njegovo mnogoletno delovanje zastonj, če bi zmagala B e r n S t a j n o v a misel, je mahal krog sebe. V svojem govoru je priznaval, da je socijalna demokracija hčerka liberalizma in materijaiizma, da nima nobene nravne podlage, da ne pričakuje v kratkem izpremembe kapitalskega reda in da je mogoča velika izpre-membatudi brezsiloviterevolucije — Za to smo mu hvaležni. Že v tem je priznal za nas veliko važnih resnic.
Tudi mi smo vedno trdili, da je socijalna demokracija popolnoma brezverska, ki taji razloček med dufio in telesom in Boga samega in trdi, da je svet sam iz sebe nastal. Ravno tako smo vedno dejali, da ne priznava nobenih nravnih načel, da ne govori o pravičnosti delavskih zahtev, namreč da hoče samo na temelju sovrafitva delavskega stanu proti vsem drugim stanovom zbrati delavce in ž njimi podreti ves sedanji pravni, nravni in družbini red.
Čeravno je Bebel sedaj zmagal, nas vendar prepričuje imenovani hanoverski shod, da
socijalna demokracija očitno zapufiča svoje sanjarije in da se vedno bolj bliža namenom, ki jih mora imeti delavska stranka. Tako n, pr. z veseljem beležimo, da je eden izmed glavnih voditeljev nemških ,sodrugov‘, državni poslanec A u e r naravnost rekel, da ne razume Marksa in Eogelsa. Ravno ta mož se je pri shodu nojrčeval iz Bebela in iz Eagelsa, čefi, da sta svoj čas prerokovala, da bo lata 1889. padel kapitalizem; kasneje sta pa imenovala I. 1898. Ti leti sta minuli, socijalna prekucije pa vendar ni bilo.
Ravno tako nas veseli, da je hanoverski strankarski shod sklenil resolucijo, naj delavci brez razlike narodnosti in vere agitujejo, da se v državnem zboru izpodbije nameravani zakon, ki bi omejeval svobodo združevanja. Brez ovinkov pozivlje ta resolucija vBe stranke, ki fie ne stoje popolnoma v obrambi kapitalizma, naj pomagajo delavcem.
Kaj se to pravi ? Nemfiki socijalni demo-kratje čutijo, da je treba včasih pustiti neumno brezverstvo in da si je v korist delavstvu treba poiskati časih zaveznikov. Letos so pod vodstvom ,sodrugal Folmara (Vollmara) socijalni demokratje v Monakovem sklenili zvezo pri občinskih volitvah s katoliško stranko proti liberalcem. Zmagali so. Judovski ,sodrugi‘ so pognali vsied tega velik hrup. Ia vendar je sedaj shod potrdil, da je tako postopanje pravo. Poziv, naj pomagajo druge stranke socijalnim demokratom proti vladi, se obrača naravnost do katoliških državnozborskih poalancev, ker samo ti bodo branili pravico.
Nafii sociji so še daleč do tega. Dozdaj se fie vedno tako obnafiajo, kot bi se bili s pametjo skregali. Mi smo že velikokrat rekli, da v delavsko korist radi podamo roke vsakemu, kedor nam hoče pomagati, da ložje dosežemo svoje namene. Socijalni demokratje ne morejo imeti druzega pomena, nego da so radikalna delavska stranka, če niso to, nimajo nobenega pomena. I n pri nas niso! Samo sovraštvo do vere jih vodi in prav brez vsake potrebe cepijo tudi v delavskih uprafianjih delavce v dva tabora. K< ščanski socijalci smo pripravljeni v tem oziru pomagati, da se zboljfiajo razmere delavskemu stanu. Socijalni demokratje pa nočejo tega priznavati, nočejo tega videti, marveč se z vso besnostjo zaganjajo proti nam z lažjo in obrekovanjem samo zato, ker nočejo izdati svoje vere. Stekli so!
Nafia dolžnost je z vsemi silami poduče-vati ljudstvo, da je upanje silovite prekucije neumno in da je najbolj bedasto delavcu pričakovati, da se sam po sebi sesede kapitalizem. Pametno moramo ob vsakem času skufiati doseči, kar je mogoče in pripravljati, da bi se čim dalje več doseglo koristij za delavski stan. To je nafia naloga. Prepričani smo, da bo pamet srečala tudi socijališke reveže pri nas. Hujskarji in protiverski sleparji bodo tudi pri nas izgubili svoj vpliv. Čakanje revolucije je neumnost. Pamet in srce nam velevata, da se moramo brez upanja na silovito prekucijo v zaupanju na svojo dobro in pravičao stvar lotiti
LISTEK.
„Moje prepričanje mi je sveto!“
Slika iz Krajine. — Podgoričan.
(Dalje.)
»Neumnež I Dam ti stanovanje zastonj in blago po isti ceni kakor v zadrugi«.
Skarjevca obide jeza.
»Oče Mogočnjakovl S takimi rečmi me ne boste vjeii, jaz nisem Mesosnel, ki se Vam proda za kozarec vina. Jaz sem Skarjevecl Svojega prepričanja ne odložim, kakor se odloži kamižola; moje prepričanje mi je sveto! Prepričan sem, da je zadruga nam vsem koristna, in za njeoo čast se bodem potegoval vselej, naj Vem bode prav ali ne ! Za stanovanje si bom že prislužil, ako mi Bog zdravje dh«.
»Vidifi ga! Ti nisem pravila?*
Mogočnjaku je srditost gledala z očij, ker kaj tacega se mu že zdavnaj ni pripetilo. Boremu rokodelčiču ponuja svoje prijateljstvo, svojo zaščito in druge ugodnosti, a ta vse to
ponosno odbije. Ne, tako sramotno fie ni bil naletel.
