V ŠAULO 
OJDLA 
STR. 5 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Monošter, 19. junija 2008 • Leto XVIII, št. 25 
DSS podelila štipendije 
Mlajši na Vogrskom – med njimi naši porabski šaularge tö – so prejšnji keden v petek končali šaulo. Te den so že trno težko čakali, sploj v tisti dnevaj, gda je vanej lepau sijalo sonce, oni so pa mogli v razredi sejdati, poslüšati školnike pa lerance, ali pa, Baug ne daj, odgovarjati. 
11. juniuša je Slovenski daum v Varaši biu puni mlašečoga guča, smeja, žuborenja. Državna slovenska samouprava je pozvala vse male pa velke šaulare, njine lerence pa školnike, steri se včijo ali pa včijo slovenski gezik, ojdijo v dvojezične klase. Že več lejt je v navadi, ka tej mlajši na konci leta dobijo enkratno štipendijo (egyszeri ösztöndíj), pedagogi pa nagrado (jutalom) za opravleno delo. Kriterije za tau, stero dejte kelko štipendije leko dobi, je vküppostavila šaulska komisija Državne slovenske samouprave. Najbole so tau poštüvali pri mlajšaj, če steri kaj plus tö dela. Se pravi, ne dojde tau, ka se slovenski vči, plus ponte pa več štipendije je daubo tisti, steri zvün slovenski vör tö dela kaj. Povejmo spejva v slovenskom pevskom zbori, pleše pri folklori, se glasi na tekmovanja iz maternoga jezika (versenyre), ojdi v tabore, kolonije. Ranč tak je bilau tau pri školnikaj pa lerancaj tö. Najbole se je cenilo tau, če redno ojdijo na spopolnjevanja (továbbképzésekre) doma, na seminare v Slovenijo, če vodijo kakšno skupino ali izvenšolsko dejavnost. V dvorani se je zbralo kakšni 150 


Slobaud od šaule 



mlajšov iz obadvej dvojezični šaul (Gorenji Senik, Števanovci) iz varaške osnovne šaule, iz gimnazije pa srednje strokovne šaule Bela III. Navzoče je pozdravo predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš, slavnostni gunč je mejla višja svetovalka za porabsko šolstvo mag. Valerija Perger. V svojom gunči je med drugim opozarjala školnike pa lerance na njine dužnosti. »Predvsem ste vi odgovorni (felelős) za tau, če do meli vaši šaularge kak vse več prilike nücati slovenski jezik, steroga nji včite. Fontoški je vaš odnos (viszony) do jezika. Če ga vi ne poštüvate, ne preštimate, če zvün sloven-ski vör v šauli, s svojimi šaulari ne gučite slovenski, te mlajši brž vpamet vzemejo, ka je trno velka razlika med tistim, ka gučite pa med tistim, ka delate…« 
Šaularski mlajši so pripravili kratek kulturni program, gorenjesenički mlašeči zbor je spopejvao par pesmi, mala števanovska folklora je zaplesala slovenske plese, gimnazijka Gabriela Labric je pa recitirala. (Samo v oklepaji: bejdvej skupini gordrži, plačüvle za nji mentore pa vodje Slovenska zveza.) Če rejsan se je šaula uradno končala 13. juniuša, nistrne školnike, lerance ešče v juniuši čaka seminar v Sloveniji, drugi do pa z mlajši v razne jezikovne tabore na slovensko maurdje (Piran, Izola). 

Marijana Sukič 
2 


Pogovor z generalnim konzulom mag. Dragom Šiftarjem 


»Življenje v Porabju se vrti 
malo počasneje« 

Pred dobrim letom je nastopil funkcijo generalnega konzula v Monoštru mag. Drago Šiftar. Z njim sva se pogovarjala o njegovih izkušnjah, razkolu med pričakovanji, željami in realnostjo Ernest Ružič in Marijana Sukič. 
»Cilje si zastavi vsak človek, ki se loti kakšnega izziva, ravno tako sem si tudi sam postavil cilje, ampak jih nisem determiniral na eno leto, temveč na mandat,« je povedal na začetku pogovora. »Ko sem prišel, sem želel, da se stvari hitreje odvijajo, sem pa spoznal, da se življenje v Porabju vrti malo počasneje, zato sem tudi jaz prilagodil temu svoje poglede, svoje napore. Mislim, da zdaj dajejo boljši rezultat. Ujeli smo se z ljudmi in zdaj lahko sodelujemo. V tem enem letu sem dodobra spoznal Porabje, ne mislim samo geografsko, ker to sem že poznal, temveč tudi njegov gospodarski potencial. Spoznal sem tudi vse pasti, ki imajo negativne in tudi pozitivne posledice. Mislim na življenje z narodnim parkom, kar je tukaj stvarnost. To ni samo nek sociološki problem, je tudi gospodarski problem, hkrati tudi izziv za Porabje. Precej sem delal na pospešitvi gospodarskih stikov, žal pa v Porabju ne zaznavam zadostne energije, kar velja za vse komponente, v smislu, da bi se dovolj potrudili za pridobitev investitorjev. Moj namen je, da bi pridobil kakšnega pomembnega investitorja iz Slovenije. Njemu investicije v Porabju lahko prinesejo gospodarske efekte, Porabcem pa pridobitev na jeziku. Če bi prišla kakšna renomirana slovenska firma sem, bi normalno zahtevala znanje slovenščine ali porabščine, kar bi pripomoglo k boljšemu znanju jezika. Živa raba jezika je čisto nekaj drugega, kot če se ti v šoli nekaj samo učiš, ko pa prideš domov, daš učbenik na stran pa pozabiš nanj.« 
• Kako ocenjujete položaj in spremembe v narodnostnem šolstvu v Porabju? 

»Na začetku sem si predstavljal situacijo na področju šolstva bolj optimistično, ker imam kot Prekmurec izkušnje z dvojezičnim šolstvom na območju, kjer živi madžarska manjšina. Pričakoval sem nekaj podobnega, toda ta zadeva še zdaleč ni primerljiva, niti po tem, koliko se vlaga denarnih sredstev, niti po organizacijskem pristopu. Vseeno sem pa optimist, kajti zaznal sem neke pozitivne korake. Nek arhaični pristop k manjšini, ki je bil aktualen pred sto ali petdeset leti, zdaj ni več aktualen. Probleme povzroča tudi velik razkol med prekmurskim jezikom – slavisti pravijo, narečjem – in knjižno slovenščino. V tem prostoru pa se močno zaznava tudi konkurenca velikih jezikov, angleščine in predvsem nemščine. Na jezik pa gledam tudi iz nekega drugega zornega kota. Staršem in tudi otrokom bomo morali dopovedati, da je globalizacija neizogibna, da je že prišla v Porabje, pa se Porabci tega ne zavedajo. Tukaj ni več dileme, ali slovenščina ali angleščina, nemščina. Predstaviti jim je potrebno prednost, ki jo bodo imeli tukaj živeči ljudje, če bodo ob angleščini, nemščini in seveda madžarščini govorili tudi slovensko. Da bodo imeli bistveno večje možnosti pri zaposlovanju. Ta prostor več ni omejen, Porabec se lahko zaposli v Budimpešti, v Ljubljani, v Gradcu… Ljudje s poklicno izobrazbo, ki potrebujejo manjši obseg jezikovnega znanja, so to zelo hitro izkoristili. Starši otrok, ki grejo v intelektualne poklice, se žal, tega ne zavedajo najbolj. Če bomo otrokom to na primeren način pokazali, predstavili, jih lahko pridobimo. Mlade generacije so vsepovsod iste, želijo si znanje, želijo si širine. 
• Kaj mislite o uresničevanju sklepov, priporočil madžarsko-slovenske manjšinske mešane komisije? Med temi je tudi vprašanje manjšinskih poslanskih sedežev v madžarskem parlamentu. 
»Ta zadnja komisija je bila moja druga komisija. Moram povedati, da sem imel po prvi zelo slabe občutke. Ta druga komisija je bila boljše pripravljena, bila je tudi učinkovitejša. Mislim pa – da razen manjšinskega poslanca – ni bilo nekih velikih zavez, ki bi zahtevale večja materialna sredstva, ali pa neka velika politična odstopanja od sedanjih poti. Kar se tiče manjšinskega poslanca na naslednjih državnozborskih volitvah na Madžarskem, sem malce skeptičen. Pri tem bi rabili visoko stopnjo političnega soglasja vseh političnih subjektov. V enem letu sem imel intenzivne pogovore s pomembnimi predstavniki političnih strank iz različnih političnih opcij. Ko se pogovarjamo neuradno, nobeden ne izžareva nekega 


