Reportaža
Ptuj • Bosta s sinom na koncu pristala pod mostom? O Stran 3
Kmetijstvo Slovenija • Poleg zvišanega KD še en udarec kmetom
O Stran 5
Ptuj, torek, 18. junija 2013
letnik LXVI • št. 48 Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Cena: 1,10 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Nogomet •
Zavrč povozil ekipo Anžija
O Stran 11
Kolesarstvo •
Center dogajanja na Ptuju
O Stran 12
Nogomet •
Veliki mednarodni turnir za mlade nogometaše
O Stran 14
Štajerski TEDIftK
Ptuj • Ptuj - 11. kolesarski Poli maraton
Kolesarilo staro in mlado
Največji slovenski rekreativni kolesarski dogodek, 11. Poli maraton, je prinesel veliko sprememb, a glavna je bila nedvomno ta, da sta bila start in cilj prireditve na Ptuju.
5100 udeležencev se je odpravilo na pot mini ali maxi Poli maratona, medtem ko so otroci v središču mesta vozili Poli snack maraton. Pred startom in na njem je bil prav neverjeten pogled na neprekinjeno množico kolesarjev, ki se je raztezala po celotni Potrčevi cesti. Ti so se po uspešnem startu odpravili na popolnoma novo progo mini Poli maratona v dolžini 21,2 kilometra ali na delno spremenjeno progo maxi Poli maratona v dolžini 52 kilometrov. Udeleženci so varno pripeljali v cilj in si delili nove nepozabne zgodbe, ki so jih doživeli na maratonu. Ta je v čudovitem vremenu zelo dobro uspel in organizatorji - Perutnina Ptuj, Kolesarski klub Perutnina Ptuj, Dialog in Radio-Tednik Ptuj - so naredili odlično potezo, ko so center dogajanja maratona postavili na Ptuj.
David Breznik
Foto: Stanko Kozel
Kidričevo • Pričeli zbiralno-ozaveščevalno akcijo
Kam z odpadno električno in elektronsko opremo
Pred tako imenovanim E-transformatorjem, ki so ga postavili pri OŠ Borisa Kidriča v Kidričevem, so v petek, 14. junija, pripravili ekološko ozaveščevalno-zbiralno akcijo "Od-ločuj! Odpadno električno in elektronsko opremo".
Elektronska oprema ter baterije postajajo v našem življenju že stalnica, saj si ga ne znamo predstavljati brez pripomočkov, ki delujejo na elektriko ali baterije. Pri tem je pomembno, da znamo z njimi pravilno ravnati tudi, ko ne delujejo več in postanejo nepotrebni. Takrat se moramo zavedati, da so odpadna E-oprema in baterije specifična skupina odpadkov,
s katerimi moramo ravnati na način, da jih je možno pravilno obdelati in reciklirati. Družba Zeos se je tudi letos lotila akcije, v okviru katere bodo pod sloganom "Od-ločuj! Odpadno električno in elektronsko opremo" ozaveščali ljudi o pomenu ustreznega ločevanja omenjenih posebnih odpadkov. Akciji so se pridružila komunalna podjetja in občine po
Foto: M. Ozmec
Akcijo "Od-ločuj! Odpadno električno in elektronsko opremo" sta odprla župan občine Kidričevo Anton Leskovar in direktor Čistega mesta Janez Letnik (desno).
vsej Sloveniji, od junija naprej tudi občina Kidričevo, kjer so k projektu pristopili s podjetjem Čisto mesto Ptuj. Ob prisotnosti učencev kidričevske šole sta akcijo odprla župan Anton Leskovar in direktor ptujskega podjetja Čisto mesto Janez Letnik.
Kot je poudaril Janez Letnik, je glavni namen akcije predvsem zbiranje odpadne električne in elektronske opreme ter odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, pri čemer je poudaril: »Da bi okrepili zavedanje o pomenu pravilnega ravnanja s tovrstno odpadno opremo, smo se odločili v sodelovanju z Občino Kidričevo za akcijo "Od-ločuj! Odpadno električno in elektronsko opremo". Dolgoročni cilj akcije je vzpostaviti trajno zbiranje tovrstnih odpadkov. Naše izkušnje so namreč, da imajo ljudje doma veliko odpadne elektronske in električne opreme. S to
akcijo želimo čim širši množici ljudi pokazati, da so omenjeni elektronski in električni aparati odpadek, ki ne sodi med mešane komunalne odpadke, njihovo ustrezno ločevanje pa je izrednega pomena tako za ohranjanje narave kot razvoj našega planeta v bodoče.«
Učenci osnovne šole in občani Kidričevega so si z zanimanjem ogledali E-trans-formator, to je multimedijsko vozilo, opremljeno s fotovol-taično elektrarno, ki zadošča vsem porabnikom električne energije v vozilu. V notranjosti so skupinam učencev predstavljali celoten proces zbiranja in ravnanja z odpadno E-opre-mo in odpadnimi baterijami. S pomočjo multimedijskih pripomočkov in razstavnih eksponatov so se lahko pobližje spoznali tudi s sestavo ter vplivi tovrstnih odpadkov na okolje in zdravje ljudi.
Akcijo je ugodno ocenil tudi
župan Anton Leskovar in ob tem poudaril: »Zanimivo bo videti, koliko odpadne elektronske in električne opreme bomo zbrali, saj so podatki iz drugih občin skoraj neverjetni. Posebej ponosni smo na vozilo E-transformator, ki bo med mladimi na zanimiv in zabaven način vpeljalo znanje s področja ločevanja teh odpadkov. Transformator je v drugih občinah že obiskalo več tisoč otrok in tudi naš cilj je, da prav vsak otrok in tudi starejši gredo na ogled tega vozila. Ozave-ščanje je nujno treba pričeti že pri mlajših generacijah, saj je to prava pot do lepšega, čistega in bolj zdravega okolja.«
V okviru omenjene akcije so lahko v petek med 9. in 18. uro pred OŠ Kidričevo občani oddajali odpadne male gospodinjske aparate, telefone, baterije ter si ogledali vozilo E-transformator.
-OM
2 Štajerski TEDNIK
Po Sloveniji
torek • 18. junija 2013
Slovenija • Prodaja „najboljšega soseda" je v teku
Agrokor podpisal pogodbo s konzorcijem lastnikov Mercatorja
Hrvaški Agrokor je konec minulega tedna v Ljubljani podpisal pogodbo s konzorcijem 12 delničarjev za nakup 53-odstotnega deleža Mercatorja. Agrokor bo za delnico Mercatorja plačal 120 evrov, kar skupno za 53-odstotni delež Mercatorjevih delnic predstavlja 240 milijonov evrov, so sporočili iz Pivovarne Laško in Agrokorja.
Kot poudarjajo v Agrokorju, bosta Mercator in Agrokor z realizacijo te pogodbe ustvarila sedem milijard evrov skupnih letnih prihodkov ter zaposlovala 60 tisoč ljudi. »Ta povezava bo koristna tako za potrošnike, zaposlene, proizvajalce in upnike kot tudi za ostale zainteresirane delničarje, s tem pa bo Agrokor postal največje maloprodajno podjetje v srednji in vzhodni Evropi,« zatrjujejo pri hrvaškem trgovcu.
»Dopolnjevanje podjetij pomeni dodatno moč in potencial, ki bosta omogočila izboljšanje dobičkonosnosti kot tudi dodatno finančno stabilnost, posledično pa tudi nadaljnjo širitev znotraj regije z možnostjo vstopa na nove trge,« so še dodali v sporočilu za javnost.
Predsednik uprave Agrokorja Ivica Todoric je ob podpisu pogodbe zagotovil, da bo Agrokor skupaj z Mercatorjem povečal učinkovitost poslovanja, ohranil delovna mesta in izboljšal konkurenčnost v regiji ter na celotnem evropskem tržišču. Združeno znanje Kon-zuma in Mercatorja, izkušnje in predanost bodo našim kupcem ponudili širši asortiman izdelkov, najboljše cene in boljšo kakovost storitev, je še poudaril Todoric.
Kot so še zapisali v sporočilu za javnost, bo transakcija zaključena ob upoštevanju veljav-
Uvodnik
nih regulatornih dovoljenj, ob uspešnem prestrukturiranju Mercatorjevega dolga in drugih pogodbenih pogojev. Transakcija naj bi bila zaključena v tem letu, nato pa po Agrokor objavil obvezujočo javno ponudbo za prevzem preostalega dela Mercatorjevih delnic, so še napovedali pri hrvaškem trgovcu. Po ceni 120 evrov za delnico je sicer Mercator skupno vreden 452 milijonov evrov.
Kot je preko portala Seonet sporočila Pivovarna Laško, je proces sklepanja pogodbe o prodaji vodila londonska skupina mednarodne investicijske banke ING, Agrokor pa je bil s strani konzorcija na osnovi prispelih zavezujočih ponudb izbran za najboljšega ponudnika.
»Postopek je bil voden profesionalno, skladno z mednarodno dobro prakso in s ciljem vključiti vse potencialno zainteresirane investitorje. Ob tem je bila zagotovljena preglednost postopka in maksimiranje koristi za vse deležnike Merca-torja,« so poudarili v Laškem in dodali, da so člani konzorcija prepričani, »da so pogoji transakcije najboljši možni izid, ki ga je bilo možno doseči glede na okoliščine«.
Cena 120 evrov na delnico oz. 240 milijonov za skupni 53-odstotni delež po mnenju uprave pivovarne »ustreza zgodovinsko primerljivim predhodnim
Mesto doživelo - in preživelo
Ptuj so v soboto preplavili kolesarji, udeleženci 11. Poli maratona, ki so skupaj z mestom in organizatorji začeli pisati novo poglavje te prireditve. Kljub nekaterim pomislekom se je vse dobro končalo. Poli maraton je napolnil mesto, občutno povečal mestni pretok in tudi sicer poskrbel, da se njegov sobotni utrip ni ustavil ob 12. uri. Po zaslugi udeležencev pa je bil zaseden tudi kakšen stol več v lokalih starega mestnega jedra, v ostalih trgovinah pa kakšen kupec več, čeprav ni bilo opaziti, da bi podaljšali odpiralni čas in dodali še kakšno drugo stojnico, na primer s spominki. Tudi več klopi ni bilo postavljenih, da bi se obiskovalci oziroma udeleženci lahko odpočili. Na svoj račun so prišli otroci, ki so si tokrat svoj sprostitveni poligon lahko omislili kar v mestu, kar bi jim lahko tudi sicer omogočili vsako soboto. Mestne službe v skrbi za večjo kakovost življenja meščanov napovedujejo tudi več dogajanja v Mestnem parku, kjer bi lahko brez večjega vložka ponovno postavili paviljon, ki bi lahko dajal streho promenadnim koncertom, mladim glasbenikom, literatom in drugim.
Pomembno sporočilo tik pred vrati poletja 2013 pa je tudi, da bo najstarejše slovensko mesto, ki premore le eno javno stranišče, dobilo nazaj sanitarije na avtobusnem postajališču, ki bodo urejene kot javno stranišče. Mesto naj bi s tem še pred uradnim začetkom poletja znova pridobilo avtobusno postajo. Potem ko je „izgubilo"sanitarije, je izgubilo tudi postajo; uradno ima Ptuj sedaj postajališče. Zgodba, kije sploh ne bi smelo biti, ima zasuk po zaslugi mesta, ne pa katere od inšpekcijskih služb, ki so v tem primeru v celoti odpovedale, saj do zaprtja sanitarij na avtobusni postaji sploh ne bi smelo priti. Upati je le, da po prvih popravilih delavci niso odšli in iz ptujske avtobusne postaje ponovno ne bo nič. Kot se za zdaj še nič ne dogaja na sami zunanjosti Mestnega gledališča Ptuj kljub opazni rdeči ograji, postavljeni že pred dobrim mesecem. Ograje in fasade našega mesta pa so že druga zgodba. Bog daj, da bi jih čim več podrli in čim več „odkrili".
Majda Goznik
transakcijam v panogi in regiji« ter odraža Mercatorjevo finančno in poslovno uspešnost.
Tudi v Laškem so prepričani, da bo posel koristen za obe družbi. »S partnerstvom družb Agrokor in Mercator bo nastala vodilna trgovska skupina z močno tržno pozicijo v Jugovzhodni Evropi. Z združitvijo poslovanja bosta imeli obe podjetji koristi, ki jih prinaša večji obseg prodaje in sinergije na vseh trgih, kjer podjetji poslujeta,« so zapisali v sporočilu za javnost.
Zatrdili so še, da je Agrokor v okviru transakcije sprejel določene zaveze, »ki potrjujejo Agrokorjevo zavezanost glede prihodnjega uspeha in nadaljnje podpore zaposlenim ter dobaviteljem družbe Mercator«.
Za zaposlene v Mercatorju to pomeni, da se obstoječi dogovori s sindikati ohranjajo, da predvidene sinergije združene skupine ne temeljijo na odpuščanju Mercatorjevih zaposlenih, ki bi presegalo že napovedane ukrepe uprave družbe in da bo imela večja stabilnost Mercatorja po zaključeni transakciji pozitiven dolgoročen vpliv na zaposlene preko večje varnosti zaposlitev, še pojasnjujejo v Pivovarni Laško.
Balažic: To je pomemben korak k stabilnejši lastniški strukturi
Petkov podpis pogodbe med konzorcijem prodajalcev delnic Mercatorja in hrvaškim Agrokorjem je po navedbah največjega slovenskega trgovca pomemben korak k stabilnejši lastniški strukturi podjetja. Prvi mož Mercatorja Toni Balažič je zagotovil, da si bo uprava pri
nadaljevanju posla še naprej prizadevala za izpolnitev ključnih pogojev v dobro družbe.
Mercatorjeva uprava si bo tako prizadevala, da bo skozi prodajni proces zadoščeno trem ključnim pogojem.
Prvi je, da bo nakup res izpeljan z mednarodnim finančnim kapitalom in ne s posojili. Drugi je, da bodo proces prodaje podpirale banke upnice, tretji pa, da kupec podpira nadaljnji razvoj Mercatorja.
»Vsi v Mercatorju se zavedamo pomena zdajšnjega trenutka tako za Mercator kot za vse deležnike, zato bomo še bolj osredotočeni na naše poslovanje in na naše potrošnike, katerim ostajamo najboljši sosed,« je ob petkovem podpisu prodajnega sporazuma povedal Balažič.
Podpis pogodbe med konzorcijem prodajalcev in Agro-korjem predstavlja po navedbah Mercatorja nadaljevanje kompleksnega procesa za doseganje stabilnejše lastniške strukture podjetja ter korak v procesu konsolidacije trgovine v regiji in vzpostavitvi vodilnega regijskega trgovca.
Ob tem v največjem slovenskem trgovcu povzemajo navedbe iz petkovega sporočilo konzorcija delničarjev, da se tako konzorcij prodajalcev kot tudi Agrokor zavedata pomena transakcije za Mercatorjeve deležnike, med katerimi so dobavitelji, zaposleni, upniki in potrošniki.
Agrokor je tako po navedbah prodajalcev v okviru transakcije sprejel določila, ki potrjujejo njegovo zavezanost glede prihodnjega uspeha in nadaljnje
podpore zaposlenim ter dobaviteljem družbe Mercator.
Mercatorjeve dobavitelje naj bi tako podpiral s številnimi zavezami, ki med drugim vključujejo ohranjanje obstoječega prostora na policah, upoštevaje pri tem vso zavezujočo zakonodajo vključno s pravili konkurence.
Mercatorjeva izboljšana finančna stabilnost, ki naj bi bila rezultat transakcije, pa naj bi družbi omogočila razreševanje obstoječega dolga do dobaviteljev in ponujanje boljših plačilnih pogojev.
Ob tem naj predvidene si-nergije združene skupine ne bi temeljile na odpuščanju Merca-torjevih zaposlenih, ki bi presegalo že napovedane ukrepe uprave družbe.
Konzorcij prodajalcev v svojem sporočilu za javnost še navaja, da bo s partnerstvom med Agrokorjem in Mercator-jem nastala vodilna trgovska skupina z močno tržno pozicijo v Jugovzhodni Evropi. Z združitvijo poslovanja naj bi imeli obe podjetji koristi, ki jih prinaša večji obseg prodaje in sinergije na trgih, kjer poslujeta podjetji.
Konzorcij napoveduje, da se bo to odražalo tudi v višji dobičkonosnosti in ustvarjenem denarnem toku. To pa naj bi ustvarilo večjo finančno stabilnost za podjetje in njegove deležnike.
Prodajalci poudarjajo, da bo Mercator na ta način stabiliziral lastniško strukturo in kot večinskega delničarja pridobil investitorja z izkušnjami v trgovski panogi v regiji.
Poleg omenjenih sinergij naj
bi imelo partnerstvo z Agro-korjem pozitivne učinke tudi na prestrukturiranje Mercator-jevih dolgov, o čemer morajo vpleteni še doseči dogovor.
Konzorcij prodajalcev v sporočilu za javnost poudarja, da je seznanjen, da Mercatorjevi upniki ne nasprotujejo transakciji in jemljejo Agrokorjevo sodelovanje kot pozitivno.
»Po najboljšem vedenju prodajalcev vsi sodelujoči aktivno sodelujejo v potekajočih pogovorih in si prizadevajo doseči dogovor glede prestrukturiranja dolgov še pred zaključkom transakcije,« pravijo v konzorciju.
V skladu s pogodbo bo Agrokor za 53-odstotni delež Mercatorja odštel 240 milijonov evrov oziroma 120 evrov za delnico. To vrednotenje po pojasnilih prodajalcev ustreza zgodovinsko primerljivim predhodnim transakcijam v panogi in regiji ter odraža Mercatorjevo finančno in poslovno uspešnost.
Do njega je po njihovih navedbah prišlo po opravljenem konkurenčnem postopku, ki je vključeval nabor vseh potencialnih investitorjev in več krogov pogajanj z različnimi zainteresiranimi strankami.
Do samega zaključka posla je še kar nekaj korakov. Poleg že omenjenega dogovora glede prestrukturiranja dolga, mu morajo zeleno luč prižgati še pristojni regulatorji v vseh državah, kjer bo skupna družba delovala.
Transakcija naj bi bila po napovedih prodajalcev zaključena predvidoma do konca letošnjega leta.
STA (Pripravlja: SiM)
Slovenski (ne)politični zemljevid
Število zaposlenih v javnem sektorju se je s februarja na marec povečalo
V širšem javnem sektorju je s februarja na marec prišlo do rahlega dviga števila zaposlenih, je na novinarski konferenci povedal notranji minister Gregor Virant. To je po njegovi oceni zaskrbljujoče, zato bodo prihodnji teden vladi predlagali ostrejše sklepe, na podlagi katerih bodo vsi resorji pazili, da se bo število zaposlenih zmanjševalo. Kot je na novinarski konferenci pojasnil Virant, je do povečanja števila zaposlenih prišlo v šolstvu in zdravstvu, in sicer za približno 200 uslužbencev.
Vlada je konec maja sicer ministrstvom že naložila, da za dejavnosti v okviru svojih pristojnosti pripravijo sklepe za cilj znižanja števila zaposlenih v javnem sektorju za en odstotek. Ugotovila je namreč, da se je število zaposle-
nih v državni upravi od leta 2006 zniževalo, v javnem sektorju pa je bilo ta trend opaziti šele lani po uveljavitvi zakona za uravnoteženje javnih financ.
Visokemu šolstvu enak obseg sredstev kot leta 2011
Ekonomsko-socialni svet (ESS) je po široki razpravi o visokem šolstvu sprejel predlog sklepa, da se visokemu šolstvu in znanosti zagotovi enak obseg sredstev, kot je bil leta 2011. Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Janez Posedi je izrazil pričakovanje, da bo vlada to tudi upoštevala pri pripravi rebalansa proračuna.
Kot je po seji pojasnil Posedi, je bila sicer razprava socialnih partnerjev o stanju v visokem šolstvu zelo načelna in široka, predvsem ob pomanjkanju socialnih partnerjev, saj so se predstavniki delodajalcev do obravnave te točke dnevnega reda nekoliko zredčili. Kljub
> Tarče in tarčice
temu pa so po njegovih besedah s sprejetim sklepom, ki ga je predlagala sindikalna stran, dosegli enega od ciljev, torej ohraniti sposobnost sistema visokega šolstva za izobraževanje prihodnjih generacij. Izrazil je upanje, da bodo vlada in poslanci sledili temu predlogu, ki mu daje pomembno težo tudi to, da so ga podprli vsi socialni partnerji, tudi vladna stran.
Odbor za finance potrdil seznam za prodajo
Odbor DZ za finance in monetarno politiko je potrdil predlog sklepa o prodaji državnih naložb, na katerega je vlada uvrstila deleže v 15 podjetjih. Več članov odbora je pred prodajo zahtevalo opredelitev strateških ciljev privatizacije, številni pa so dvomili, ali so zaradi lastništva delnic podjetij s seznama sploh upravičeni do glasovanja.
Na seznamu naložb za prodajo je navedenih 15 podjetij. Gre
za deleže države v Adrii Airways, Aeru, Elanu, Fotoni in Heliosu, za katere se je postopek prodaje že začel, ter dodatno še za deleže v Aerodromu Ljubljana, Adrii Airways Tehnika, NKBM, Telekomu Slovenija, Cinkarni Celje, Gospodarskemu razstavišču, Palomi, Termah Olimia Bazeni, Uniorju in Žitu.
»Pred seboj imamo improvizacijo. Imenuje se seznam 15 podjetij, a nihče ne ve, zakaj so se na njem znašal ta podjetja in zakaj ne tudi 16. podjetje,« je dejal Andrej Vizjak (SDS). Vladi je priporočil, naj najprej opredeli osnovne usmeritve privatizacije; določi naj torej, katere naložbe so strateške in katere ne, opredeli naj cilje prodaje in predlaga načine prodaje. Brez klasifikacije naložb za prodajo, ki jo predvideva tudi zakon o Slovenskem državnem holdingu, obstaja tveganje, da bo pri vsaki prodaji prišlo do politične odločitve, je strankarskega kolega dopolnil Marko Pogačnik (SDS). Predlog klasifikacije je sicer pripravila že prejšnja vlada, a ni prišel skozi parlamentarno proceduro.
STA
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radi^tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radi^tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
torek • 11. junija 2013
Aktualno
ŠtajerskiTEDmK 3
Ptuj • Stanovanjska kalvarija Majde Primc Švikart in sina Roberta
Bosta s sinom na koncu pristala pod mostom?
Na Potrčevi 56, v ograjenem objektu, predvidenem za rušenje, živi pod stalno grožnjo o deložaciji in stalnimi pritiski, naj že enkrat zapusti stanovanje, Majda Primc Švikart s sinom Robertom.
Majda se je v stanovanje naselila leta 1979, dodelila ji ga je takratna Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj. Ob dodelitvi 37 m2 velikega stanovanja - dveh sob in ene kuhinje -, v katerem imata s sinom ločeni gospodinjstvi, ji je bila določena stanarina v višini 122,15 dinarja mesečno, danes pa je to 50 evrov. Gre za stanovanje brez kopalnice. Takšnih je bilo še pred dobrim desetletjem na Ptuju več, v starem mestnem jedru celo še okrog 40 odstotkov. Kakšni so današnji podatki, ni znano, zagotovo pa mestu ne more biti v ponos, da je imelo oziroma še ima stanovanja brez kopalnice, ob tem pa je pozabilo tudi na izgradnjo neprofitnih stanovanj oziroma stanovanj za mlade družine. Na drugi strani pa naj bi bilo kar okrog 60 stanovanj, s katerimi razpolaga MO Ptuj, praznih. To smo zapisali zato, ker se za Majdo Primc Švikart kljub obljubam ne najde prazno stanovanje, veliko okrog 40 m2, za katerega bi zmogla plačevati neprofitno najemnino. Njeno stanovanje je bilo namreč po zakonu o denacionalizaciji vrnjeno prejšnjim lastnikom. »Saj ne prosim ničesar, kar je nemogoče, samo tisto, kar naj bi mi skupaj s sinom pripadalo kot najemnici denacionalizira-nega stanovanja,« pravi Švikar-tova. V MO Ptuj ji trenutno ne morejo pomagati niti z bivalno enoto, ker jih nimajo.
Na razpisu za neprofitno stanovanje zavrnjena
Stanovanjski zakon v 173. členu pravi, da lahko najemnik v denacionaliziranem stanovanju uveljavlja pravico bodisi do nakupa stanovanja, v katerem prebiva, če se lastnik s tem strinja, bodisi do nakupa drugega stanovanja ali gradnje hiše v roku petih let od uveljavitve stanovanjskega zakona oziroma pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Zaslužek Majdi Primc Švikart ne omogoča, da bi najela kredit, v denacionalizaciji vrnjenega stanovanja tudi ni mogla kupiti, ker bo objekt v celoti porušen; v letošnjem letu je bila že dvakrat predvidena rušitev. Novi lastnik, ki je objekt kupil od prejšnjih sedmih lastnikov (objave svojega imena ne dovoljuje niti objave fotografije objekta na Potrčevi 56), pa je te dni povedal, da ne bo več čakal in da morata s sinom do 30. junija objekt izprazniti.
Druga možnost, ki bi Majdo in njenega sina rešila muk, je najem neprofitnega stanovanja. V 174. členu stanovanjskega zakona je zapisano, da najemniki, ki ne želijo oziroma
Foto: Črtomir Goznik
ne morejo kupiti stanovanja, želijo pa stanovanje izprazniti, lahko zaprosijo za najem neprofitnega stanovanja, če izpolnjujejo pogoje za najem takega stanovanja. A ta zapisana rešitev nikogar ne obvezuje; v tem trenutku namreč nihče ne ve natančno povedati, kdo je tisti, ki naj bi Majdi in njenemu sinu zagotovil neprofitno stanje, za katerega je Majda zaprosila v letu 2012 na podlagi javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Njeno vlogo so zavrnili, prav tako ugovor, da je bila neupravičeno zavrnjena zaradi nedo-seganja razpisnih pogojev, to je prenizkega dohodka, kljub temu da je bila vlogi priložena kopija informativnega izračuna dohodnine za leto 2011, v katerem je razvidno, da je skupni bruto dohodek prosilke za tisto leto znašal skoraj enajst tisoč evrov. Prav tako je v vlogi navedla, da trenutno živi v denacionaliziranem stanovanju, katerega lastniki zahtevajo izpraznitev zaradi rušenja objekta. Nič ni pomagalo, da je zaprosila za revizijo sklepa in ponovno odločanje o upravičenosti dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. Če bi bilo treba, bi razpisno dokumentacijo dopolnila z dodatnimi dokazili, a ji v Podjetju za stanovanjske storitve Ptuj niso do danes niti odgovorili.
Majda je že leta 1993 podala vlogo za odkup stanovanja, odgovor takratne Direkcije za gospodarsko infrastrukturo občine Ptuj pa je bil, da občina ni zavezanka za prodajo stanovanj, ki so v postopku za denacionalizacijo, da pa bodo njeno vlogo ohranili v evidenci in jo dostavili bodočemu lastniku v roku, ki bo določen v zakonu o denacionalizaciji. Upravljavci objekta (v ptujski občini je to bilo po pogodbi Podjetje za stanovanjske storitve, ker je bil v denacionalizaciji) vanj vsa leta niso ničesar vlagali. Tudi po toči leta 2008 niso ničesar
popravljali, čeprav je v stanovanje zatekalo.
Vse očitke, da se ni potrudila pri iskanju stanovanja z nepro-fitno najemnino, Majda odločno zavrača. Podnajemnica ne želi biti, stanovanja pa si po tržni najemnini ne more privoščiti, njeni skupni prihodki, ko dela (trenutno je zaposlena v okviru javnih del), pa znašajo 900 evrov bruto mesečno. Sin Robert pa je te dni pristal na Zavodu za zaposlovanje; zaposlitev je izgubil iz poslovnih razlogov.
Občina obljublja, a ne stori nič
Marca 2010, ko so začeli pritiskati, kaj bo sedaj s streho, ker je zatekalo, so Majdi sporočili, da je bil objekt vrnjen denacio-nalizacijskim upravičencem. O tem, da je denacionalizacijski postopek bil že končan, pred tem Majda ni vedela. Novim lastnikom, ki so po zakonu pravni nasledniki, je takoj pisala, naj ji pošljejo aneks k pogodbi in številko transakcij skega računa, na katerega bo nakazovala najemnino. Dočakala je le obvestilo odvetnice, da je neupravičeno v stanovanju in da jo vabi v svojo odvetniško pisarno na pogovor o izpraznitvi stanovanja in izročitvi le-tega njenim strankam. Z vsemi papirji se je oglasila pri njej, a je le dobila pisno sporočilo lastnikov, da ji stanovanja ne prodajo oziroma da se bo objekt porušil.
„Po zakonu imam pravico, da lahko od države zahtevam odškodnino, dobim stanovanjski kredit po ugodnih pogojih. Po stanovanjskem zakonu moram imeti možnost najema neprofitnega stanovanja. Celi dve leti je trajalo, da sem dobila odgovor od države, to je ministra za okolje. Res je, pripada mi nekaj nad devet tisoč evrov odškodnine in kredit. Z odškodnino si lahko kupiš državno stanovanje ali pa greš v novogradnjo. Ko sem prišla v
Ljubljano, so mi izračunali, da sem kreditno nesposobna.
Stavbo so denacionalizacij-ski upravičenci oziroma lastniki skupaj z zemljiščem prodali. Novi lastnik je že začel rušenje; stari propadajoči objekt je že porušil, okolica je očiščena in ni več sramota Ptuja, kot je bila toliko let. V hiši, kjer še stanujeva s sinom, so vsa okna in vsa vrata že odstranili. Midva s sinom sva še notri, ker nimava kam, drugi najemniki so se že odselili. Ko so ravnali okolico, so padle police, po hiši hodijo neki ljudje, strah me je.