»Prevzetne*!« zarohni Mogočnjak. »Usi naj te snedč! Moje prijateljstvo zametafi in se oklepaš zadrnge. Pa imej I Spravi se mi izpod moje strehe'! Kdor ni z menoj, ga ne maram. Naj te pa zadruga redi 1 V treh dneh se mi izkidaj iz moje hifie, če ne, te bodo moji hlapci.«
»Prav si naredil!« zaupije ona preširno. »Kdaj je bil že čas, to izvršiti?«
Škarjevec zardi v obraz, in jeza mu sili na dan. Komaj se premaga.
»Zgodi bo lahko, kar zapovedujete. Ne mislite pa, da bi za borno stanarino, kos kruha ali kozarec vina bila na prodaj moja vest in moje prepričanje, čeprav sem potreben. Reven sem, toda doslej tudi pofiten, in tak hočem ostati. Vsakemu labko naravnost pogledam v obraz. Svojih rok, svojega jezika in svojih mislij si ne dam vklepati s takimi vezmi, s kakorfinimi ste priklenili nase Me-80snela in mnogo drugih. Sramujejo naj se, sramujte se pa tudi Vi, ker se s takim
orožjem borite proti zadrugi in njenim zadružnikom. Pridla bo ura, ko se bo tudi to zarjavelo orožje polomilo. Kaj sem dolžan?«
»Vrzi ga ven! Ne poslufiaj ga!« zavrifiči ona.
»Nič I Tvojega beraškega denarja ne maram, in mojega pragu ne prestopi več I «
Škarjevec vstane razburjeni.
»A jaz ne maram Vaše pijače zastonj! Hvala za dosedanjo prijaznost I Z Bogom !« ter potoči po mizi desetico, da se zatrklja do Mogočnjaka, in gre.
Mogočnjakovka je jeze pihala. Ko je bil Škarjevec že zunaj, pograbi desetico na mizi in jo zaluča pri odprtih vratih za mojstrom.
Ta, ta, to ti je namčt! Ta rina hujskati! Pa ti nisi verjel vsega Mesosnelul Sedaj pa ti je sam naravnost povedal. Le zakaj ga nisi precej vzel v roke? Ld zakaj si mu prizanašal ? «
»Vrag jih vzemi! Kakšna prevzetnost, kakfina ošabnost I«
»Hej! Vragi so to,« pravi Brbrč. »Ljudi so nahujskali, da nikomur več ne zaupajo.
preosnova v družabne« oziru. Kdor trdi drugače, ni na praven potu. Te besede naj bi ei posebno zapomnili verni »sodrugi«, ki bo z odobravanjem vzeli na znanje poročilo Kristanovo, ki pa o tem ni zinil besede.
Bolniške podpore.
Dolžnosti delojemalcev.
Nimajo pa napram bolniškim blagajnam samo delodajalci svojih dolžnosti, marveč imajo jih tudi delojemalci in jih morajo izpolnovati. Bolniškim blagajnam je namen za slučaj bolezni svoje člane podpirati z bolniščino (Kran-kengeld), z brezplačno zdravniško pomočjo in z zdravili. Da se pa za to potrebni novci preskrbe, potreba je denarja. Brez denarja se v sedanjem času nič ne doseže. Zato je postava določila, da mora delojemalec tudi prispevati v bolniško blagajno. — In sicer določa zakon, da imajo vplačevati delojemalci dve tretjini in delodajalci jedno tretjino prispevka. Delodajalci imajo pravico doneske delojemalcev od plače svojih delavcev odtrgati tedaj, ko izplačujejo delavcu mezdo. Ako pa delodajalec ne odtrguje redoma blagajniških doneskov za časa, ko izplačuje plačo, sme to svojo pravico le v toliko izrabljati, če ni od dotičnega plačilnega dnč že več ko jeden mesec pretekel.
Navedimo vzgled! Franc Oiat dela pri mizarskem mojstru Jožetu Pelin že pol leta. Običajno Pelin izplačuje vsako saboto; pri tem pa Osatu ni običajnih prispevkov za bolniško blagajno odtrgal vseh šest mesecev. Neke sabote pa pravi Osatu: Ti, France, jaz sem plačal tekom šestih mesecev v bolniški blagajni skupno zate 4 gld. 68 kr.; ker moraš pa ti sam k bolniški blagajni dve tretjini prispevati, zatorej mi bodeš danes na-te spadajoči znesek 3 gld. 12 kr. plačal. Zaslužil si v tem tednu 6 gld., proč blagajniški donesek za šest mesecev, dobiš tedaj 2 gld. 88 kr. danes. A mojster ni naletel na pravega. Osat mu pravi, ne boš Jože, ti mi bodeš danes odtegnil samo 52 kr., ker mi nisi preje od-trgoval, mi tudi sedaj ne moreš za dalj časa nego samo za jeden mesec nazaj. Skregata se, a ker sta oba pametna, greets naravnost vprašat k nadzorovalnemu oblastvu in tam dh dotični gospod prav pomočniku (§ 36 odstavek 2 zakona).
Prej se je še kaj zaslužilo, kar imajo pa to zadrugo, je pa vse ven. Cene imajo take, da jih mi ne moremo plačevati, in pri tehtnici so zelo občutljivi. Jaz bom dal patent nazaj.«
>Mi pa ne, ne. Videli bomo, kdo bo užugal,« vpije ena. »O, kako bo še ta šivan-karček pohleven 1
»Težko je res«, pravi Mogočnjak. »Zaslužka ni več tscega, kot je bil. Ne vem, kako bo. Ljudje so silno svojeglavi, kar svoje tisče. Se tak-le, kot je ta Skarjevec, ki ne premore ničesar, bere mi levite, čakaj, predrznost beraška 1«
»Taki-le ljudje najbolj hujskajo. Jezike imajo dobre, pa časnike bero, potlej pa ljudem pridigujejo. Take bi morali zapreti,« govori Brbrč.