Zmago Jelinčič v Andovci 
pri Porabskom kulturnom 
in turističnom drüštvi 

7. juniuša, v soboto, je prišo na kratek obisk k nam predsednik stranke SNS (Slovenska nacionalna stranka), gospaud Zmago Jelinčič. Večer na šesto vöro smo bili zgučani pri »Malom Triglavi«, kama smo vse Andovčane pozvali. Cejli den se je dež lejvo, dapa kak če bi zgučano bilau, na šesto vöro, gda je predsednik prišo, se je sonce vöpokazalo. Prva paut je predsednika h kamni pelala. Tam se njemi malo tapravo, kak smo prišli do té ideje, ka se gorpostavi te kamen tü v Andovci kak simbol slovenstva. Potejm sam na kratki notrapokazo ves pa našo drüštvo. Predsednik je tapravo, ka je že večkrat biu v Porabji, dapa na taum tali zdaj prvič. Sploj se ma vidi pokrajina, najbola pa ta ideja, 

ka je društvo te kamen kak simbol slovenstva tü gorpostavilo. »Odkrito povem,« je pravo predsednik »do zdaj še nisem bil na Triglavu, toda zdaj sem že,« pa je z rokauv objel kamen. Potejm smo predsedniki pokazali kučo, ki je sedež društva. Ta sam pravo, ka zdaj nej davnik se je küpla, pa ešče sploj dosta dela nas čaka, pa pejnaz nücamo, dočas se obnovi. »Pa kak de streja pokrita, tak ostane, kak je, s črepnjami?« je pito. »Originalno bi mogla biti s slamov pokrita, dapa tau je sploj dosta pejnez (10.000 eurov),« smo prajli. Eden čas je ešče gledo strejo, pa gnauk samo tak pravo, ka poišče tiste ljudi, sponzore, steri do nam v tem leko pomagali. Potejm smo kučo malo znautra tö pokazali. V sobi, gda smo se stavili, je Miki Roš tapravo, ka v tauj sobi je bila moja fotografska razstava. Predsednik se je malo informiro od tej fotografij, pa od tauga, če ešče nejmamo od Porabja fotoalbuma. Gda je zvedo, ka nej, te je včasin obečo, ka de izdajo finansiral. Miki naj se pa briga, ka se gradivo kak najprvin vküppostavi. Gda smo že vse poglednili, te smo k stauli vseli, pa se tam pogučavali tadala. Brž je večer grato pa se je predsednik mogo posloviti, zato ka so ga v Dolenci že čakali. 
K. Holec Predsednik, PKT Društvo 
upanja, da bi do tega realno komisije. Ne bi pa si upal zatudi prišlo. Pravijo, da bo to staviti kakšnega večjega dela pomembna politična tema, premoženja v to, da se bo to na kateri se bodo močno raz-do naslednjih državnozborhajali. Jaz osebno želim, da skih volitev na Madžarskem do tega pride, velik korak na-zgodilo.« prej je, da se o tem govori, da je to tudi v zapisniku mešane M.S. 
Porabje, 19. junija 2008 

3 




Na prireditvi »Od Čedada do Monoštra« z monoštrskimi pevkami 


Kulturno humanitarno društvo Alvador Cerkno v Kamniku pod vodstvom predsednika Petra Razpeta je letos že 12. organiziralo Srečanje pevskih zborov in skupin od Čedada do Monoštra »Ko pesem srca vname«. Prireditev se je izvedla 7. junija v Arboretumu Volčji Potok pri Kamniku. Za porabske pevce je velika čast, da se je nekdo 200 kilometrov od Porabja spomnil na Porabce kot zamejske Slovence. Na vabilo predsednika Razpeta so se porabske pevke in pevci s finančno in organizacijsko pomočjo Zveze Slovencev na Madžarskem že večkrat udeležili srečanja, štirikrat MePZ Avgust Pavel Gornji Senik, predlani MeKZ in letos ljudske pevke iz Monoštra. Naslednje leto bodo na vrsti ljudske pevke iz Števanovcev, ki so si to zaslužile s svojim pridnim delom. Daljša pot je zmeraj dobra prilika za skupno petje in prijetno druženje. Arboretum Volčji Potok je zaklad narave, ki s svojo lepoto in s svežim zrakom ter s posebno energijo objema prireditev, ki ima zaradi tega nek posebni čar. Vso čast so si zaslužili organizatorji, ki so pripravili primerno prizorišče za nastop in druženje za skoraj petsto sodelujočih in 
domačih udeležencev. Predstavile so se skupine iz Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Italije, med njimi otroški, mešani, ženski in moški pevski zbori, ljudski pevci in pevke ter folklorna skupina. Ta slika je dobro ogledalo, kako pester program so lahko doživeli udeleženci. Monoštrske pevke so pod vodstvom mentorice Marije Rituper predstavile porabsko ljudsko petje z dvema pesmima Francek ide k meši in Dober večer, mamica. Škoda, da smo lahko prisluhnili 