Z novim lastnikom sva bila marca, aprila in maja na občini pri v. d. direktorja občinske uprave Ivanu Vidoviču. Obljubili so mi, da bo moj problem rešen do konca marca, zgodilo pa se ni nič. Devetega maja letos, ko je bil stari objekt porušen, sem dejala, da je dovolj, da greva ponovno na občino. Takrat so govorili, da je možnost najema stanovanja v Kidričevem, naslednji dan pa je gospod Vidovič sporočil, da stanovanja ni. Oglasila sem se tudi v PSS Ptuj, kjer so se čudili, kaj delam pri njih, saj oni nimajo stanovanj; kdo me je napotil k njim, so spraševali. Na Ptuju pa je 65 stanovanj praznih! Nihče mi ne pove, kdo mi bo zagotovil neprofitno stanovanje.«
„Kredita in tržne najemnine si ne morem privoščiti"
»Prejšnji lastniki, sedem jih je bilo, pravijo, da so mi pomagali iskati stanovanje. Domov so mi pošiljali oglase iz časopisa, pri svojih letih pa si podnajemniškega stanovanja ne morem privoščiti. V njihovem dopisu, ki nosi datum 19. marec 2011, so zapisali, da bo zaradi dotrajanosti objekta podana odpoved najemne pogodbe, pa je z njimi sploh nisem sklenila, in dodali, da sva s sinom zaščitena najemnika
v denacionaliziranem stanovanju. Februarja letos pa sem od prejšnjih lastnikov prejela odpoved najemne pogodbe, v kateri so zapisali, da ugotavljajo, da se kljub utemeljenemu razlogu, ker je objekt je predviden za rušenje, nisva izselila iz stanovanja. Na osnovi na novo spoznanih dejstev so nama ponovno odpovedali pogodbo, tokrat na podlagi člena stanovanjskega zakona, da se najemna pogodba lahko odpove, če ima najemnik neprofitnega stanovanja v lasti primerno stanovanje ali stanovanjsko stavbo. Gre za mojo dediščino; v tem času mi je namreč umrla mama in postala sem dedinja polovice stanovanjskega objekta; to polovico pa si delim s še dvema solastnikoma in je ne morem ne uporabljati in ne prodati brez soglasja solastnikov. Tako si z dediščino v tem trenutku ne morem pomagati, ker objekt še ni prodan oziroma ga ni mogoče razdeliti na stanovanja.
Ne čakam nekaj nemogočega, želim le, da se spoštuje zakon. Ker nisem upokojenka, nisem stara 65 let, štiri ure sem invalidsko upokojena, štiri ure delam preko javnih del, mi s stanovanjem ni mogla pomagati niti Zveza društev upokojencev, čeprav se je gospa Silva Gorjup zelo angažirala. Na banki ne morem dobiti nobenega kredita, ker javna dela niso delo. Kot sem sedaj izvedela, imam pogoje za uvrstitev na listo za neprofitna stanovanja MO Ptuj, ne vem pa, kdaj bom v resnici prišla do stanovanja. Od novega lastnika sva te dni dobila priporočeno pismo, v katerem naju poziva, da odpoveduje najemno pogodbo in da stanovanje zaradi lastne varnosti zapustiva do 30. junija. Že pred napovedano ruštvijo objekta, 20. maja, so prišli od Elektra, da bi mi odklopili elektriko. Povedala sem jim, da mi elektrike ne smejo odklopiti, dokler sem v objektu. Po po-
moč sem se obrnila na Inšpektorat za stanovanjske zadeve v Ljubljani. Njihovo priporočilo je bilo, naj si najamem odvetnika, naj z odvetnikom vložim ustavitveni postopek. A za odvetnika nimam denarja,« je svojo stanovanjsko kalvarijo predstavila Majda Primc Švikart.
Koga bo zapekla vest?
Slovenija krši pravice na marsikaterem področju, tudi najemnikom v denacionalizi-ranih stanovanjih. Že leta 2010 je odbor za socialne zadeve pri Svetu Evrope Slovenijo opozoril, da ne spoštuje evropske socialne listine in krši pravice najemnikom v denacionalizi-ranih stanovanjih. Piše se leto 2013, zgodilo se ni nič. Nazadnje se je pred dvema letoma govorilo tudi o tem, da bi v pravilnik o dodeljevanju ne-profitnih stanovanj v najem zapisali, da imajo najemniki v denacionaliziranih stanovanjih prednost pri pridobivanju neprofitnega stanovanja v najem, ter o nekaterih drugih možnostih, da bi se popravile krivice tej skupini ljudi, ki v nobeni državni instituciji in tudi v javnosti nima zadostnega razumevanja in podpore, saj naj bi šlo za posledično škodo privatizacije stanovanj, kar je po prepričanju enega najbolj znanih slovenskih politikov iz vrst SD Mirana Potrča sramota za Slovenijo in njene institucije, ki bi morale ukrepati. Po Jazbinškovem zakonu so imetniki stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih lahko ta odkupili po zelo ugodnih cenah, v podrejen položaj pa je ta zakon postavil vse tiste, ki so stanovali v denacionaliziranih stanovanjih, saj jih niso mogli odkupiti.
Včasih je potreben le majhen korak in problem je rešen. Predvsem pa je treba videti probleme in jih hoteti reševati. Majda Primc Švikart in njen sin nista kriva, da je Slovenija po osamosvojitvi naredila napako z Jazbinškovim zakonom, ki ni uveljavil ugodnosti nakupa stanovanj tudi vsem tistim, ki so živeli v stanovanjih, ki so postala predmet denacionalizacije, in ki tudi ni prinesel pravih rešitev za te najemnike. Na njune tegobe pa se v lokalnih institucijah, ki bi takšne probleme morale prednostno reševati, ne odzivajo; celo več, pozivajo jo k iskanju stanovanja s tržno najemnino, „ker se v tej državi da živeti z 200 evri na mesec, kar ljudje dnevno dokazujejo," kot je bilo povedano Majdi Primc Švikart.
Najmanj, kar lahko ta zgodba doseže, je, da vest zapeče vse tiste, ki bi lahko pomagali, a se ne čutijo odgovorne, da bi naredili korak v pravo smer.
MG
4 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 18. junija 2013
Gorišnica • S 16. redne seje občinskega sveta
Domine so začele padati...
Osrednja točka zadnje seje gorišniškega občinskega sveta je bila gotovo sprejem prvega rebalansa letošnjega proračuna, sicer pa je bilo slišati še marsikatero zanimivo informacijo.
k

Foto: SM
Občina Gorišnica (kljub obljubam) še vedno ni dobila „zelene luči" za načrtovan športni center (na posnetku), zato še tudi ni potrjen občinski prostorski načrt, v katerega pa bo treba, kot je poudaril župan Kokot, umestiti tudi hitro cesto in - osovraženi visokonapetostni daljnovod Cirkovce-Pince ...
Rebalans proračuna je bil, kot je uvodoma pojasnil župan Jože Kokot, potreben zato, ker občina ni uspela z dvema vlogama za rekonstrukcije cest (Gajevci-Formin in Zamuša-ni-Tibolci) na letošnjem razpis Južna meja, zato so morali lasten delež denarja, rezerviran za te namene, prerazporediti. „Za prvo fazo namakalnega sistema smo tako dodali 149.000 evrov, za agromelioracije 77.000 evrov, za zimsko pluženje je bilo treba dodati slabih 35.000 evrov, povišali smo postavko za izgradnjo krožišča pri Žihru, prav tako smo rezervirali lasten del denarja za rekonstrukcijo mostu čez kanal v Gorišnici, kjer bo sicer večji delež stroškov krilo podjetje DEM, 85.000 evrov imamo zdaj na postavki za ureditev zbirnega centra za odpadke, ki bi ga po zakonodaji že morali narediti, a nam to onemogoča tudi nespre-jet občinski prostorski načrt (OPN), nadalje smo dodatnih 25.000 evrov namenili za ureditev parkirišč pri Dominkovi domačiji, kjer bomo sicer poskušali pridobiti denar iz razpisa LAS, in še nekaj manjših zadev," je pojasnil Kokot.
S predlaganim rebalansom in prerazporeditvami denarja so se strinjali tudi vsi občinski odbori (kot so povedali predsedniki le-teh), svetniki pa so nato vseeno postavili nekaj vprašanj.
Kdo je nagajal pri izgradnji športnega centra?!
Bojana Purgaja je zanimalo, kako je zdaj s smernicami za OPN, ki naj bi bile podane
že pred mesecem dni, kar je osnova, da bi sploh lahko začeli gradnjo športnega centra, a je Kokot na to vprašanje le nemočno odkimal: „Žal, obljubljeno je bilo, da bo to pozitivno rešeno. A namesto tega smo dobili čisto neke druge možnosti, po katerih naj bi naš center urejali na dveh drugih, povsem nemogočih lokacijah. To smo tudi pojasnili, da v tistih „flikah" zemljišč ne moremo narediti nič. Poslali smo tudi ponovno utemeljitev za ureditev športnega centra na izbrani lokaciji in zdaj čakamo na potrditev. Žal, birokracija v Ljubljani ne upošteva zakonskih rokov ... Lahko pa zdaj ob tej priliki naravnost povem, da je izgradnjo športnega centra blokiral nekdo iz našega okolja, od tukaj. To smo že ugotovili in potrdili. Upam, da se zdaj to ne bo več dogajalo. Več o tem pa drugič ..."
Potem je Kokot še povedal, da si obetajo nekaj denarja
za sanacijo ceste proti Borlu in vodovoda proti Zavrču; po trenutnih dogovorih z ministrstvom naj bi šlo za dva krat po 200.000 evrov v letošnjem in naslednjem letu, odgovoril pa je tudi na vprašanja o zbirnem centru, ki naj bi se za občino Gorišnica, Cirkulane in Zavrč uredil v obrtni coni v Muretincih potem, ko bo sprejet OPN.
Komunala razprodana ...
Ena zanimivejših informacij, ki jo je razkril rebalans proračuna, pa je bil nakup delnic Komunalnega podjetja Ptuj. Kot je znano, so se delnice v rokah zaposlenih in bivših zaposlenih v KP prodajale že nekaj časa, občine, zlasti Mestna občina Ptuj pa ni skrivala ambicije, da postane KP Ptuj njena 100-odstotna last. Tokrat se ptujski oblasti ni izšlo čisto
po (pred)računih, saj se je pet večjih zunanjih občin povezalo in kupilo 25 odstotkov delnic; gre za občine Gorišnica, Videm, Majšperk, Markovci in Kidričevo. Ostale občine so ohranile svoje dosedanje, minimalne deleže, Mestna občina Ptuj pa ima v rokah večinski delež KP.
„Res je, svetniki, kot vidite, bilo za nakup delnic KP na naši postavki rezerviranih in porabljenih 100.000 evrov. Vendar ne zgolj za nas; mi smo namreč posodili denar za nakup tudi občini Videm, ki nam ga bo po podpisanem sporazumu vrnila. S tem nakupom smo si občine zagotovile večjo moč in vpliv na poslovanje KP Ptuj, saj imamo zdaj praktično dva predstavnika v nadzornem svetu," je pojasnil župan Kokot in ne ravno brez ponosa še navrgel, da je zdaj občina Gorišnica drugi največji lastnik KP Ptuj (za Mestno občino Ptuj).
Z rebalansom se je nato strinjal ves svetniški zbor.
Gasilci „izviseli" v programu občinskih prireditev
Svetniki so v nadaljevanju potrdili še manjšo spremembo odloka za obračun komunalnega prispevka, po katerem bodo zdaj investitorji v poslovne stavbe plačali nekoliko manj, nato pa so se vsi skupaj posvetili programu letošnjih prireditev ob občinskem prazniku, ki bo julija. Posebnih pripomb ali vprašanj niti ni bilo, nekoliko se je zapletlo le okoli vprašanja, na kateri datum bo v okviru prireditev tudi dan gasilca. Kokot je bil jasen: „Vse do danes se gasilci niso izjasnili, kje in kdaj želijo imeti dan gasilca. In ker tega niso sporočili, jih pač v programu ni. Pika!" Razvila se je kar zanimiva, a na srečo dokaj umirjena debata,v kateri je bilo med drugim slišati, da naj bi po dogovoru letos dan gasilca gostili v PGD Moškanj-ci 6. julija, a potem ni bilo iz tega nič, češ da se vsa društva temu izogibajo, ker nobeno nima letos nobene obletnice. Pri tem je tudi ostalo, sicer pa so se svetniki s programom prireditev strinjali.
Potem je kar hudo zaropotalo okoli izbire letošnjega prejemnika občinske plakete.
Prišli sta sicer le dve vlogi, komisija se je odločila za eno oz. za določenega kandidata, kar pa očitno ni bilo po volji vsem svetnikom ... Na koncu je, kljub nekaj užaljenim besedam in kakšnemu dolgemu nosu, obveljala odločitev komisije, ki jo je podprla večina svetnikov.
Denar za hitro cesto je, a kam bo dejansko namenjen?
Ob koncu seje pa je za nekaj grenko-kislih informacij poskrbel župan. Najprej je po-
vedal, da so se skupaj z občino Zavrč in Direkcijo RS za ceste dogovorili za ureditev projektne dokumentacije za povezovalno cesto Formin-Zavrč. Gre za odsek t. i. hitre ceste, ki se že leta in leta (na papirju) gradi od Ptuja do Ormoža: „Po skupnem dogovoru smo se zdaj z Direkcijo uskladili tako, da skupaj nosimo stroške priprave dokumentacije za ta odsek povezovalne ceste, ki znašajo 42.000 evrov. Potem naj bi nam Direkcija ta denar vrnila, saj gre za cesto državnega ranga. Sicer pa moramo omenjeno hitro cesto do Ormoža umestiti tudi v naše OPN. Kot je namreč slišati, denar za gradnjo te ceste je, zato je treba tudi dodatno pritisniti na ministrstvo. Občina Ormož je to že naredila s pozivom, mi bomo danes sprejeli takšen sklep, pričakujemo pa enako še od ostalih vključenih občin. Če zdaj ne bomo počrpali tega denarja za to cesto, smo ga namreč izgubili in bo šel za kakšen drug cestni projekt. Kot rečeno, denar je, moramo ga izrabiti, težava je zdaj le v tem, da ni političnega konsenza." Svetniki so se s Kokotom absolutni strinjali, da naj se poziv za začetek takojšnje izgradnje ceste le pošlje pristojnim na DARS.
Visokonapetostni daljnovod bo treba vnesti v OPN ...
Huda tišina pa je nastala ob naslednji županovi informaciji oziroma pomisleku: „Veste, pa ni samo ta cesta to, kar moramo obvezno umestiti v svoj OPN, če hočemo, da bo kdaj potrjen. Na tej trasi teče tudi visokonapetostni daljnovod Cirkovce-Pince, za katerega je že sprejet državni prostorski načrt, sklep je izdan. Tudi mi ga moramo zdaj vnesti v naš OPN ... Veste, kaj to pomeni, ali ne? Naj bo to v vednost vsem, kajti tu bodo nastale še velike težave ... "
SiM
Hajdoše • 21. mednarodno gasilsko tekmovanje
Potniki na gasilsko olimpijado potrjujejo dobro formo
V športnem parku Hajdoše je PGD Hajdoše 1. junija uspešno pripravilo že 21. mednarodno gasilsko tekmovanje za pokal Hajdoš 2013, ki so ga tudi letos uspešno združili s tekmovanjem za pokal Gasilske zveze Slovenije. PGD Hajdoše se je tudi tokrat odrezalo kot odličen organizator tekmovanja, prav tako tudi po rezultatih.
Tekmovanje v Hajdošah domači gasilci pripravljajo že dobri dve desetletji. V tem času so se pokazali kot odlični organizatorji velikih gasilskih tekmovanj. Podobna se bodo do septembra zvrstila tudi v drugih slovenskih krajih, na katerih lahko tekmujejo le najboljše ženske in moške ekipe. Udeležence tekmovanja je pozdravil Drago Furek, predsednik PGD Hajdoše, in jim zaželel kar najboljše rezultate. Tekmovanja se je udeležilo 37 tekmovalnih ženskih in moških ekip iz različnih koncev Slovenije, ki so tekmovali v kategorijah članic A in B ter članov A in B. Tekmovala pa je tudi moška desetina iz
prijateljskega društva DVD Mladost Kaštel - Sučurac iz Hrvaške. Tekmovalci so se predstavili v vaji z motorno brizgalno in v štafetnem teku, najboljši so prejeli medalje in pokale.
Zaključne slovesnosti s podelitvijo zasluženih priznanj so se poleg Zvonka Glažarja, podpoveljnika GZS, poveljnika OGZ Ptuj in predsednika tekmovalnega odbora Dušana Vižintina, poveljnika podra-vske regije ter nekaterih članov komisije za tekmovanja pri GZS in upravnega odbora GZS udeležili tudi vodilni možje domačega gasilskega društva in občinskega gasilskega poveljstva Hajdine. Pri-
Z 21. mednarodnega gasilskega tekmovanja v Hajdošah
družil pa se jim je tudi župan občine Hajdina Stanislav Gla-žar, ki je še posebej pohvalil trud in požrtvovalnost ekip PGD Hajdoše, čestital najboljšim, potnikom na gasilsko olimpijado pa zaželel dober rezultat. V konkurenci članic B so slavile domačinke - ekipa PGD Hajdoše, pri članicah A je zlato medaljo osvojila ekipa Komenda, srebrno pa ekipa PGD Hajdoše. V precej hudi konkurenci članov A so bili najboljši (zlati) gasilci PGD Šentjošt 1, pri članih B pa je na najvišji stopnički stala ekipa PGD Šmartno na Pohorju, drugo mesto pa so zasedli gasilci PGD Hajdoše.
MG
Foto: TM
torek • 18. junija 2013
Po naših občinah
Štajerski TEDNIK 5
Slovenija • KGZS nasprotuje predlogu Zakona o davku na nepremičnine
Poleg zvišanega KD zdaj še en udarec kmetom
Kot so izračunali na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), bi po novem davku na nepremičnine povprečno velika slovenska kmetija (stanovanjska hiša, hlev, kozolec in 6,4 hektarja obdelovalnih površin) plačala najmanj 1000 evrov. Zato v zbornici ostro nasprotujejo novi obdavčitvi kmetov in ob tem dodajajo, da bi oz. bo nov davek na nepremičnine grobo posegel v ekonomski položaj slovenskega kmetijstva, posledično pa bo zaradi nezmožnosti plačila propadla marsikatera kmetija.
Kmetijska zbornica ostro nasprotuje predlogu novega zakona od davku na nepremičnine, po katerem naj bi manjša kmetija plačala najmanj 1000 evrov.
Zbornica zato zahteva, da se pripravi ustrezna oprostitev pri plačilu davka za kmetijska in gozdna zemljišča ter za stavbe, ki so namenjene kmetijski proizvodnji in stanovanju oseb, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. „Kmetijska in gozdna zemljišča so že obdavčena na podlagi katastrskega dohodka; katastrski dohodek ima naravo davka na kmetijska zemljišča, saj je davčni zavezanec praviloma imetnik pravice uporabe zemljišča, poleg tega pa se davek odmerja ne glede na to, ali se nepremičnina uporablja za kmetijsko ali gozdarsko pridelavo. Poleg tega kmetijskih in gozdnih zemljišč ne uporabljajo samo lastniki, temveč so že po Ustavi namenjena širši družbeni funkciji v obliki prostega prehoda čez gozdna in neob-delovalna kmetijska zemljišča, nabiranja plodov ipd. Ali mora tudi v takšnih primerih, ko se zagotavlja splošna javna korist, celotno davčno breme nositi le lastnik kmetijskega oziroma gozdnega zemljišča," utemeljujejo in sprašujejo na KGZS. Dodajajo še: „Gospodar-ska poslopja kmetij in stanovanjske površine predstavljajo osnovno sredstvo za opravljanje kmetijske dejavnosti, zato
predlagamo, da se kot oprostitev navede vse nepremičnine, v katerih ali s pomočjo katerih se opravlja kmetijska dejavnost. Navedene nepremičnine ne predstavljajo nikakršnega "luksuza" lastniku, temveč so nujno potrebne za opravljanje osnovnega dela kmeta - pridelavo hrane. Ravno domača pridelava hrane oziroma samooskrba je ena izmed poglavitnih prioritet kmetijske politike v Sloveniji.
Z obdavčitvijo gospodarskih objektov na kmetijah, prav tako pa tudi kmetijskih in gozdnih zemljišč, bo del prebivalstva, ki opravlja poklic kmeta, neprimerno bolj davčno obremenjen kot posamezniki, ki se ukvarjajo z drugimi poklici."
Glede stavbnih zemljišč na kmetijah pa v KGZS pravijo tako: „Marsikatera občina je popolnoma po lastni presoji določala gradbene parcele za stanovanjsko rabo, indu-
strijske cone ipd., mimo volje lastnikov nepremičnin. Glede na veljavno zakonodajo lastniki zemljišč na spremembo občinskih prostorskih načrtov nimajo drugega vpliva kot pripombe ob razgrnitvi prostorskega plana. Sprememba namembnosti zemljišča iz stavbne nazaj v kmetijsko rabo je odvisna od volje občine; z mikavno davčno stopnjo 1,5 % se bo redka občina odločila za spremembo rabe."
Kmetje bodo prisiljeni prodajati, kupovali bodo tujci
V zbornici tudi napovedujejo, da bodo kmetje zaradi previsokih davčnih obveznosti prodajali tako kmetijske kot stavbne površine in nepremičnine, zaradi nizke kupne moči slovenskih kupcev pa bodo šle pretežno v roke tujcev.
„Nadalje na KGZS opozarjamo, da so v trenutnem predlogu zakona odprte vse možnosti, da se bo višina davka prilagajala dnevni politiki v lokalnem okolju. Predlog zakona ne daje nikakršnih zagotovil, da se v prihodnosti stopnje ne bodo razvijale v smeri višje davčne obremenitve, prav tako pa ne obstaja mehanizem, ki bi zagotavljal, da bodo lokalni davčni cilji skladni z neko nacionalno želeno davčno stopnjo. Že v letu 2010, ko se je izvajalo množično vrednotenje nepremičnin, je KGZS pristojne državne ustanove opozorila na neprimerne in napačne podatke, ki se vodijo v registru nepremičnin: podatki v evidencah
katastra že več let niso bili obnovljeni in posledično sicer uradne evidence ne izražajo dejanskega stanja v naravi. Tudi Ministrstvo za finance v pojasnilu k predlogu zakona opozarja, da je eden večjih problemov pri uvajanju davka na nepremičnine zlasti neurejenost nepremičninskih evidenc. Lastnikom nepremičnin je treba dati dovolj časa, da podatke, ki jih morajo popraviti sami, ustrezno uredijo (ureditev lastništva v zemljiški knjigi). Vse ostale podatke, začenši s podatki v zemljiškem katastru, naj Geodetska uprava uredi po uradni dolžnosti," še menijo v zbornici in dodajajo: „Pri davku na nepremičnine se bo ponovno odprla problematika javne infrastrukture, zlasti občinskih cest (pa tudi vodovodov, kanalizacije, elek-trovodov ipd.), ki so neodmer-jene že več (deset) let zgrajene na zasebnih zemljiščih. Vrednost sicer kmetijskega ali gozdnega zemljišča je zaradi dejstva ceste (stavbnega zemljišča) občutno višja. KGZS pričakuje, da se bodo občine lotile urejanja vseh še nerešenih delov nepremičnin!"
Sicer pa zaključujejo, da je predlagana vsebina zakona o davku na nepremičnine povsem neprimerna, saj ne upošteva obstoječega sistema obdavčenja katastrskega dohodka ter posebnosti, ki veljajo za kmetijska in gozdna zemljišča, prav tako pa tudi za kmetijske objekte. „Na KGZS predlogu zakona odločno nasprotujemo in od pripravljavca zakona pričakujemo, da bo upošteval pripombe in pomisleke."
SiM
Markovci • Tudi svetnikom je počasi dovolj
Naj v bodoče proračun sestavljata Svržnjak in Meglič!?
Po zapletih na nedavni redni seji občinskega sveta, na kateri so svetniki večinske opozicije županu (SDS in SLS) zvrnili predlog prvega rebalansa proračuna, so na torkovi izredni seji po izjavi Slavka Rožmarina (NSi) rebalans vendarle potrdili.
Ker so bili zaradi nesprejetja prvega rebalansa letošnjega proračuna na občini Markovci nekaj časa plačilno nesposobni, je župan Milan Gabrovec moral pohiteti in je v torek, 12. junija, sklical 13. izredno sejo občinskega sveta, na kateri je svetnikom predlagal le dve točki dnevnega reda: predlog prvega rebalansa letošnjega občinskega proračuna ter predlog sklepa o prodaji nepremičnine v k. o. Nova vas pri Markovcih. A tokrat je za pravo presenečenje poskrbel svetnik Slavko Rožmarin iz svetniške skupine NSi, ki je župana in svetnike vprašal: „Zanima me, ali bo v bodoče v naši občini stalnica, da bosta proračun sestavljala svetnika opozicije Ivan Svržnjak in Marjan Meglič. To sprašujem zato, da bom v bodoče vedel, na koga se lahko obrnem, ko se bo proračun pripravljal. Megliča in Svržnja-ka pa vprašujem tudi, zakaj pri rebalansu ni bil upoštevan moj amandma. Zaradi tega namreč jaz rebalansa ne bom podprl."
Videti je bilo, da je bil presenečen tudi župan Milan
Gabrovec, saj je Rožmarinu pojasnil, da se sam zaveda, da občino vodi župan, ki za vse svoje odločitve tudi odgovarja pred občani in pred zakonom, medtem ko svetniki za svoje odločitve ne odgovarjajo nikomur. Pa si nekateri (pri tem je verjetno mislim na že omenjena svetnika, op. a.) kljub temu jemljejo pravico in skoraj na vsaki seji rušijo županove predloge, ki jih sprejema in predlaga v svetnikom v sprejem na podlagi treznih odločitev in v dogovoru z vodstvom občinske uprave. Sicer pa je Rožmarinu pojasnil da je bil njegov amandma pri rebalansu upoštevan.
Mnenjskega vodja opozicije Marjana Megliča (SDS) pa tudi vse to ni zadovoljilo, zato je najprej Rožmarinu pojasnil, da mu je zelo žal, ker ne ve, da razpravljajo že o drugem in ne prvi rebalansu proračuna, v nadaljevanju pa dodal, da je že na prejšnji seji Lepoša povedal, da proračuna nista sestavljala le on (Meglič) in Svržnjak, ter poudaril, da ima vendarle kot svetnik pravico predlagati svoj
predlog. Ob tem je Rožmarin dodal, da ga moti, zakaj nista pri pripravi predloga proračuna povabila njega in njegove svetniške skupine (NSi).
Direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko je Me-gliču in vsem drugim pojasnila, da ne gre za drugi, ampak
še vedno prvi rebalans proračuna. Malce pa je popustil vsaj Svržnjak, ki je izrazil željo, da bi se v prihodnje pri pripravi predlogov proračuna in drugih pomembnih aktov res najprej sestali svetniki in svetniške skupine ter vse skupaj predebatirali z županom, šele
nato pa posredovali v obravnavo posameznim odborom. S takim predlogom se je strinjal tudi Franc Rožanc (NSi), ki ga je vendarle zanimalo tudi, zakaj so v rebalansu pri predlogu za odkup delnic Komunalnega podjetja Ptuj navedene številke 25 + 1 delnica, nihče pa ne ve,
Foto: Martin Ozmec
Za presenečenje je na seji poskrbel svetnik Slavko Rožmarin (desno), ko je vprašal, ali bosta v bodoče proračun sestavljala kar svetnika opozicije Ivan Svržnjak in Marjan Meglič.
kolikšna je vrednost ene delnice, vprašal pa je tudi, kako je z bodočim centrom za ravnanje z odpadki.
Župan Milan Gabrovec mu je pojasnil, da bo odkup delnic Komunalnega podjetja Ptuj občino Markovci stal okoli 58.000 evrov, s čimer naj bi si zagotovili blizu 5-odstotni lastniški delež, gradnja zbirnega centra pa naj bi bila v večinskem deležu financirana iz ekološkega sklada, le manjši delež naj bi bil na plečih občine.
Ko je vprašanj svetnikov zmanjkalo, so ti spet poskrbeli za presenečenje, saj so predlog prvega rebalansa tokrat potrdili z veliko večino - proti je bil le en svetnik. Brez zapletov so potrdili tudi predlog županovega sklepa o prodaji nepremičnine v k. o. Nova vas pri Markovcih, to je v obrtni coni Novi Jork in tako na veliko začudenje novinarjev ter zagotovo tudi občanov, ki so izredno sejo spremljali v neposrednem prenosu lokalne televizije SIP TV, sejo zaključili v dobrih 15 minutah.
M. Ozmec
6 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 11. junija 2013
Ptuj • Obisk ministra za gospodarstvo Stanka Stepišnika
Slovenija - zbirokratizirana in opravilno nesposobna država
Ptujski župan Štefan Čelan je v petek, 14. junija, v Mestni hiši na Ptuju sprejel ministra za gospodarstvo Stanka Stepišnika, ki so ga ob tej priložnosti spremljali poslanec DZ PS Darko Jazbec, državni sekretar v kabinetu predsednice vlade Gašpar Gašpar Mišič ter državni sekretar v ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dejan Levanič.
Čeprav je šlo bolj za vljudnostni obisk, je ptujski župan izkoristil priložnost in ministra seznanil z vitalnimi problemi tega okolja, tremi kohezijskimi projekti. To so dokončanje I. faze investicije v kongresno-kulturno dvorano v dominikanskem samostanu, projekt II. faze podtalnice in CERO Gajke. Opozoril je tudi na problem Panorame z zapuščenim sadovnjakom, kjer ima Ptuj prav tako zvezane roke. Deset let in več si mesto brez uspeha prizadeva, da bi se spremenila namembnost tega prostora, ki je pomemben tudi zaradi izjemno bogate arheologije. Mesto bi na tem območju želelo urediti arheološki etnološki park.
Ptujski župan od ministra Stepišnika pričakuje, da se bo tudi sam zavzel, da bo komisija še enkrat pregledala oddano vlogo MO Ptuj v okviru šestega poziva za sredstva kohezijske-ga sklada, da bi gradbišče v dominikanskem samostanu lahko čim prej zaprli. Mudi se, ker se je trženje dvorane skupaj s PS Sava že pričelo, v čakanju na sedmi poziv pa se po nepotrebnem izgublja čas. V tem primeru denarja za dokončanje ne bo še do jeseni. Ironija vsega pa je, da denar je, zaradi zamude pri oddaji popravljene
vloge pa naj bi sedaj prihajalo do zapletov. MO Ptuj je namreč prejela odgovor, da se komisija ne bo ponovno sestala, ker občina ni v roku popravila vloge.