»Daj, stari, toži ga, tega Skarjevca 1 Pa naj bo zaprt. «
»O, ko bi se dalol Pol zadružnikov bi bil dal že zdavnaj zapreti, toda postava je postava. Ta je krivična, ker daje vsem enake pravice.«
Tako so si hladili jezo.
Za one člane, ki so podložni zavarovanji a si v denarjih ničesar še ne prislužijo, ti so v obče takozvani mladoletni delojemalci, vajenci v različnih obrtih, za take delojemalce plačevati mora prispevke delodajalec sam.
Po postavi se morajo prispevki plačati vsak mesec naprej, a splošno, da skoro vse večje okrajne bolniške blagajne so uredile tako. da se le-ti vplačujejo za naztg, to pa radi tega, da je olajšano vodstvo računov. Doneske je pa gospodar dolžan plačati tekom treh dni po dnevu, ko mu je bil račun vročen, v blagajni. Pri bolniških blagajnah na deželi se prispevki navadno vpošiljajo po pošti, in tu opozarjamo vse gospodarje, naj dobro shranjajo bodisi pobotnice, bodisi recepise. Od onih gospodarjev, kateri svojih doneskov pravočasno ne vplačajo, iztirjajo se ti potom politične eksekucije. Gospodarji, ako nočete, da bi k vam hodil rubit sodni sluga, odraj-tujte pravočasno svoje blagajni dolžne prispevke; ker s tem sebi prihranite jezo in ob-jednem obvarujete blagajno nepotrebnih pisarij. — V pojasnilo te zadeve evo zopet en vzgled I
Trgovec Franc Berna ni namenoma zglasil svojega hlapca, kateri je pri njem recimo štiri leta v službi. Blagajna je naznanila Berno v drugem letu po vstopu hlapca nadzorovalni oblasti zato, da bi ga ista prisilila, da zavaruje hlapca. V tem slučaji bilo je kot nadzorovalna oblast okrajno glavarstvo, ki je Berno obsodilo, da mora dotični blagajni plačati vse zaostale prispevke, Berni, jako bogatemu trgovcu, ni šlo v glavo, da mora imeti on, bogataš, svojega hlapca tudi zglašenega, in s8 je toliko časa pritoževal, da ga je zadnja instanca obsodila tako, kakor prva. Braniti se več ni mogel. Doneski so pa sedaj znesli skupno 30 gld., toda kapitalistična duša si misli: dve tretjini naj plača moj hlapec, jedno bom pa že sam plačal. A hlapec ni hotel plačati, šel je raje k drugemu gospodarji. Berna, star »fifikus«, ga je tožil. Opravil ni druzega, kakor da mu je moral hlapec za zadnji mesec povrniti 42 kr. in druzega nič.
S tem, mislimo, da smo delavcem pojasnili njih dolžnosti o plačevanji bolniških prispevkov, da to važno točko vsakdo lahko razume. V pr.hodnje preidemo k najvažnejši točki zakona: o pravicah delavcev za slučaj bolezni.
IV.
Skarjevec je razburjen zapustil Mogočnja-kovo gostilno. Vse je vrelo po njem. Vest mu je dejala, da je resnica in pravica na njegovi strani, a v resnici je bil ravno zaradi tega vržen na cesto z ženo in otrokom v začetku zime. Potegnil se je za čast zadruge ter je oholega kmečkega oblastneža po pravici zavrnil in odklonil njegovo prijateljstvo, ki mu je je ponujal zato, da se izneveri zadrugi in svojemu prepričanju in da bi celo še hvalil njega, ki ni hvale vreden.
Zato je vržen na cesto 1 Žalosten in jezen je bil zaradi tega.
Iu ko je pomislil, kako se Mesosnelu godi, ki dobro živi samo radi tega, da Mogočnjaka hvali ter se zanj pretepa, mu pošte prenaša in med sosedi zdražbe dela, stisnil je pesti in pobil bi ga bil morda, ako bi mu bil prišel takrat naproti.
»Kaj bo dejala ona? To bo pa tarnala,« dejal je Skarjevec sam pri sebi.
In namesto naravnost domov, zavije v zadrugo, da bi še malo pomislil, kaj bi naredil.
Naša organizacija.
Delavsko gledališče v Ljubljani. Opozarjamo na nedeljske predstave »Slovenske krsč. soc. zveze« v »Katoliškem Domu«. Vse tri igre: »Pravica se je izkazala«, »Vedeie-valka« in »Morilci v Kravji dolini« so izborno naučene. Sedeži se prodajajo v prodajalnici pri Brusu (Stefetu) pred Škofijo. Blagajna se otvori ob 6 uri, začetek ob polu 7 uri zvečer.
Erščansko-socijalna organizacija pri Devioi Mariji v Polju. Vabilo k občnemu zboru kat. slov. del. podp. društva D. M. Polje v nedeljo ob polu 4 uri popoldan dne 29. okt. t. 1. v Slapah v društvenem domu. 1. Pozdrav predsednika, 2 Poročilo tajnika, 8. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora, 5. Slučajnosti. Želeti je obilne udeležbe, ker se bodo pravila nekoliko prenovila.	Odbor.
Pismo iz Goriške.