samo nekaj skupinam, zaradi dolge poti smo se morali pravočasno napotiti domov. Toliko pevcev prijazno sprejeti na prireditvi je velika naloga, kaj pa še skrb za organizacijo, ki jo je imel predsednik Peter Razpet. Zato sem pa lahko zelo hvaležna, da se je že naslednji dan odzval na moja vprašanja, ki sem mu jih poslala po elektronski pošti. Obvestil me je tudi o tem, da se bosta enkrat s soprogo z vesel
jem udeležila prireditve Zveze Slovencev v Porabju. Ustrezna prireditev se mi zdi za to Srečanje ljudskih pevcev in godcev, ki bo 18. oktobra. O njihovi prireditvi pa naj nam govori sam Peter Razpet. 
• Kako se vam zdi, ali vam je uspelo uresničiti 12. srečanje pevskih zborov in skupin tako, kot ste si to želeli? 
»Sem že od začetka prireditve njen pobudnik in glavni organizator in si želim to prireditev pripeljati na najvišjo možno raven, da bi dosegla tisti namen, s katerim je bila pred 12 leti tudi rojena. Zavedam se svoje odgovornosti in naredil bom vse, da se to uresniči. Sam v prireditev vlagam vse, kar je v moji moči, če bi skupaj vložili tak trud, bi bil ta namen že zdavnaj dosežen. Vem, da je bilo tudi nekaj napak z moje strani, a sem to poskušal odpraviti, zato je ta prireditev dosegla najvišjo možno raven. Končno oceno pa prepuščam sodelujočim in obiskovalcem. Nikdar ni tako dobro, da ne bi moglo biti še bolje. Prepričan sem, da nam bo to uspelo le s skupnimi močmi.« 
• Ali ste že kdaj imeli 29 nastopajočih pevskih skupin naenkart? 
»Letos se je prijavilo 42 zborov in skupin, a ker ta naša država in institucije nimajo dosti posluha za take prireditve, sem moral zaradi finančnih sredstev 13 zborom in skupinam, žal odreči sodelovanje. Zelo bi bil vesel, če bi ljudje v naši državi, ki so odgovorni, prišli od besed k dejanjem, pa bi bila ta prireditev v samem vrhu.« 
• Kaj menite, zakaj se skupine udeležujejo vaše prireditve s takim veseljem in v tako lepem številu? 
»Velikokrat in na vseh shodih poudarjam, da to ni samo moja prireditev, ampak je prireditev vseh nastopajočih zborov in skupin ter večine udeležencev, ki pojejo z dušo in s srcem. Prav njim se lahko vsi zahvalimo, da se k nam vsako leto s posebnim veseljem vračajo. Ta naslov »Ko pesem srca vname«, jih vsako leto pripelje k nam, od Čedada do Monoštra. Korenine prijateljstva pa so pognale še daleč naprej. Če jih bomo skupaj zalivali in negovali, bomo nekega dne uživali sadove našega skupnega dela.« 
• Kakšna je razlika med letošnjo in prejšnjimi prireditvami? 
»Zame, kar se tiče namena prireditve, se ne razlikuje niti ena prireditev od začetka. Vem, zakaj to delam in ne delam razlik, seveda pa je vsaka drugačna, vsaka ima poseben čar. Lahko bi rekel, da se vsaka spočne z ljubeznijo kot se z ljubeznijo rojevajo nova poznanstva in druženja, ki imajo vsako leto nekaj posebnega. Letošnja prireditev se razlikuje po tem, da mi je v našo domovino uspelo pripeljati prijatelje z Malega Lošinja iz Hrvaške s klapo in folklorno skupino. Na prireditvi nisem želel mešati pesmi s politiko, ob tej priložnosti pa bi poudaril, da, če bi naši državniki in politiki razumeli našo pesem, ne bi bilo treba ne korit, zapornic in ključev, ki bi jih odpirale. Slovenci smo narod, ki smo odprli že mnoga vrata, presegli veliko meja z ljubeznijo in spoštovanjem drug drugega. Nekega dne bomo morali meje odmisliti v glavah, in tedaj se ne bomo vprašali, kdo od kje prihaja. Takrat bo ta prireditev dobila tisti pravi smisel in namen, ki je bil zastavljen že na na prvi prireditvi na Cerkljanskem.« 

Besedilo in fotografiji Klara Fodor 

Seminar za folkloriste 



– Ringaraja 2008 

Konec maja je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti organiziral seminar za vodje in člane folklornih skupin ter vzgojitelje in razredne učitelje. Seminar je potekal v Velenju, v Sloveniji. Kot članica sakalovske folklorne skupine sem se tudi jaz udeležila seminarja. Seminar je potekal v okviru državnega srečanja otroških folklornih skupin. V Domu kulture v Velenju se je predstavilo devet otroških folklornih skupin iz vse Slovenije. Naloga otroških folklornih skupin je, da ob spoznavanju plesnega izročila odraslih poustvarjajo izročilo otrok. Program je bil pester in zanimiv, od podobnih prireditev pa se je ločil zaradi povezovalnega programa, v katerem je sodelovalo nekaj manj kot 200 otrok, ki so se med seboj pomerili v različnih igrah in poznavanju plesnega izročila. Ob državnem srečanju otroških folklornih skupin so pripravili poseben seminar z delavnicami za vodje in člane otroških folklornih skupin. Z delom so začeli ob 10. uri in končali pred prireditvijo. S pripravo izobraževanja ob državnem srečanju so želeli spodbuditi vodje otroških folklornih skupin iz Slovenije in zamejstva, da bi si prišli ogledat to prireditev, ponujali pa so še nekaj več: seminar, ki vključuje teoretično predavanje in praktično delo. Na seminarju so sodelovali štirje predavatelji, ki imajo številne izkušnje z delom s folklornimi skupinami. Nežka Lubej, upokojena učiteljica, je ob tem, da je napisala prvi priročnik za vodje otroških folklornih sku-pin Pikapolonica, hvala za zlato kolo, dejavna kot vodja in strokovna spremljevalka srečanj otroških folklornih skupin, Branko Fuchs, učitelj, raziskovalec plesnega izročila in avtor pred nekaj leti izdanega priročnika Ljudski ples v osnovni šoli, predava na številnih seminarjih, ki so namenjeni vodjem otroških folklornih skupin in osnovnošolskim učiteljem, Adriana Gaberščik se v okviru podiplomskega študija na Pedagoški fakulteti ukvarja s prenašanjem pesemskega izročila na otroke in vodi seminarje za učitelje, Vasja Samec je avtor vrste zelo zanimivih odrskih postavitev in predava na različnih seminarjih ter vodi delo v več odraslih skupinah. Pri delu z otroki se je omenjenim štirim pridružila še Mojca Lepej. Osebno sem bila v skupini Branka Fuchsa, kjer smo se učili metodiko učenja ljudskega plesa pri otrocih. Ker si Zveza Slovencev na Madžarskem želi lastne vodje za skupine, ki delujejo pod njenim okriljem, imamo člani skupin možnost udeležbe na raznih seminarjih. Na seminarju sem dobila veliko izkušenj, bilo je zelo zanimivo. 
L. Fasching 