Problem Ptuja je tudi industrijska cona, ki jo je mesto opremilo z evropskim denarjem, zdaj pa se zatika pri spremembi namembnosti zemljišč. Problem je toliko večji, ker Ptuj nima zemljišč, s katerimi bi nadomestil izgubljena kmetijska zemljišča v industrijski coni. Gospodarstvo s projekti tudi ne more čakati v nedogled, mesto pa po nepotrebnem izgublja delovna mesta. Župan je prepričan, da bi se tudi v tem delu morali zgledovati po nemški zakonodaji o prostorskem načrtovanju, kjer je strateški del, na katerega dajo soglasje vsi soglasodajalci, jutri tudi že izvedbeni del. V Burg-hausnu, partnerskem mestu Ptuja, v treh mesecih izpeljejo spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča, če gre za strateško usmeritev na področju prostora. Pri nas pa se še dodatno zapleta: 47. soglasju smo pred kratkim dodali tudi 48., poplavno študijo. Vsak bodoči investitor, ki bo gradil v industrijski coni, bo moral zaradi poplavne ogroženosti poskrbeti za meter nasutja, da
si bo lahko postavil poslovni objekt. Župan ob vseh teh administrativnih zapletih, ki onemogočajo razvoj, ugotavlja, da je Slovenija postala opravilno nesposobna, ker jo uničuje tretja in četrta liga uradnikov.
»Če bo treba, bomo šli v spremembo zakonodaje,« pravi minister Stepišnik.
Posebna zgodba je deponija Gajke, ki jo je leta 2002 vlada RS umestila v prostor, opredelila 17 ha prostora za potrebe
deponije, za ta prostor sta bila sprejeta tudi OPN in OPPN. Po spremembah uredb in pravilnikov pa so uradniki ugotovili, da CERO Gajke ni obstoječa deponija. Zaradi tega je bilo treba obstoječo deponijo ponovno umeščati v prostor. Tožbo z državo, da so Gajke obstoječa deponija, je MO Ptuj po treh letih dobila, izgubila pa kohezijska sredstva. Leta 2010 je bila oddana vloga za kohezijska sredstva na projekt nadgradnje de-
ponije, razen povratnice, da so vlogo sprejeli, pa do danes MO Ptuj ni prejela še nobenega odgovora. Ptujski župan je ministru za gospodarstvo povedal, da bo MO Ptuj ponovno tožila državo, prepričan je, da bo to okolje čez 10 let dobilo 20 milijonov evrov, ki so jih izgubili zaradi uradnikov in njihovega „zatajevanja" ptujske deponije. »Lahko pa se tožbi izognemo ob pametnih odločitvah,« je prepričan ptujski župan in
povedal, da leži 60 milijonov evrov evropskega denarja, ki naj bi bili rezervirani za neumne projekte, ki zagotovo ne bodo realizirani, medtem pa projekti z gradbenim dovoljenjem stojijo. Zagon 20 milijonov evrov vredne investicije bi bil izjemnega pomena za gospodarstvo v tem trenutku, je prepričan.
Razpis za II. fazo podtalnice je bil izveden, izbran je bil izvajalec, je povedal ptujski župan, ki upa, da projekta ponovno ne bo kdo zrušil. Sklep o drugi fazi je bil sprejet že leta 2007, po šestih letih pa še vedno ni niti sklepa niti pogodbe. Minister napoveduje odpuščanje povsod tam, kjer ne gre, kjer se po nepotrebnem zatika pri pripravi dokumentov, s tem pa posledično pri razvoju celotne države. Ni mogoče pristati na to, da bi samo za podpis potrebovali nekaj mesecev. Država je preveč zbirokratizirana, priznava tudi minister za gospodarstvo.
V tem trenutku pa je za Ptuj prednostni projekt dokončanje investicije v dominikanskem samostanu, je ob koncu obiska ministra Stepišnika v Mestni hiši na Ptuju še povedal ptujski župan.
MG
Kidričevo • Gospodarski minister Stanko Stepišnik obiskal Talum
Za zagotovitev konkurenčnosti čimprej ukrepati!
Talum je v petek, 14. junija, obiskal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik. Potem ko se je seznanil z delom in dosežki skupine Talum, si je ogledal del proizvodnje, nato sta s predsednikom uprave Markom Drobničem vsebino obiska razkrila na novinarski konferenci.
Kot je poudaril predsednik Talumove uprave Marko Drob-nič, je bil osnovni namen obiska, da predstavnikom države predstavijo ključne zadeve, ki narekujejo njihovo usmeritev v prihodnosti, obisk ministra pa so izkoristili tudi za predstavitev nekaterih novih razvojnih projektov. Pri tem je Drobnič izpostavil tri ključne
dosežke, s pomočjo katerih bodo v prihodnje uresničevali začrtano strategijo, proizvodni proces v elektrolizi, v katerem se ponašajo z zavidljivimi rezultati na področju tehnološke in energetske učinkovitosti. Stanje tehnologije v Talumovi elektrolizi omogoča brez vlaganj maksimalno proizvodnjo do leta 2020, z njo pa Talum
proizvede 84.000 ton tekočega aluminija.
»Kar se tiče energetske učinkovitosti, smo v naših elektrolizah še vedno na drugem mestu v svetu. To smo dosegli z lastnim znanjem ter izkušnjami in to svoje znanje želimo prodajati tudi po svetu,« je dejal Drobnič, ki je ministru predstavil tudi proizvodnjo
Foto: M. Ozmec
Pred ogledom tovarne: (od leve) poslanec Darko Jazbec, državni sekretar Gašpar Gašpar Mišič, minister Stanko Stepišnik in predsednik uprave Taluma Marko Drobnič
livarskih zlitin in drogov, za katero so bili že drugič zapored pri svetovni korporaciji Nemak izbrani za najboljšega dobavitelja. To proizvodnjo pa so že nadgradili s proizvodnjo ulitkov, kjer želijo do konca leta 2015 ustvariti okoli 15 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Velik poudarek dajejo reciklaži odpadnega aluminija, ki predstavlja že skoraj 50 odstotni delež skupne blagovne proizvodnje Taluma.
Minister Stepišnik si je ogledal tudi proizvodnjo rondelic, s katero so v Evropi na tretjem mestu. S proizvodi, ki jih izvajajo in razvijajo, bodo povečali obseg prihodkov od prodaje za polovico. V Talumu so posebej ponosni, da tehnološko znanje, ki so ga razvili, prodajajo tudi največjemu globalnemu proizvajalcu aerosol doz in tub na svetu, korporaciji Exal. Z razvojem zlitinskih rondelic, ki v Kidričevem že poteka, bo Talum prevzel vodilno mesto na svetu. Povečanje proizvodnih zmogljivosti, ki temelji na lastnih raziskavah, razvoju in vlaganjih v sodobno tehnologijo, bo omogočilo preskok z 22.000 ton letne proizvodnje v
2012 na 30.000 ton v letu 2013; končni cilj za leto 2015 znaša 38.000 ton rondelic.
»Seveda smo ministra opozorili tudi na težave, s katerimi se srečujemo v slovenski predelovalni in energijsko intenzivni industriji; predvsem pri oskrbi z energijo in prispevki, ki so v letošnjem letu to industrijo še dodatno obremenili. Zagotovo bo treba na tem področju narediti premike v tej smeri, da se bo ta industrija lahko postavila ob bok drugim proizvajalcem aluminija v Evropi in svetu po konkurenčnih pogojih,« je izpostavil Drobnič.
Minister Stanko Stepišnik je bil vesel, da je obiskal tako dober poslovni subjekt, katerega vodstvo ima jasno poslovno vizijo, in je pohvalil odločitev, da družba poleg izdelkov izvaža tudi storitve. Pozdravil je usmeritev Taluma v proizvodnjo izdelkov z visoko dodano vrednostjo, vključevanje družbe v trajnostni, ekološki razvoj ter dodal, da se tudi država s svojimi ukrepi trudi pospeševati izvoz. Glede težav, s katerimi se srečuje Talum kot velik porabnik električne energije, je gospodarski minister menil,
da bo treba ustrezno ukrepati, da ne bi zaradi visoke cene električne energije podjetje izgubljalo konkurenčnost.
V Talumu so lani ustvarili 263 milijonov evrov prihodkov od prodaje, pri tem pa imeli za 13 milijonov evrov izgube, kar je predvsem posledica dejstva, da je podjetje nekonkurenčno zaradi visoke cene električne energije. Letos po Drobniče-vih besedah načrtujejo prodajo v višini 276 milijonov evrov, vse do sklepa vlade o zvišanju prispevka za obnovljive vire energije pa so načrtovali pozitiven zaključek leta. Vlada je namreč takoj po novem letu prispevek zvišala kar za 310 odstotkov, to pa pomeni skupno 13 odstotkov končne cene električne energije. Omenjeni prispevek na letni ravni za Ta-lum pomeni dodatnih enajst milijonov evrov stroškov pri čemer je Drobnič spomnil, da so v državah EU, kjer energijsko intenzivna industrija predstavlja pomembno prioriteto in strateško usmeritev države, proizvajalci elektroliznega aluminija v celoti oproščeni tovrstne dajatve.
M. Ozmec
torek • 18. junija 2013
Od tod in tam
ŠtajerskiTEDHiK 7
Dornava • S proslave ob občinskem prazniku
Pa brez zamere
Letošnji prejemniki občinskih priznanj, plakete in jubilejne plakete z županom Rajkom Janžekovi-čem in predsednikom odbora za negospodarske dejavnosti Francem Šuenom.
Napredek države je zasluga (majhnih) občin
Minuli petek zvečer je bila v telovadnici dornavske osnovne šole še osrednja letošnja prireditev ob občinskem prazniku, na kateri so podelili občinska priznanja najzaslužnejšim občanom in društvom.
Potem ko je pihalna godba pozdravila goste in druge udeležence občinske proslave, je zbrane najprej kot častni govornik pozdravil župan Rajko Janžekovič. Poleg kratkega povzetka naložb, ki so jih v občini že izvedli oziroma jih bodo v tem in naslednjem letu, je župan Janžekovič v luči zadnjih političnih dogajanj in manipulacij okoli ukinitve manjših občin izpostavil izjemno veliko vlogo slednjih v obdobju hitrega razvoja Slovenije: „Osebno sem prepričan, da dokler bodo občine toliko vlagale v razvoj, bodo še kako dobrodošle! Če pogledamo statistične podatke, so prav občine tiste, ki so v zadnjih letih pravzaprav ohranjale gospodarstvo, saj je to prejelo kar 67 odstotkov vsega denarja od njih. Sicer je treba priznati, da je bil napredek v zadnjih dvajsetih letih izjemno hiter, skokovit, kar je prav tako zasluga majhnih občin! Vendar pa moramo biti realni in se zavedati, ta takšen tempo res ne more trajati večno. Zato bi povzel misel, ki pravi, da je treba napredovati počasi, kajti le tako se lahko ohrani tisto, kar že imamo, kar smo že ustvarili. In to, kar imamo, smo si želeli." Janžekovič sicer ni mogel niti mimo kritike nekaterih zadev, povezanih s preteklostjo, za katere so morale občine šele zdaj plačati račune, čeprav po njegovih besedah niso bile nič dolžne in nič krive; kot primer je izpostavil plačilo odškodnine Meltalu, ki je lepo izpraznila (tudi) dornavsko občinsko blagajno. Poudaril je še, da so nesoglasja, ki se pojavljajo v občinah, tako med občani kot v občinskem vodstvu, del življenja in da je prav, da so mnenja in stališča različna: „Le s
soočanjem različnih stališč namreč lahko sledimo pravo pot razvoja, sicer bi se kaj hitro lahko zgodilo, da bi skrenili. Zavedati pa se moramo, vsi skupaj, da smo občina vsi, ne le župan in občinski svet; občina smo vsi občani, vsa naša skupnost in vsi smo odgovorni zanjo. Zato želim, da vztrajno, korak za korakom, gradimo boljše in lepše življenje za vse nas tudi vnaprej."
Po županovem domoljubnem nagovoru je sledila podelitev priznanj in plaket, ki sta jih podelila župan Rajko Janžekovič in predsednik občinskega odbora za negospodarske dejavnosti Franc Šuen; letos je bilo nominiranih osem nagrajencev, plaketo občine Dornava pa je prejel Franc Čeh za dolgoletno prizadevno delo v različnih društvih.
Priznanja občine so prejeli: Branko Veselič za uspešno delo na področju obveščanja javnosti in promocije občine, Drago Petek za delo v društvih in vaškem odboru Mezgovci pri Pesnici, Anka Šoštarič prav tako za društve-
no aktivnost v vaškem odboru Žamenci in Stanko Rakuša za delo v vaškem odboru Polen-šak in PGD Polenšak.
Posebno priznanje župana sta prejela Marija Petek za dolgoletno delo na humanitarnem področju in mlad glasbenik Sergej Rojht za odličen uspeh na mednarodnem tekmovanju trobil in pihal v Beogradu.
Jubilejno plaketo občine pa je letos prejelo Turistično društvo Polenšak za 50 let delovanja. Franc Kukovec, ki je kot predsednik TD prevzel častno plaketo, se je v imenu vseh nagrajencev nato tudi zahvalil in hkrati povabil na letošnjo zlato žetev, ki bo po njegovih besedah trajala tri dni, in obljubil spektakel, kot ga še ni bilo.
Zbrane na proslavi je v imenu gostov pozdravil tudi poslanec Andrej Čuš, ki je poudaril, da je prav, da so tudi trenutki za slavje, da pa se hkrati dogajajo tudi „čudne" stvari: „Povedal bi rad, da nismo danes v krizi zaradi majhnih občin, ampak ker je treba plačati zavožene,
neporavnane kredite, luknjo v NLB. Majhne občine pa so dejansko pravi motor razvoja in zelo nepravično je, da se dve tretjini razvojnega denarja porablja v centru države. To je treba spremeniti; treba je poskrbeti za nova delovna mesta na podeželju. In prav to sem si zadal za svojo nalogo kot poslanec nove generacije!"
Tudi letos ni šlo brez čustvenega nastopa domačina, sicer danes župana občine Mislinja, Franca Šilaka, ki je izpostavil, da je današnji negotov čas tudi hkrati čas novih izzivov, nagovor pa - kot vedno - končal s kratko pesmico o lepotah rodnega kraja - Dornave.
Kulturni program osrednje slovesnosti so letos na temo narave in okolja oblikovali moški oktet iz Dornave, skupina Toti štirje, pevci skupine Magnificat s Polenšaka, varovanki ZUDV Dornava Andreja Žebela in Aleksandra Lazarevič, za konec pa so se s skupnim nastopom venčka ljudskih pesmi predstavili še pevci Mladinskega pevskega zbora OŠ Dornava in ljudske pevke iz Dornave.
SiM
Markovci • Doživetja iz vrtca
Mi smo mini maturanti
Otroci najstarejše starostne skupine Vrtca Markovci so v sredo, 12. junija, postali mini maturanti. S piščalkami so se odpravili skozi središče Markovcev, poslovili so se od mlajših otrok v vrtcu, obiskali učence prve triade v domači osnovni šoli, odpravili pa so se tudi na obisk k županu Milanu Gabrovcu.
»Kako je?«
Pomembnost besed
»O!«
»O, glej ga!«
»Serbus!«
»Zdravo!«
»In?«
»Ja ...«
»Kako je? Gre?«
»Pa, ja, no, saj veš ... gre, ne.«
»A ja, ja, vem ja. Kaj češ, taki cajti.«
»Ja, kaj čemo. Pa ti?«
»Gre, gre.«
»Ja, taki cajti. Kaj čemo.«
»Samo da se je vreme porihtalo.«
»Ja, vreme, ja.«
» ... In, kako drugače?«
»Gre, gre.«
Besede, njihove smiselne zveze ter pomeni so ena izmed temeljnih civilizacijskih značilnosti naše vrste. A besede so lahko takšne ali drugačne, z različnimi nameni ter pomeni. Lahko se približajo neskončnosti, lahko pa ne pomenijo prav nič in so prazno besedičenje.
V	praznem besedičenju besede niso več to, kar naj bi bile - izražanje misli, orodje sporazumevanja, nosilec pomena -, ampak zgolj mašilo, kanonfuter ne-smisla, neprepoznavni šum okolice, krpanje neprijetne, neudobne tišine (oh, kako prijetna in blagodejna je lahko včasih tišina, pa je ne znamo več prenašati!). V situacijah ter »dialogih«, kot je na primer klasičen, zgoraj podan primer, in ki jih lahko zasledimo na vsakem koraku, besede niso več to, kar naj bi bile. Govorimo in govorimo, a ne povemo ničesar, kar bi bilo vsaj malo relevantno, pomembno ali koristno. In poslušalec, ki je prejemnik teh besed, jih pravzaprav niti ne posluša, saj bodisi itak vnaprej ve, kaj bo slišal, bodisi pa ga vse skupaj niti ne zanima.
V	današnji družbi, kjer so pomembne reči dostikrat pozabljene, nepomembne pa prikazane kot življenjskega pomena, preveč besedičimo in premalo povemo. To seveda ne pomeni nujno, da bi morali govoriti manj, temveč predvsem to, da bi morale naše besede nositi več pomena, tehtnosti, imeti večjo težo; ali, če hočete, da bi za svoje besede morali prevzeti več odgovornosti. Ne kazenske, ampak odgovornosti, ko jo nosimo kot pripadniki inteligentne življenske oblike. A tukaj se skriva zlodej; zdi se namreč, da se - gledano celokupno - inteligenca naše vrste niža. In eden izmed znakov je tudi to, da vedno več besedičimo, govorimo neuporabne, nesmiselne in odvečne besede, zmeraj manj pa povemo kaj koristnega ter pomembnega.
No, in, kako je? Gre?
Gregor Alič
R
let
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Utrip Podravja. Rubrika, v kateri boste o dogodkih v Podravju izvedeli še več. Od ponedeljka do petka po 15. uri.
Otroci so županu zapeli pesmico in z glasnim žvižganjem v središču kraja pritegnili veliko pozornosti. Župan jih je sprejel v avli občine, kjer so se odžejali in posladkali, prejeli pa so tudi simbolična darilca. Na obisku pri županu so otroke spremljale vzgojiteljice Sonja Ambrož, Nataša Hameršak, Mojca Erhatič, Polona Strelec Čuš in Sabina Sakelšek.
Še preden so otroci najstarejše skupine iz markovskega vrtca postali mini maturanti, so zadnji petek v maju vzgojiteljice za njih pripravile nepozabno doživetje. Povabile so jih, da eno noč prespijo v vrtcu, projekt pa poimenovale
Nepozabna noč v vrtcu. Vodja projekta je bila vzgojiteljica Nataša Hameršak, ki je povedala: »Otroci so prišli v vrtec ob 19., za njih smo pripravile animacijski večer na temo doživetij v tropskem gozdu. Obiskala sta na slončka Neli in Ril-ko, nad katerima so bili otroci zelo navdušeni. Najprej sta se slončka z otroki spoznavala, nato smo si v obliki slončkov iz lepenke izdelali obrazne maske in se podali v pravi tropski gozd. Tega smo vzgojiteljice že nekaj dni prej pripravile v zgornji vrteški avli. V džungli smo se družili ob plesu, nato sta sledila še večerja in počitek. Slončka, ki sta skozi ves
večer skrbela za animacijo otrok, sta jih pospremila tudi v posteljo. Vsakega posebej sta objela z rilčkom, ga pobožala po obrazu in ga zazibala v sladek otroški sen.«
Za lep in doživet večer otrok v vrtcu Markovci so poskrbele vzgojiteljice Nataša Hameršak (vodja projekta), Martina Maj-cenovič, Sabina Sakelšek, Nina Kolenko, Simona Hameršak in Mojca Erhatič. Da je bilo doživetje zares enkratno, so povedali tudi starši otrok, saj naj bi otroci nato doma še skozi ves vikend govorili o dveh slončkih, ki sta jih tisti večer obiskala v Vrtcu Markovci.
MZ
Minimaturanti in vzgojiteljice Vrtca Markovci na obisku pri županu Milanu Gabrovcu
Foto: MZ
8 Šta/m&FEDNlK
Evropa in svet
torek • 18. junija 2013
EU • Območje evra vse bliže dogovoru
Neposredne dokapitalizacije bank s strani ESM
So funktioniert der ESM
4.
\
ENTSCHEIDUNG
EU-KOM: Europäische Kommission EZB; Europäische Zentralbank IWF: internationaler währungifondi
1 ES NL BE ^ _ ESM-DIREKTORIUM
Die vom Gouverneursrat ernannten 17 Staatssekretäre
der Länder entscheiden einstimmig über die Auszahlung weiterer Tran IR	eben
SK .. ,,, CY
Sl
LU
W W
Foto: welt.de
Evroskupina naj bi v teh dneh dorekla ključne podrobnosti okvira za neposredne dokapitalizacije bank iz stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM). Višina sredstev ESM v ta namen naj bi bila omejena na 60 milijard evrov, poroča poslovni časnik Wall Street Journal (WSJ), ki se sklicuje na neimenovane vire pri evroskupini.
Predstavniki članic območja evra pri delovni skupini evro-skupine naj bi se tako v četrtek in petek sestali na neformalnem srečanju v Rimu in tam skušali skovati soglasne rešitve glede tega, kako naj bi ESM kapitalsko vstopal v banke.
Po navedbah virov, na katere se sklicuje WSJ, se članic evrskega območja nagibajo k temu, da razpoložljiva sredstva stalnega mehanizma za ta namen omejijo pri 60 milijardah evrov. Poleg tega naj bi šli pogovori v smeri, da bi v primeru sodelovanja pri dokapitalizaciji predstavnik ESM vstopil v nadzorni svet ali upravni odbor banke.
Ta predstavnik ne bi prihajal iz države, kjer ima dokapi-talizirana banka sedež, prav tako pa se ne bi vmešaval v vsakodnevne posle banke. Bdel bi le nad ključnimi strateškimi odločitvami.
Politični dogovor o teh vprašanjih naj bi evroskupina nato potrdila na zasedanju prihodnji teden. Odločitve za dokapitalizacije naj bi se sprejemale od primera do primera, zanje pa bi morala še naprej zaprositi države, kar pomeni, da bi jih verjetno spremljali novi pogoji.
Odprto ostaja vprašanje glede razdelitve tveganj v primeru propada banke in njenega reševanja. Trenutno naj bi kazalo na to, da bi na ESM odpadlo od 80 do 90 odstotkov tveganja, drugo pa bi še naprej ostalo na članicah.
Načelni dogovor o tem, da bi ESM lahko neposredno do-kapitaliziral banke, so voditelji območja evra kljub številnim pomislekom javnofinančno močnejših držav, kot je Nemčija, predvsem dosegli na maratonskem zasedanju junija lani.
To vprašanje sodi v okviru gradnje bančne unije, katere prvi korak je vzpostavitev enotnega bančnega nadzora pri Evropski centralni banki. Politični dogovor glede tega vprašanje je unija že dosegla, zaživel pa naj bi prihodnje leto.
Neposredne dokapitalizacije s strani ESM so ključne predvsem za države s težavami v bančnem sistemu, kot so Irska, Španija, Ciper, Grčija in nenazadnje tudi Slovenija. Z neposrednimi dokapitalizacijami, ki bi zaobšle državne proračune, bi se tako zmanjšalo breme teh dokapitalizacij za javne finance večinoma že tako zelo zadolženih držav.
Države, ki so pomoč območja evra že prejele, so se ob močnih pomislekih Nemčije in drugih severnoevropskih članic prizadevale, za to, da bi na bilanco ESM lahko prenesle tudi del kapitalskih injekcij v banke, ki so jim že pomagale. Tako bi se zmanjšalo njihovo dolžniško breme.
WSJ piše, da vse kaže na to, da bo to mogoče, a bodo ti prenosi zaradi omenjene zgornje meje razpoložljivega potenciala ESM za dokapitalizacije močno omejeni. Grčija, Ciper in Španija so tako recimo skupaj za banke namenile preko 100 milijard evrov, Irska pa prav tako več deset milijard.
Viri, na katere se sklicuje časnik, pravijo, da dogovora glede tega verjetno še ni pričakovati preko poletja, tako da naj bi evroskupina ta trdi oreh strla šele jeseni.
V vsakem primeru pa bo celoten sistem dokapitalizacij s strani ESM po pisanju WSJ zaživel šele po tem, ko bo vzpostavljen enotni bančni nadzor in bo unija dosegla tudi dogovor glede novega harmoniziranega evropskega mehanizma za reševanje bank. Pogajanja o tem v povezavi še potekajo. (sta)
50 let
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si TELEFON: 02 771 2261
Ankara • Protesti v Turčiji
Premier Erdogan se je sestal s protestniki
Bruselj • Novost v avtomobilski industriji
Od oktobra 2015 novi avtomobili obvezno s samodejnim klicem v sili
Foto: commons.wikimedia.org
Turški premier Recep Tayyip Erdogan se je v Ankari v četrtek pozno zvečer prvič doslej sestal s predstavniki protestnikov, ki so zasedli trg Taksim in park Gezi v Carigradu. Turška tiskovna agencija Anadolu poroča, da se je sestanka udeležilo osem umetnikov in dva predstavnika skupine Solidarnost s Taksimom, ki koordinira proteste.
Po skoraj štiri ure trajajočih pogovorih je tiskovni predstavnik turške vlade Huseyin Celik napovedal, kako bo vlada pristopila k reševanju vprašanja urbanističnih posegov v park Gezi, ki je pravzaprav sprožil proteste.
Kot je poudaril, bo vlada najprej počakala na odločitev sodišča, ki je po pritožbi protestnikov začasno ustavilo načrtovana dela v parku. Če bo sodišče v še vedno odprtem postopku dokončno potrdilo ustavitev gradbenega projekta, bo vlada to sprejela.
Če pa bo gradnji vojašnice dalo zeleno luč, bo vlada dokončno odločitev prepustila ljudem na referendumu. »Turčija je pravna država,« je dejal Celik in dodal, da mora vlada spoštovati odločitve sodišča, poročanje turških medijev povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Kot še pišejo turški mediji, protestniki pozdravljajo odločitev vlade, o končanju protestov pa se bodo še odločili. Razpravljali naj bi tudi o policijskem nasilju med protesti. Celik je ob tem napovedal kazni za policiste, če se bo izkazalo, da so »zagrešili zločin«.
S protestniki se je v eni od kavarn pri trgu Taksim srečal tudi guverner Carigrada Huse-yin Avni Mutlu, ki je povedal, da skuša zaplete rešiti brez posredovanja policije. Zagotovil je, da policijskega posredovanja še ne bo. V vsakem primeru pa bodo ljudje vnaprej obveščeni.
Erdogan je le nekaj ur pred srečanjem protestnikom izdal »zadnje opozorilo«, naj izpraznijo park in trg Taksim, sicer jih bo pregnala policija. Protestniki se na njegov poziv niso odzvali.
V Carigradu so tako tudi ponoči vztrajali v parku Gezi in si krajšali čas s plesom in glasbo, v Ankari pa je celo prišlo do spopada med protestniki in policijo, ki je uporabila solzivec in gumijaste naboje.
Od 31. maja naprej, ko so se protesti zaradi nasilnega posredovanja policije v Carigradu razširili po vsej Turčiji, je umrlo pet ljudi, poškodovanih pa je okoli 5000 protestnikov in 600 policistov.
Povod za proteste je bil sporni urbanistični načrt za območje parka in trga. Erdogan se je odzval ostro in protestnike zmerja z vandali in tujimi plačanci. (sta)
Foto: europarl.eu
Od oktobra 2015 naj bodo vsi novi modeli osebnih vozil in lahkih gospodarskih vozil opremljeni s sistemom za klic v sili, imenovanim eCall, predlaga Evropska komisija v sklopu prizadevanj za zmanjšanje posledic hujših prometnih nesreč v EU. Avtomobili s tem sistemom v primeru hujšega trka samodejno pokličejo ustrezno službo za ukrepanje.
Klic eCall se sproži samodejno, takoj ko senzorji v vozilu zaznajo hudo trčenje, torej tudi če je voznik nezavesten ali ni sposoben poklicati sam. Priča hude nesreče pa lahko klic eCall s pritiskom na gumb v vozilu sproži tudi ročno.
Ob sprožitvi sistem pokliče evropsko številko za klic v sili 112, vzpostavi telefonsko povezavo z ustreznim centrom za pomoč ter reševalnim službam posreduje podatke o nesreči, med drugim o času nesreče, točni lokaciji udeleženega vozila in smeri potovanja, kar je zelo pomembno na avtocestah in v predorih.
Gre za dva zakonodajna predloga, ki sta »mejnik na poti k varnejšim cestam v EU«, je poudaril komisar za promet Siim Kallas. »V preteklem letu je na cestah EU umrlo 28.000 oseb, 1,5 milijona pa je bilo poškodovanih. V nesrečah pri pomoči žrtvam šteje vsaka minuta,« je izpostavil.
Sistem naj bi izboljšal čas za ukrepanje v sili za 40 odstotkov v urbanih okoljih in za 50 odstotkov na podeželju, s čimer bi rešili do 2500 življenj na leto, ocenjujejo v komisiji. Sistem bo po navedbah komisije tako izboljšal prometno varnost, hkrati pa bo občutno zmanjšal zastoje zaradi nesreč in preprečil naknadne nesreče, ki jih povzročajo nezavarovana prizorišča nesreč.
Koristi pa bo imela tudi industrija oziroma mnoga podjetja, ki dobavljajo tehnologijo in sestavne dele ter opravljajo storitve, potrebne za različne elemente tega sistema, vključno z avtomobilskimi sistemi, brezžičnim prenosom podatkov in sistemi v centrih za obveščanje, še poudarjajo v Bruslju.