Cenjeni urednik mi bode pač dovolil, da spregovorim par besedij o tukajšnem kršč. socijalnem gibanju, ki zavzema čimdalje večje dimenzije, četudi ni o njem pred dobrimi dvemi leti nikdo niti sanjal. Deželica goriška je v zadnjem času pozorišče političnih bojev in zmešnarij in toliko zanimiveje je ravno vsied tega vedeti, kako se vrši in napreduje preko tega naše kršč. socijalno gibanje, ki bo zaseglo v kratkem vso deželo goriško in katero že danes imenuje »Soča« ediDo orga-zovano gibanje na Goriškem, ki bode moralo imponirati v kratkem tudi — tujcem Lahom. Ognjišče temu gibanju je »katol. delavsko društvo« v Gorici. V kratki dobi svojega obstoja razdalo je med vboge in revne slovenske delavce, oni sloj našega ljudstva na Goriškem, za koji se niso zmenili do zadnjega časa naši vodilni krogi prav nič, četudi tvori ravno ta sloj poleg kmetov na deželi jedro našega ljudstva, iz kojega se po brezvestni brižnosti naših narodnih nasprotnikov rekrutirajo — lahonske poturice, razdalo pravim do 2000 kron. Tudi je dajalo brezobrestna posojila svojim članom, priredilo že mnogo shodov, sprožilo misel o obrtnih sodiščih, obudilo krojaško zadrugo, ki je strah Lahonov, ker čutijo, da se jim s tem zadaja v Gorici smrten udarec, nadalje je ustanovilo »vzajemno podporno društvo« za zavarovanje živine za politično občino Gorico. — Sploh je delavsko društvo, ki skrbi s svojo čitalnico
Videl je tam, kako se shajajo zadružniki donašajoč na prodaj blago in kupujoč potrebščine. Videl je, kako jih nekako vse objema duh složuosti, ljubezni in zaupanja; in to ga je naudušilo. Tolažila ga je zavest, da je stvar, za katero se poteguje, vredna in potrebna podpore vsacega poštenega človeka, ki misli, dela in živi kot kristijan. In kar nič mu ni bilo žal, da se je sprl z MogoČ-njakom, in da bo moral trpeti zaradi tega. V duhu je videl prihajati dobo, ko bode zadružno življenje slavilo zmago in bodo take nasilnosti nemogoče.
To ga je okrepilo in mu dalo moč, da je premagal razburjenost in jezo ter pregnal otožnost, ki bi ga bila rada objela s svojimi svinčenimi rokami.
Zadružni upravitelj je ostrmel, ko mu je Skarjevec pripovedoval, kaj se mu je pripetilo.
»Hu I Ta Mogočnjak ! Krvoses brezsrčni! Ni še dovolj sit, novih žrtev hoče imeti, da se bo o njihovem trpljenju smijala njegova duša in se pasla ob njih njegova poklenska samopašnost.«	(Dalje sledi.)
in poučnimi shodi tudi za dulevno naobrazbo nižjih krogov, edino najbolj živahno goriško družtvo. V svoji službi imajo dvoje listov, »Primorski list« in »Delavski prijatelj«, ki stojita na odločno krSč. demokratičnem temelju. Srečna je bila misel ustanoviti pri nas kršč. socijalno stranko s središčem Gorica, prvič že za to, ker so naSi delavci in sploh niže ljudstvo ravno tu najbolj izpostavljeni nevarnosti raznarodovanja, pa tudi zato ker krSč. soc. organizacija s svojim gospodarskim programom in zadružno idejo lahko spodmakne polagoma tla Lahom v oni Gorici, ki kot umetno s pomočjo istih Slovencev za laško središče veljajoče mesto daje nasprotnikom politično in gospodarsko prevlado. Kakor hitro Lahi v gospodarskem oziru zgube Gorico, je padla njih premoč in gospodarji v deželi so — Slovenci. To pa se zgodi takoj, kadar se bo naše ljudstvo začelo dosledno držati gesla »svoji k svojim«. — Da je to res v rokah Slovencev, nam dokazuje že današnja Gorica. Pred štirimi leti bilo je v Gorici dosti drugače kot danes. Redek je bil slovenski napis nad slovenskimi tvrdkami, še redkeje slovenske tvrdke same. Slovenci niso imeli nobene posebno dobre vrejene šole, zlasti pa ni bilo solidne čisto slovenske ma-nufukturne trgovine. Danes je Gorica v tem oziru mnogo na boljšem. Imamo »trgovsko in obrtno zadrugo«, »Šolski dom«, ki dela čast požrtvovalni pridnosti goriških Slovencev, muogo razaostrokih trgovin s slovenskimi napisi, krojaško zadrugo, ki vsled poštenega blaga in poštenih cen vrlo napreduje itd. — Kršč. socijalna struja, ki se širi po Goriškem, pa nas navdaja z upanjem, da bo naša dobra slovenska Btvar v tem smislu tudi v prihodnje napredovala.