Porabje, 19. junija 2008 

4 



Deset lejt Drüštva za lepšo ves


Deset lejt je v žitki drejva malo, depa v žitki človeka dosta. Ranč tak je tau pri ednom drüštvi. V Števanovci je pred desetimi lejtami takratna županja, dr. Dorina Dončec, vözbrodila, ka bi trbölo edno takšo drüštvo napraviti, štero bi se vzelo za tau, ka ves malo polepša pa skrb ma na slovensko tradicijo. Že včasik na začetki je več kak štirideset lüdi nutstaupilo, ka naj bi ves malo gorprebidili tak, ka malo več kulturni programov organizerajo. V tisti cajtaj je lüstvo v Števanovci nej trn’ stelo nikam titi, po deli so bili zvekšoga doma. Tau je zatok tö bilau, ka ves nej mejla programov. Od tistoga mau so priredili vekše programe, štere so vsikšo leto meli. Slejdnji den apriliša so vsigdar postavlali baur, v mrzli zimski cajtaj pa so naprej vzeli stare meštrije. Na tak zvani 
»zimski večeraj« so starejši lidgé mlajšim generacijam nutpokazali, kak so v indašnji cajtaj vzimi pri vsakšom rami mekle, košare pa cejkere pleli. Vse takšo, ka se eške v gnešnjom cajti pri ižaj nüca. V vesi vsigder menje starejši žensk geste, štere znajo rediti rauže iz papera. Ka bi ta meštrija nej vömrla, so znanje prejkdale flajsnim mlajšim ženskam. Ovak če pride stoj v Števanovce, pred cerkvov, šaulov pa kulturnim daumom dosta pravi rauž tö vidi. Členi Drüštva za lepšo ves se fejst trüdijo, ka bi svoj plac vsigdar v redi meli. Te tö, gda v 


ves dosta lidi pride iz Porabja pa cejloga rosaga, gda na 
priliko vleti pavarska dela 

majo. Na tej vsakšo leto nika drügoga delajo. Gnauk mlatijo ali žetvo delajo z rokami kak inda svejta, gda eške nej mašinov bilau. Senau kosijo ali krumple berejo tak, kak so njini starci delali. Najvekša prireditev je bilau borovo gostüvanje leta 2005, štero so Števanovci vküper s Čepinci meli. V vesi telko lüdi kak te eške nigdar nej bilau. Števanovci majo dvej padaški vesi, edno slovensko pa edno vogrsko. S prekmur
skov Bogojinov delajo vküper že šest lejt, gda kakši program geste, furt pridejo poznanci iz Slovenije. Pred štirimi lejtami pa je iz vesi Lébény pri Mosonmagyaróvári prišla skupina v Števanovce pa so se na postavlanji baura tak dobro poznali, ka so včasik padaši gratali. Od tistoga mau odijo gnaukdvakrat na leto v porabsko ves. Za deseto oblejtnico so v Števanovci napravili veški den, šteroga je pred podnevom dež skor tazaprau. 
Priredili so igre v tom, v šteroj porabskoj vesi se ženske najbole brsajo. Štiri ekipe so bile, gvinila je števanovska. Istina, ka v andovskoj ekipi so same takše dekle bile, štere gnes več ne živijo v vesi. Hapsauk, ka so se dobro brsale, če so rejsan do čonte mokre gratale. 
Na terasi kulturnoga dauma so vöpostavili kejpe, šteri nutpokažejo, ka vse je drüštvo v preminauči lejtaj delalo. Najgiri so leko vidli košare pa rauže s papera tö, štere so redle ženske z vesi. Ka bi svetek eške vekši biu, so v ves pozvali več pevski 
skupin, ka bi s programom gratulejrali drüštvi. Spejvale so domanje ženske, Gorički lajkoši, Zbor Orhideje iz Lébénya pa sombotelske Spominčice. Kulturni daum je tak puni biu, ka so nistarni mogli stati. Za konec pa so števanovski Veseli pajdaši znauvič nutpokazali igro Volitve. Lüstvo se je trn dosta smedjalo. Na konci se je zdajšnja predsednica Drüštva za lepšo ves Marijana Fodor lepau zavalila vsejm tistim, šteri so že deset lejt v drüštvi pa so dosta vse napravili za Števanovce. Na tom mesti se spomnimo en par nagrajencov: Ladislav Kovač je biu štiri lejta predsednik drüštva; gospa Ana Ropoš so furt spekli vrtanke, gda so kama šli ali je stoj prišo; gospa Iluška Terplan so rauže sadili pa skrb meli na nje, ka so blüzi cerkve doma; gospa Berta Dončec so dosta napravili za Otkauvce pa špilajo v gledališkoj skupini; gospa Magda Bartakovič vodijo pesmarce. V Števanovci bi vse ovak bilau, če bi Drüštvo za lepšo 
ves že nej deset lejt delalo. Ge bi na konci svojoga pisanja drüštvi eške gnauk gratulejro, pa zaželo, ka eške duga lejta lepšajo ves pa skrb majo na slovenske korenjé. 

-dm



Porabje, 19. junija 2008 

5 




Vsigdar sam rada v šaulo ojdla 

Ildiko Dončec Treiber je učiteljica na Gorenjom Seniki. Mi, števanovski tau, odkec je ona doma, go samo tak zovemo, ka Broužin Ildi. Istino, ka go doma v Števanovci rejdko vidimo, bola na dvaujom Seniki, zato ka se na Dolenjom Seniki drži, na Gorenjom Seniki pa vči. 
• Ildika, gda je tebi najprvin napamet prišlo, ka učitejica baudeš? 
»Že vejn te, gda smo ešče mali mlajši bili. Dostkrat smo se tašo špilali, kak če bi v šauli bili, pa tašoga reda sam vsigdar dja bila učiteljica. V mojoj glavej je vsigdar tau bilau, ka dja učiteljica baudem. Nikdar sam nej zmišlavala na tejm, ka bi kaj drugo stejla biti. V Števanovci smo ojdli v šaulo, stariške pa mi, mlajši smo tü nej znali, kakšne možnosti djestajo ešče. Nam, ka smo se dobro včili, nam je naravno bilau, ka mo šli na gimnazijo pa kreda. Stariške so tü dosta nej vcujgoučali, zato ka so oni tü nej znali, kama bi nas leko ešče poslali. Gnesden je tau že zato malo ovak. Tak sam te na gimnazijo prišla, od tistac pa te tadala na visoko šaulo. V gimnaziji smo slovenščino kak krožek meli, ruščino sam ešče sploj rada mejla. Samo te je ešče sto znau, ka baude sledkar. Nemščino sam se tü včila, pa sam ešče maturo naprajla z nje, ranč tak kak iz ruščine. Dapa na visoki šauli sam nej mogla nemščino pa slovenščino študirati, zato ka tauga nej bilau. Samo slovenščino pa ruščino si leko študiro.« 
• Gda si skončala, potistim si te včasin sé na Gorenji Senik prišla včit? 