Pričakuje se, da bi se avtomobilska oprema, ki bo vgrajena zaradi sistema eCall, lahko uporabljala tudi za dodatne storitve, na primer za sledenje ukradenim vozilom. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Luxembourg • Območje evra je maja na letni ravni zabeležilo 1,4-odstotno inflacijo, potem ko je aprila znašala 1,2 odstotka, je danes v drugi oceni potrdil evropski statistični urad Eurostat. Na mesečni ravni so se cene življenjskih potrebščin maja zvišale za 0,1 odstotka. EU je maja na letni ravni zabeležila 1,6-od-stoten dvig cen, potem ko je aprila inflacija znašala 1,4 odstotka. Na mesečni ravni je bila inflacija v uniji maja 0,1-odstotna. Čeprav se je letna inflacija maja v primerjavi z aprilom v območju evra nekoliko zvišala, je že četrti mesec zapored skladna s srednjeročnim ciljem Evropske centralne banke. To je inflacija blizu, vendar malenkost pod dvema odstotkoma. Februarja je inflacija znašala 1,8 odstotka, marca pa 1,7 odstotka. Peking • Ogromno povpraševanje po tujih mlečnih formulah za dojenčke je zmanjšalo zaloge in hkrati ustvarilo nove poslovne priložnosti po vsem svetu, danes piše Financial Times. Povpraševanje je naraslo zaradi škandala z mlekom, kontaminiranim z melaminom, zaradi česar je leta 2008 umrlo šest dojenčkov, več sto tisoč pa zbolelo. Aferi z melaminom je na Kitajskem sledil niz škandalov na področju varnosti hrane, zaradi česar se je zaupanje Kitajcev v domačo proizvodnjo temu ustrezno zmanjšalo. To je še posebej očitno pri mleku v prahu za dojenčke.
Washington • Hipotekarne obresti v ZDA so se pretekli teden ponovno povišale, kar se je zgodilo že šesti teden zapored, je sporočila hipotekama banka Freddie Mac. Zasebno podjetje pa poroča o rasti zaplemb nepremičnin v maju. Povprečna obrestna mera za hipotekarno posojilo s 30-letno dobo odplačevanja se je pretekli teden povišala za 0,7 na 3,98 odstotka. Povprečna obrestna mera za 15-letno posojilo pa se je povišala za prav tako 0,7 na 3,10 odstotka. Zaradi stimulativne politike centralne banke Federal Reserve so sicer obresti še vedno izjemno nizke.
Moskva • Ruski predsednik Vladimir Putin je danes priznal, da Rusija v luči upočasnitve gospodarske rasti ne bo več mogla izpolnjevati ciljev na področju javne porabe. Za zagon rasti je Putin napovedal vrsto ukrepov za izboljšanje investicijskega okolja, s katerimi naj bi spodbudil naložbe. »Za reševanje naših socialnih problemov ne poznamo boljšega sredstva od zagotavljanja gospodarske rasti. Zviševanje socialnih izdatkov, ne da bi zanje jamčili z gospodarsko rastjo, nas bo vodilo v slepo ulico,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes ugotavljal prvi mož največje svetovne države. Dunaj • Avstrijska holdinška družba CEESEG, ki vključuje borze na Dunaju, v Ljubljani, Budimpešti in Pragi, je v minulem poslovnem letu ustvarila 16,84 milijona evrov dobička pred davki. To je devet odstotkov več kot leto pred tem. V družbi so danes imenovali nov nadzorni svet, prvi nadzornik pa je postal Willibald Cernko iz avstrijske Unicredit banke. V CEESEG so že v začetku leta izrazili zadovoljstvo nad poslovanjem v minulem letu, letos pa pričakuje nadaljevanje pozitivnih gibanj. Člana uprave družbe Michael Buhl in Peter Koblic sta poudarila, da je CEESEG okrepila svoj položaj najmočnejše borzne skupine v regiji, pohvalila pa sta se tudi z rastjo števila mednarodnih vlagateljev.
Zagreb • Kabinskemu osebju na letalih hrvaške letalske družbe Croatia Airlines pri prodaji blaga za gotovino med leti ne bo treba imeti davčnih blagajn, je danes odločila hrvaška vlada. Vlada je sprejela predlog Croatie Airlines, ne pa tudi nekaterih drugih zavezancev, ki so prosili za izjemo pri izvajanju zakona o fiskalizaciji. Hrvaški finančni minister Slavko Linie je pojasnil, da je fiskalizacija med leti lahko motena zaradi morebitnih težav pri internetnih povezavah med letali in davčno upravo. Fiskalizacijo namreč izvajajo prek posebnih računalniških programov, ki so neposredno povezani z davčno upravo, kot je to v primeru plačevanja s karticami.
Rim • Italija je na današnji dražbi državnih dolžniških vrednostnih papirjev zbrala 7,83 milijarde evrov. Država se je med drugim zadolžila za obdobje treh let, pri tem pa je bila prisiljena pristati na precej višjo zahtevano donosnost kot na zadnji primerljivi avkciji. Obresti na njene triletne obveznice so bile na najvišji ravni po marcu. Rim je danes z izdajo obveznic z ročnostjo treh let prišel do 3,42 milijarde evrov. Povprečna obrestna mera je dosegla 2,38 odstotka, potem ko je bila na zadnji avkciji sredi maja pri 1,92 odstotka, poročajo tuje tiskovne agencije. Analitiki rast pripisujejo prodaji najrazličnejšega premoženja, ki ga je sprožila zaskrbljenost vlagateljev glede morebitne ublažitve tiskanja denarja v ZDA. (sta)
New York • Človeštvo se povečuje čedalje hitreje
Milijarda ljudi več v 12 letih
Človeštvo se povečuje hitreje, kot so načrtovali in naslednjo, osmo milijardo bi lahko dosegli že v naslednjih dvanajstih letih, ocenjujejo Združeni narodi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Po najnovejših projekcijah ZN bi lahko bilo leta 2025 na
Zemlji že 8,1 milijarde ljudi, leta 2050 pa 9,6 milijarde. Do konca 21. stoletja bi bilo na planetu lahko že skoraj enajst milijard ljudi.
Rast prebivalstva gre izključno na račun držav v razvoju, medtem ko število prebivalcev v razvitem svetu, tudi Evropi, upada.
Veliko povečevanje prebivalstva s seboj prinaša tudi dramatične socialne posledice, predvsem revščino, opozarjajo ZN. Izpostavljena je predvsem Nigerija, ki ima danes 160 milijonov ljudi, do sredine stoletja pa bi se število njenega prebivalstva lahko podvojilo in preseglo število prebivalcev v ZDA. (sta)
torek • 18. junija 2013
Od tod in tam
Štajerski HODNIK 9
Obrež • Gasilci praznovali
4. dan gasilcev občine Središče ob Dravi
V soboto, 15. junija, so v Obrežu pri tamkajšnjem kulturnem domu proslavili 4. dan gasilcev občine Središče ob Dravi. Na prireditvi so se zbrali gasilci obeh gasilskih društev, ki delujeta v okviru središke gasilske zveze (PGD Središče in PGD Obrež), predstavniki sosednjih in prijateljskih gasilskih društev, slovesnosti se je udeležil tudi središki župan Jurij Borko.
Prireditev ob 4. dnevu gasilcev so pričeli s sprejemom gostov. Sledili so gasilski ešalon, proslava s kulturnim programom, pozdravi in slavnostni nagovori ter podelitev gasilskih odlikovanj. Slovesno noto dogodku so dodali člani godbe na pihala Središče ob Dravi, z nastopom so se predstavili tudi domači folkloristi.
Navzoče na prireditvi so med drugimi nagovorili domači župan Jurij Borko, predsednik Gasilske zveze (GZ) Središče Radovan Aleksič in predsednik PGD Obrež Viktor Samec. Slednji je med drugim poudaril: »Za uspešno delovanje gasilske zveze je potrebna velika angažiranost članov iz obeh prostovoljnih gasilskih društev, saj je naša Zveza ena izmed najmanjših in najmlajših v podravski regiji. Kot vsako gasilsko društvo in zveza imamo tudi mi velike načrte za prihodnost. Naše društvo bo tako v prihodnjem obdobju pristopilo k nakupu novega gasilskega avtomobila, ki bo zamenjal dotrajano gasilsko vozilo TAM GVC 24/35. Aktivnosti za nakup novega vozila smo sicer pričeli že leta 2010. Upamo, da bomo s skupnimi močmi takšno investicijo uspeli tudi izvesti. Nakup novega gasilskega vozila je za nas zelo velik finančni zalogaj, zato v društvu upamo na finančno pomoč župana, občinskega sveta, Gasilske zveze Središče ob Dravi, sponzorjev in krajanov v našem požarnem območju. Zamenjava ali nakup nove
gasilske opreme sta pomemben mejnik pri razvoju društva, prav tako za delo gasilcev pomenita dodatno motivacijo. Večja mejnika pri delovanju društva, ki smo ju zabeležili v minulem obdobju, sta bila leta 1997, ko smo namenu slovesno predali novo gasilsko cisterno, in leta 2000, ko smo prevzeli gasilsko vozilo Nissan za gašenje gozdnih požarov. Ker bo naše društvo prihodnje leto zaznamovalo 90 let delovanja, bi ob tej priložnosti namenu želeli predati tudi novo gasilsko vozilo. Ob koncu naj omenim, da na operativnem, strokovnem in organizacijskem področju odlično sodelujemo z GZ Središče in PGD Središče ter se na različnih področjih tudi dopolnjujemo.«
Ob številnih odlikovanjih, ki so bila ta dan podeljena, velja
izpostaviti državno odlikovanje - plamenico tretje stopnje, ki jo je prejel Marko Kočevar iz PGD Obrež. »Kočevar je dolgoletni poveljnik društva, v preteklosti je opravljal tudi naloge podpoveljnika in desetarja, sodeloval je pri ustanavljanju GZ Središče in bil član nadzornega odbora Zveze. S svojim delom je veliko prispeval k razvoju gasilstva na našem območju,« je pojasnil predsednik GZ Središče Radovan Aleksič in o delu zveze ter obeh društev, ki delujeta pod njenim okriljem, dodal: »PGD Središče ob Dravi je društvo tretje kategorije, PGD Obrež pa druge. V društvi je včlanjenih med 250 in 300 članov, operativcev je okrog 60. V obeh društvih veliko dela posvečamo gasilskemu podmladku, v delovanje dru-
štev se vključujejo tudi gasilske članice in veterani. Veliko dela namenjamo izobraževanju in usposabljanju operativnih članov ter mladine, pomagamo pa tudi pri opremljanju društev.«
Sredstva, potrebna za delovanje Gasilske zveze in obeh društev, med drugim zagotavlja tudi Občina Središče ob Dravi. »Delovanje gasilstva Občina podpira z dotacijami in prispevkom iz požarne takse; letno to znese okrog 20.000 evrov. Kolikor nam omogočajo finančna sredstva, pomagamo tudi pri obnovi gasilskih domov in opreme. Delo gasilcev izjemno spoštujem, saj vedno priskočijo na pomoč,« pa je o delu gasilstva v domači občini povedal središki župan Jurij Borko.
Mojca Zemljarič
Sveti Tomaž • Zaključna prireditev najmlajših
Bilo je nekoč
V vrtcu Ježek, ki deluje pri OŠ Sveti Tomaž, so otroci te dni izvedli zaključno prireditev, ki so jo poimenovali Bilo je nekoč. V pripravah na to so se vzgojiteljice z otroki skozi daljše časovno obdobje pogovarjale o življenju in običajih nekoč. Pogledali so si zapise v knjigah, pogovarjali so se z babicami.
V okviru priprav so se veliko igrali z igračami, ki so bile v navadi nekoč, ko še ni bilo takšnega obilja, kot je danes. Zanimivo je, da so se otroci radi igrali s preprostimi stvarmi, ki jih lahko najdejo v naravi, kot so kamenčki, vejice, lubje, oblanci. Mateja Vajda, pomočnica ravnateljice za vrtec, je povedala, da je bila to ob koncu šolskega leta dobrodošla sprememba, saj so se otroci drugih igrač že nekoliko naveličali. Po drugi strani pa tudi strokovnjaki zagovarjajo bolj naravne igrače, ki spodbujajo domišljijo in dejavnost otrok.
Za nastop so si omislili realistično sceno s senom in drevjem, ki je obiskovalce popeljala na travnik, posejan s travniškimi rožami, otroci in strokovne delavke pa so bili v oblekah, kot
so jih nosili nekoč. Nastop se je začel z računalniki in moderno glasbo, nato pa je zmanjkalo elektrike in babica je popeljala otroke v svet, kot je bil nekoč. Skupine so nastopile z rajalni-
mi igrami, prstnimi igrami, najstarejši so pridno kosili, grablja-li in z vozom odpeljali seno, vse skupaj pa sta spremljali pesem in glasba. Na koncu so si otroci za nastop prislužili sladko in
mrzlo presenečenje.
Nastopili so vsi otroci, ki jih je v vrtcu 68, in devet strokovnih delavk. Otroci so razdeljeni v štiri skupine - Kobacaji, Smrkci, Žogice in Kapljice. Imena skupin so si otroci izmislili sami. Vzgojiteljice tudi sicer pri delu zelo upoštevajo mnenje otrok in izhajajo iz njihovih želja. Delajo tisto, kar jih zanima.
Skozi leto so otroci dejavni tudi pri interesnih dejavnostih, kot so nemščina, folklora, pevski zbor ter projekta Zdrav vrtec in Mali sonček. Otroci so sodelovali tudi na različnih likovnih natečajih, na natečaju Cicidoja pa je mala Janja osvojila 3. mesto.
Tudi prihodnje leto bodo imeli v vrtcu štiri skupine.
Viki Ivanuša
Od tod in tam
Ptuj • Dan mojstrovalcev
Foto: Črtomir Goznik
V ptujskem centru Obi je bilo v nedeljo, 16. junija, ponovno nadvse živahno. Mojstrovalce, spretne in manj spretne, so povabili na predstavitev in k nakupu najrazličnejših izdelkov za dom priznanih proizvajalcev (Unichem, Orbico, Roto,J. Wagner, Henkel, Kerna, Sanotec-n ik in Jub) pod ugodn im i pogoji, ki so ga pro izvajalci še doda tno nagradili. Poskrbeli pa so tudi za zabavo z glasbo, s svojim nastopom je razveselila pevka Tanja Žagar. V Obiju so tokratno druženje obogatili še z nedeljskim kosilom za en evro, ki so si ga lahko privoščili vsi, ne glede na nakup.
MG
Draženci • Društveno tekmovanje
Foto: TM
Na športnem igrišču Jama v Dražencih je bilo 2. junija 9. društveno tekmovanje za pionirje in pionirke, na katerem so že petič zapored sodelovali tudi člani in članice ter se tako znova poklonili prijatelju Dani-ju Rajhu. Skupaj je tekmovalo 17 ekip, od tega ena ekipa pionirk in pet ekip pionirjev. Posebne pokale, izdelane iz lesa, so prejele pionirke PGD Gerečja vas, pri pionirjih so bili najboljši tekmovalci PGD Spuhlja pred PGD Bukovci in PGD Hajdina. Slavile so tudi članice PGD Draženci, pri članih so se najbolj izkazali gasilci PGD Podgorci, na drugo in tretje mesto pa so se uvrstili gasilci PGD Mihovci-Dra-gonja vas in PGD Tinje. Pokale in priznanja so najboljšim podelili župan občine Hajdina Stanislav Glažar, poveljnik občinskega gasilskega poveljstva Ivan Glažar in predsednik PGD Draženci Tadej Černenšek. PGD Draženci je društveno tekmovanje uspešno izpeljalo. 29. junija bodo Draženčani praznovali še enkrat, v uporabo bodo predali novo gasilsko vozilo za prevoz moštva.
MG
Ormož • Tekmovanje v balinanju
Foto: MZ
Na balinišču Društva upokojencev (DU) Ormož je v soboto, 15. junija, potekalo regijsko tekmovanje v balinanju za upokojence. Organizator tekmovanja je bila Pokrajinska zveza društev upokojencev Spodnje Podravje. Na tekmovanju je sodelovalo osem ekip. Vsaka ekipa šteje po pet članov (štirje tekmovalci in rezervni član). V moški konkurenci so se pomerile ekipe društev upokojencev Ormož, Dornava, Polenšak, Ptuj in Velika Nedelja. V ženski konkurenci so tekmovale tri ekipe, in sicer iz društev Ormož, Dornava in Polenšak. Odigranih je bilo 13 tekem. Med moškimi ekipami so slavili člani DU Ptuj, v ženski konkurenci pa so se najboljše odrezale članice DU Ormož. Zmagovalni ekipi sta si s tem pridobili vstopnico za udeležbo na državnem prvenstvu v balinanju, ki bo letos v Postojni. Vse sodelujoče ekipe so prejele priznanja, predsednik Pokrajinske zveze Franc Hojnikpa je najboljšim trem ekipam v moški in ženski konkurenci podelil tudi pokale. Na fotografiji je zmagovalna ekipa v ženski konkurenci - članice DU Ormož.
MZ
10 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 18. junija 2013
Središče ob Dravi • Zaključna prireditev v vrtcu Navihanček
Tudi za malčke se začenjajo pocitnice
V četrtek popoldne je v prostorih šolske telovadnice vrtec Navihanček pripravili zaključni nastop vseh skupin otrok in predstavitev različnih krožkov, ki so se dogajali v vrtcu med letom. Posebnost prireditve pa je bil nastop pevskega zbora staršev, vzgojiteljev in otrok.
Vrtec Navihanček obiskuje 72 otrok v petih skupinah. 18 otrok jeseni odhaja v šolo in so se ponosno predstavili kot mini-maturanti, nedavno pa so v vrtec vpisali 16 malih novincev. Na prireditvi so peli, igrali in plesali Metuljčki, Sončki, Nodiji, Smrkci in Škratki.
Zbrane starše, stare starše in druge obiskovalce je pozdravila Jasna Munda, ravnateljica OŠ Središče ob Dravi, pri kateri od leta 2006 deluje vrtec Navihanček. Poleg običajnih vsebin, otrokom ponujajo številne nadstandardne in interesne dejavnosti. Velik poudarek je na druženju vseh skupin, zato redno pripravljajo skupne čajanke, druženja ob dnevu brez igrač, otroci
Foto: Viki Ivanuša
Prikupni Metuljčki so navdušili s svojim nastopom.
pa radi obiskujejo tudi plesne urice, pojejo in igrajo, likovni in športni krožek, Malega planinca in Cici veselo šolo. »Skozi leto so se dogajale številne skupne delavnice s starši, bogato praznično božično-no-
voletno dogajanje s prihodom dedka Mraza in obdarovanjem otrok. Otroci so bili tudi udeleženci pustnega karnevala v Središču ob Dravi. V odhajajočem letu so si ogledali mini živalski vrt, imeli so teden
evropske kuhinje, razstavljali so izdelke otrok, izvedli plavalni tečaj, otroci pa so tudi brali za bralno značko in tekmovali za športno značko,« je nekatere od dejavnosti naštela Katja Volgemut, pomočnica ravnateljice za vodenje vrtca.
V središki šoli in vrtcu pa so znani tudi po tem, da znajo marsikakšen evro prislužiti sami in da se za to potrudijo večkrat na leto. Najodmevnejša prireditev je osrednji vsakoletni dobrodelni koncert. Za konec so pripravili še bolšji sejem rabljenih otroških igrač. Izkupiček so namenili skladu vrtca, iz katerega vsako leto financirajo gledališko-lut-kovni abonma za vse otroke in še marsikaj drugega.
Viki Ivanuša
Ljutomer • Ob 50-letnici gimnazije Franca Miklošiča
Z znanjem ponosni v prihodnost
S sloganom Z znanjem ponosni v prihodnost Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer (GFML) obeležuje polstoletno izjemno uspešno in razvejano izobraževalno delovanje.
V Miklošičevem letu prle-
ška prestolnica praznuje 200 let od rojstva jezikoslovca svetovnega slovesa dr. Franca Miklošiča, rojenega v Radomer-ščaku pri Ljutomeru. Po njem nosi ime tudi ljutomerska gimnazija, ki prav letos praznuje 50-letnico poslanstva. Prva generacija dijakov je namreč v šolske klopi sedla 1. septembra 1963.
Osrednje praznovanje visokega jubileja bo dva dneva - v petek, 30., in v soboto, 31. avgusta, v ljutomerski dvorani ŠIC. V petek zvečer bo slavnostna akademija, naslednji dan popoldne pa bo srečanje vseh
generacij, ki so gimnazijo obiskovali. V petih desedetjih se je zvrstilo okoli 4000 dijakov, po pričakovanjih prireditelja pa se jih bo srečanja udeležilo
blizu tisoč. Po obisku Miklošičevega groba na Dunaju se kmalu obeta izmenjava dijakov iz Ljutomera in Dunaja, kar bo simbolično povezalo obe
Ravnatelj GFML Zvonko Kustec in profesor zgodovine Franc Čuš sta predstavila priložnostno znamko.
Miklošičevi mesti. GFML je skupaj s Pošto Slovenije izdala tudi dve priložnostni znamki, na katerih je upodobljena stavba srednje šole v Ljutomeru. Sicer pa se načrtuje tudi preselitev Miklošičevega kipa, ki je postavljen pred prvotni vhod v gimnazijske prostore. Z ureditvijo platoja pred novih vhodom bo tja preseljen tudi kip. Ob 200. obletnici Miklošičevega rojstva se bo ljutomerska gimnazija vključila v pripravo slavnostne akademije in znanstvenega simpozija (19.-20. novembra), ko bo pripravljena tudi razstava o Miklošičevi zapuščini.
NŠ
Podlehnik • Župan sprejel odličnjakinji
»
Ne pozabita, da sta Podlehničanki!«
Podlehniški župan Marko Maučič je sredi minulega tedna že tradicionalno pripravil sprejem za najboljše učence domače osnovne šole, ki so končali osnovnošolsko izobraževanje. Pravzaprav je bil letos sprejem namenjen dvema zlatima odličnjakinjama: Katarini Horvat in Katji Kojc.
„Tudi sam sem vesel vajinega šolskega uspeha in pridnosti. Vsako leto pripravimo za najboljše učence naše šole tovrstne sprejem, s katerim se učencem tudi v imenu občine zahvaljujemo za pridnost, pa tudi zato, da vaju spomnimo, da sta Podlehničanki. Želimo si, da bi se po končanem izobraževanju, kjerkoli že, vrnili v svoj rodni kraj, v našo občino in si prav tu ustvarili svoj dom, družino. Tudi mi se trudimo za vas, za vašo prihodnost, zato moderniziramo ceste, zgradili smo vrtec, v
načrtu pa je še marsikaj, vse s ciljem, da si boste mladi želeli ostati tukaj," je odličnjakinji v
spremstvu razrednika Jakoba Feguša in ravnatelja Dejana Kopolda pozdravil župan
S sprejema pri županu
Marko Maučič.
Dodal je še, da je prepričan, da bosta uspešno izobraževanje iz osnovne šole nadaljevali tudi v izbrani srednji šoli in kasneje na fakulteti: „V znak pohvale vama tudi izročam posebno priznanje za dosežene uspehe in znanje, kot darilo pa vama poklanjam še knjigo Svetovni zakladi, ki vama bo gotovo prišla še velikokrat prav."
Maučič je po kratkem uradnem sprejemu vse skupaj -prav tako že po tradiciji - povabil še na skupno kosilo.
SiM
Foto: NS
Foto: SM
Majda Fridl, Radio Ptuj
Komentar tedna
Samostanu v spomin
Imeli smo ga in imeli ga bomo, naš biser arhitekturne dediščine, dominikanski samostan. Še ko so živeli v njem bratje dominikanci, veliki zemljiški gospodje, ki so imeli v lasti veleposesti v Halozah, so s svojimi dejanji znali zanetiti vročo kri. Nekoč je šlo tako daleč, da so podložniki pridrveli iz Haloz in jih hoteli pometati v Dravo. Takrat so imeli srečo, dobro so se skrili, zato pa so morali samostan zapustiti po Jožefinskih reformah.
Stavba je ostala prazna, brez vsebine, in začel se je propad. Vojska ali pa tekstilna tovarna res ne sodijo med samostanske zidove. Strokovnjaki in tisti z občutkom do preteklosti so si oddahnili, ko je dominikanski samostan postal dom ptujskega muzeja. Zdelo se je, da je tovrstna rešitev na kožo pisana in idealna za objekt, ki velja za izjemnega ne samo pri nas, temveč tudi v srednjeevropskem prostoru. Kdo bi lahko bolj z občutkom gospodaril in skrbel za tovrsten objekt, če ne muzealci!
Ko je pred tremi leti padla ideja, da bi lahko imeli v cerkveni ladji dominikanskega samostana kulturno dvorano, nihče ni pomislil, kaj vse takšna odločitev potegne za sabo. Imeti koncert, po možnosti klasične glasbe, v takšnem ambientu se je zdelo prestižno. Ptuj naj bi končno dobil dvorano, kot je še nima, si jo pa kot mesto zgodovine in kulture vsekakor zasluži.
Zalomilo se je že pri namembnosti. Župan je povedal, da ne bo imel še enega kulturnega objekta, ki bo zgolj porabnik denarja. Velika in mala mesta, tudi mesteca in malo večje vasi po Sloveniji jih pa imajo - velike kulturne dvorane, ki jih upravljajo kulturni zavodi in skrbijo za vsebino
-	kulturni program. Namesto kulture je na prvo mesto postavil kongresni turizem. Temu so prilagodili gradnjo dvorane, ki naj bi jo Ptuj dobil najkasneje v letu Evropske prestolnice kulture 2012. Tej vsebini je prilagojena tudi obnova drugih delov samostana. In našel se je prostor še za eno kongresno dvorano v enem izmed samostanskih traktov. Kongresni turizem potrebuje še dodatne prostore in vsebina dominikanskega samostana je bila rešena.
In kaj je ostalo od KULTURE v dominikanskem samostanu v letu Evropske prestolnice kulture? NIČ! Prvi so se umaknili kamniti spomeniki, pomniki bogate rimske zgodovine Ptuja. Prestavili so jih v klet sosednje stavbe nekdanjega Kmetijskega kombinata, kjer strokovnjaki pravijo, da so po dveh letih ogroženi. Podrli so arheološke zbirke, predmete pa zaprli v depoje. Samostan so zapustili še arheologi.
Izgradnja kongresno-kulturne dvorane v cerkveni ladji dominikanskega samostana se počasi zaključuje, prav tako restavratorsko-konzerva-torski posegi in preventivna arheološka izkopavanja. Po mnenju nekaterih je objekt tako pomemben, da bi morale raziskave trajati nekaj let. Zavod za spomeniško varstvo, ki mu ponavadi očitajo neživljenjskost in da preveč komplicira, je tokrat dal zeleno luč. In drugi del stroke iz vrst umetnostnih zgodovinarjev je ogorčen. Zadeva se je dodatno zapletla, saj država za dokončanje raziskav dolguje 700.000 evrov, kar je bilo v težkih gospodarskih časih tudi pričakovati. Najdbe, na katere so naleteli, pa so izjemne in odmevne v strokovnih krogih doma in v tujini.
Ostali smo na pol poti, tako pri strokovnem delu kot pri izgradnji kon-gresno-kulturne dvorane. Najdbe ne bodo prezentirane, kot si zaslužijo, za dvorano pa strokovnjaki pravijo, da je primerna za kongresni turizem, za kulturne dogodke - glasbene, gledališke - pa ne. Objekt, za katerega so desetletja skrbeli muzealci, bo v bodoče v oskrbi ptujskega podjetja Javne službe, kar ponovno buri kri v vrstah strokovnjakov. Bojijo se, da bo prišlo do napak in nepopravljive škode zaradi nevednosti odgovornih.
Na ptujskem gradu je bil zato pred nedavnim organiziran znanstveni posvet in okrogla miza o dominikanskem samostanu, novih spoznanjih ob prenovi in načrtih za prihodnost. Umetnostni zgodovinarji so napadli z vso silo. V svojem ogorčenju so popljuvali vse, tako arhitekta kot občinsko oblast, ki zadevo pelje brez občutka do naše izjemne kulturne dediščine. Človek se vpraša, kje smo ga polomili, zakaj v zgodovinskem mestu, kot je Ptuj, ni mogoče sodelovanje politične oblasti in stroke. Odgovor se ponuja
-	tako eni kot drugi stojijo na svojih piedestalih. Predaleč in previsoko so, da bi segli drug do drugega. Vsi skupaj pa gledajo zviška na nas spodaj. Retorične sposobnosti oblikovanja besed zgolj v zagovor svojih hotenj ne vodijo do sodelovanja. In predolgo sedenje na stolu oblasti prav tako ne.
Zvrtelo se je v glavah tistih visoko zgoraj, ki poznajo samo svoj jaz. Ptuj si zasluži elito, toda takšno, ki bo znala voz peljati skupaj, ki pozna osnovne vzvode timskega dela. Če hočemo delovati za skupni cilj, v dobrobit mesta in njegovih kulturnozgodovinskih biserov, moramo sogovornika predvsem spoštovati kot enakovrednega partnerja, ga znati poslušati in razumeti, kaj nam govori. Zaenkrat pa vsi ti naši doktorji na eni in drugi strani s prezirom gledajo drug drugega in zagovarjajo vsak svoj jaz in vsak svoj višji cilj, ki ga mi, navadni smrtniki, v svoji omejenosti - po njihovem - niti razumeti ne moremo. Ptuj in Ptujčani si zaslužimo več. Predvsem pa spoštljiv odnos do sebe in svoje bogate kulturnozgodovinske dediščine.
Kolesarstvo
Center dogajanja 11. Poli maratona na Ptuju Stran 12
Komentar
S kolesa vidiš svet drugače!