Edina zasluga, da se je započelo to gibanje, pa gre naši rodoljubni duhovščini. Inteligenca pa tudi pri nas gleda — enako kakor na Kranjskem — na kršč. soc. gibanje nekam nezaupno od daleč. Vendar pa moram konstatirati, da se ne vede napram nam tako apatično, razun malih izjem, kakor pri Vas. Toda je upanja, da v kratkem tudi nekteri lajiki iz boljših krogov vstopijo v noše vrste v prid dobri stvari. — V političnem oziru se je pri nas v zadnjem času pojavil — hvala Bogu razdor. Hvala Bogu, pravim še enkrat 1 Kajti tako je nujno moralo priti, priti smo morali do jasnosti. Ia danes imamo tudi na Goriškem dve stranki v početku, kakor jih je prerokoval že pred leti duhoviti nositelj katoliške misli na Slovenskem, prezaslužni mon-signor doktor Mahnič, sedanji vladika Krški. In prav takratni najhujši nasprotniki sedanjega vladike so danes zanesli prepir v dozdaj složne goriške Slovence in prav ti brezvestni ljudje so danes nositelji takozvanih naprednih načel recte liberalnih. Razume se, da so zajedno tudi strastni nasprotniki zadružne misli. Toda ogromna večina naroda stoji Se vedno pod zastavo dičaega dr. Antona Gregorčiča, ki deluje na podlagi pastirskega lista avstrijskih škofov, ki so ga pred leti izdali. Slovo pa je dalo sebičnim koristolovcem, ki se zbirajo pod slaboglasno tvrdko Gabršček-Tumovo. Vendar pa nas čaka še boj, hud boj s to sebično kliko, ki bo vporabljala vsa dovoljena in nedovoljena sredstva, da nam škodi in ovira delovanje. Ves svoj žolč izlivajo ti ljudje v svoje glasilo »Sočo«, ki bo kmalu postala vredna posestrima ljubljanskega »Slov. Naroda«, trobila kranjskih renegatov, alb Hribar, Tavčar itd. — Društvo »Sloga« na drugi strani pa brez ozira na to prireja shode in pridno organizuje ljudstvo zlasti na
deželi. Pred kratkim se je vršil shod v Tomaju ob mnogoštevilni vdeležbi, kjer se je ustanovila kmečka zadruga. Pristopilo je takoj čez 40 članov. — Enake zadruge se snujejo tudi drugod. — Z veseljem zasledujemo tudi napredovanje kranjskih kršč. socijnlcev. Zlasti srečna je misel, da se prirejajo javna predavanja za delavsko ljudstvo, dalje da se prirejajo poljudne in poučne igre. Splošno radostno smo pa pozdravili od vrlega »Slov. Lista« sproženo idejo o slovenski zavarovalnici v Ljubljani. Ako že ne morejo prodreti v deželnem zboru katoliško narodni poslanci vslnd famozne nemško-slovenske zveze s svojo predlogo o deželni zavarovalnici, dobro, vzame naj gospodarska zveza v Ljubljani stvar v roke. Bomo videli, ako na obmolknejo nesramni jeziki raznih Malovrhov, Tavčarjev in Hribarjev, ki se rede o žuljevih groših dobrega našega ljudstva, zato pa je te »sluge liberalne misli« izdajajo našim narodnim nasprotnikom in ostudno mrcvarijo v svojem požidovljenem glasilu rodoljubno slovensko duhovščino, brez koje bi naš narod zlasti na periferiji že zdavno bil podlaga tujčevi peti, kadar se postavimo njim po robu in jih plačamo s tem, da obrnemo hrbet banki »Sla-viji«, koje zastopnik se je že toliko preobjedel slovenskega kruha, da se upa napadati in javno grditi krščanstvo, ki je najdragoce-nejši zaklad našega slovenskega ljudstva in si vstvarimo lastno svojo »Slavijo«. Za to idejo so se brez agitacije navdušili pri nas na Goriškem takoj vsi duhovniški krogi. To bo zaslužen in umesten udarec tem nesramnim grditeljem — krščanstva. — Gospodarski zvezi pa kličemo: na delo za slovensko zavarovalnico, na dan z ustanovnim Bhodom.
Take nesramne agente, ki v svoji oholosti in kruha-pijanosti grde vse, kar je dobrega in ljudBtvu koristnega, je treba gmotno uničiti, ker sicer jim dajemo le potuho, jim daljšamo njih politično življenje celemu slovenskemu narodu — v kvar in pohujšanje. V Ljubljani napreduje zopet socijalna demo-
v
kracija. Čudno! Ko je pred leti znani nadarjeni voditelj južnoslovanskih socijaliatov g. Et-bin Kristan prodajal svoj Bocijalističen evangelij in organizoval s pemočjo dunajskega vodstva socijalistično stranko, je bila nevarnost velika, da se demokratično naziranje res razširi med našim sicer za take nazore ne tako hitro vsprejemljivim ljudstvom. Takrat je Kristanu zastavil pot agilni dr. Krek in v kratkem po tistih spominavrednih volitvah v peto kurijo, iz katerih je izišel kršč. sosija-lizem tako zmagonosno, pobrati je moral isti Kristan šila in kopita in jo odpihal v Trst nadaljevat svoj »gšeft«. V Ljubljani ja bila socijalna demokracija vržena ob tla. Zgubila je ves svoj pomen. V zadnjem času pa se zopet večkrat vidi stopicati »proletarca« Kristana, feljtonista »Siov. Naroda«, dopisnika ozir. kritika v »Slovenki«, kateri čestitamo, da je jedno izmed glasil, ki se priporočajo v »Rudečem Praporju«, stopicati pravim po ljubljanskem tlaku. Baje se je bil že zopet ta socijalistični učenjakar naselil v Ljubljani. Ljudje govorč, da ima zveze s poštenjako-vičem Malovrhovim, in še marsikaj druzega. No nam se tudi ne zdi neverjetno, da bi se ne cimila nova taktika v narodnjaških krogih, ki meri na to, paralizovati nastopanje kršč. socijalistov s socijalno demokracijo. Kdor se je znal iz absolutnega narodnjaka kar čez noč preleviti v nadutega nemškutarja, ta je tudi za to do cela zmožen. Da, da kdor nima za podlago svojemu delovanju vere, mora nujno tako daleč zabresti, kakor vidimo na-
rodnjake na Kranjskem. Le tako dalje! čim hitreje hodite to pot, tem preje padete v grob ki ste si ga izkopali sami. Da bi cvetela dalje troperesna Hribar-Zvegel-Kristan-ova deteljica!
Goriški krščanski socialist.
Drobtine.
Socljalni demokratje v »Mestnem Domu«.