»Nej, te ešče nej. Gda sam skončala, te za dva kedna sva mela zdavanje, pa sam se preselila na Dolenji Senik. Za eden mejsec sam tam v vesi slüžbo dobila, v kulturnom daumi kak vodja dauma. Trgé kulturni daumi so se k mena držali, eden na Gorenjom Seniki, eden na Dolenjom Seniki pa eden v Sakalauvcaj. Če 
so kakšne priredtve bile tam ali zdavanje, te sam ešče ta tü mogla titi pomagat. Edno leto sam delala, pa sam te potistim kusta gratala, pa sam üšla na porodniško. Pet lejt sam doma bila. Zato, ka se je drugo dejte te naraudilo, gda je vekši tri lejta star bijo.« 
• Kak si vöstrpela tisti pet lejt? 
»Če nazaj brodim, zdaj bi več pet lejt nej mogla doma vöstrpeti. Zdaj mi že fali šaula, če sam že duže doma. Te sam cejli den doma bila pa itak sam nej več tanaprajla kak zdaj, ka delat odim. Te čas je v rosagi velka sprememba bila, pa vsakša ves je svojo občino dobila, s tejm vred kulturni daumi so se več tü nej na Dolenji Senik držali. Tak je te moja slüžba te čas tü minaula.« 
• Ka si te delala potejm? 
»Te sam ešče doma bila z mlajši. Gda je menši dvej leta star bijo, te sam zvejdla, ka na Gorenjom Seniki učitelja iščejo. Domau sam üšla pa z možaum sva se pogučala malo, kak naj bau. Potejm sam üšla na Senik v šaulo pa sam se glasila. Tam mi je ravnateljica Erika Glanz prajla, ka bi sloven-ščino mogla včiti, pa ešče vcuj ali risanje ali knjižničarstvo. Malati sploj ne znam, tak ka sam te bola knjižničarstvo vcujvzela. Tak sam te sé v šaulo prišla včit.« 
• Gda si ešče mala bila, si rada v šaulo ojdla? 
»Dja sam sploj rada ojdla v ša
ulo. Že sam komaj čakala, naj leko v prvi razred dem. Edno leto bi kasneje leko üšla v šaulo, zato ka sam se oktobra naraudila. Dapa telko sam se žaurgala starišom, ka so v Somboteli dovoljenje (engedély) prosili, naj leko v šaulo dem. Dja sam z veseljom ojdla v šaulo, pa sam samo te falila, če sam rejsan batežna bila. Stariške so pavri bili, štirje mlajši smo bili, tak ka dosta možnosti na izlete ojti smo nej meli. Ka sam na izlete ojdla, tau vse prejk šaule bilau. Gdekoli je bijo tabor, dja sam se glasila, pa sam leko üšla tü, zato ka sam se dobro včila. Ka prilike je bilau, tau sam vse vöponücala. Lejpe spomine mam, če si nazajbrodim.« 
• Nazaj se spomniš na prvi den, gda si včiti začnila? 
»Tau je človek včasin vido, ka smo se na visoki šauli iz knjig navčili, tau je malo. Gda začneš včiti, te goraprideš, ka dosta tašo vse se moraš navčiti, ka nega v knjigaj. Meni je zato ešče tisti pet lejt tü falilo, ka sam doma z mlajši bila, baukše je, gda s šaulov zgotauviš pa včasin deš včit. Dapa nej mi je žau, ka sam te rodila, zato ka zdaj že velke mlajše mam«. 
• Gda si gratala pomočnica ravnatelja? 
»Tauma zdaj že devet lejt, gda je Tomaž Časar ravnatel grato. Sprvoga je nauvo bilau tau zame, pa več dela sam tü mejla s tejm vret. Dapa zdaj sam se že vcujvzela. Zdaj sam že tak s tau funkcijov, šaulov pa z delom, kak če bi se za svoj daum brigala. Dje tak, ka ne morem pridti, ali če prvin dem domau, te mi vsigdar tau pride na pamet, nej ka bi kaj pozabila. Špajsno bi bilau zdaj že tak delat ojdti, ka gda vöra vdari, te dem domau. Rejdko je taši den, gda je tak.« 
• Tak vidim, ka je tau teba nej samo slüžba, liki dosta več ti pomeni. 
»Kak sam prajla, dja sam vsigdar učiteljica stejla biti, ranč ne vejm, ka bi bila, če bi se nej za tau glasila. Tau je taša slüžba, ka go s srcaum moraš delati pa nej zato, ka je mujs, ali zato ka so ti zapovedli. Dosta se mantraš z mlajši, dapa gda vidiš rezultate, te tau vse pozabiš.« 
• Ka je razlika med šaulov prvin, gda si ešče ti ojdla, pa zdaj? 
»Mi smo vejn bola poslüšali školnike, pa bola »gorgledali« na njij. Ka je tau zdaj nej tak, pri tejm je vejn ta velka demokracija tü kriva.« 
• Kak razredničarka, težko je mlajše vö »iz rok« pistiti? 
»Tau je sploj težko, ešče zato tü, ka moj sin tö v ausmi razred odi. Gda sam vküppostavlala program za valeto, že te so mi skonzé tekle. Ešče tau je dobro, ka tej mlajši, šteri se poslovijo od šaule, zato nazaj odijo, pa nas poglednejo. Dostakrat nam pravijo, kak dobro je bilau tü, kak dobro bi bilau ešče sé odti. Tau meni dosta pomeni.« 

Karel Holec 

Porabje, 19. junija 2008 



6 


Mednarodni plesni festival Savaria 2008 


Jurij Batagelj in Jagoda Štrukelj 
osvojila drugo mesto na turnirju 
v latinskoameriških plesih 


V soboto, 7. junija, je potekalo v dvorani sombotelske Arene Savaria tradicionalno mednarodno tekmovanje v standardnih in latinskoameriških plesih. To je najbolj ugledna plesna prireditev na Madžarskem. Letošnja, triinštirideseta prireditev, se bo z velikimi črkami vpisala v zgodovino plesnih turnirjev mesta, kajti dobila je prestižno oceno 
»IDSF Grand Slam«. Madžarska in Sombotel sta se prvič lahko uvrstila v to vrhunsko serijo tekmovanj, ki jih vsako leto prirejajo v petih različnih mestih sveta. Letošnje prvo tekmovanje je bilo v danskem mestu Aarhusu, drugo v Sombotelu, tretje bo v Stuttgartu na Odprtem prvenstvu Nemčije, naslednje bo v Kaliforniji in zadnje letošnje tekmovanje na Češkem. To je obenem mednarodni ocenjevalni turnir, ki tekmovalcem prinaša pomembno število točk na svetovni lestvici. Zaključna prireditev bo 24. novembra v Tokiu, kjer se bo 12 najboljših plesalcev uvrstilo na lestvico IDSF GRAND SLAM. Na letošnjem turnirju je svoje moči preizkusilo devetdeset parov iz 16 držav, 65 v tekmovanju IDSF GRAND SLAM, 16 parov v kategoriji mladincev IDSF youth open latin in de-vet parov v standardnih plesih. Razen madžarskih parov je bilo največ tekmovalcev iz Rusije, Češke, Nemčije in Italije. Lahko smo pozdravili tudi tekmovalce iz Anglije, 
Avstralije, Avstrije, Danske, Francije, Hrvaške, Kirgizistana, Kitajske, Slovaške in Srbije. Njihove plesne kvalitete so ocenjevali ugledni sodniki, vodilni svetovni strokovnjaki s področja latinskoameriških plesov. Na letošnji prireditvi v Sombotelu sta bila vsekakor deležna zelo velike pozornosti tekmovalca iz Slovenije, ki sta se izkazala poleg plesnega znanja tudi z natančno izdelano koreografijo, z vsemi mogočimi ritmičnimi inačicami posameznih plesov, in nenazadnje s svojo atraktivno pojavo, z ekstravagantnimi oblekami. V vseh štirih latinskoameriških plesih, (samba, cha-cha, rumba, paso doble in jive) sta zasedla drugo mesto. Zopet sta dokazala izjemen uspeh slovenskega športnega plesa, kajti plesalci iz Slovenije že od leta 1996 dosegajo pri nas vrhunske tekmovalne rezultate, trikrat so celo bili najuspešnejši in so osvojili prvo mesto. Organizator tega športnega maratona, ki se je začel ob eni 
uri popoldne in se je s krajšimi odmori končal ob isti uri ponoči, je bil Sombotelski kulturni in turistični center »AGORA«, Mednarodna plesna zveza IDSF in Madžarska plesna strokovna zveza. 
To kakovostno tekmovanje z več kot štiridesetletno tradicijo si je upravičeno priborilo priznanje strokovnih krogov in veliko zanimanje najboljših plesalcev sveta, ki se vračajo z dobrimi vtisi v svojo domovino iz mesta, kjer si lahko pridobijo sloves in obenem prenašajo sloves mesta Sombotel po svetu. 