Stran 12
Nogomet
Veliki mednarodni turnir za mlade nogometaše Stran 14
Nogomet
NK Farmtech Veržej, novi drugoligaš
Stran 14
Nogomet
Super liga MNZ Ptuj: za konec sedmica Drave Stran 14
Nogomet
1. liga MNZ Ptuj, veteranski ligi
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Piše: Uroš Krstič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Slovenski rokomet je doživel dva huda šoka
Reprezentanca brez EP na Danskem
Slovenski moški rokomet je v nedeljo, 16. junija 2013, z neuvrstitvijo na EP na Danskem 2014 doživel hladen tuš. Belorusi so šokirali Stožice in premagali neprepoznavne Slovence, na katere se je zdaj vsul plaz kritik. Nisem zato tu, da bi kritiziral, saj je najlažje biti pameten po neuspešnih kvalifikacijah. Denarja tako ali tako ni, brez EP ne bo novih prepotrebnih sponzorjev, najboljši igralci odhajajo v tujino. Po bolečem in zame nepričakovanem porazu me najbolj muči ena stvar. Zakaj Stožice? Dvorana (rokomet) ali stadion (nogomet) v Stožicah sta brez duše, a prav to smo na tekmi proti Belorusiji najbolj pogrešali. Ljubljana je glavno mesto države, ni pa glavno mesto rokometa in nogometa v državi. In nikoli ne bo! Rokomet v Celje, nogomet v Maribor. Verjamem, da bi se z mano strinjalo vsaj 90 % ljubiteljev slovenskih reprezentanc. Evropsko prvenstvo smo izgubili že davno prej kot na tekmi proti Belorusiji. Spomnimo se, da smo v Minsku dobili 10 sekund pred koncem gol za izenačenje in po vodi je splavala velika točka. Poraza proti Islandiji, kjer smo bili obakrat v dobljenih situacijah. Tudi proti Belorusiji smo vodili s 14 : 9 in vse vrgli v vodo. Razbil nas je Puhovski z desetimi zadetki, igralec, ki se v Minsku sploh ni vpisal med strelce. Belorusko obrambo 6 - 0 smo razbijali z vtekanji kril na drugega krožnega napadalca, pokopala nas je slaba igra z igralcem več. Luka Žvižej je znova dokazal, da ko se tekma lomi, ne more zabiti zadetka, pa čeprav gre tudi za protinapad. In v prihodnosti bo najprej treba poiskati rešitve na levem krilu. Napak je bilo preveč, obramba je prejela kar 35 zadetkov in tu tiči glavni vzrok neuspeha v kvalifikacijah. A svet se ni podrl zaradi enega neuspeha. V prihodnosti je treba nadgraditi dobre stvari, nujno popraviti igro z igralcem več in verjamem, da bo Slovenija znova konkurenčna vrhu Evrope. V ozadju imamo vrsto odličnih mladih igralcev in trenerjev, ki bodo ob odhodu najboljših v tujino dobivali visoko minutažo v slovenski ligi, ki je odlična odskočna deska nadarjenim igralcem za odhod v Evropo. Za vsakim dežjem posije sonce in zdaj je čas za streznitev po pijanosti slovenskega rokometa.
Cimos je že sedmi v vrsti
Prule 67 Ljubljana, Gold Club Hrpelje, Velika Nedelja, Nova Gorica, Rudar Trbovlje, Škofja Loka in sedmi v vrsti je še koprski Cimos. In kdo bo naslednji? Vprašanje ni smešno, saj je situacija takšna, da bomo kaj kmalu lahko govorili o tem, kdo bo jubilejni deseti. Gre za klube, ki so zaradi previsokih financ propadli. Na novo so zaživeli Velika Nedelja, Rudar, Škofjeločani in tudi Koprčani se bodo lotili vrnitve k rokometu, saj imajo odlično rokometno šolo. Vrnitev Primorcev bo na amaterski bazi. Spomnimo se, da je Cimos v letu 2011 osvojil državno in pokalno lovoriko ter osvojil Pokal Challenge. Vse več bo v naši državi amaterskega rokometa, saj denarja enostavno ni nikjer. Na pravilni poti so tisti klubi, ki dobro delajo z mladimi in bodo bazo igralcev črpali iz doma vzgojenih rokome-tašev. Teh je na srečo slovenskega rokometa veliko in to daje upanje v boljši jutri. Zdaj imajo možnost nastopa v 1. SRL namesto Cimosa rokometaši Slovenj Gradca. Če se ne bodo za nastop odločili na Koroškem, bo novo priložnost dobilo Krško, ki je sezono 2012/13 končalo na zadnjem, dvanajstem mestu.
Nogomet • Zavrč povozil mlado ekipo Anžija
Zavrč - Anži 4:0 (3:0)
Strelci: 1:0 Benko 8., 2:0 Kelenc 33-, 3:0 Kelenc 44., 4:0 Roškar 60.
Zavrč: Fink, S. Čeh, Kokol, Murko, Roškar, Brlečič, Matja-šič, Buzeti, Golubar, Kelenc, Benko. Igrali so še: Bešenič, Kouter, Kuserbanj, Dugolin, A. Čeh, Fuček, Sreš, Letonja. Trener: Viktor Trenevski.
Anži: Gadjiasulov, Maktiev, Baisongurov, Patakov, Dzha-maludinov, Vatsuk, Kurbanov G., Zagirov, Aliev, Mokammad, Kalimov. Igrali so še: Abdurak-mangadjiev, Chistiakov, Musa-lov M., Musalov T., Udunian, Omarov, Magomedov, Suleima-nov, Kurbanov M., Abdulavov. Trener: RuslanAgalarov.
Prvo pripravljalno srečanje pred prvoligaško sezono je nogometašem Zavrča namenilo sloviti in nesramno bogati ruski Anži. Gostje sicer niso nastopili s svojo najboljšo ekipo, kjer je prvi zveznik Kame-runec Samuel Eto'o, ampak s svojo mlado ekipo, toda zanimivost in atraktivnost srečanja
Rokomet
M m
Foto: Črtomir Goznik
je bila kljub temu zagotovljena. Domačini, ki so nastopili brez Sambolca, Kovačiča, Kurbusa in Kokota, so bili veliko boljši skozi celotno srečanje, njihova zmaga pa bi lahko bila izražena z višjo razliko. Benko je že v 8.
minuti zadel za 1:0, potem ko se je znašel sam pred ruskim vratarjem. Sledile so številne lepe priložnosti Zavrča, ki je tokrat nastopal v rumeno-ze-leni barvni kombinaciji. Za domače so poskušali S. Čeh,
V novi sezoni kot ZRK DP-Logik Ptuj
V	prostorih podjetja Tenzor je v četrtek potekala tiskovna konferenca ŽRk Ptuj, na kateri je bilo predstavljeno aktualno dogajanje v klubu. Prav gotovo je najpomembnejši podatek ta, da je klub pred novo sezono uspel pridobiti novega pokrovitelja, ki mu bo omogočil lažje delovanje. Gre za mlado in uspešno podjetje DP-Logik iz Destrnika, katerega ime bo odslej tudi v imenu kluba, ki se bo v sezoni 2013/14 imenoval ŽRK DP-Logik Ptuj.
V	uvodu je nekaj misli strnil predsednik kluba Miran Sen-čar in se najprej zahvalil Dejanu Perkoviču, direktorju omenjene firme, za vstop v klub. Obenem je dejal, da vizija kluba ostaja nespremenjena - to je vzgoja domačih igralka. Podjetje Tenzor ostaja v klubu, ki je po njegovem na zdravih temeljih, dela se z malimi sredstvi, toda dolgov ni in to kljub temu da se je podjetje Mer-cator, ki je pomagalo v zadnjih letih, spomladi umaknilo. Z nekaj stavki je nato podjetje DP-Logik (ukvarja se s programiranjem krmilnih sistemov in avtomatizacijo proizvodnih linij v vseh vrstah industrije) predstavil direktor Dejan Perkovič. Podjetje deluje
šele dobro leto, predvsem v tujini, vseeno pa se zaveda družbene odgovornosti v lokalnem okolju. Prav zato bo pomagalo ptujskemu ženskemu rokometnemu kolektivu, ki lahko po njegovem mnenju v prihodnosti doseže še boljše rezultate kot letos. »Nam, ki delujemo v tujini, so zgled tuje firme, ki sponzorirajo lokalne klube. Ker naše podjetje ustvarja dobiček, smo se odločili pomagati ŽRK Ptuj, kajti naše ambicije so, podobno kot klubske, visoke. Verjamem, da bo naš prispevek naletel na plodna tla ter da se v bodoče lahko nadejamo še boljših rezultatov.«
Marjan Valenko, pomočnik trenerja članske vrste, sicer pa
oseba, ki je v klubu zadolžena praktično za vse, je nato predstavil klubske aktivnosti. Igralke članske ekipe bodo trenirale do 24. 6., mlajše selekcije pa bodo sezono končale 15. 6. z mednarodnim turnirjem v Ljudskem vrtu. Sledi premor in zaslužen oddih, treninge na naslednjo sezono pa bodo članice pričele v začetku avgusta. To je odvisno tudi od tega, kdaj se bo pričela liga, v kateri naj bi v naslednji sezoni nastopalo manj klubov kot do sedaj - vzrok temu so seveda številne finančne težave klubov.
Po petih letih igranja na Ptuju se najverjetneje poslavlja najboljša igralka in strelka Stella Ma-teša, ki se vrača na Hrvaško. Na
Matjašič 2-krat in Benko. V 33. minuti je vodstvo povišal Kelenc. Isti igralec je pred iztekom prvega polčasa postavil izid prvega del igre, potem ko je bil natančen iz prostega strela. V drugem delu je po številnih menjavah na obeh straneh tempo igre nekoliko padel, še naprej pa so bili Zavrčani gospodarji na igrišču. Po podaji A. Čeha in Kelenca je končni izid postavil Roškar. Do konca srečanja smo videli še številne priložnosti Zavrča, mladi Rusi pa so si priigrali le eno omembe vredno priložnost. V 69. minuti jo je zapravil Abdulavov, ki je bil kmalu zatem tudi izključen. 400 gledalcev je bilo lahko z videnim zadovoljnih.
Luka Bešenič naslednja okrepitev
V drugem polčasu je v vrata Zavrča stopil Luka Bešenič. Vratar, ki je dolgo časa branil za Varteks, je še peta okrepitev čete Viktorja Trenevskega in bi moral biti primerna konkurenca prvemu vratarju Gregorju Finku.
tp
študij v prestolnico odhaja tudi Tina Tumpej, ki bo zaradi zahtevnosti študija težko usklajevala vse obveznosti. Zaenkrat v klubu ostajajo vse druge igralke. Ptujski klub se bo poslej še bolj naslonil na domač kader in igralke iz okolice; tako so okrepitve načrtovane iz bližnjih Rač in Maribora. Še vedno obstaja nekaj nejasnosti glede strokovnega štaba, saj se trener članic Nikola Bistrovič še ni izrekel o svoji prihodnosti, nekaj neznank pa je tudi s trenerji pri nižjih selekcijah.
V vsakem primeru je ena stvar gotova: kljub številnim nasprotujočim si informacijam o črnih scenarijih je jasno, da bo Ptuj tudi v prihodnji sezoni imel pr-voligaša. Po drugi strani je težka situacija v celotni državi nova priložnost za vzpon. To pa bo s podjetjem DP-Logik lažje.
Tadej Podvršek
Dejan Perkovič in Miran Senčar sta podpisala pogodbo o sodelovanju.
AL d.o.o.	I
ZSL^ telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIK0V IN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Foto: DB
12 Štajerski
Šport
torek • 18. junija 2013
Kolesarstvo • 11. Poli maraton
Center dogajanja 11. Poli maratona na Ptuju
Največji slovenski rekreativno kolesarski dogodek 11. Poli maraton je prinesel veliko sprememb. A glavna je bila nedvomno ta, da je bil start in cilj prireditve na Ptuju. 5100 udeležencev se je odpravilo na pot Mini ali Maxi Poli maratona, medtem ko so otroci v spremstvu staršev v središču mesta vozili Poli Snack maraton. In prav v središču mesta in na levi ter desni strani reke Drave na parkiriščih so se nekaj ur pred začetkom oziroma pred 11. uro pričeli zbirati udeleženci velikega kolesarskega dogodka. Napetost se je stopnjevala in kljub gneči so udeleženci hitro opravili prijavo na dveh mestih, ki sta bili na Zadružnem trgu in pod ptujskim gradom. Kolesarski
Komentar
prijatelji so se počasi z vseh strani približevali središču Ptuja in startu 11. Poli maratona, ki je bil pred poslovno stavbo Perutnine Ptuj. Po pozdravnih besedah ptujskega župana doktorja Štefana Čelana (op. p. tudi župan je bil med aktivnimi udeleženci maratona) in predsednika uprave in generalnega direktorja Perutnine Ptuj Romana Glaserja je po strelu slednjega sledil start maratona. Na Potrčevi cesti se je zbrala neverjetna množica kolesarjev, ki so potrpežljivo prečkali startno črto in so se počasi odpravili na začrtano pot. Sam start razvlečene kolone je trajal skoraj pol ure in čas je bil za rekreativni užitek na kolesu. Proga Mini Poli maratona je bila letos povsem
S kolesa vidiš svet drugače
Poli maraton je v svoji enajsti izvedbi naredil presek ali premik, saj je standardno prizorišče premaknil iz letališča Moškanjcev v središče Ptuja. Šlo je za smelo potezo, ki se je že v prvi izvedbi obrestovala s pozitivnimi odzivi! A pred premikom je bilo treba urediti milijon in eno majhno bolj ali manj pomembno ali zahtevno zadevo za uspešno izvedbo največjega kolesarskega rekreativnega dogodka v Sloveniji. To znamko ali naziv si je Poli maraton zaslužil z leti trdega dela pri organizaciji dogodka, na katerem se je najprej številka udeležencev strmo dvigovala in se je v zadnjih letih gibala v povprečju pri nekaj več kot pet tisoč udeležencev. Željo po pet tisoč udeležencih so organizatorji Perutnina Ptuj, Kolesarski klub Perutnina Ptuj, Dialog in Radio-Tednik Ptuj izrazili tudi za 11. Poli maraton in ta želja se jim je uresničila. Organizatorji so imeli nedvomno veliko želja in veliko »obveznosti« do zvestih kolesarjev, ki vsako leto radi pridejo na maraton. Večer pred dogodkom sem se sprehodil skozi središče Ptuja in srečal tudi idejnega očeta Poli maratona Reneja Glavnika, kije še usklajeval malenkosti, a njegova odločnost in pozitivnost sta mi pravili, da je že skoraj vse pripravljeno za start dogodka. Isto pot sem ponovil tudi v soboto dopoldan, ko se je vrvež v središču mesta iz minute v minuto stopnjeval Na Ptuju so se zbirali kolesarji, ki so se prišli družit in preživet lep dan na kolesu. Nepregledna množica udeležencev na Potrčevi ulici je kazala pravo razsežnost dogodka in je dala potrditev, da je bila sprememba lokacije s startom in ciljem na Ptuju odločitev v pravo smer. Pripravljmi, pozor, Poli! Strel s startno pištolo predsednika uprave in generalnega direktorja Perutnine Ptuj Romana Glaserja je pomenil novo poglavje v zgodovini Poli maratona. Kolesarji so skoraj pol ure umirjeno prečkali startno linijo in so se odpravil na pot Mini ali Maxi Poli maratona. Pred mestno tržnico pa so se zbrali najmlajši, ki so se v spremstvu staršev odpravili na pot Poli Snack maratona, ki so ga varno prepeljali. In prav varnost je vedno na prvem mestu na maratonu, saj ne gre za tekmovanje, ampak za rekreativm športni dogodek. Udeleženci so si ubrali svoj ritem »pedaliranja« in so uživali na kolesih. Sam sem prevozil prvih sedem Poli maratonov, medtem ko sem tokrat ponovno spremljal dogajanje zgolj iz spremljevalnega vozila organizatorja. Naša mala spremljevalna ekipa se je ustavila na različnih točkah obeh maratonov in udeleženci so nam dejali, da s kolesa svet vidiš drugače. In tudi kolesarji so na 11. Poli maraton u videli veliko drugačnosti, saj je bila proga manjšega maratona popolnoma nova in morda celo zahtevnejša, medtem ko je bila proga daljšega maratona delno nova in skrajšana ter morda malo manj zahtevna kot v preteklosti. Bistvenega pomena je bilo, da so trasi vsi kolesarji prepeljali varno in po svojih sposobnostih, saj čas ni bil pomemben. Po uspešnem prihodu na cilj se je večina udeležencev preselila na ptujsko tržnico, kjer so sledili pogostitev, proglasitev in družabni del. Središče Ptuja je z 11. Poli maratonom za en dan zaživelo na polno in ta velik kolesarski dogodek je z obilico novosti dobro uspel.
David Breznik
nova in je potekala na relaciji Ptuj-Janežovci-Drstelja-Me-stni Vrh-Ptuj. Kljub krajši progi malega maratona z dolžino 21,2 kilometra kot v preteklih desetih letih je bila nova trasa malo težja in bolj razgibana. Ne glede na to jo je večina rekreativnih kolesarjev prepeljala brez večjih težav in je lahko uživala v čudoviti okolici mesta Ptuja. Enako so lahko uživali v pokrajini tudi tisti malo bolje pripravljeni kolesarji in kolesarke, ki so se podali na pot Maxi Poli maratona, ki je bil dolg 52 kilometrov. Tudi ta je bil nekoliko spremenjen in krajši kot v preteklih letih
ter je potekal na relaciji Ptuj-Janežovci-Svetinci-Vitomar-ci-Juršinci-Polenšak-Paci-nje-Podvinci-Ptuj. Na njem smo srečali nekatere odlično pripravljene kolesarje, ki so drveli po progi, kot tudi večino rekreativcev, ki se je odločila za njim primeren tempo na razgibani progi, ki je imela tudi nekaj vzponov. Te vzpone so udeleženci uspešno premagovali in na poti obeh maratonov smo srečevali kolesarje vseh starostnih skupin. Posebej velja omeniti tudi sedem kolesarjev invalidov na ročnih kolesih, ki so v sklopu projekta »1 km - 1 evro« prepeljali
Maxi Poli maraton v dolžini 52 kilometrov. Na progah so bile osvežitvene točke z vodo in sadjem, prav tako so organizatorji imel tudi tehnično pomoč, ki je le nekajkrat posredovala pri manjših okvarah koles. Večina udeležencev je uspešno prepeljala 11. Poli maraton in je prečkala novo ciljno črto na Ptuju. Ker maraton ni tekmovalnega značaja, so bili zmagovalci vsi, ki so varno prepeljali katerokoli progo in so za nastop prejeli spominske medalje in kolesarske rokavice. Po delno preživetem dnevu na kolesu so se udeleženci okrepčali v
Foto: Stanko Kozel
Foto: Marjan Keiner
šotoru na ptujski tržnici, kjer je bila pripravljena pogostitev v obliki jedi iz različno pripravljenih sočnih piščancev, nepogrešljivih testenin in tradicionalnih štajerskih solat. Na novem prireditvenem prostoru je sledilo druženje med udeleženci in podelitev nagrad. Organizatorji Perutnina Ptuj, Kolesarski klub Perutnina Ptuj, Dialog co in Radio-Tednik Ptuj so tudi letos podeljevali različne nagrade za posebne dosežke, saj je Poli rekreativnega značaja in je zmagovalec pravzaprav vsak, ki prevozi eno izmed tras. Najštevilčnejša ekipa je bila tudi letos ekipa iz Taluma, ki je štela 657 udeležencev. Sledila ji je ekipa Sindikata vzgoje in izobraževanja s 302 udeležencema in ekipa Carre-re iz Ormoža z 69 udeleženci. Najstarejša udeleženka je bila 85-letna Nežka Medved iz Ptuja, v moški kategoriji pa je ta naziv osvojil leto mlajši Sigi Schubert od Svetega Tomaža. Organizatorji so nagradili tudi štiri najmlajše udeležence, rojene v letu 2011 in 2012. Prav tako so razdelili nekaj koles in ostalih sponzorskih nagrad.
Na Poli maratonu pestro dogajanje za otroke
Organizatorji 11. Poli maratona Perutnina Ptuj, Kolesarski klub Perutnina Ptuj, Dialog co in Radio-Tednik Ptuj so dali velik poudarek programu za otroke. V osnovi so za najmlajšo ciljno skupino pripravili Poli Snack maraton v dolžini dveh kilometrov. Tretja izvedba tega maratona je imela start na ptujski tržnici in je potekala po mestnih ulicah. Otroci so v glavnem v spremstvu staršev uživali na kolesih in v pestrem spremljevalnem dogajanju. Na Mestnem trgu in na Murkovi
torek • 18. junija 2013
Šport, šport mladih
Štajerski	13
11. Poli maraton • Pogovor z Romanom Glaserjem
Poli maraton na Ptuju absolutno pravilna odločitev
Foto: Stanko Kozel
ulici so se najmlajši vključili v različne delavnice, animacijske programe, nagradne igre, Poli degustacijo in videli so tudi zabavno poučno gledališko animacijsko predstavo Minka in Zobna miška. Otroci so tako v sklopu Poli maratona malo kolesarili in so se predvsem dobro zabavali v prav posebej zanje prirejenem programu.
Ptuj - zadet v polno
V preteklih desetih letih je bilo izhodišče Poli maratona letališče Moškanjci, medtem ko se je letos center dogajanja prenesel na Ptuj. Kljub mnogim spremembam in novostim je organizatorjem uspelo v čudovitem vremenu odlično izpeljati množičen športno-rekreativen 11. Poli maraton. Predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser je o dogodku povedal: »Lahko smo ponosni na ta dogodek. Ptuj in kolesarstvo smo postavili na zemljevid kolesarstva v Sloveniji in širše in vsak Slovenec ve, kaj je Poli maraton. Neskromno lahko rečemo, da smo tako z organizacijo kot tudi skozi delo v Kolesarskem klubu Perutnina Ptuj konkretno in občutno prispevali k popularizaciji kolesarstva kot športa.« V vse Poli maratone je bil ves čas posebej vpet tudi direktor Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj Rene Glavnik, ki se je v zadnjih mesecih s svojo ekipo trudil pripraviti ta največji rekreativni kolesarski dogodek. Po uspešno izpeljani prireditvi je Glavnik dejal: »11. Poli maraton je uspel. Pravzaprav sem presenečen, da se je to zgodilo prvič na Ptuju in da je takšna masa ljudi prišla iz cele Slovenije in tudi iz tujine. Zahvaljujem se vsem, ki so aktivno pomagali pri tem velikem dogodku in dejal bi tudi, da je to bil dan kolesarstva na Ptuju.« Zares je bil to dan kolesarstva in druženja, saj je šlo za največje rekreativno kolesarsko srečanje v Sloveniji. Na 11. Poli maratonu se je zbralo 5100 udeležencev in največja sprememba tega izrednega dogodka start in cilj na Ptuju se je izkazala kot zadetek v polno. Organizatorji so se potrudili na vseh vidikih in so obljubili še boljši Poli maraton v prihodnjem letu, ko se bodo rekreativni kolesarji ponovno srečali na Ptuju.
David Breznik
Za glavnega organizatorja Poli maratona, družbo Perutnina Ptuj, predstavlja ta največji kolesarski rekreacijski dogodek v Sloveniji pravi izziv in nedvomno tudi velik zalogaj. Po uspešno izvedenih desetih prireditvah na letališču v Mo-škanjcih, ki se jih je udeležilo več kot 50 000 kolesarjev, se je letos prvič prireditev preselila na Ptuj. O tej spremembi in celotnem dogajanju na 11. Poli maratonu smo se v cilju pogovarjali s predsednikom uprave in generalnim direktorjem Perutnine Ptuj Romanom Gla-serjem.
ST: Kakšna je vaša splošna ocena 11. Poli maratona?
Roman Glaser: Odločitev, da izpeljemo 11. Poli maraton na Ptuju, ni bila enostavna. Seveda je to pomenilo velik logističen, časovni in tudi organizacijski premik. Sedaj ko je Poli maraton končan, lahko rečem, da nam je služilo vse, tako vreme, proga, kolesarji in tudi celotna logistika. Ko sem šel skozi maso kolesarjev, je bilo med njimi zadovoljstvo, ki nam je potrdilo, da je bila odločitev za Poli maratonom na Ptuju absolutno prava.
ŠT: Ste bili sami kaj skeptični glede spremembe Moškanjci - Ptuj?
Roman Glaser: Jaz niti sekundo ne, so pa bili nekateri skeptični. Seveda moram reči, da je to za mesto velik zalogaj, da je to za organizacijski od-
bor seveda zahtevna zgodba, vendar sem trdno verjel, da je to za Ptuj premik, da je to lahko pozitiven odziv za nas in da smo naredili vsi skupaj Ptuj -kolesarsko mesto Slovenije.
ŠT: Kako ste vi videli dogajanja na progah?
Roman Glaser: Proge so bile lepe, pokrajina je seveda čudovita in tudi ceste so v glavnem zelo dobro urejene. Varnost na cestah je bila odlič-
na. V prvi vrsti so se kolesarji na progah počutili dobro. Moram reči, da smo v teh enajstih letih uspeli narediti to, da Ptuj in okolica s kolesarstvom živi.
ŠT: Glavnina dogajanja je bila preseljena na Ptuj. Kako ocenjujete potezo, da se je 11. Poli maraton preselil v središče mesta?
Roman Glaser: Največje zadovoljstvo in največji uspeh vseh nas je, da smo tako po-
memben in tako velik dogodek pripeljali v center mesta. Mesto kaže, da lahko tako veliko število kolesarjev logistično preživi oziroma še več, da lahko logistično funkcionira in omogoči vsem ljudem, da se prijetno počutijo in zabavajo.
ŠT: Kakšni so načrti za naprej?
Roman Glaser: Vsako leto se trudimo, da kaj več in kaj bolje naredimo. Po tem mara-
tonu bomo naredili temeljito analizo in bomo prihodnje leto naredili prav gotovo še boljši maraton. Kar me zadovoljuje, je to, da so vsi udeleženci, s katerimi sem se pogovarjal, o Poli maratonu govorili z velikim navdušenjem in v superlativih ter so dejali, da bodo na njega prišli tudi drugo leto, kar je za nas dokaz, da delamo dobro.
David Breznik
Foto: Marjan Kelner
Anita Stoian: Bila sem prvič na tem maratonu in bilo je zelo fino. Jaz sem pričakovala še morda kakšno postojanko z vodo in sadjem več na progi, medtem ko je bilo vse ostalo odlično. Sam start in cilj na Ptuju se mi je zdel zanimiv, prav tako pa se mi je zanimivo zdelo tudi dogajanje na tržnici takoj po samem maratonu, kjer je bilo vse lepo pripravljeno za udeležence.
Foto: Marjan Kelner
Foto: Marjan Kelner
Matei Hostnik: Mislim, da je bil ta maraton kar uspešen. Pred	Ivan Jelen: Mislim, da je sprememba, da se je Poli maraton donjim sem bil malo skeptičen, kako bo vse skupaj izgledalo. Tudi	gajal na Ptuju, dobrodošla. Sam sem bil na krajši progi, ki je bila ta sprememba ali selitev iz Moškanjcev na Ptuj je super izpadla,	dobro označena in tudi ni bila pretežka. Za mene osebno pa je to Lepo je predvsem, da mesto Ptuj malo zaživi in celotna zadeva je	plus, da se je Poli maraton iz Moškanjcev preselil na Ptuj, saj se
bila po moje super.
tako marsikaj dogaja v mestu, kar se mi zdi pohvalno.
14 Štajerski
Šport, šport mladih
torek m 1S. junija 2013
Nogomet • 3. SNL vzhod, članske lige MNZ Ptuj
Športni napovednik
NK Farmtech Veržej, novi drugoligaš
I ■ M V
3. SNL vzhod
Končano je tekmovanje v 3. SNL. Večinoma je bilo vse jasno že pred zadnjim krogom. Nogometaši Veržeja so tako postali prvaki, vendar so v zadnjem srečanju izgubili doma proti Ljutomeru. Enaka usoda je doma doletela Odrance, ki so bili nemočni proti ekipi Dravograda. Domače igrišče v tem krogu ni veljalo za prednost. Pravo katastrofo so doživeli nogometaši štorskega Kovinarja, saj so morali kar osemkrat po žogo v lastno mrežo. Šmarje pri Jelšah jih je pošteno prerešetalo. Drugi rezultati so bili pričakovani. Padlo je veliko zadetkov, zato so bili gledalci zadovoljni. Nogometaši iz Slovenske Bistrice so visoko izgubili na gostovanju pri Tromej-niku. Razlog poraza pa je verjetno v tem, da so nastopili v okrnjeni postavi. Iz lige naj bi izpadla Kovinar Štore in Rakičan, ki sta na zadnjih dveh mestih. Morale bi tudi Zreče, vendar bo več jasnega čez nekaj časa, ko bodo znane sestave lig.
REZULTATI 26.KROGA: Tromej-nik G Sukič - AHA EMMI Bistrica 4:0, (2:0), Kovinar Štore - Šmarje pri Jelšah 1:8 (1:3), Farmtech Veržej - Avto Rajh Ljutomer 0:1 (0:0), Čarda - Zreče 3:2 (0:2), Malečnik
-	Grad 2:1 (1:1), Rakičan - Agro-servis Beltinci 4:3 (2:1), Odranci
-	Koroška Dravograd 0:4 (0:3)
1.	FARM. VERŽEJ	26 16	2 8	57:32	50
2.	ODRANCI	26 14	5 7	45:32	47
3.	ŠMARJE PRI JEL. 26 14	5 7	63:l31 47
4.	AGRO. BELTINCI	26 14	4 8	55:71 46
5.	K. DRAVOGRAD	26 14	3 9	55:38 45
6.	ČARDA	26 11	5 10	45:53	38
7.	RAJH LJUTOMER	26 10	8 8	26:27	38
8.	TROMEJNIK G S.	26 11	4 11	58:49	37
9.	MALEČNIK	26 10	4 12	35:41 34
10.	A. E. BISTRICA 26	9	5 12	29:39	32
11.	GRAD 26	9	2 15	38:34	29
12.	ZREČE 26	8	5 13	21:44	29
13.	RAKIČAN 26	7	4 15	42:62	25
14.	KOVINAR ŠTORE 26	6	2 18	29:91	20
FARMTECH VERŽEJ -AVTO RAJH LJUTOMER 0:1
(0:0)
STRELEC: 0:1 Grizold (55.). FARMTECH VERŽEJ: Andrejč, Pelcl, Kurbus, Lukač, Hodnik (Sečko), Lovrec, Kocuvan, Trste-njak, Kaučič (Vidmar), Karnet, Ro-poša. Trener: Zlatko Gabor.
AVTO RAJH LJUTOMER: Kuz-ma, Bogdan (Kardinar), Novak (Grizold), Bartalanič, Kuzmano-
NK Farmtech Veržej
vski, Ciglarič, Majerič, T. Vogrinec, Šnajder, Podgorelec, D. Vogrinec (Jelen). Trener: Boštjan Zemljič.
V prleškem obračunu so Ljuto-merčani z minimalno, a zasluženo zmago pokvarili slavje Veržejcem, ki so kljub porazu osvojili naslov prvaka in uvrstitev v 2. SNL. Zmagovalca je odločil Boštjan Grizold, ki je učinkovito končal lepo igro Ljutomerčanov. Predsednik MNZ Lendava Branko Gros je vsem igralcem in strokovnemu vodstvu Farmtecha podelil kolajne, kape-tanu Damjanu Kaučiču pa pokal za osvojeno 1. mesto v 3. SNL -vzhod.