V ponedeljek zvečer je bil zopet socialnodemokratski shod v »Mestnem Domu«. Došlo je manj poslušalcev, nego zadnjič. Nove dvorane so se ljudje že nagledali. Govoril je Kristan. Ploskali so mu, kadar je povedal kak debel »šlager«. Pokrtačil je tudi župana, ker je izključil „Slovenčevega" poročevalca, in se jezil, da internacijonali ne privoščimo prostorov »Mestnega Doma«. Našega mnenja ni ovrgel. Župan bode storil slovenstvu Ljubljane jako slabo uslugo, ako bode prepuščal dvorano socijalnim demokratom; po-mogel bode k večjemu le, da se nekateri ljudje še bolj posurove. Kristan je zelo zabavljal vzajemnosti slovenskih poslancev v državnem zboru in »Gesinungstiichtigkeit« slovenske liberalne poslanske trojice, da je v »Krščansko (!) slovanski narodni zvezi«. Bilo bi baje bolje za nas, da niti te vzajemnosti ni in da se tudi na Dunaju kaže odločen razpor med slovanskimi in slovenskimi poslanci. Da, to privoščijo Slovanom. Židje in ž njimi združeni — socijalni demokratje. Takoj na to je Kristan govoril za jezikovni zakon. Lep jezikoven zakon — brez sloge slovanskih poslancev in po razbiti desnici. Socijalni demokratje bodo menda tudi v sedanjem zasedanju uprizarjali obstrukcijo in če z levičarji dosežejo namen, potem bodo menda ž njimi skupaj skrpali jezikoven zakon za nas. Bog nas obvaruj takih »prijateljev«. Proti nemški »Gemeinbiirgschaft« ni zinil Kristan besedice ! Oglasil se je k besedi g. Evgen Lampe. Svobodni socijalni demokratje so ga že prej ves čas psovali, surove opazke pa so letele nanj, ko je pričel govoriti in dokazoval, da stranka, ki hoče izvršiti, kar govori, mora imeti določen program. Izjavil je, da smo tudi kršč. soc. za splošno, direktno in tajno volilno pravico, proti sladkornemu davku, proti barantanju. Ko je dejal, da človek obstoji poleg telesnih tudi iz duševnih sil, začuli so se burni — pfui! klici. Gosp. Lampe je omenil »delavcev« v socijalni demokraciji k la milijonar Singer in Bernsteinove struje — tedaj pa mu je Železnikar vzel besedo. Že prej ga je neprenehoma ustavljal in je gosp. Kristan moral posredovati. Železnikar je dejal, da se mora samo »gospodarsko govoriti«. Soc. dem. so odobravali to »svobodo besede«. Svobodo hočejo zase, za druge ne. Radi tega se je razjezil celo Kristan in je dejal, da je tako postopanje b i r i š k o. Socijalni demokratje so Kristana po tej pridigi grozno grdo gledali. Mrmrali so: »Mašo naj bi šel brat!« »Ali je tukaj »Katoliški Dom« ! Značilno je, da so socijalni dem., ko se je takoj po vstopu v dvorano vsedel, vzeli stol. češ, da je »Mestni Dom« za socijalne demokrate »ker tukaj smemo samo mi sedeti!« Naposled se je vsprejela resolucija, ki zahteva zadoščenja za naredbe izdane po § 14. Resolucija zahteva, da se Thunovo mini-sterstvo obtoži. Potem so se razšli, na stop-njicah pa so grozno upili na nekoga, ki jim je dejal, da kadar ploskajo splošni direktni in tajni volilni pravici, naj jo zahtevajo tudi v svoje strankarsko vodstvo.
Zagorje ob Savi. Dne 9. oktobra smo prejeli od tusajšnjega rudniškega vodstva volilne liste z« novi občni zbor bratovske skladnice. Hitel je demokratični siuga, Jevnikar Matevž, dne 12. oktobra zvečer k svojemu štabu pod hruško, spisat tiste člane, ki še vplačujejo, da jih bodo volili. Ker pa, kakor sem slišal, ni zadostovalo njegovo število, morali so izvzeti še nekatere druge, ki jih mislijo še s tem pridobiti. Ker pa je dotičoi sluga pri rudarski zadrugi, vsak delavec pa mora za njegovo neumnost vplačevati pri bratovski skladnici po tri krajcarje na mesec (za tistih pet čla-
dov). Vprašani, kobko pa plačuje Cobal la Vas v tisto blagajno, da na morete nič brez njega storiti ? 1» drugič, kdo pozna bolje može, tisti, ki dela ž njim>, ali tuj pritepenec, ki je že mnogo Škodil, koristil pa prav aič? Praviš, koliko se trudiš za blsgor delavcev; vsaj se ne zastonj. Sploh bi pa bolje bilo, da bi se ne, ker je večja zguba kot pa dobiček. Kaj Dam koristi akordna knjiga, ki ste jo zahtevali? Delavec je zopet plačal, knjiga pa po najvedjih krajih gnije. To je ves VaS občni blagor, pa Se ta je slab. Pa to je vse zaradi tega, ker se pustite ćobalu za nos voditi, posebno pa tebi se dobro pozna. Možje, le pamet, pa s tistimi občujte, katere zastopate pa ko ste plačani od njih, ne pa sleparja, ki dela za svoje interese. Vaše plitvo prepričanje pa vporablja v to, da bi prišel v rudniški konsum. Po tem se mu sline cede ali brezvspeSno.
Veliko neumnost je zagovarjal v narodnem oziru naS Kristan pri soeijališkem shodu v Brnu, da je narodnost neodvisna od zemlje, kjer prebiva kak narod. Ta trditev nima ne glave, ne nog. Ž njo bi se dalo primerjati le izrek, da je socijalno-demokraSka slepota neodvisna od — pameti.
Vzgojevavci naše mladine. Na Koroškem vodi učiteljsko pripravnico bivši profesor na ljubljanski realki K n a p i č. Pričakovati moramo od moža, ki vodi vzgojo prihodnjih učiteljev, da je nepristransk, posten in pravičen. KakSna je Knapičeva nepristranost, pričajo Šulferajnske slovesnosti, katerih se vedno vdeležuje in pri katerib dejsnjski sodeluje in igra njegova žena. Najbolj pa dokazuje duha, ki vlada pri Knapičevib, — novica, da je njegov sin, pravnik Oto Knapič oglasil ta dni izstop iz katoliške cerkve.