Suzana Guoth 


7



NAŠA ZLATA 
RIBICA 

Svejt je čüdno vküper napravleni. Lidge ne vörvlejo najbole, ka bi se godili čüdeži. Depa po drugoj strani bi trno radi 


STO JE PREJDJEN? 

Med lidami je takša šega, ka vsigdar moramo meti svoje prejdnje. Tak je bilou indasvejta pa je gnesden tö tak. Depa davnik so se prejdnji sami za prejdnje naprajli, gnesden je pa mi napravimo za takše. Pa je pri vsikši stvari ranč tak. Vej pa vsikši vej, ka prejdnja krava na paši zvoun nosi kouli šinjeka. Pa vsikši vej, sto je gé v Afriki prejdjen. Pa zakoj bi bilou pri ribaj v potoki zlate ribice kaj ovak? Ja, tam so se ednoga ipa začnoli zgučavati. Začnoli so broditi, sto je gé najbole prejdjen v potoki. Tisti v gornjom tali potoka so od edne svoje ribe brodili. Depa tisti s spoudnjoga tala potoka so njim nej dali valati. Uni so škeli svojo ribo za najbole prejdnjo ribo v cejlom potoki. Riba s spoudnjo-Ribe so samo tiüma začnole zejvati z lampami. 
-Najbole prejdjen v cejlom potoki de rak iz tiste lüknje spod staroga vküper sünjenoga mousta. Un je že dugo v potoki, un je mouder, un vej, kak trbej. 
Ribe so eške dugo vcejlak tiüma bile. Pomalek pa so dun začnole gučati, ka je dobro tak. Ka naj tak bou. Ka nika prouti tomi nemajo. Samo, ka je nej prejdnja riba z drugoga tala potoka. Samo, ka bi edni nej meli istino pred drugimi. Stari rak je tak grato nejbole prejdjen v potoki. Zlata ribica pa je spunila želenje kak ednim pa drugim ribam. Spunila, čiglij jo je niške nej zgrabo pa nazaj v vodou püsto.
 Miki Roš 
ga potoka je bila takša z zobami. Takša riba druge ribe zej, gda je lačna. Riba z gorenjoga tala pa raj razkapa po blati pa tam iške gesti. Kak se naj zdaj zgučijo? Stera riba naj bou najbole prejdnja riba v potoki? Stera de najboukša za cejli potok? Koga naj pitajo? Vej se pa vej, ka zlato ribico. Ranč se je začnola čauvati po starom korenjom, ka de se bole svejtila. Nejse je eške dobro k deli prijala, gda so prišle ribe do nje. 
-Stera riba de naša najbole prejdnja, - so škeli brž vedeti, ka si una od toga brodi. 
-Ti si čalejrska riba, ti si moudra tö, zato nam dun povej. 
-Nika vam ne vejm povedati, - se je čauvala tadale. - Kakoli vam povejm, de dobro za edne pa nej dobro za druge. 
Trbej povedati, ka so bile zatoga volo ribe malo čemerne na njou. Vej bi pa zlata ribica dun tou leko vejdla. Tou, stera bi bila najbole prejdnja v cejlom potoki. Gda se od toga nikak niške ne more zgučati, leko bojna vövdari. Takša bojna bi se v potoki zlate ribice tö skur začnola. Gorenji pa dolenji potok se je trno groubo doj svado. 
-Naša riba je najboukša, ka najbole prejdnja grata, -so se ribe zdejrale edna drugoj. 
-Če ne vzemete našo, te vidli, ka vam naredimo, -je gorenji potok zapovedavo dolenjomi pa dolenji gorenjomi. Tak je cejli potok začno pomalek vreti v bojnanji, sto de prejdjen. Pa bi rejsan prišlo do 



NASTOP V MARIBORU 


»Radi pojemo in igramo«, to odpravili iz naše šole na Gorje bil naslov programa, kate-njem Seniku. Okrog četrte rega so se udeležili folkloristi ure smo prispeli do cilja. DOŠ Jožefa Košiča. Program Ker se je program začel ob Jožice Flander, enota Vančka 
Šarha; pevski zbori OŠ Maksa 
Durjave, OŠ Borisa Kidriča, 
OŠ Franceta Prešerna; dijakinje dijaškega doma Lizike Jančar; dijaki srednje zdravstvene šole Juge Polak; pihalni orkester Svoboda Maribor; Toti big band in MePZ KUD Angel Besednjak. Program je povezovala Jana Hart-man Krajnc. Naši folkloristi so zaplesali lep splet. Po programu je bila pogostitev. Najedli 
smo se in pri prijetni glasbi bojne, če bi se zlata ribica nej enjala čauvati. Vcejlak na nouvo zlata je stoupila med nji. 
-Vcejlak ste pamet zgibile, ribe zmejšane, - ji je na rejd vzela. - Ge vam povejm, kak naredimo. Koga gore postavimo za prejdnjoga v potoki. 
-Ka si pa ti brodiš, ka mo tebe meli, -se je cejli potok prouti postavo. - Ti ne moreš biti naša prejdnja! Zlata ribica tou nikak ne more biti! 
Zlatoj ribici je dugo, dugo trbelo, ka njim je škela prajti. Pa tou tö, ka una sploj neške biti prejdnja. Vej pa zlata ribica tou rejsan ne more pa ne smej biti! Tak je zapovedano v cejlom ribjom svejti. 
-Zato pa, ka si ne morete zgučati, sploj nede nikšna riba najbole prejdnja. 




riboru, v telovadnici osnovne šole Borisa Kidriča. skupin. Naši folkloristi so bili Ob dveh šesti na vrsti. Razen njih so še Martina Zakoč smo se nastopili: pevski zbor vrtca DOŠ Gornji Senik 
je potekal 29. maja v Ma-petih, smo imeli še čas za 

vajo. Po vaji smo pa šli na-zabavali. Okrog pol enajste 

stopat. Vse skupaj je bilo deset smo prispeli domov. 