TROMEJNIK G SUKIČ -AHA EMMI BISTRICA 4:0
(2:0)
STRELCA: 1:0 Čontala (29), 2:0 Čontala (43. z 11 m), 3:0 Čontala (58), 4:0 Grah (77)
AHA EMMI BISTRICA: Gori-čan, Hrušman, Jelenko, Korošec, Fanedl, Holcman, Majcen, Lukič, Iršič, Graifoner, Zgoznik (Mlakar). Trener: Gorazd Šket.
Super liga MNZ Ptuj
REZULTATI 27. KROGA: Hajdina - Središče 1:1, Carrera Optyl Ormož - 1 A Avto Gerečja vas 1:0, Bukovci - Podvinci Betonarna Kuhar 2:3, NŠ Drava Ptuj - Stojnci 7:0
1.	NŠ DRAVA PTUJ 25 23 2 0 103:18 71
2.	STOJNCI 25 17 3 5 62:33 54
3.	PODVINCI B. K. 25 15 3 7 59:31 48
4.	1 A GEREČJA VAS 25 13 5 7 59:36 44
5.	SREDIŠČE 25 9 7 9 49:37 34
6.	BUKOVCI 25 7 3 15 40:56 24
7.	BOC	25 6	5 15	24:59	23
8.	C. 0PTYL ORMOŽ	25 4	4 17	19:67	16
9.	HAJDINA	25 3	4 18	27:73	13
10.	OPLOTNICA -1	9	2	0 7	8:40	5
NŠ Drava Ptuj - Stojnci 7:0 (2:0): za konec prvenstva sedmica Drave
Strelci: 1:0 Fridl (22.), 2:0 Ar-sič (41.), 3:0 Antolič (60.), 4:0 Antolič (63.), 5:0 Arsič (65.), 6:0 Letonja (75.), 7:0 Arsič (89.)
NŠ Drava Ptuj: Ajlec (od 75. Klasinc), Rumež (od 46. Antolič), Horvat, Marinič (od 68. Pukšič), Šoštarič (od 64. Letonja), Fridl, Hojnik, Frangež, Arsič, Zagoršek, Krajnc; trener: Franc Fridl.
Stojnci: Janžekovič, Kokot M., Horvat, Korez, Meznarič P. (od 75. Mlinarič), Milošič (od 77. Zupa-nič), Arnuš (od 46. Klinger), Per-nek, Meznarič S., Vinkovič, Kokot S.; trener: Boris Klinger
Derbi vodilnih ekip Super lige med Nogometno šolo Drava in Stojnci je bil na igrišču videti veliko bolj izenačen, kot kaže končni rezultat. Skozi devetdeset minut tekme smo spremljali izredno ofenzivno usmerjen nogomet z obeh strani in obe ekipi sta imeli zares kopico zrelih priložnosti za zadetek. Na eni strani je Dravi, ki je bila absolutno boljša tudi v igri, uspelo marsikatero priložnost realizirati, medtem ko Stojnčani niso izkoristili številnih lepih situacij. Takoj od začetka tekme so se priložnosti kar vrstile in prvo je izkoristil Franc Fridl, ko je po podaji Roka Mariniča z desne strani s kakšnih sedmih metrov preusmeril žogo pod prečko gostov. Tudi
Nogomet • Turnir v Kidričevem
Na povabilo se je odzvalo 74 ekip
Četrto leto zapored so v NK Aluminiju organizirali veliki mednarodni turnir za mlade nogometaše, ki je zelo dobro uspel. Športni park v Kidričevem je bil pravo mravljišče nogometašev. Organizator se je maksimalno potrudil, da so vsi prišli na svoje. Zadovoljni so bili tudi domačini, ki so v dveh
dneh odnesli nekaj prvih mest, zadnji dan dve. Nagrade najboljšim sta podeljevala predsednik uprave Taluma Marko Perger in predsednik organizacijskega odbora turnirja in vodja nogometne šole Aluminija Dejan Germič. Za vse je bilo dva dni precej naporno, že zaradi visokih temperatur, vendar
so bili vsi zadovoljni, saj so naslovi prvakov ostali tudi v domačih vitrinah U-11, U-12, U-8. Svoje zadovoljstvo so izkazali tudi gostje, ki so se, vsaj po njihovih besedah, odlično počutili in se bodo radi udeležili naslednjega turnirja. Več o turnirju pa v petkovi številki.
Danilo Klajnšek
po zadetku sta moštvi še naprej napadali in sta se trudili organizirati hitro igro. Ptujčani pa so tik ob koncu prvega polčasu povišali prednost na 2:0, saj je po kotu Da-mirja Zagorška Franc Fridl podaljšal do Jura Arsiča, ki je iz bližine zadel. V nadaljevanju smo najprej prvih deset minut spremljali rahlo otipavanje, nato pa je dvakrat proti domačim vratom poizkusil motor stojnske ekipe Matjaž Korez. Sledilo pa je petminutno obdobje Drave, ki je dosegla tri zadetke, po hitrih polprotinapadih je bil dvakrat uspešen Damjan Antolič in enkrat Jura Arsič. Po visokem vodstvu Ptujčanov je tempo v igri bistveno upadel, a kljub temu so se še zmeraj vrstile lepe priložnosti na obeh straneh. Za Stojnčane tokrat ni imel svojega dne Stje-pan Kokot, saj je skozi celotno tekmo zapravil nekaj izrednih situacij za zadetek. Mladi Matija Letonja se je v 75. minuti sam znašel pred gostujočim vratarjem Robertom Janžekovičem in je ru-tinirano zadel, medtem ko je po lepi akciji Drave in domiselnem zaključku Jura Arsiča padel še sedmi zadetek. Tako je bil končni rezultat kar 7:0 in članska ekipa Drave je lahko na kratko proslavila naslov zmagovalcev Super lige. Statistika Ptujčanov kaže, da so v sedemindvajsetih krogih kar pet-indvajsetkrat zmagali in dvakrat igrali neodločeno, kar jim daje veliko prednost na prvenstveni lestvici pred drugouvrščeno ekipo Stojncev in tretjeuvrščeno ekipo Podvincev Betonarno Kuhar.
CARRERA OPTYL ORMOŽ -1 A GEREČJA VAS 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Zlatnik (41)
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Ku-
harič, T. Žinko, Hriberšek, Perčič, K. Lah, Klemenčič (Kuhar), Kola-rič, R. Lah, Komljenovič, Zlatnik. Trener: Aleš Jurčec.
1 A AVTO GEREČJA VAS: Šmi-goc, Kokot, Krajnc, Lončarič, Horvat, Šešo, Lešnik, Kmetec, Leben, Rozman, Rajh (Hertiš). Miran Emeršič.
3. nogomet fest v Gabrniku
Športni park Gabrnik organizira 3. tradicionalni »nogomet fest« - nogometni turnir na travi (5+1, 5-metrski goli). Turnir bo v soboto in nedeljo, 22. in 23. junija, nastopile pa bodo članske, veteranske in ženske ekipe.
Program:
petek 21. junij:
20.00 - žreb za članski turnir
2000 - revijalna tekma med ekipama Fanclub Dejan Zavec in PGD Gabrnik.
Sobota, 22. junij:
11.00 - članski turnir (prijavnina znaša 50 € in jo je treba poravnati najkasneje do žreba)
nagradni sklad:
1.	mesto: 600€ + pokal + prehodni pokal
2.	mesto: 300€ + pokal
3.	mesto: 150€ + pokal
4.	mesto: 50€
- najboljši vratar in igralec prejmeta pokal
20.00 - turnir v ročnem nogometu (dvojice).
Nedelja, 23. junij:
9.30 - veteranski turnir (žreb ob 9.30, prijavnina znaša 30 €, nastopajo igralci, ki so starejši od 35 let, najboljše tri ekipe prejmejo pokal, vsaka ekipa prejme bon za 20 €);
15.00 - ženski turnir (žreb ob 14.00, prve tri ekipe in najboljša igralka prejmejo pokale, prijavnine ni, vsaka ekipa prejme bon za 20 €);
17.00 - četrtfinale članskega turnirja;
21.00 - finale in podelitev nagrad.
Organizatorji ponujajo možnost taborjenja in igranje odbojke na mivki. Prijave in informacije na tel. 041 942 954 (Darjan Čeh).
BUKOVCI - PODVINCI BE-TONARNA KUHAR 2:3 (1:3)
STRELCI: 0:1 Belšak (9), 0:2 Požegar (11), 1:2 Habrun (27), 1:3 D. Brumen (35), 2:3 Zorko (73)
BUKOVCI: Horvat, Kokot, Ostroško, Serdinšek, Habrun, Kosec, Vajda, Zorko, M. Roškar, Topolnik, Kramberger. Trener: Boštjan Zemljarič.
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Vesenjak, Mulej (Toplak), K. Brumen (Pukšič), Topolovec, Novak, Belšak, Juršek, Šebela, Požegar, D. Brumen (Petrovič), Osterc (Arnuga). Trener: Miran Ljubec.
HAJDINA - SREDIŠČE 1:1
(0:1)
STRELCA: 0:1 Ivanuša (29), 1:1 Verlak (57)
HAJDINA: Ber, Sarkičevič, Ce-bek, Črnko, Verlak, Ficko, Gereč-nik, Gaiser, Robar, Pal, Benjamin Kurež (Boštjan Kurež). Trener: Igor Vorih.
SREDIŠČE: Kocen, Panič, Nemec (Sakelšek), Novak, Zadravec, Klajnčar (B. Borko), Ivanuša, Ra-kovec, G. Borko, Lesjak, Krajnčec (Rotar). Trener: Danilo Žerjav.
1. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 22. KROGA: Pod-vinci DS Galun - Markovci 1:1, Dornava - Lovrenc 1:1, Skorba -Gorišnica 1:4, Majšperk - Videm 3:2, Tržec - Apače 2:0
1.	APAČE	2012	3	5	51:33	39
2.	LOVRENC	2010 5	5	30:18	25
3.	TRŽEČ	20 9	6 5	39:31	33
4.	VIDEM	20 9	2	9	34:33	29
5.	SKORBA	20	8	4 8	38:43	28
6.	DORNAVA	20	8	3 9	32:40	27
7.	GORIŠNICA	20	6	6 8	30:30	24
8.	ROGOZNICA	20	7	3 10	28:38	24
9.	MARKOVCI	20	6	5 9	34:36	23
10.	PODVINCI DS G. 20	5	8 7	27:31	23
11.	MAJŠPERK	20	7	1 12	26:36	22
Veteranski ligi
VETERANI 35
REZULTATI 22.KROGA: Apače
-	Borovci 1:9, Skorba - Cirkulane 3:0, Hajdina - Grajena 1:1, Boč
-	Dornava 3:0, Polskava - Videm 1:5
1.	BOROVCI 20 18 2 0 100:35 56
2.	VIDEM	20 17 1 2 75:20 52
3.	GRAJENA 20 10 5 5 52:32 35
4.	SKORBA 20 10 4 6 43:30 34
5.	HAJDINA 20 7 5 8 29:35 26
6.	POHORJE OPL. 20 7 4 9 27:32 25
7.	APAČE	20 7 3 10 30:45 24
8.	CIRKULANE 20 6 4 10 30:45 22
9.	POLSKAVA 20 6 3 11 35:60 21
10.	DORNAVA 20 2 4 14 19:66 10
11.	BOČ	20 2 1 17 27:67 7 VETERANI 40
REZULTATI 18. KROGA: Lovrenc - Podvinci 4:0, Ormož - Gorišnica 3:0, Pragersko - Podleh-nik 5:0, Leskovec - Markovci 1:4, Tržec - Zgornja Polskava 0:2
1.	ORMOŽ	18 14	3 1 51:13	45
2.	PAGERSKO	18 12	2 4	32:19	38
3.	ZG. POLSKAVA	18 10 4 4	32:19	34
4.	LOVRENC	18 9	4 5	42:29	31
5.	PODVINCI	18 7	4 7	34:25	25
6.	PODLEHNIK	18 6 3 9	22:41	21
7.	GORIŠNICA	18 4	6 8 27:35	18
8.	LESK0VEC	18 5	3 10 23:35	18
9.	MARKOVCI	18 4	1 13	25:48	13
10.	TRŽEČ	18 1 6 11 15:39 9
DK, DB, UK, TP
_
Po končani Super ligi je sedaj pred nogometaši Drave še glavni izziv sezone 2012/2013, saj se bodo 26. in 29. junija v dodatnih kvalifikacijah pomerili za napredovanje in uvrstitev v 3. slovensko nogometno ligo vzhod.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: NŠ
torek • 18. junija 2013
Od tod in tam
Štajerski HODNIK 15
Nova vas • 90 let prostovoljnega gasilstva
S prostovoljnim delom do velikih pridobitev
V Novi vasi pri Markovcih letos zaznamujejo 90 let delovanja tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva. Jubilej so s slovesnostjo, ki so se je udeležili številni gostje, proslavili v soboto, 15. junija.
Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik PGD Nova vas Konrad Šmigoc, ki je predstavil zgodovino delova-
nja društva v minulih 90 letih. »Ustanovni občni zbor našega društva je bil 20. julija 1923. Društvo so skupaj ustanovili
krajani Markovcev in Nove vasi, ker sta takrat vas prizadela dva večja požara. Kmalu po ustanovitvi so zgradili prvi
Vodstvo PGD Nova vas je Občini Markovci podelilo zlato plaketo. Na fotografiji: župan Milan Gabrovec, tajnik PGD Nova vas Mitja Poljanec, predsednik Konrad Šmigoc in poveljnik Aleš Bezjak.
gasilski dom (leseno lopo) in nabavili ročno brizgalno. Leta 1926 so pričeli gradnjo novega doma v Novi vasi. Na 27. občnem zboru društva, leta 1953, je bil sprejet sklep o razdružitvi društva in tako je bila izpolnjena želja krajanov Markovcev po svojem gasilskem društvu.«
V nadaljevanju je Šmigoc predstavil razvoj v zadnjih 20 letih: »Leta 1996 smo nabavili novo gasilsko vozilo Iveco, ki nam služi še danes. Leta 2001 smo namenu predali športno igrišče, naslednje leto je občina zagotovila zemljišče za gradnjo novega gasilsko-vaškega doma. Objekt smo slavnostno odprli leta 2006.80. obletnico ustanovitve društva smo proslavili julija 2003 in takrat izdali bilten. Leta 2008, ko smo praznovali 85-letnico, smo razvili nov društveni prapor.«
Leta 2007 so se v Novi vasi kar sedemkrat srečali z rdečim
petelinom. Šlo je za domneve, da je bil na delu požigalec. Naravna nesreča izjemnih razsežnosti pa je vas doletela novembra lani. Poplavna voda je zalila stanovanjske, gospodarske in poslovne objekte, deroča voda je poškodovala tudi zemljišča. V vsaki nesreči so krajanom nesebično na pomoč pristopili gasilci. Zato je predsednik Konrad Šmigoc svoje razmišljanje zaključil z besedami: »Prostovoljno gasilstvo pomeni, da vsak posameznik dela v tej humanitarni organizaciji prostovoljno, brezplačno , da se zaveda vseh obveznosti in tudi tveganj, ki jim je nemalokrat med reševanjem izpostavljen. Zato je zelo boleče, ko po raznih akcijah, v katerih gasilci celo izpostavimo svoja življenja, ljudje grajajo delo posameznika ali društva. Žal velikokrat to počnejo tisti, ki od daleč, z rokami na hrbtu, opazujejo naše delo.«
Sobotnega slavnostnega dogodka v Novi vasi so se udeležili gasilci iz sosednjih in prijateljskih gasilskih društev. Med gosti so bili tudi župan občine Markovci Milan Gabrovec ter oba podžupana, Franc Rožanc in Franc Ferčič, svetniki občine Markovci, podpredsednik Podravske regije Janez Lipo-nik, predsednik Območne gasilske zveze Ptuj Marjan Me-glič, poveljnik Občinskega poveljstva občine Markovci Milan Majer, poveljnik štaba Civilne zaščite občine Markovci Ivan Golob ter častni predsednik PGD Nova vas Janez Golob. Na prireditvi so podelili številna gasilska odlikovanja, priznanja in zahvale. Območna gasilska zveza Ptuj je zahvalo za dolgoletno in korektno sodelovanje podelila jubilantom - torej Prostovoljnemu gasilskemu društvu Nova vas. Odlikovanja Gasilske zveze Slovenije so prejeli: PGD Nova vas, Konrad in Dragica Šmigoc, Franc Panikvar, Janko Petrovič, Aleš Bezjak ter Marjan in Mitja Poljanec. Zaslužnim članom, veteranom, prijateljskim društvom in podjetjem pa so bile podeljene zlate in srebrne društvene plakete.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Ptuj • Poslovilna razstava Likovne sekcije DU Ptuj
Slovo sekcije, ne pa ustvarjalnosti
Likovna sekcija DU Ptuj, ki je 17 let delovala samostojno kot ena aktivnejših sekcij DU Ptuj, se z razstavo, ki so jo v galeriji Magistrat odprli 13. junija in bo na ogled do 19. julija, poslavlja od svojega samostojnega delovanja. Poslej bodo njeni člani delovali znotraj Likovne sekcije dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj; nekateri so sicer vsa ta leta bili člani obeh sekcij in se je njihovo ustvarjanje medsebojno prepletalo.
Slovesnost ob odprtju zadnje razstave v dosedanjem delovanju so ne glede na razloge - osrednji naj bi bilo slabo gmotno stanje v DU Ptuj - napolnila čustva; ni se lahko posloviti od 17-letnega
samostojnega ustvarjanja in skupnih številnih doživetij, ki so povezovala člane pri njihovi ustvarjalni in duhovni poti. V 17 letih delovanja je 23 članov razstavljalo na 43 skupinskih razstavah, njeni člani pa
so imeli več kot 300 razstav po Sloveniji, v Avstriji, Madžarski in Hrvaški.
Celih 15 let so imeli svoje razstavišče v gostilnah Lužnik in Pri pošti, razstavljali pa so tudi v blagovnici Mercator,
galeriji Magistrat, OŠ Juršinci, Domu upokojencev na Ptuju, domu starostnikov v Novem mestu in še nekaterih drugih razstaviščih. V času svojega delovanja so svoje slikanje izpopolnjevali na številnih
Podlehnik • Policisti so lovili kot za šalo
Kot je pojasnil predsednik organizacijskega odbora in glavni organizator letos že 13. tekmovanja policistov in delavcev iz območja Policijske uprave Maribor v lovu rib s plovcem Miran Brumec, se je tradicionalnega tekmovanja za pokal Haloz letos udeležilo rekordnih 58 policistov ribičev, oziroma tekmovalcev. Svojo ribiško znanje in predvsem športno srečo so preizkušali v ekipni in posamezni konkurenci. Zbrali so se že nekaj po osmi uri zjutraj in po žrebanju startnih mest pričeli ribiško tekmovanje. Po dobrih štirih urah namakanju trnkov, ki je trajalo od devete do trinajste ure, je sledilo natančno tehtanje ulova strogih sodnikov Srečka Lebna, Slavka Erlača in Stanka Rogina iz Ribiške družine Ptuj. Tehtnica je pokazala,
da je med posamezniki prvo mesto dosegel Miran Brumec iz PP Podlehnik, ki je ujel kar 13.630 gramov rib, drugi je bil Niko Zrim iz ekipe IPA Štajerske s 7890 grami ujetih rib,
tretji je bil Vlado Piberčnik iz PMP Središče ob Dravi, ki mu je uspelo uloviti 7870 gramov rib, častno četrto mesto pa je dosegel upokojeni policist Janez Vidovič iz PP Ptuj. Dodati
Foto: Črtomir Goznik
Z razstavo, ki so jo odprli 13. junija v galeriji Magistrat, se likovna sekcija DU Ptuj poslavlja.
Najuspešnejša je bila domača ekipa
V organizaciji policijskega športnega društva Podlehnik je v torek, 11. junija, ob ribniku v Podlehniku svojo ribiško srečo preizkušalo 58 policistov iz območja PU Maribor, najboljši pa so bili znova domačini.
Foto: M. Ozmec
Prve tri zmagovalne ekipe policistov, ki so v lovu rib imele največ sreče: ekipe PP Podlehnik, Gastro Ptuj in PMP Središče ob Dravi.
velja, da so lovili po pravilniku Ribiške zveze Slovenije, tako da so vse ujete ribe spravljali v ribiške mreže in jih po tehtanju še žive vrnili v vodo.
V ekipni konkurenci je tudi letos slavila ekipa PP Podlehnik v sestavi Miran Brumec, Franc Šalamun in Silvo Gabrovec, drugo mesto je dosegla ekipa Gastro iz Ptuja, tretje mesto pa ekipa Postaje mejne policije Središče ob Dravi. Najboljšim posameznikom in ekipam so pokale in praktične nagrade izročili pomočnik direktorja PU Maribor Rafael Viltužnik, komandir PP Podlehnik Uroš Kušar in župan občine Podlehnik Marko Ma-učič. Po uradnem delu pa so nadaljevali s prijateljskim druženjem do poznih popoldanskih ur.
-OM
slikarskih kolonijah, ekstem-porih. Za njihovo likovno rast so skrbeli mentorica, likovna pedagoginja Rozina Šebetič, profesorja likovne umetnosti Jože Foltin in Franc Simonič, nekateri člani so se izobraževali tudi samostojno. Člani Likovne sekcije DU Ptuj so s svojim ustvarjanjem podprli tudi številne dobrodelne akcije. Ena zadnjih je bila sodelovanje pri za nakupu mamografa.
Mentorica Rozina Šebetič je dejala, da je mentorstvo pred 17 leti sprejela z mešanimi občutki, kmalu pa se je pokazalo, da so bili pomisleki odveč. Raznolikost avtorjev se odraža tudi v raznolikosti predstavljenih del tudi na tej zadnji razstavi, prevladujejo pa krajina in tihožitje, od likovnih tehnik pa akril in oljna barva. Šebeti-čeva se je na otvoritveni slovesnosti spomnila ustanovitelja in prvega predsednika sekcije Branka Gorjupa, ki jo je vodil deset let ter navezal stike z drugimi podobnimi skupinami likovnih ustvarjalcev iz Novega mesta, Murske Sobote, Maribora, Izole in še nekaterih drugih krajev.
Likovna sekcije se sicer poslavlja kot sekcija, ne bo pa se
nehala ustvarjalnost članov. Tudi pod okriljem nove sekcije bodo likovno delovali še naprej, še naprej pa bodo tudi aktivno delovali kot člani DU Ptuj. „Moramo še veliko narediti, saj smo še razmeroma mladi, morda pa nam bo v bodoče nekoliko lažje, če nam bo s skupnimi močmi končno uspelo dobiti prostor, v katerem bomo lahko nemoteno ustvarjali," je med drugim povedal dosedanji predsednik sekcije Franc Simonič.
Razstavo likovnih del članov Likovne sekcije DU Ptuj je odprla mestna svetnica in predsednica odbora za zdravstvo, socialo in kulturo MO Ptuj Metka Jurešič. Zahvalila se je vsem ustvarjalcem, ki so zaslužni, da je galerija Magistrat ponovno zasijala v barvah optimizma, pozitivne energije in v ljubezni do kraja, v katerem živijo in delajo. V imenu MO Ptuj se je zahvalila dosedanjemu predsedniku Francu Simo-niču, mentorici Rozini Šebetič in Marjani Tkalčec, predsednici Likovne sekcije dr. Štefke Cobelj, ter triu harmonikarjev iz Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj.
MG
16 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 18. junija 2013
Ptuj • Janja Murko in Luna - terapevtski par
Ko pomaga angelček na štirih tačkah
Mlada Ptujčanka Janja Murko aktivno sodeluje v Zavodu PET (Zavodu za terapijo s pomočjo psov), ki ima svoj sedež v Ljubljani. S svojo mešanko Luno sta popoln terapevtski par, ki s srcem pomaga mnogim ljudem vseh starostnih skupin.
Foto: arhiv Janje Murko
Murkova, ki je pred kratkim postala tudi mentorica, zelo uživa v tej vlogi, dejavnosti opravlja prostovoljno in (skupaj s tremi drugimi) pokriva štajerski konec Slovenije. Po njenih besedah to delo nesebično riše nasmeh na obraze. O tem, kaj sploh pomeni terapevtski par, kaj je branje s pomočjo psa, programih, ki trenutno potekajo na Zavodu in še marsičem zanimivem smo se pogovarjali s tokratno zanimivo sogovornico.
Zavod PET je zasebna institucija, katere osnovni namen in poslanstvo sta dvig kakovosti življenja posameznika s posredovanjem s pomočjo psa. Kako se trudite to doseči?
S psom prinesemo zraven košček narave - žival tako opravi vso svoje delo že s svojim prihodom, ostalo pa naredimo mi tako, da je v užitek vseh vključenih, torej gre za tako imenovano win-win kombinacijo. V prvi vrsti pazimo na psa tako, da izvajamo tiste aktivnosti, ki so zanj najbolj naravne. Če ima na primer rad žogico, je odlična aktivnost igra prinašanja, če je zelo umirjen, lahko hodi ob bergli, psi z lovskim nagonom lahko iščejo priboljške, ki jih recimo otroci skrijejo po učilnici ... Pri uporabnikih, ki aktivnosti oziroma terapije s psom izvajajo, spodbujamo vsak najmanjši napredek - in prav v tem vidimo prednost našega dela. Slednje prilagodimo v takšni meri, da se vsak lahko najbolje izrazi v vsej svoji veličini, torej spodbujamo potenciale!
Kakšen naj bi bil terapevtski par? Ali je pomembno, kakšne pasme je pes?
Pasma ni pomembna, tudi moja Luna je mešanka in čar našega dela je ravno v raznovrstnosti, vsaka oseba in vsak pes sta individuuma. Ker vsak pes ni primeren za potrebe vsakega uporabnika, se za vsako dejavnost in cilje programa po fizičnih in značajskih lastnostih ter po nivoju znanja skrbno izbere pravega. Njegova primernost za opravljanje terapij se preverja na testiranju, ki ga v Zavodu PET izvedemo približno dvakrat letno. Odločilen je njegov značaj, ki ga oceni kinologinja Valentina Horvat Kokalj. V uspešnem terapevtskem paru pes sodeluje z vodnikom in obratno.
Morata si zaupati, vodnik mora žival znati na primeren način voditi in ji pomagati v različnih situacijah. Ta vrsta prostovoljnega dela zahteva celega človeka in prav posebno osebnost.
Katere pozitivne učinke terapije bi izpostavili?
Mirnost, prisotnost in dotikanje psa umirjata. Z vzpostavljanjem empatičnega odnosa do njega razvijamo spoštljiv in odgovoren odnos do vseh živih bitij na splošno. Pes ne razume naših besed (razen naučenih ukazov), opazuje naše gibe in ton glasu. Z njegovo pomočjo spodbujamo uporabnike, da s pravilno izvedbo aktivnosti z njim pazijo na svoje gibanje, saj bo le pravilno izveden gib prinesel rezultat, torej da bo pes izvedel želen ukaz. S tem dosegamo zaupanje uporabnika v svoje sposobnosti, povečujemo spoštovanje samega sebe in učinkovito komunikacijo (asertivnost). Pri starejših, pri osebah z manjšo gibljivostjo, delamo predvsem na izboljševanju motoričnih sposobnosti, fine motorike, sposobnost prijemanja.
Psi, ki berejo z nami
Za kaj gre pri projektu Berem za PET (branje s pomočjo psa)?
To je licenčni program iz Amerike, pri katerem otrok bere psu. Gre za individualno terapijo, pri kateri strokovna oseba dokumentira napredek otroka pri branju (cilji, ki
jih želimo doseči, so vnaprej zastavljeni), ali pa za aktivnost, kjer ni prisotne strokovne osebe. Izvaja se individualno, torej vedno le z enim otrokom, in se ne bere v celi skupini. V obeh primerih se spodbujajo pozitivni odnos do knjig, bralna pismenost, motivacija. Ni dovolj naučiti otroka brati, privzgojiti jim je treba veselje do tega opravila in uživanje v njem. S psi to počnemo na tak način, da so otroci v vlogi učitelja in pomočnika psu. Pri branju jih torej ne popravljamo, vse je osredotočeno na psa - če se majhen bralec zmoti, je pristop vodnika psa sledeč: »Ali misliš, da je Luna razumela, kar si prebral?« Pes ne samo, da mirno posluša, tudi ne kritizira. Otrok ni izpostavljen, lažje se skoncentrira in pridobi na samozavesti.
S čim se trenutno največ ukvarjate v okviru zavoda PET?
Člani Zavoda PET smo kot velika družina, raztreseni po celi Sloveniji. Vsak je aktiven na svojem področju - glede na svoje sposobnosti in sposobnosti psa. Svet zavoda si prizadeva za čimprejšnjo ureditev zakonodaje na tem področju, vsi skupaj pa za strokovnost pri opravljanju dela in za njegovo prepoznavnost. Aktivno obiskujemo ZUDV Dornava, Kliniko za pediatri-jo Maribor, Pediatrično kliniko v Ljubljani, Psihiatrično bolnišnico Idrija, Dom starejših Idila v Mariboru, Vrtec Studenci Maribor, URI Soča, OŠ Idrija, OŠ Hinka Smrekar-ja v Ljubljani ... Po Sloveniji aktivno kroži tudi fotografska razstava našega dela, ki jo je
pripravila naša članica in uradna fotografinja Zavoda PET Jasmina Haskovic. Pričela se je v parlamentu, trenutno je v Mestni občini Ljubljana, v aprilu se seli v Kliniko za pediatrijo Maribor, jeseni pa si jo bo mogoče ogledati v ZUDV Dornava.
Po izobrazbi ste diplomirana ekonomistka. Kako ste sploh začeli delati kot prostovoljka na Zavodu? Kdo vas je navdušil?