Namestnik grof Kielmansegg o nedeljskem počitku. List *der Hiifs und Privatbeamte« pripoveduje, da je nižje avstrijski namestnik odgovoril deputaciji dunajskega društva prodajalcev papirja, katera je uložda protest proti zaukazanemu nedeljskemu počitku v poletnih mesecih, tako-le: »Nedeljski počitek je podoben vijaku, ki se mora vedno bolj privijati. Nadejam se, da mi bode mogoče ▼ prihodnjem letu urediti sploSni nedeljski počitek za vse leto«.
0 Židih- — Židje so razkropljen narodi C, lahko rečemo — oderuhov in hinavcev. Kateri žid je neki poštenjak? Njih vera jim zaukazuje sovraštvo nasproti drugim varam in njih vernikom, a Židje se natančno drže v tem slučaji svoje vere. škodljivost Židov je bila zDana i avstrijskim zakonodavcera. Šele ). 1860 je bila preklicana postava, da Židje ne smejo imeti krščanskih dekel; razveljavljen je bil dalje § 593. drž. zak. določujoč, da ne more biti noben nekristjan, torej Žid, veljavna priča kristijanove oporoke. Ravno tako je priSel ob veljavo § 142 lir. d. sodnijskega postop-nika, po katerem se ne zaupa mnogo židovskemu pričanju proti kristjanu. Preklicane so bile postave, prepovedujoče židom, da ne smejo izvrševati nekaterih obrti in rokodelstev — zlasti lekarništva, v nekaterih kronovmah pa i gostilničarske, žgaojarske in mlinarske obrti. V Galiciji, Bukovini in v bansk h mestih Češkega, Ogerskega, Hrvatsko - Slavonskega, Vojvodine, Banata in SedmograSkega niso niti smeli na deželi stanovati. Istega leta se je dovolilo Židom imeti i nepremakljiva posestva. Te nreosnove postav so se vrSile v dobi, ko so Židje imeli (kakor danes) ogromen vpliv na postavodajavce, na vlado — ko so bili gg. ministri črez uSesa zadolženi — pri Židih. Posledice tega čutimo najbolje danes. Po statistiki ni niti jednega izmed 130 sodnih okrajev na Češkem, ki bi bil Židov prost. V vsakem okraju so najmanj trije.
Vsakdo mora Ž dom priznati, da, če si hočejo med kristijani opomoči, so v svoji trgovini posebno postrežni. Žid kupujočemu navleče vsega, samo da bi kaj prodal; z rokami in nogami bo pregrebel vso zalogo — a nič ne de, če se rau poskus ne posreči. Dosti pa imamo takih naSih trgovcev, ki le s kislim in nevoljnim obrazom razkazujejo blago.
Zid je usiljiv, neodgnan — mnogo naSih trgovcev pa je neuljudnih, nervoznih radi DajmanjSe malenkosti. Tako se dogaja, da ljudje v svoji samoljubnosti gredo raje k temu, ki je postrežen in uljuden, nego k čmernežu.
Žil zviša ceno svojega blaga do vrtoglave viSine, če pa stoji kaka trda kristijanska glava in isti ceni, pa prijenjuje, dokler ne odienja tako, da ima čisto neznaten dobiček. Nekateri naSih trgovcov pa se s kupcem skregajo radi malo krajcarjev. Žid računi z danimi razmerami. Briga se za vse, kar se tiče njegove obrti, trgovine. Pri vsakem, še tako majhnem židovskem trgovčku dobite najmanj jeden dnevnik. Žid je popolnoma zadovoljen, če ima večkrat le po malo dobička.
Napaka je, da kristijani nimamo tiste podjetnosti, vztrajnosti in odločnosti kakor Židje. Bodimo Se mi taki in bomo gospodarsko močni.
Bolniško zavarovaaje ▼ Švici se je nedavno sklenilo. V veljavo stopi zakon dnč 1. janu-arija 1900. Po tem zakonu se bodo morale zabolesen zavarovati vse nesamostojno delujoče osebe od 14. leta dalje. Bolniške blagajne so občinske ali prometne. Dve tretjini udnine se plačajo delavcu v bolezni in sicer eno celo leto. Zdravnika in lekarnarja si vsak lahko sam izbere. Iz državne blagajne se plača za vsakega delavca po 1 centim na dan. Drugo prispevajo na polovico delavci in delodajavci.
Sesttisoč delavskih hiš prične zidati prihodnje leto ogertka vlada služabnikom oger-ske železnice v Budapest).
Judje držš skupaj. Dnč 4 t. m. je v Levovem tržni komisar vzel nekemu judu ko-Saro kruha. Brž so planili judje v bližini nad komisarja in so mu hoteli iztrgati koflaro. Sedem judov so zaprli. Eden izmed njih, pekovski pomočnik, je izjavil, da mu je njegov gospodar ukazal iztrgati komisarju zaplenjeni kruh, sicer da ga odžene iz službe. To nam priča 1) da se judovski peki boje tržnih komisarjev in 2) da skupai držč kot hrvaški . . .
Vinogradni nadzorniki. Krščansko-socijalni deželni odbor na Dolenjem Avstrijskem je nastavil za vinograde po deželi 15 nadzornikov. Razdelil je vinorodni del svoje dežele v 15 delov in vsak del je izročil posebnemu izvedencu, da pomaga vinogradnikom svojega okraja pri novih nasadih itd. — Deželna komisija za vinogradništvo je postavila poseben kataster, kjer se vsak novi amerikanski nasad in njegovi vspebi zapisujejo. Pri nas se seveda v tem oziru nobeden ne zgane.
Organlzacja županov na Gorenjem Avstrijskem se je vpeljala tudi v Dol. Avstriji. Bedno se shajajo županje enega okraja, da se posvetujeio o svojih zadevah. K vsakemu njihovemu shodu pride tudi kak zastopnik deželnega odbora, v Gor. Avstriji največkrat deželni glavar sam. Brez ozira na strankarsko mišljenje se pri teh shodih obravnavajo važne stvari in vsem vdeležencem so sila všeč. — Pn nas je za svojo parado zbral ljubljanski župan enkrat slovenske župane v Ljubljano; govoričilo se je tam nekaj o skupni organizaciji županov, toda vse je zaspalo.