PETEK, 20.06.2008, I. SPORED TVS 
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, 
DOBRO JUTRO, 9.10 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.30 JASNO IN GLASNO, 11.15 OSMI DAN, 
11.45 DUHOVNI UTRIP, 12.00 CITY FOLK, LJUDJE EVROPSKIH MEST: AMSTERDAM, 12.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SKOZI ČAS, 13.25 DRAGO JANČAR: PRIMOŽ TRUBAR - 4. DEL: HERETIK, DOMAČA TV NAD., 14.20 SLOVENSKI/ PORABSKI UTRINKI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 16.00 IZ POPOTNE TORBE: ZAKAJ, 16.25 MAKS, IGR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.35 TV POGLED, 17.45 MOČ ZNANJA, NEMŠ. DOK. SER., 18.40 BRENČ IN CVETKA, RIS., 18.45 TINČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 VEDRANA GRISOGONO NEMEŠ: BLISK, TV NAD., 20.30 NA ZDRAVJE! 22.00 ODMEVI, EVROPA.SI,KULTURA,ŠPORT,VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB: V SENCI NOGOMETA, 0.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 20.06.1990, 0.45 MOČ ZNANJA, PON., 1.40 INFOKANAL 
PETEK, 20.06.2008, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.35 GLASNIK, 11.00 OPUS, 11.25 EVROPSKI MAGAZIN, 11.55 ŽOGARIJA - KO IGRA SE IN USTVARJA MULARIJA, 12.50 TEDENSKI IZBOR, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: VILI VODOPIVEC, 20.00 PUSTOLOVKA, FRANC. DOK. SER., 20.55 ODKAR SI ODŠLA, ANG. NAD., 21.30 PRIČA ZLOČINA, NIZ.-KOPR. FILM, 23.00 POT V KOKTEBEL, RUSKI FILM, 0.45 HUFF, AM. NAD., 
1.45 INFOKANAL 
* * * 
SOBOTA, 21.06.2008, I. SPORED TVS 

7.00 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.50 POLNOČNI KLUB: V SENCI NOGOMETA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 
13.20 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 14.05 SLOVENSKI VODNI KROG, IZOBR. DOK. NAN., 14.30 MODERNI ČASI, AM. FILM, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.15 LABIRINT, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 KRAJI IN LJUDJE, 17.35 NA VRTU, 17.55 POPOLNA DRUŽINA, 18.05 Z DAMIJANOM, 18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 50 LET TELEVIZIJE: PRAVI BIZNIS, HUM. NAN., 21.00 ALEKSANDER MARODIĆ: MALI OGLASI: ROMANTIČNA DUŠA, IZVIRNA TV NAD., 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 HRI-BAR, 23.30 DEADWOOD, AM. NAD., 0.25 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 21.06.1990, 0.50 INFOKANAL 
SOBOTA, 21.06.2008, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.10 SKOZI ČAS, 10.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 21.06.1990, 10.40 DOMA PRI: OTO PESTNER, 11.25 ABSALONOVA SKRIVNOST, DANS. NAD., 11.50 PUSTOLOVKA, FRANC. DOK. SER., 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.10 CICIBAN POJE IN PLEŠE, 16.50 ZDAJ!, 17.20 POZDRAVLJEN, PEKING - OLIMPIJSKI MAGAZIN, 17.50 SVETOVNI POKAL V KAJAKIH IN KANUJIH NA DIVJIH VODAH, 20.00 300 LET SLOVENSKE FILHARMONIJE, GLASB. DOK. ODD., 20.55 GALA KONCERT OB 100-LETNICI SLOVENSKE FILHARMONIJE, 
22.05 
BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.35 ALPE-DONAVA-JADRAN, 

23.05 
SOBOTNO POPOLDNE, 1.20 ANNA PIHL, DANSKA NAD., 2.05 


INFOKANAL  * * * 
NEDELJA, 22.06.2008, I. SPORED TVS 

7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.15 IZGUBLJENI ZAKLAD FIDŽIJA, NEMŠ. NAN., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 
11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 39. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV, PRENOS IZ ŠENTVIDA PRI STIČNI, 14.30 PO DOMAČE Z ZADOVOLJNIMI KRAJNCI, 15.35 NA ZDRAVJE!, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 LETALSKI MITING, 18.20 POKEC, RIS., 
18.25 OZI BU, RIS., 18.30 ŽREBANJE LOTA IN SUPER LOTA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 ZVEZDE POJEJO, 
21.40 DRUŽINSKE ZGODBE, 22.30 ARS 360, 22.50 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.25 ZMUZLJIVI ROGER, AM. FILM, 1.05 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 22.06.1990, 1.30 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.25 INFOKANAL 
NEDELJA, 22.06.2008, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.40 SKOZI ČAS, 8.50 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 22.06.1990, 9.10 GLOBUS, 9.40 SLAVNOSTNI KONCERT OB 50. OBLETNICI OTROŠKEGA IN MLADINSKEGA ZBORA RTV SLOVENIJA, 10.45 SVET VODNIH ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 11.10 TEDENSKI IZBOR, 12.40 ČAROVNIK HAURU IN POTUJOČI GRAD, JAP. FILM, 15.10 SVETOVNI POKAL V VESLANJU, 16.40 SVETOVNI POKAL V KAJAKIH IN KANUJIH NA DIVJIH VODAH, 17.30 KAJ JE NOVEGA, MUCKA, AM. FILM, 19.15 NASLOVNIK NEZNAN, ZABAVNOGLASBENA ODD., 20.00 PARIS, ANG. DOK. SER., 20.55 PRI MAUPASSANTU, FRANC. NAN., 22.00 Š 
-ŠPORTNA ODDAJA, 22.45 ŠTEVILKE, AM. NAD., 23.25 NA UTRIP 
SRCA, 0.10 INFOKANAL  * * * 
PONEDELJEK, 23.06.2008, I. SPORED TVS 

6.30 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 MOČ ZNANJA, NEMŠ. DOK. SER., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZVEZDE POJEJO, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS. NAN., 16.10 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO%MELODIJE, 16.20 BINE: VITEZI, LUTK. NAN., 
16.35 
KAKO SEM VIDEL SVET IZPOD MIZE: VESELICA, IGR. NAN., 

17.00 
NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 DIVJA KITAJSKA, ANG. POLJ. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 LOKOMOTIVČEK TOMAŽ IN PRIJATELJI, RIS., 

18.45 
DRAGI DOMEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 VROČI STOL, 21.00 BRIDKOSTI TROPSKEGA OTOKA, FRANC. NAD., 


22.00 
ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 UMETNOST IGRE, 

23.30 
GLASBENI VEČER: SLAVNOSTNI KONCERT OB 60-LETNICI POLICIJSKEGA ORKESTRA, 1.15 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 23.06.1990, 1.35 DIVJA KITAJSKA, PON., 2.25 DNEVNIK, 3.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.35 INFOKANAL 