To je delo, ki ga opravljam za lastno zadovoljstvo, zanj sem se odločila, ko sem ga videla po televiziji. Luna mi je spremenila življenje in njen dar želim deliti z drugimi. Psi postajajo vedno bolj vključeni v družinsko življenje, na nek način imamo vsi njihovi lastniki pasje terapevte. Prej nisem razumela, kako ti lahko žival pomaga v težkih trenutkih. Ko sem dobila Luno, pa sem ugotovila, da se s težavami ukvarjajo na povsem preprost način, gredo namreč dalje. Zanje smo vsi enaki, od njih se lahko ogromno naučimo. Luni je vseeno za mojo diplomo, vse, kar ji je bilo pri tem všeč je, da sem bila ob pisanju doma, kar je zanjo pomenilo več sprehodov (smeh). Ob poplavi vseh diplomantov se je družba že pričela premikati v pravo smer - ni pomemben naziv, pač pa da delaš tisto, kar te veseli.
Kaj vam pomeni Luna, ne le kot terapevtski, temveč tudi kot družinski pes?
Pravijo, da so angeli v različnih oblikah, no, moj angelček ima štiri kosmate tačke!
Mojca Prigl
Avtorica intervjuja Mojca Prigl je udeleženka novinarske delavnice Centra interesnih dejavnosti Ptuj; mentorica Polona Ambrožič Bombek
Od tod in tam
Hajdina • „Mi smo mini maturanti..."
Foto: Črtomir Goznik
Na ploščadi pred PSC Hajdina je bila 12. junija slovesnost, posvečena mini maturantom, ki zapuščajo vrtec Najdihojca. 24 malčkov seje s pesmijo Mi smo mini maturanti zahvalilo za sprejem, ki ga je pripravila Občina Hajdina in na katerem jih je v njenem imenu pozdravil podžupan Franc Mlakar. Zaželel jim je vse lepo ob vstopu v šolo, v njihovem življenju, izobraževalni in poslovni karieri. Trenutke slovesa od vrtca so spremljali tudi njihovi starši, dedki in babice. Po ogledu razstave lutk in občinskih prostorov so druženje nadaljevali ob pici in sladoledu.
MG
Žetale • Zaključek bralne značke
Foto: arhiv OS Zetale
V letošnjem šolskem letu je na OŠ Žetale pridno bralo in izmed devetindevetdesetih učencev osvojilo bralno značko kar 81 bralk in bralcev, zatojih je ob zaključku bralne sezone obiskala Anja Štefan. Z vsestransko ustvarjalko, pripovedovalko, zbiral-ko in imenitno zapisovalko ljudskih zgodb ter soorga-nizatorko pripovedovalskega festivala Pravljice danes so učenci popotovali v čudoviti svet besede. Skupaj z mentoricami je gostja podelila priznanja značkarjem, zlati bralci in bralke, ki so osvojili bralno značko v vseh letih šolanja - to so Anja Bele, Karolina Cep, Tina Kodrič, Lucija Polajžer, Tjaša Gajšek, Eva Skledar, Gabrijela Polajžer, Klemen Kasjak in Žan Polajžar - pa so poleg priznanja prejeli še knjižno nagrado - knjigo pesnice Saše Vegri Naročje kamenčkov.
Saša Peršoh
Kidričevo • Zlata poroka pri Intiharjevih
Foto: družinski arhiv
Minulo soboto, 1. junija, sta po 50 letih skupnega življenja svojo zakonsko obljubo svečano obnovila zlatoporočenca Ema in Janez Intihar iz Kungote 23 pri Ptuju. Obred zlate poroke so v krogu družine in sorodnikov pripravili 1. junija v cerkvi Svete Kunigunde v Kungoti, Civilni del zlatega obred je opravil župan Občine Kidričevo Anton Leskovar, ki je zlatoporočencema v imenu občine iskreno čestital in jima izročil jubilejno zlato poročno listino. Cerkveni del obred je nato opravil naddekan Marijan Fesel. Zlati ženin Janez Intihar je bil rojen 16. novembra 1934v Kungoti, zlata nevesta Ema, rojena Jerenko,pa 16. septembra 1942 v Slovenje vasi. Poročila sta se 1. junija 1963 na Hajdini, Zlati ženin je bil večji del aktivnega dela življenja šofer v nekdanji TGA, upokojil se je leta 1990. Zlata nevesta pa se je izučila za šiviljo in je nekaj let delala v Delti, kasneje pa sta se z možem odločila, da ostane doma, kjer je gospodinjila in skrbela za družino. V zakonu so se jima rodili trije sinovi in hčerka, na jesen življenja pa ju razveseljujejo kar štirje vnuki in ena vnukinja.
-OM
torek • 18. junija 2013
Reportaža, kronika
Štajerski HODNIK 17
Azerbajdžan • Kjer se cedita nafta in kozje mleko (3.)
Kaspijsko morje ali jezero?
Azerbajdžan si skupaj s Tur-kmenistanom, Rusijo, Iranom in Kazahstanom deli obalo Kaspijskega morja (jezera) in ta mednarodni spor okoli imena je pravzaprav zelo pomemben za ohranjanje regionalne stabilnosti. In zakaj sploh gre?
V	skladu z mednarodnim pravom bi si morale države enakomerno razdeliti ozemlje ob jezeru, če pa gre za morje, pa vsaka država zahteva svojo ozemlje, ki ni nujno v enakomernih deležih. Zlasti Azerba-jdžan, ki je prebogat z nafto, si želi ohraniti status jezera in posledično ohraniti ogromne količine naftnih zalog, ki jih na drugem koncu jezera ni toliko.
V	azerbajdžanskem pogledu je torej Kaspijsko jezero največje jezero na svetu. Zanimivo je, da je Kaspijsko jezero izredno plitvo in tako je nivo vode lahko izrazito raznolik. Azerbajdžan je posledično od leta 1951 zaradi dvigovanja in spuščanja
Hribi, hribi in hribi. Za oblaki se nagajivo skriva Bazarduzu s 4466 metri nad morjem.
Foto: Uroš Zajdela
vodne gladine izgubil številne priobalne in za turizem blazno pomembne predele. Izraziti anti-rusko usmerjeni politiki in nekateri preprosti
Foto: Uroš Zajdela
Staro mestno jedro Bakuja ni ravno arhitekturni biser, se pa lahko pohvali z mogočno kraljevo palačo.
Foto: Uroš Zajdela
Prvi pogled na mogočne kavkaške vrhove. Tam daleč se skriva čarobna pravljica.
ljudje, ki so del svojega življenja verjetno preživeli v gulagih, poskušajo prepričati preostal del azeri populacije, da Rusi namerno črpajo vodo iz Kaspijskega jezera z namenom distabilizacije regije. Pozabijo pa omeniti, da s tem uničujejo tudi lastno, torej rusko obalo?!
Kavkaz - ali je morebiti zemeljski raj prav tukaj?
Še ena neprespana noč. Vendar sem na poti v osrčje Kavkaza, kjer kraljuje mogočni Bazarduzu na spoštljivih 4466 metrov nad morjem. Tokrat še ne grem nanj. Nekaj je še snega. Vožnja iz Bakuja, ki mi je vzela dobre 4 ure, je bila presenetljivo udobna. Kako tudi ne, ko pa sem se peljal v zelo sodobnem mercedesu. Mnogokrat se mi je avto kar zasmilil voznik pa je večkrat tudi zastokal od bolečine. Predstavljajte si majhnega zajčka, ko ga primeš za ušesa. Predvsem ob večjih udrtinah na cesti, ko je bil umik nemogoč, je njegov stok dobil obliko cviljenja. Verjamem, da ga je bolelo srce. Tudi mene bi. Potem pa še prometna nesreča, ko je ob cesti nasproti vozeč taksist
Foto: Uroš Zajdela
Lokalni vodiči na sosednjem bregu reke natovorjeni z hrano in potrebno opremo za nepozaben tre-king. Vmes pa strahotna reka, ki na prvi pogled izgleda precej mila.
preprosto spregledal to mogočno vozilo, ki je bilo bolj na sredi ceste kot ne. Ironično in zelo nazoren prikaz družbene razslojenosti v Azerbajdžanu je bila struktura udeležencev prometne nesreče. Zaletela sta se namreč dva mercedesa, s tem da je bil naš le nekaj mesecev star, na nasprotni strani pa je imelo vozilo le še nekaj mesecev do statusa starodob-nega vozila. Pregovarjanje se je začelo. Voznik taksija je bil precej v letih. Na vse pretege se je želel izgovoriti in pregovoriti ter dogovoriti. Ne vem, ali se bolj boji hudič križa ali ta gospod policije. Večkrat sem bil kasneje opozorjen, da v Azerbajdžanu deluje policija po principu več plačaš (podkupiš), bolj prav imaš. Ne glede na dejansko situacijo. Čeprav me je sprva vse kar zabavalo, pa sem komaj čakal, da pridem v Kavkaz.
Od daleč zagledam obrise mogočnega Kavkaza. Mogočni lepotci ob rusko-azerbaj-džanski meji presunejo. Že od daleč. Čarobno. Še tipična azerbajdžanska pojedina (beri ovca na ražnju), natovorimo konje in že prečkamo reke. Cest ni več, civilizacije ni več. Samo jaz, narava in lokalni vodič. Nekoliko sem imel smolo, da je ravno nekaj dni pred mojim prihodom močno deževalo in tako so vodotoki precej narasli. Lokalni vodič je pravzaprav lovec, ki za vir preživetja vodi turiste po hribih. Pogosto gre za nekdanje vojake, ki so po razpadu Sovjetske zveze svoje zatočišče poiskali v ruski vojski kot plačanci, danes pa se postopoma vračajo v rodne vasice. Le nekaj krajev je, kjer se za vodiča spodobi, da je redkobeseden, in Kavkaz je eden izmed njih. Vsaka beseda je odveč. Prebijam se po reki, strminah in prepadih, civilizacija je že nekaj ur hoje za menoj. Ničesar ni več. Le narava. Presunljiva. Visoko v hribih sosednje doline se pase nepregledna množica ovac in koz, krave mi mnogokrat prekrižajo pot, nad mano pa krožijo raznovrstni ptiči, mnogi med njimi ujedi.
Nadaljevanje prihodnjič
Na valovih časa
Torek, 18. junij Danes goduje Marko.
1551 se je rodil Bartolomeo Ammanati, kipar in vodilni arhitekt italijanskega zgodnjega baroka.
1884	se je rodil francoski politik Edouard Daladier, ki je kot francoski premier v imenu Francije podpisal munchenski sporazum, po katerem si je lahko Nemčija brez nasprotovanja priključila češkoslovaške Sudete.
1928 je Amelia Earhard kot prva ženska sama preletela Atlantik. Čez štiri leta je svoj podvig ponovila.
1953 so razglasili republiko Egipt. Njen prvi predsednik je postal general Nagib. Sreda, 19. junij Danes goduje Julijana. 551 p.n.št. naj bi se rodil kitajski filozof Konfucij. 1623 se je rodil francoski matematik in filozof Blaise Pascal. Zasnoval je teorijo verjetnosti, odkril pravilo o deljivosti števil. 1812 so Združene države Amerike napovedale vojno Veliki Britaniji.
1834 se je rodil veliki francoski slikar Edgar Degas.
1885	se je rodil srbski skladatelj in dirigent Stevan Hristic, avtor znanega baleta Ohridska legenda.
Četrtek, 20. junij
Danes goduje Silverij.
Danes je mednarodni dan beguncev.
1597 je verjetno zaradi izčrpanosti in skorbuta umrl raziskovalec
in iskalec severozahodnega prehoda Wilem Barents.
1818 je priplula na Irsko lesena ladja Savannah. Bila je prva ladja,
ki je tudi s pomočjo parnega stroja preplula Atlantik.
1837 je zasedla prestol angleška kraljica Viktorija. Vladala je do
leta 1901, to je 64 let. Kraljica je postala, ko je bila stara 18 let,
umrla pa je stara 82 let.
1909 se je rodil ameriški filmski igralec Erol Flynn. Petek, 21. junij Danes goduje Alojz.
Danes je prvi poletni dan.
Danes je svetovni dan ALS - ALS (amiotrofična lateralna skleroza) je napredujoča bolezen motoričnih (gibalnih) živčnih celic v možganski skorji, v možganskem deblu in v hrbtenjači.
1788je začela veljati ameriška ustava.
1868je bila v Munchnu premiera Wagnerjeve opere Mojstri pevci
Nurnberški.
1919 je naredila »samomor« nemška vojna mornarica, ko se je sama potopila v Scapskem prelivu v Orkneyskih otokih po koncu izgubljene 1. svetovne vojne.
1945 so na otoku Okinava dokončno kapitulirale japonske čete. 1891 se je rodil slovenski glasbenik France Marolt, ustanovitelj Folklornega inštituta in v njegovem okviru folklorne plesne skupine.
1921 so slovenski in hrvaški poslanci prvič nastopili v italijanskem parlamentu. Seveda niso bili izvoljeni, ampak so jih sprejeli v parlamentu, ker so želeli predložiti svojo programsko izjavo. Sobota, 22. junij Danes goduje Ahac.
1527 je umrl italijanski pesnik in državnik Niccolo Machiavelli. 1805 se je rodil italijanski revolucionar in politik Giuseppe Maz-zini.
1856 se je rodil angleški pisatelj H. Rider Haggart.
1885 se je rodil v Ljubljani slovenski znanstvenik, elektrotehnik in
eden vodilnih svetovnih šahovskih velemojstrov Milan Vidmar.
1941 so Nemci napadli Sovjetsko zvezo.
Nedelja, 23. junij
Danes goduje Jožef.
1368 je grof Herman Celjski dobil v zastavo mesta Radgono, Kamnik, Slovensko Bistrico ter dohodke gradu in urbarja Laško. 1668 se je rodil italijanski filozof Giovanni Battista Vico. 1859 se je rodil v Novem mestu slovenski planinec in kartograf Alojzij Knafelc.
1888 so v francoskem Lillu prvič zapeli Internacionalo, pesem, ki je kmalu postala himna delavskega razreda. 1894 se je rodil ameriški biolog Alfred Kinsey, ki je znan predvsem po raziskavah seksualnosti.
1894 so ustanovili v Parizu i Mednarodni olimpijski komite. 1915 se je začela prva italijanska ofenziva na Soški fronti, ki je trajala od 23. junija 1915 do 7. julija 1915. Ponedeljek, 24. junij Danes goduje Janez.
1314 je v bitki pri Bannackburnu Robert I. Bruce premagal angleškega kralja Edvarda II. in za nekaj časa zagotovil Škotski neodvisnost.
1398 je umrl kitajski cesar Hon-gwu, ki je utemeljil vladarsko dinastijo Ming.
1717 so v Londonu ustanovili prvo veliko prostozidarsko ložo. 1811 je južnoameriški narodni junak Simon Bolivar porazil Špance in izbojeval neodvisnost Venezueli. 1948 je SZ zaprla vse kopenske in vodne poti do Berlina. 1905 se je rodil v Gorici slovenski kipar Boris Kalin. 1905je bila ustanovljena v Ljubljani Deželna zveza za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem, ki je prva povezala turistična društva na Slovenskem.
18 Štajerski TEDNIK
Nasveti
torek • 18. junija 2013
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Končno vroče?
Končno smo dočakali poletni teden, vendar so temperature poskočile kar malo prehitro. Rastline si še niso povsem opomogle od stresa, ko jih je zeblo, zdaj pa jim bo kar na hitro tudi (pre) vroče. Ne pozabite: čeprav je bilo kar nekaj časa hladno, dežja ni bilo veliko. Preverite, verjetno je plodovke že treba zaliti. Prav tako je potrebno zalivanje vseh na novo presajenih sadik na vrtu.
Foto: Miša Pušenjak
Listi in vsi mehki nadzemni deli bezga smrdijo polžem (in tudi voluharju).
Najprej pa je potrebno rahljanje zbite zemlje. Za ustrezno rast in razvoj potrebujejo korenine zračna in odcedna tla. Ravno tega pa na mnogih vrtovih večji del pomladi niso imele. Zato zdaj, preden sonce zemljo spet zapeče v neprebojno skorjo, okopljite vse gredice, tudi okrasne, nato pa površine zavarujte pred sončno pripeko in poletnimi nevihtami z zastirkami.
O zastirkah sem letos nekaj malega že napisala. Mnogi ste to tudi že naredili. Zdaj se sprašujete, kako potem okopavati, rahljati tla. Tal seveda ni treba tal zastirati na debelo. V tem primeru lahko s preprostim orodjem na tri zobe tla prerahljamo tudi ob zastirki. Celo dobro je, če nekaj zastirke ob tem zadelamo v tla. Če ste uporabili slamo ali seno, pa zastirko samo odgrabljajte na vstran, prerahljajte in tla ponovno zastrite. Čez vikend se napovedujejo nevihte, ki lahko zemljo in tudi korenine rastlin spet utrudijo. Pred tem jih bo branila zastirka. Samo upamo pa lahko, da nevihte ne bodo s sabo prinesle tudi toče.
Zakaj je zastiranje koristno
Iz gole, nepokrite zemlje voda v poletni vročini zelo hitro izhlapeva, že dan po dežju je spet suho. Ste se kdaj vprašali zakaj. Voda preprosto zelo hi-
Zdravstveni nasveti
tro izhlapeva. Zastirka pa preprečuje izhlapevanje vode v ozračje. Tla tako dalj časa ostanejo vlažna.
Zastiranje tal poleg zadrževanja vlage v tleh seveda zemljo tudi senči, zemlja je hladnejša, korenine vrtnin imajo boljše razmere za rast in sprejem hranil. Ja, tudi hranil rastlina pri previsokih temperaturah ne sprejema pravilno. V hladnejši in vlažnejši zemlji se ohranja tudi veliko več mikroorganizmov, le-ti pa so pomembni pri tem, da
imajo rastline ves čas na razpolago dovolj hranil. Spomladi pa so tla, prekrita na primer s slamo ali senom, tudi veliko toplejša, korenine se hitreje razvijajo. V letošnji pomladi je bil sprejem hranil v rastline zelo moten zaradi hladne zemlje, zdaj pa se bo hitro zgodilo obratno, da se bo preveč segrela. Zato je letos še pomembnejše, da tla zaščitimo pred pripekanjem sončnih žarkov.
Naravne zastirke so seveda obenem tudi gnojilo za tla, zelene pa tudi za rastline. V bistvu organsko maso kompostiramo kar na vrtu. S tem ostane v tleh veliko humusa. Iz sokov zelenih rastlin, če uporabljamo le-te, pa so na razpolago tudi hranila za vrtnine, okoli katerih smo naložili zeleno maso.
Šele čisto na zadnjem mestu pa je seveda tudi to, da pleveli na zastrtih tleh ne uspevajo tako, manj jih je ali pa skoraj nič. Vendar je treba za boj proti plevelom imeti tla zastrta zelo na debelo (vsaj 30, 40 cm slame ali pa umetno, plastično folijo), drugače korist zastirke ni tako učinkovita.
Še eno vlogo imajo naravne zastirke; posebej tisti, ki gnojite samo s kupljenimi organskimi gnojili, t.i. briketi, jih morate še pogosteje uporabljati. Ta gnojila so sicer nadomestilo domačim gnojilom, kot sta gnoj in kompost, vendar v zemlji ne puščajo veliko trajnega humusa. Samo ta pa je odgovoren za zadrževanje hranil, vode, pa tudi zračenje tal. Naravne zastirke potem ta trajni humus v tleh zagotovijo tudi na tako gnojenih vrtovih.
Zastiranje s svežimi in suhimi rastlinami
Mnogi se sprašujejo, s čim lahko prekrivamo tla. V ta namen lahko uporabljamo naravne za-stirke iz različnih rastlin, lahko pa seveda tudi umetne (plastične) materiale - folije.
Sama menim, da na vrt na prostem folije ne sodijo, saj je na vsakem vrtu veliko naravnih materialov, ki jih lahko uporabimo v ta namen. Spomladi tla najbolje ogreje slama. Ta čez dan sprejema sončne žarke in potem ponoči greje rastline in
Foto: Miša Pušenjak
Nekatere zastirke, kot je bela gorjušica, preganjajo tudi škodljivce.
zemljo. Prav letos je slama pomagala, da se zemlja ni preveč ohladila. Seno se ogreva nekaj manj, a še vedno je primerno za zastiranje in ogrevanje tal. Na okrasnih gredicah pa predvsem v jeseni uporabimo tudi suho listje. Tudi za prekrivanje golih gred pred zimo je povsem primerno. Izogibamo se le listju hrasta in oreha, saj vsebuje veliko tanina, ki negativno vpliva na mikroorganizme v tleh. V poletni vročini pa so primernejše kar zelene zastirke. Uporabljamo pokošene sveže rastline. najpogosteje kar travo z domače zelenice. Poleg pokošene trave lahko uporabljamo tudi druge pokošene rastline, tudi zelene ostanke stročnic, deteljo, celo cikorijo (endivija, radič).
Nekatere rastline vsebujejo še več posameznih hranil; s tem, ko jih uporabimo kot zeleno zastir-ko ali zadelamo v tla, s temi hranili pognojimo naše vrtnine.
Dušik najdemo v rastlinskih ostankih metulj-nic in stročnice. Mednje sodijo detelje, nokota, lucerna, lupina, grašica, seveda pa tudi grah, bob, fižol, leča, čičerika, soja. Tudi zastirka iz metuljnic okoli rastlin bo odličen vir dušika zanje.
Fosfor vsebujejo bela metlika (Chenopodium album), okrasni, jedilni in divji portulak, grašica, datura ali kristavec (ki je tudi odlično sredstvo proti voluharju).
Kalij najdemo v navadni zvezdici (Stellaria media), tudi v cikorijah, radiču in endiviji, zato te rastline kompostiramo, če nam pobegnejo v cvet, ali pa razrezane uporabljamo kot zastirko okoli kapusnic in plodovk. Veliko kalija vsebujejo tudi bela metlika, tudi trpotec, portulak, gra-šice, kristavci in tobakovke, s katerimi pa lahko prinesemo na vrt tudi viruse, zato jih na vrtu ne sadimo.
Kalcij je koncentriran v rastlinah, kot so ajda, divja kamilica, rogovilček, bela metlika, regrat, v listih melone in portulaka ter v plešcu.
Silicij vzpodbuja odpornost rastlin za bolezni; rastlinam je dostopnejši, če tla zastiramo z rastlinami, kot so banane (zanimivo, a ne?), pirnica, preslica in koprive.
Žveplo sodeluje pri vzpostavljanju odpornosti pri rastlinah, najdemo ga v čebulnicah (čebula, česen, šalotka, tudi drobnjak, stoletna čebula, por) in v križnicah ter nekaterih plevelih: bela metlika in portulak.
Nekatere zastirke odganjajo škodljivce
Najuporabnejša je zastirka iz listov bezga, gozdne praproti ali bele gorjušice. Seveda mora biti sveža, zelena. Preko nje rdeči polži zelo neradi lezejo in navadno ne napadajo vrtnin. Zato vsi, ki imate težave s polži, primešajte pokošeni travi še rastlinske ostanek omenjenih rastlin.
Manj znano je, da listi paradižnika preganjajo škodljive gosenice, metulje in bolhače od ka-pusnic. Zato vse odstranjene zalistnike, pa tudi odslužene liste paradižnika naložite okoli njih. Ker pa tega verjetno ni dovolj, pustite na kompo-stniku rasti samosevce ali pa celo sami poskrbite, da bodo tam, in uporabljajte njihovo listno maso. Ker bolhači ne marajo mokrih, zastrtih tal, bo že sama zastirka zmanjševala njihovo število in s tem škodo na kapusnicah.
Zelena zastirka bele gorjušice in kapucink zmanjšuje celo število strun v tleh. Seveda to ni rešitev, če je strun že veliko, vendar je dobra pomoč, da se ne bodo razmnožile.
Seveda pa je treba v boju proti škodljivcem zeleno zastirko vedno znova obnavljati, saj deluje s svojim neprijetnim vonjem in sokovi, suha pa ne več.
Miša Pušenjak
Z otrokom na poti
Pred vrati so počitnice in s tem povezana krajša ali daljša potovanja. Da bi le-ta minila lepo in v čim manjšem stresu oz. strahu, sem se odločila strniti nekaj napotkov.
Pred potovanjem se verjetno vsak starš vpraša, kaj vse potrebuje njegov otrok, da bo potovanje minilo v prijetnem vzdušju za vse člane družine.
Pred vsakim izletom oz. potovanjem moramo poskrbeti za veljavne dokumente. Med te zagotovo sodi veljaven osebni dokument in zdravstvena kartica oz. veljavna konvencijska kartica ali konvencijsko potrdilo (odvisno, v katero državo potujemo). Če ima otrok kakšne zdravstvene težave, ne smemo pozabiti na vsa njegova zdravila. Zdravil mora biti dovolj za ves predvideni čas bivanja na počitnicah, nekaj rezerve tudi ne bo odveč. Ko imamo te stvari pripravljene, moramo vedeti, kako naš otrok prenaša vožnjo. Pomembno se je vprašati, kdaj najlažje potuje - je to ponoči ali čez dan. Izberimo najugodnejši čas, saj bo to tudi za nas enostavneje. Naslednje vprašanje - ali je otroku na poti slabo? V lekarnah imamo kar nekaj pripomočkov, s katerimi lahko omilimo to težavo. Na voljo so tabletke proti slabosti. Praviloma se vzamejo pol ure pred odhodom na pot. Poskrbimo, da otrok ne bo šel na pot s popolnoma praznim želodčkom oz. na tešče, saj to slabost samo poslabša. Odmerjanje zdravil proti slabosti je odvisno od starosti oz. teže otroka. Zelo pogost stranski učinek teh zdravil je povečana zaspanost. Iz tega razloga se morda lahko odločimo za kakšno alternativo. Na voljo so lizalke proti slabosti in/ali zapestnice, ki delujejo s pomočjo akupresure na akupre-surnih točkah. Že stare mame pa so svetovale, da se pred potjo prelepi popek z obližem. Koliko
to res deluje, ne vem, saj sama na srečo nisem imela možnosti tega preizkusiti.
Sedaj smo načeloma pripravljeni za pot. Poskrbeti moramo še za primerna oblačila (otroku ne sme biti prevroče in tudi zebsti ga ne sme) in dovolj pijače. Najprimernejša oz. koristna pijača je zagotovo voda. Sladke pijače lahko povzročajo dodatno žejo, lahko povzročajo dodatno slabost in tudi za majhne zob-ke niso ravno dobrodošle. Poskrbimo, da bo v avtu primerna temperatura. Sama vožnja naj poteka z več postanki, ki jih izkoristimo za razgibavanje, malico in opravljanje male oz. velike potrebe.
Kaj še sodi v kovček, ki je pripravljen za počitnice? Zagotovo je to telesni termometer in zdravilo za zniževanje povišane telesne temperature. Za otroke uporabljamo paracetamol, ki je v obliki sirupa ali svečk. Možno ga je kupiti v prosti prodaji. Za zniževanje povišane telesne temperature se uporablja tudi ibupro-fen, za katerega pa potrebujete zdravniški recept. V kovček sodijo tudi kakšni obliži za uporabo pri manjših odrgninah in praskah. Tudi kakšna sterilna gaza in povoj ne bosta odveč. Odrgnin in prask ne razkužujemo z alkoholnimi raztopinami, ampak jih speremo s čisto tekočo vodo, z blago milnico (če je rana umazana) ali fiziološko raztopino, ki jo prav tako lahko kupite v lekarni. Pomisliti moramo tudi na pike raznih insektov. Pred njimi se lahko ubranimo s pripravki za odganjanje le-teh, ki so v obliki sprejev, gelov, krem in stikov. Pri uporabi repelentov moramo biti pozorni na starost otroka. Bolje jih je nanašati na oblačila kot na kožo. Če jih nanesemo na kožo, pa ni priporočljivo, da smo izpostavljeni soncu. Lahko se zgodi, da se pikom ne bomo mogli izogniti, potem v kovčku ne po od-
Foto: Črtomir Goznik
Simona Fridl, mag. farm.
več pripravek za blaženje srbečice po pikih. V kovček zagotovo sodi tudi sredstvo za zaščito pred soncem z zelo visokim zaščitnim faktorjem in pripravek za nego kože, ki ga nanesemo zvečer po izpostavitvi sončnim žarkom (razni losjoni, saj ti vsebujejo veliko vlage, ali kar kakšna tubica gela z aloe vero).
To bi bile najbolj nujne stvari, ki sodijo v potovalni kovček. Vsekakor se je treba informirati o bližini zdravnika oz. lekarne v kraju, kamor se odpravljamo. Če sta ti dve instituciji na dosegu roke, potem drugo ni potrebno. Če nista, pa vzemimo zraven še kakšno sredstvo za zaustavljanje driske, rehidracijsko sol in sredstvo proti alergiji.
Za vse te naštete pripravke velja, da morajo biti tudi ustrezno shranjeni, kar pomeni pri temperaturi do 25 °C, razen če je na embalaži navedeno drugače. Zato po prihodu na počitnice kovčka ne puščajte v avtomobilu, ampak pripravke ustrezno shranite.
Vsi ti nasveti seveda ne veljajo samo za otroke. Na podoben način sestavimo potovalno lekarno tudi zase in ostale člane družine. Z upoštevanjem teh nasvetov bodo vaše počitnice zagotovo minile v takšnem vzdušju, da si jih boste želeli kaj hitro ponoviti. Simona Fridl, mag. farm.
torek • lS. junija 2013
Odraslim prepovedano
ŠtajerskiTEBHlK 19
S svetovne
¿lashene
scene
Po singlu Beautiful, ki ga je posnela skupaj s pevcem Miguelom, bo 23- julija izšel še novi studijski album popularne ameriške R&B dive Mariah Carey. Album, katerega ime zaenkrat še ni znano, je pevka napovedala z besedami: »Pričenja se nova era.« To bo že njen 11. studijski album in bo naslednik njenega zadnjega studijskega izdelka Memoirs of an Imperfect Angel, ki je bil objavljen v letu 2009. Na zgoščenki bodo tudi skladbe nekaterih njenih starih glasbenih sodelavcev, kot so Jermaine Dupri, Hit-Boy, The-Dream in Rodney Jerkins. Mariah Carey se je rodila 27. marca 1970 v New Yorku, v izjemno bogati glasbeni karieri je posnela nekatere nepozabne glasbene uspešnice, kot so Without you, All I want for Christmas is you, I'll be there in številne druge. Pohvali pa se lahko tudi z neverjetnim podatkom, saj se je kar 18
Kings Of Leon
http://videokeman.com
njenim skladbam uspelo prebiti na prvo mesto glasbenih lestvic.