V Curihu V Švici je sklenil narodni svet, naj se vsi brlogi javne prostitucije jzaprd. Ta sklep je provzročila zdatna agitacija žen. — Pri nas je javna prostitucija sicer prepovedana po postavi, a policija jo vkljub temu organizuje. Pomenljivo znamenje časa je, da tega zla izlepa ni mogoče izruvati, kjer se je ugnezdilo.
Protestanti na Hrvatskem. Koncem leta 1898. je štela protestantska občina zagrebška 2844 duš, ki so raztresene po 151 krajih. V Zagrebu samem jih je 470. — Protestantska verska šola v Zagrebu, ki ima pravico javnosti, je imela lansko leto osem mešanih razredov, v katere je zahajalo 91 otrok: 42 dečkov in 49 deklic. Po veroizpove-danju je bilo 45 rimsko-katoliš-kih otrok, a 35 protestantskih in 11 židovskih. In ta šola se imenuje verska.
Povprečna človeška starost se je izraču-nila za poslednje desetletje v posameznih evropskih državah. Na Angleškem 45 let in 3 mesece, v Belgiji 44 let 11 mesečo v, v Švica 44 let 4 mesece, v Franciji 43 let 5 mesecev, v Avstriji 30 let 8 mesecev, na Pruskem in na Laškem po 39 let. Najvišja povprečna starost je na Švedskem in Norveškem — 50 let.
Zveza avstrijskih tekstilnih fabrikantov je razposlala vsem posestnikom mehaničnih tek-
stilnih tovarn oklic, v katerem jih pozivlje, naj solidarno zavrnejo delavsko zahtevo za skrajšanje delavske dobe. Spoznali so baje za dobro razposlati to okrožnico, ker so baje nekateri tovarnarji hoteli ustreči delavski zahtevi. — Svoje nasprotstvo proti skrajšanju delavske dobe utemeljujejo fabrkantje s tem, da se avstrijski trgovini s tekstilnim blagom godi slabo.
Za družino najvažnejše vprašanje so zdravilni učinki živil in uiitnin, katere se uporabljajo. Telesna dobročutnost, krepko razvijanje otrok, dostikrat celo dolgo življenje zavisi od tega, kaj se uživa. Kako resno dolžnost imajo torej matere, hišne gospodinje, vzgojiteljice. Kljub temu spoznanju se vendar vse preveč spregleda radi navade, in marsikatera mati, katera ve, da bi ne storila prav, ako bi dajala otrokom upijanljivih pijač, pripravlja zanje bobovo kavo, katera ima prav tako slabe posledice! Ne moremo nikoli dovoij povdarjati, da je Kathreiner-Kneippova sladna kava jedina zdravju koristna kava, katero je že preskusilo na stotisoče družin ia ki se je vselej nad vse dobro obnesla. Ako se rabi kot primes, stori bobovo kavo skoro neškodljivo in poveča ter zboljša celo njen dobri okus. Toda nujno treba opozarjati, da ima samo Kathreiner-Kneippova sladna kava omenjene izvan-redne prednosti in da se mora varovati pred vednim slabim ponarejanjem. Pristni Katbreiner se dobi povsod,, toda le v znanih izvirnih zavitkih z imenom »K&threiner«, prodajati se torej ne more in ne sme nikoli »na vago«.
Kršč. - soc. delavskim društvom v Avstriji
Izvrševalni odbor krščansko-socijalnega delavstvu v Avstrije sklenil prirediti 111. strankarski shod dnč-3. decembra t. 1. na Dunaju.
Dnevni red:
1.	) Volitev predsedstva.
2.	) Sprejem poslovnega reda.
3.	) Poročilo izvrševalnega odbora.
4.	) Poročilo o predlogih II. strankarskega shoda..
6.) Predlogi.
6.) Volitev izvrševalnega odbora.
Prosimo tem potom vsa krščansko - socijalna delavska društva v Avstriji, da nam skoro blagovolijo poslati pojasnila o številu svojih udov, svojih podružnic i. t. d. Opozarjamo ob jednem, da se morajo predlogi, katere se namerava predlagati na strankarskem shodu, doposlati nam vsaj do 1. novembra t. 1. Vse dopise vsprejema po naročilu Izvrievalntja odbora krščan-sko-socijalnega delavstva ▼ Avstriji
Albert Rosenkranz, t. č. tajnik.
Dunaj, III./ Ditrichgasse 19.
Izurjenega krojaškega
pomočnika
nad 20 let starega, ki je soliden in točen delavec, sprejme takoj v trajno delo Jakob Mikolič, krojaški mojster v Novem mestu.
Ml&deaič*,
20 let star, ki je dovršil V. gimnazijski razred, popoinoma zmožen slovenskega in nemškrga jezika v govoru in pisavi, želi vstopiti v kako pisarno kot začetnik. Plača primerna. Ponudbe pod A. P. na naslov „Glasnika .
Podpisani usojam si slavnemu p. n. občinstvu, zlasti gospodom trgovcem uljudno naznaniti, da som
otovoril v Ljubljani
zavod za snaženje "Ml Mr stanovanj in oken.
Prevzemam v snaženje izložbena in sobna okna ter likanje sob. Tudi cele nove stavbe prevzemam v temeljito očiščenje, istotako tudi javne zavode in urade.
čestita naročila prejemlje iz prijaznosti Jožef Maček, prodajalnica tobaka, Mestni trg št. 6.
V obilni obisk se priporoča
Peter Matelič,
Martinova cesta St. 81.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Jakopič. — Tiska »Katoliška Tiskarna.«