PONEDELJEK, 23.06.2008, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.30 SOBOTNO POPOLDNE, 
14.15 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 14.30 SLOVENSKI UTRINKI, 
14.55 POSEBNA PONUDBA, 15.10 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 16.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 23.06.1990, 16.25 OSMI DAN, 16.55 ARS 360, 17.10 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.40 EVROPA.SI, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 20.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 
22.20 CITY FOLK -LJUDJE EVROPSKIH MEST: LJUBLJANA, 22.50 
MEMENTO, AM. FILM, 0.40 INFOKANAL     * * * 
TOREK, 24.06.2008, I. SPORED TVS 
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NA POTEP PO SPOMINU, 9.40 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 
11.00 DIVJA KITAJSKA, ANG. POLJ. SER., 11.55 DRUŽINSKE ZGODBE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 VROČI STOL, 
14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 16.00 KAJETAN KOVIČ: MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB: POGUMNI PADALEC PIKI, OTR. NAN., 16.15 ZOJA KAJETO, RIS., 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 
17.30 PODOBE SLOVENIJE: PIVŠKA KOTLINA, DOK. ODD., 18.00 MUZIKAJETO: COUNTRY, IGR. SER., 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 ANGELINA BALERINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 SLAVNOSTNA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 20.25 BELA, MODRA, RDEČA, DOK. FELJTON, 20.50 PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI, 
23.25 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.50 STRIC IZ AVSTRALIJE, DOK. ODD., 0.45 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 24.06.1990, 1.05 PODOBE SLOVENIJE: PIVŠKA KOTLINA, PON., 1.40 DNEVNIK, 2.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.45 INFOKANAL 
TOREK, 24.06.2008, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 
13.35 CITY FOLK -LJUDJE EVROPSKIH MEST, 14.05 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 14.35 STUDIO CITY, 15.35 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 24.06.1990, 16.00 PRISLUHNIMO TIŠINI, 17.00 GLASNIK, 
17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES - REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 V DUHU GLASBENEGA IN PLESNEGA IZROČILA, 
20.00 PLATFORMA, 20.30 GLOBUS, 21.00 PRAVA IDEJA!, 21.20 PREKLETI KRALJI: LILIJA IN LEV, FRANC. NAD., 23.05 ZLATI ČASI, ŠPANSKI FILM, 0.55 INFOKANAL  
* * * 

SREDA, 25.06.2008, I. SPORED TVS 
7.00 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 KDO JE RDEČA KAPICA? DOK. ODD., 10.45 GLASBENA ŠALA (ŠOLA), 11.05 KNJIGA MENE BRIGA, 11.25 PODOBE SLOVENIJE: PIVŠKA KOTLINA, DOK. ODD., 12.05 NA UTRIP SRCA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 
13.10 ARS 360, 13.25 UMETNOST IGRE, 13.50 DOK. ODD., 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANA Z ZELENE DOMAČIJE, RIS., 16.10 POD KLOBUKOM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 
17.35 MARIJA IN ANDREJ, DOK. ODD., 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 BACEK JON, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 SLADKE SANJE, SLOV. FILM, 21.40 PRVI IN DRUGI, 22.10 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.35 OMIZJE, 23.50 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 25.06.1990, 0.10 MARIJA IN ANDREJ, DOK. ODD., 1.00 DNEVNIK, 
1.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.05 INFOKANAL 
SREDA, 25.06.2008, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.20 SKOZI ČAS, 12.30 PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI, 15.00 SVET VODNIH ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 15.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 25.06.1990, 16.30 TO 
-001 VELENJE, DOK. FILM, 17.20 BREZ SMRTI ZEMLJA NIKOLI NE POSTANE DOMOVINA, DOK. ODD., 18.15 RESNICA O HOLMCU, DOK. ODD., 19.00 PESEM IMA MOČ, GLASB.-DOK. ODDAJA O SLOVENSKI HIMNI, 20.00 SLOVENIJA NA BARIKADAH, DOK. ODD., 
21.10 ZGODBA IZ IDRIJE, GLASB. DOK. FILM, 22.05 MAISTROVA NAJDALJŠA MARIBORSKA NOČ, TV IGRA, 23.40 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.25 SALAAM BOMBAY!, ANG.-IND. FILM, 2.20 INFOKANAL * * * 
ČETRTEK, 26.06.2008, I. SPORED TVS 
7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 PRAVI OVČARJI, AM. FILM, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SIMON V DEŽELI RISB S KREDO, RIS., 16.10 LJUBITELJICA KONJ, DOK. FILM IZ ISLANDIJE, 16.25 ENAJSTA ŠOLA: ŠOTOR, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 ŠTAFETA MLADOSTI, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 IN TO JE VSE!, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 DOKUMENTARNA ODD., 20.55 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 
23.05 OSMI DAN, 23.40 ČAS ŽELJA, NEMŠ. TV FILM, 1.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 26.06.1990, 1.35 DUHOVNI UTRIP, 1.50 DNEVNIK, 2.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.55 INFOKANAL 
ČETRTEK, 26.06.2008, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.35 GLOBUS, 10.05 VEDRANA GRISOGONO NEMEŠ: BLISK, TV NAD., 10.35 PARIZ, ANG. DOK. SER., 12.35 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 26.06.1990, 13.30 PRVI IN DRUGI, 13.50 PRAVI BIZNIS, HUM. NAN., 14.50 HRI-BAR, 16.25 EVROPSKI MAGAZIN, 16.55 ZGODBE S KANALSKEGA, DOK. ODD., 
17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES - REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 Z GLASBO IN S PLESOM ..., 20.00 ATLETIKA, MEDNARODNA ATLETSKA LIGA, 21.00 OB 100-LETNICI ROJSTVA HERBERTA VON KARAJANA -KARAJAN ALI LEPOTA, KAKOR JO VIDIM JAZ, NEMŠ. DOK. FILM, 22.30 POD RUŠO, AM. NAD., 23.25 NEDOTAKNJEN, ŠPANSKI FILM, 1.10 INFOKANAL 

OBVESTILO 

Dragi Porabski Slovenci! 
Obveščamo Vas, ka de med 30. junijom pa 4. julijom v Porabji organizejrani etnološki raziskovalni tabor »Meje v glavah in državah«, šteroga pripravla Zavod za tehnično kulturo iz Murske Sobote. Ništerni od Vas se mogouče eške spomnite, ka smo takši tabor v Porabji že meli, in sicer leta 2003. Zatou, ka mislimo, ka je eške ostalo dosta stvari, ka bi jih mi radi od Porabja zvedli, pa zatou, ka trno radi k Vam pridemo, smo se odlaučili za té tabor. Velki plus, ka ga té tabor nosi s sebov, je v tom, ka škemo, ka bi se na tom tabori gučalo samo v slovenskom jeziki oziroma v lejpoj porabščini, vašoj domanjoj rejči, kelko de se dalo. S tem probamo krepiti zavest mladih, ka do znali, ka je vsakši dialekt trno lejpi. Prosili bi, če bi se najšlo kaj dijakov ali študentov, šteri sloven-ski znajo gučati, za malo pomoči. Nücali bi bar štiri domačine, šteri bi nam pomagali malo pokazati vaše porabske vasi, pa nam pomočti pri vzpostavljanji stikov. Vse Vas, Porabske Slovence, bi pa prosili, ka nas pričakate odprejti rok pa nam kaj povejte. Ka nete mislili, ka kaj odavlemo, mi bi samo radi malo kaj zvejdli od Vas. Vala lejpa. 
V imeni Zveze za tehniško kulturo Murska Sobota, Mateja Huber, strokovni vodja tabora 


Izhaja vsak četrtek Tisk: Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Naročnina: za Madžarsko letno Marijana Sukič Lendavska 1; 9000 Murska 2.600 HUF, za Slovenijo 22 
Sobota; Slovenija EUR. Za ostale države 52 EUR Naslov uredništva: ali 52 USD. H-9970 Monošter, Časopis izhaja z denarno pomočjo 
ČASOPIStel.: 94/380-767; e-mail: in po svetu ter Javnega sklada za HU15 1174 7068 2000 1357, porabje@mail.datanet.hu narodne in etnične manjšine na SWIFT koda: OTPVHUHB 
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 
ISSN 1218-7062 Madžarskem.