®@®
24. septembra naj bi luč sveta ugledala nova plošča popularnih ameriških ro-kerjev iz skupine Kings Of Leon. Šesti studijski izdelek te priznane zasedbe bo nosil ime Mechanical Bull. Kot so potrdili člani zasedbe, pa se je tudi tokrat v vlogi glavnega producenta odlično znašel njihov dolgoletni sodelavec Angelo Petraglia. Njihov zadnji album Come Around Sundown je priplezal kar visoko po lestvicah, saj je dosegel 2. mesto na ameriški in celo 1. mesto na britanski lestvici albumov. Skupina King Of Leon je nastala leta
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	CAN'T HOLD US - MACKLEMORE & RYAN LEWIS FT. RAY DALTON
2.	MIRRORS - JUSTIN TIMBERLAKE
3.	GET LUCKY - DAFT PUNK FT. PHARRELL WILLIAMS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	BLURRED LINES - ROBIN THICKE / TI / PHARRELL
2.	LA LA LA - NAUGHTY BOY FT. SAM SMITH
3.	GET LUCKY - DAFT PUNK FT. PHARRELL WILLIAMS
NEMČIJA
1.	GET LUCKY - DAFT PUNK FT. PHARRELL WILLIAMS
2.	BLURRED LINES - ROBIN THICKE / TI / PHARRELL
3.	SAFE AND SOUND - CAPITALS CITIES
1999 v zibelki country glasbe Nashvilleu, njeni člani pa so trije bratje Followhill, Caleb, Nathan in Jared ter bratranec Matthew Followhill. Preboj na svetovno glasbeno sceno jim je dokončno uspel leta 2003 z albumom Youth and Young Manhood. Od takrat naprej so nanizali številne velike uspešnice, ki so bile izjemno popularne tudi v Sloveniji, med njimi so skladbe Sex on fire, Use somebody in Notion.
Slavna ameriška pevka Be-yonce je pred dnevi na spletu objavila odprto pohvalno pismo, ki ga je namenila teniški zvezdnici Sereni Williams. Williamsova je v finalu letošnjega Roland Garossa premagala Rusinjo Marijo Sharapovo in tako osvojila že 16. Grand Slam turnir v svoji karieri. Takoj po omenjeni zmagi je Beyonce na svoji Facebook strani objavila fotografijo še zelo mlade Serene Williams, ob tem pa je še zapisala: »Sploh se ne zavedaš, kako navdihuješ vse ženske.«
Cyndi Lauper, ki bo prihodnji mesec dopolnila že 60 let in je večini znana kot uspešna glasbenica iz osemdesetih, je uspela tudi kot avtorica za glasbo v broad-wayskem muzikalu z naslovom Kinky Boots. V osemdesetih je razveseljevala s svojimi hiti, kot so True colors, Girls just want to have fun,
Time after time, All through the night in drugimi. Na podelitvi gledaliških nagrad »tony« je prejela nagrado za najbolj originalno glasbo v že omenjenem muzikalu. Cyndi Lauper je za muzikal napisala
kar petnajst pesmi.
®@®
Veliko svetovno znanih glasbenih imen ima umetniško ime, le malo pa je takšnih, ki imajo dve. Med njimi je Gotye s pravim imenom Wouter "Wally" De Backer in drugim umetniškim imenom Wally Basic, pod katerim deluje v svojem bendu The Basics od leta 2002. Nenadni uspeh Gotyeja je njihovo zasedbo, ki jo sestavljata še kitarist Tim Heath in basist Kris Schroeder, za nekaj časa postavil na stranski tir, sedaj pa se vrača nazaj. The Basics so v svoji karieri posneli štiri albume, ki so bili ponovno izdani v okviru dveh novih izdaj: Ingredients (2012) in Leftovers (2013).
19-letni kanadski najstniški idol Justin Bieber bo
z zvezdami iz sveta slavnih odletel med zvezde na nebu. Družbi Virgin Galactic je odlično uspel supersonični polet, je sporočil lastnik Richard Branson in z veseljem sporoča, da priprave potekajo po načrtih in da bodo prvi potniki v vesolje poleteli že prihodnje leto. Med prvimi na seznamu, ki bodo imeli možnost, da doživijo ta edinstven dogodek so sama znana imena (Angelina Jolie, Brad Pitt, Tom Hanks, Leonardo DiCaprio in drugi). Ob tem se bo znesek na njihovem bančnem računu zmanjšal za okroglih 250.000 dolarjev. Da bosta Bieber in njegov menedžer Scooter Braun postala kandidata za komercialni let v vesolje, je preko twitterja sporočil sam lastnik podjetja Virgin Galactic (Richard Branson). Justin Bieber pa je ob tem že povedal, da si želi v vesolju posneti tudi videospot.
Janko Bezjak
To je to
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o., Raičeva 6 2250 Ptuj
Pravice
Zmeraj se govori o pravicah. O tem, da imamo takšne in drugačne pravice, da imamo človekove pravice, pravico do zasebnosti in tako naprej. Skratka, ljudje imamo veliko pravic in osebno sem prepričan, da bi jih potrebovali še veliko več.
A imamo problem ... Večina ljudi o pravicah ne razmišlja posebej globoko, ravno to pa je vzrok, da pravice sploh imamo. Te ne izvirajo kar od nekod; so produkt preudarnega razmišljanja, so ideja. Imamo pravice, ki si jih sami izberemo, še bolje povedano: si jih izborimo. In ko jih imamo, bi morale ostati nedotakljive; nikakor se jim ne bi smeli odpovedati in nič oziroma nihče nam jih ne bi smel biti sposoben odvzeti . Pa temu ni tako. Zaradi česar moramo razumeti sledeče: pravic pravzaprav sploh nimamo. Če ti jih nekdo lahko vzame, potemtakem to niso pravice. So zgolj začasni privilegiji.
Ravno to, žrtvovanje pravic, pa se posebej v zahodni družbi dogaja že nekaj časa, največkrat v imenu varnosti. Kajti vsake toliko se pojavi zakon, ki odščipne še kak milimeter človekovih pravic, politiki pa nam potem povedo, da je ta žrtev nujno potrebna, če želimo zagotoviti popolno varnost.
Pa se vprašam ... Kaj pa je popolna varnost? Mar zares lahko kaj takšnega sploh kadarkoli pričakujemo? Lahko, vendar le, če se odpovemo sleherni pravici in svoboščini, ki jo premoremo. O tem preprosto ne bi smeli niti razmišljati; to ni opcija. Že Benjaminu Franklinu je bilo jasno, da kdor je pripravljen žrtvovati svobodo za varnost, ne bo imel in si tudi ne zasluži nobene od obeh.
Svobodo nam zagotavljajo prav pravice, in ker verjamem v najvišjo stopnjo svobode posameznika, mislim, da bi seznam pravic moral ljudem zagotavljati vse pravice tega sveta, a seveda le do meje pravic drugih. Prav tako, čeprav se nam intuitivno ne zdi tako, se nam nekaterih pravic nikdar ne bi smelo odvzeti, ne glede na to, v kakšnem pravnem postopku smo. Recimo pravica do obrambe in tako naprej.
So preprosto pravice, ki so prepomembne, da bi se kdorkoli lahko poigraval z njimi. Ena takšnih pomembnih pravic se mi med drugim zdi pravica do telesne integritete posameznika, ki pa se dnevno krši po celotnem svetu, med drugim tudi v Sloveniji. O obrezovanju dečkov sem sicer že pisal, zato se bom na tej točki osredotočil samo na del, ki se tiče pravic. Nihče namreč nima pravice do takšnega posega v otrokovo telo, niti starši! In otroke bi bilo potrebno zaščititi.
Že res, da so otroci otroci svojih staršev, vendar so prav tako člani celotne družbe, slednja pa je odgovorna, da so njihove pravice zaščitene. To je sicer samo primer, vendar je tako oziroma bi vsaj moralo biti v vseh okoliščinah. Osnovne človekove pravice so nad pravicami staršev in starši zgolj zato, ker so starši, nimajo svetega privilegija posegati v njih, ravno tako kot iz tega razloga še ne smejo zaklepati otrok v klet, jih pretepati ali posiljevati.
To, kar se dogaja, je torej kršenje človekovih pravic in odgovorni smo vsi, ki otrokovih pravic na primer nismo zaščitili; ne glede na to, kaj si starši mislijo. In v tem se skriva paradoksalna a pomembna misel ... Pravice posameznika so nad pravicami družbe, družba pa bi te hkrati morala zaščititi. Zgolj tako si lahko zagotovimo svobodno družbo, ki je temelj kakršnekoli spodobne demokracije.
Matic Hriberšek
WG„ WILLIA
2.	LET I
3.	ROS
e s t v i
NAJ
DAFT PUNK FT. PHAR

LUCKY -AMS
LET HER GO - PASSENGER
ROSANA - WAX
4.	MIRRORS - JUSTIN TIMBERLAKE
5.	IT'S A BEAUTIFUL DAY - MICHAEL BUBLE
6.	CAN'T HOLD US - MACKLEMORE & RYAN LEWIS FT. RAY DALTON
7.	BLURRED LINES - ROBIN THICKE / TI / PHARRELL
8.	SAFE AND SOUND - CAPITALS CITIES
9.	HEY PORSCHE - NELLY
10.	BASTILLE - POMPEII
11.	JUST GIVE ME A REASON - PINK I RUESS
NATE
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
f
Vs¡
fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 1S. junija 2013
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
želodčkova kisla juha, palačinke SREDA
testenine z mesno polivko, solata ČETRTEK
zelena solata s pečenim piščančjim filejem, polnozrnat
kruh
PETEK
cvetačni narasteks skuto*, solata, krompir SOBOTA
čevapčiči, sveža zelenjava in zelenjava z ražnja, lepinja NEDEUA
juha, svinjska pečenka, pečen mlad krompir, solata,
ribezovo pecivo**
PONEDELJEK
zelenjavna juha, čebulni zavitek, solata, sadje
*Cvetačni narasteks skuto
Sestavine: 1 cvetača, sol, kumina, 250 g skute, 1 jajce, 1 rezina belega kruha, mleko, olje, 1 žlica drobtin, drobnjak, 2 žlici kisle smetane, sir edame.
Cvetačo razdelimo na cvetke in jo dobro operemo. V slani vodi jo kuhamo 5-10 minut. Med kuhanjem ji dodamo še kumino. Kuhano dobro odcedimo. V posodici zmešamo skuto in rumenjak. Kruh narežemo na kocke in ga prelijemo z malo mleka, toliko da se napoji. Stresemo ga k skuti. Dodamo še cvetačo in dobro premešamo. Iz beljaka stepemo sneg in ga narahlo vmešamo k skuti in cvetači. Pekač namastimo z oljem in potresemo z drobtinami. Vanj stresemo cvetačo. Po-tresemo jo še s sesekljanim drobnjakom, premažemo s kislo smetano ter dodamo nariban sir. Pečemo 20 minut na 180° C. Postržemo s solato, lahko dodamo kuhan krompir.
**Ribezovo pecivo
Sestavine: 250 g moke, 1 žlička pecilnega praška, 120 g sladkorja, 1 zavitek vanilijinega sladkorja, 2 jajci, 120 g masla ali margarine; marmelada za premaz; nadev: 3 beljaki, 200 g sladkorja, 1/2 kg ribeza.
Iz navedenih sestavin zmešamo testo in ga razporedimo po pekaču. Namažemo ga z marmelado in pečemo pri 200 stopinjah 10-12 Minut. Med tem časom naredimo sneg iz beljakov in sladkorja, vanj narahlo vmešamo ribez in enakomerno namažemo po že pečenem testu. Pečemo še naprej 25-30 minut pri temperaturi 200 stopinj.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Foto: ASV
Foto: ASV
NEŠKROPLJENO Mestni možakar se je odpeljal h kmetu kupovat grozdje. Pred nakupom je še povprašal: »Je bilo grozdje kaj škropljeno? Veste, kupujem ga za taščo!« »Ne, nič ga nisem škropil!« je pojasnil kmet. »Ga boste morali
kar samo poškropiti!« ©©©
VPRAŠLJIVO PRAZNOVANJE Slavljenec je ponosno spregovoril svojim sosedom: »Poglejte me! Ne kadim, ne pijem, ne igram kart, ne plešem, ženske puščam pri miru, jem malo in to le zdravo hrano, ne pijem kave. In poglejte me, danes praznujem 80. rojstni dan!« »In kako boste praznovali?« ga
vpraša eden od sosedov. ©©©
NASMEH JE PREMALO
Milan sreča soseda, ki se kislo
drži.
»Kam pa kam, sosed, s tako kislim obrazom?«
»Plačat grem davčne obveznosti.«
»Pa s tako kislim obrazom? Kaj ko bi se vsaj malo nasmehnil?« »Saj sem se že, pa ni pomagalo.
Oni hočejo denar!«
©©©
PREVERKA
»Deset kil brez kosti, prosim.«
»Takoj, takoj, samo trenutek. Tako,« je prijazen mesar in hoče zaviti velik kup mesa. »Ne, ne, saj vam ni treba zavijati. Želela sem samo videti, za
koliko sem se zredila.« ©©©
STAVA
Polž in koza sta stala pred davčno upravo in stavila, kdo se bo prej povzpel v prvo nadstropje. Koza se je začela vzpenjati po stopnicah, in ko je prilezla v prvo nadstropje, je bil polž že tam. Veselo se je nasmehnil in ji dejal:
»V davčni upravi z meketanjem ne prideš daleč. Tu se moraš
znati sliniti.«
©©©
DOBRA MAČKA
»Tvoja tajnica je pa res dobra mačka.«
»To je res, toda raztresena je pa kot kura!«
©©© PAMETNEJŠI
Doktor in inženir se pregovarjata, kdo je pametnejši: »Le kako lahko voziš motor, če pa še veš ne kako deluje?!« reče inženir.
»Le kako pa ti lahko seksaš s svojo ženo, ko pa nisi ginekolog?!«
SESTAVIL
EDI KLASINC
MAJHEN I ^ AMERIŠKI MEDVEDEK
LAPOR (NAREČNO)
MEHKA KOVINA
TOLKAČ, KIJ
NADOMESTILO
STABILEN JEDRSKI DELEC
KRATKO VOJAŠKO POROČILO
NAS IGRALEC (MARKO)
JAPONSKI TELOVADEC ENDO
11
AVSTRIJSKO MESTO OB MURI
IZGNANSTVO
BAJKA
ALFI NIPIČ
ZAGOVORNICA RASIZMA
NOČNO POPIVANJE, KROKANJE
IVAN TAVČAR
TEHNIKA SMUČANJA
PADARSTVO
GORA V JULIJCIH (2679 m)
NAŠ ALPSKI SMUČAR (PETER)
RIMSKA 4
STEPSKI POLOSEL KULAN
TRGOVEC Z OTROBI
ZUBELJ
BABICA
POTRPEZ-LJIVOST
SLAVKO OSTERC
SL. SKLADATELJ (RISTO)
SEDANJI PIONIR
PORINEK
ETIOPSKI KNEZ
NAŠ ŠPORTNI NOVINAR BERGANT
ODSOTNOST OSUMLJENCA
KAČJI UGRIZ
MESTO V TOSKANI
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
GROFIJA V ANGLIJI
BALONAR ŠORN
ARHEOLO-
GINJA (MARJETA)
RIMSKI HIŠNI BOG
ROKE, NOGE
TALNI TIP, PODZOL
GENERAL (ALBIN)
SMUČARKA (MARTINA)
MIRKO ORLAČ
ALENKA STRNAD
NAŠ PEDAGOG (ZDENKO)
NAŠA PEVKA HORVAT
POPEVKA JURETA ROBEZNIKA
IZ BESED MIŠA + ŠENT
REČ, PREDMET
UGANKARSKI SLOVARČEK: EKSIL = izgnanstvo, ERTL = nemška alpska smučarka (Martina, 1973-), IMPRESUM = kolofon, KROK = nočno popivanje, krokanje, MEDVEŠ = slovenski pedagog (Zdenko, 1940-), ONAGER = stepski polosel, kulan, PROJE = slovenski kineziolog (Stane, 1939-), SIENA = mesto v italijanski Toskani.
■JBAJS 'UOjJO
'e>nuo|/\| 'e^juv 'saApaiAl '>|OA!|n '|}J3 'ueonno 'en eAjs 'so>j |ases 'euais 'ep3 '^d '!qne 'ua§A3 'sej 'os 'isoudjjod 'ewo 'sd 'Jeu^eai >1 'luepuaiuj '}sowoqz 'fijoi 'e^odo 'un^ej 'afojd :ouabjopoa '3>1NVZId>1 3L A3LIS3d
torek • lS. junija 2013
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 21
Govori se ...
... da se po prodaji najboljšega soseda v sosednjo državo baje že uveljavlja novi slogan: „Najjeftiniji sused".
... da smo priča neverjetnemu političnemu čudežu, saj se kljub številnim ukrepom in grožnjam o racionalizaciji delovnih mest število zaposlenih v javnem sektorju še naprej veča.
... da se to baje dogaja zato, ker imajo vsi še vedno polna usta ŠTRUKLJA; gorje jim, ko bo zadišalo po ajdovih žgancih,
... daje pred obiskom gospodarskega ministra v Spodnjem Podraiju zavelo izredno veliko optim izma. Pa se je vse skupaj končalo v stilu povesti o Martinu Krpanu:»... minister Stanko pa nič«.
... da na vurberškem festivalu ni šlo le za tekmovanje med vrsto odličnih muzikantov, ampak tudi med celo vrsto lepih in postavnih mladenk.
... da so po vzoru vrlih svetnikov pri svetem Marku domine začele padati (v bolj pravo smer) tudi pri sveti Marjeti,
. da se vidi, da je najstarejše mesto resnično zelo daleč od prestolnice, saj v osrednjih medijih o največjem rekreativnem kolesarskem dogodku v državi ni bilo zaslediti niti poročila. Še dobro, da so prek trojanskega klanca zmogli vsaj kolesarji.
... da je po letih neuspelih prizadevanj Poetovioncev, da bi najstarejše mesto postalo središče regije, meščane mimogrede prehitela haloška občina, ki je brez večjih težav pristala v prvi
ligi, ptujski pa se še za tretjo borijo.
Vidi se ...
... da je prvi mož občine pri sv. Marku z vsemi žavbami namazan. Ob obletnici folklore se je iz slavnostnega govornika v nekaj trenutkih prelevil v gostu-vanjskga pozvačina. Za vsak primer pa je v roki držal palico iz vujdrikovega lesa. Eni že vedo zakaj.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Ta dva na fotografiji se ne razumeta kot pes in mačka, ampak sta prava prijatelja, piše Zdenka Golub, ki nam je poslala fotografijo.
SflflSI WÈÈÊk
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Vse za šolo!
Posebne ugodnosti ob nakupu učbenikov, delovnih zvezkov in šolskih potrebščin za imetnike
kartice Pika. Več na http://icarus.dzs.si/ ali v novem šolskem katalogu, ki ga najdete na vseh prodajnih mestih DZS.
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 24. 6. pošljite na naslov: Radio-Tednik, Osojnikova cesta 3, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radio-Tednika. Nagrado podarja DZS. Nagrado prejme Sergej Hvalec, Ptuj.
Iskrice
www.radio-ptuj.si
Foto: Zdenka Golub
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
			6		2		1	
5	s	1						
		4		s				
	8	5				4	e	
			8					
		s	5		1		8	
7			4					e
				e				
6			s			8		
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©	€€	OOO
Bik	VV	©©©	€	O
Dvojčka	V	©©	€€	OOO
Rai	VV	©©©	€	OO
Lev	VVV	©	€€€	OO
Devica	V	©©	€€€	O
Tehtnica	VVV	©©	€	OOO
Škorpijon	V	©©©	€€	O
Strelec	VVV	©©	€	OO
Kozorog	VV	©©©	€€	O
Vodnar	VVV	©©	€€€	OOO
Ribi	V	©©©	€€	OO
(Vir: www.pregovor.com)
»Vsak izreden duh je nekoliko blazen.« Aristotel »Javnost je skrajno tolerantna. Oprosti vse, le genija ne.«
Oscar Wilde
»Slikar bo svojo sliko narisal na platnu. Glasbenik pa sliko riše na tišini.« Leopold Stokowski
»Glasba iz duše odpravi umazanijo vsakdanjega življenja.«
Berthold Auerbach
»Brez glasbe bi bilo življenje ena sama napaka.« Friedrich Nietzsche
»Glasba je posrednica med duhovnim in stvarnim življenjem. « Ludwig Achim von Arnim
»V naravi ni najti nič lepšega in popolnejšega od glasbe. Ona usmerja človeka v globino njegove duše.« Marij Kogoj
Rebus
Rešitev iz prejšnje številke: SLOBODAN MILOSEVIC
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
Velja za teden od 18. do 24. junija 2013. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Avtor: Edi Klasinc
22 Štajerski TEDNIK
Poslovna sporočila
torek • 18. junija 2013
Kidričevo • Prireditve ob 16. občinskem prazniku
V	nedeljo osrednja slovesnost
V	občini Kidričevo se te dni že vrstijo prireditve v počastitev 16. občinskega praznika, osrednjo slovesnost pa bodo v nedeljo, 23. junija, združili s praznovanjem dneva državnosti.
Pester program več kot 20 različnih kulturnih, športnih in zabavnih prireditev v okviru letošnjega občinskega praznika so pričeli prejšnji petek, 7. junija, v kidričevski športni dvorani, kjer so člani društva upokojencev izvedli tekmovanje v streljanju z zračno puško, strelsko društvo Kidričevo pa v petek in soboto še strelsko tekmovanje s serijskim zračnim orožjem. V soboto, 8. junija, so člani namiznoteniškega kluba Cirkovce v tamkajšnji športni dvorani pripravili namizno-teniški turnir, v nedeljo pa članice Društva podeželskih žena in deklet občine Kidričevo pred vaškim domom v Pongrcah kmečke igre. Letos se je pomerilo 11 ekip, prvič tudi člani Društva podeželske mladine Spodnje Podravje. Ker sta si prvo mesto delili ekipi Starošinc in gasilskih veteranov iz Jablan, sta se dodatno pomerili v vleki vrvi; na koncu se je ekipa Starošinc odločila, da prepusti prvo mesto veteranom iz Jablan. Članice društva so skrbele, da po opravljenem delu nihče ni ostal lačnih ust.
Isti večer je bil v restavraciji Pan pomladni koncert pihalne-
VIKEND @§ MLADOSTI
Foto: M. Ozmec
Na kmečkih igrah v Pongrcah se je pomerilo 11 ekip, najboljši pa so bili veterani gasilcev iz Jablan.
ga orkestra Talum.
Prireditve so nadaljevali tudi minuli konec tedna. V petek so na vrtnem kegljišču ob domu upokojencev v Lovrencu izvedli turnir v vrtnem kegljanju, zvečer pa je bil v športnem parku v Apačah tradicionalni nočni turnir veteranov v nogometu. V soboto dopoldne so na strelišču Lovske družine Borisa Kidriča Kidričevo izvedli tekmovanje v streljanju na glinaste golobe, popoldne pa so člani športnega društva Cirkovce pripravili turnir v odbojki na mivki. V soboto in nedeljo so v športnem parku
NK Aluminij izvedli mednarodni otroški turnir v nogometu. V nedeljo dopoldne je bilo v organizaciji Gasilske zveze Kidričevo v športnem parku v Lovrencu občinsko gasilsko tekmovanje, v športnem parku v Apačah pa turnir v šahu. Popoldne je društvo Invalid Kidričevo v športnem parku Nji-verce pripravilo praznovanje dneva invalidov, zvečer pa so v športnem parku Apače izvedli še turnir v igranju šnopsa.
Vrhunec prazničnih prireditev pa pripravljajo ta konec tedna.
-OM
• ■
■
:
REAL TRIBUTE BAND
SUPERHIKS // FOTON

PETEK, 21.6
MESTNA TRŽNICA PTUJ
20.00: modna revija priznane oblikovalke Sanje Veiičkovič
21.00: koncert skupin Superhiks, Foton, Guns n' Rose s [realtribute kan d)
SOBOTA, 22.6
MESTNI PARK
9.00: cirkuška animacija za otroke DOGAJANJE NA TRŽNICI 9,00: veliki turnir v ulični košarki (trojke) KO L N KI STA 20.00: tekmovanje D|-ev 22.00: Housewise w// ROlSS/MOARE/mCGLAE

VSTOPNINE NI
javne siužbe ptuj
klub ptujskih
Študentov
kotefei
www.radio-tednik.si
torek • 18. junija 2013
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Prireditvenik
Torek, 18. junij
16:00 Cerkvenjak, vrtec Pikapolonica: 15. občinski praznik, zaključek leta v vrtcu
17:00 Cerkvenjak, pred občinsko zgradbo: 4. tradicionalni pohod po severni meji občine Cerkvenjak, Društvo generala Maistra Cerkvenjak 19:00 Ormož, bela dvorana grajske pristave: predstavitev knjige Franca Krnjaka O ljudskih grbih in še kaj
Sreda, 19. junij
9:00 Cerkvenjak, prostori DU: 15. občinski praznik, meddruštveno tekmovanje v šahu
16:00 Ormož, Knjižnica F. S. Meška: pravljična ura za otroke 17:00 Majšperk, telovadnica OŠ: zaključna šolska prireditev Življenje nosim v naročju
Četrtek, 20. junij
16:00 17:00
18:00
19:00
19:00
20:00
Ptuj, Ul. heroja Lacka 4: odprtje Darilnega bazarja z ročnimi izdelki Ormož, Grajska pristava: Festival Ormoško poletje, odprtje razstave Zakladi Gorenjske, PM Ptuj Ormož
Hajdina, OŠ: prireditev ob zaključku šolskega leta Z ljubeznijo na pot z družino, v domači kraj in domovino
Cerkvenjak, avla Doma kulture: 15. občinski praznik, okrogla miza Cerkvenjak in osrednje Slovenske gorice včeraj, danes, jutri - tradicija in perspektiva, Združenje slovenskogoriški forum Cerkvenjak Ormož, Pub Akcija: Festival Ormoško poletje, bralni večer Evald Flisar - Čarovnikov vajenec, DLUK
Markovci, gasilski dom: 17. dan gasilcev OGZ Ptuj in 90-letnica PGD Markovci, slavnostna seja
Petek, 21. junij
15:00
15:00 19:00
19:00
20:00
20:00
20:30
Cerkvenjak, gostišče Pri Antonu: 15. občinski praznik, srečanje starejših občanov
Videm, krožišče: Vidovi dnevi, odprtje krožišča Markovci, večnamenska dvorana: 17. dan gasilcev OGZ Ptuj in 90-letnica PGD Markovci, podelitev spričeval tečaja za gasilce in vodje skupine
Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: osrednja slovesnost MO Ptuj ob dnevu državnosti RS, Komorni moški zbor Ptuj Cerkvenjak, Dom kulture: 15. občinski praznik, koncert Pusti soncu v srce, MePZ KD Cerkvenjak z gosti
Miklavž pri Ormožu, Kulturni dom: osrednja proslava ob krajevnem prazniku KS Miklavž pri Ormož s podelitvijo priznanj Velika Nedelja, pred gradom: komedija v narečju, na prostem, Jesenska poroka 3
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 20. junij: 19:00 Kon tiki
Petek, 21., sobota, 22., nedelja, 23. junij: 17:00 Pogum; 19:00 Lov; 21:00 Kon tiki
AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
NOVA VOZILA FORD POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
LETNIK CENAc OPR.
CimOEN XSARA 2.0 HDIEXLUSIVE CmiOEN XSARA PICASSO 1.G SX FORD FIESTA 14TREN0, SLO FORD FOCUS KARAVAN 1.61GV FORD FUSION COMFORT 1.G. 5 VRAT FORD KA 1.3 3VHATA FORD KUGA TITANIUM 2.0 TDCI4X4 HYUNDAI ¡301.4 5 VRAT, SLO PEUGEOT 20S SW14 HDI. SLO PEUGEOT RCZ COUPE 1.6 RENAULT CU0UFIDJI,5VRAT RENAULT MEGANE 1.S DCI. 5 VRAT SEAT LfON 1.4, E VRAT, SLO VW PASSAT 1.9 TRI KARAVAN. SLO VW POL01.6 TDI5 VRAT, SLO
2002	1.990,00
2003	2.799,00
2009	7.099,00 2007	6.980,00 2000	6.690,00 2000	1.150,00 2000	17.990,00 2012	12.799,00
2004	2.750,00
2010	19.599,00 1997	599,00 2004 3.199,00
2003	3.799,00
2004	5.190,00
2011	10499JID
KUMA, 2. LAST., POT.RACUN. AVTKURUy, NASL ZA ROKO BLUETOOTH, ALU PLATIŠČA
000.4	ZIMSKE GUME NA PLAT. ALUPLAT., AVT. KLIMA.MEGL ALU PLATIŠČA, 4 ZRAČ.RLAZIH. ATTRM.PANORAMSKA STREHA ALU DOD, PARKSENZ. ZADAJ KUMA, STREŠNE SANIJHEGL DKENON, PARK SENZORJI RADM, T0NIRANASM. KUMA, EL PAKET, MEGLENKE KUMAABS,I.LAS.iERV0V0L 1.IAST.,SER.KNJ.,TEMP0MAT
1.LAST,	NASLON ZA ROKO
SREBRNA KOV. SRERRNAK0V. M0DRA-V1SI0NK0V. SREBRNA KOV. TEMNO SIVA KOV. RDEČA
SRERRNAKOV. TEMNO SIVA KOV. SREDRNAKOV. ČRNA RDEČA
SREDRNAKOV. ZIATAK0V. SV.M0DRAK0V. MODRA KOV.
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA: www.avto.not/avtomobilipr
/^^zaščita
L-L-L-L-L-/® osebna varovalna oprema
ZADNJI KOSI
PO SUPER SMEŠNIH CENAH
zaščitni plašči,
hlače,
bluze,
obleke,
kombinizoni,
telovniki,
kape, ....
AKCIJA DO ODPRODAJE ZALOG!
ZAŠČITA Ptuj d.o.o., Rogozniška c.13, 2250 Ptuj, tel: 02/ 779 71 11, info@zascita-ptuj.si Delovni čas maloprodaje med 7. in 16. uro
Mali oglasi
STORITVE
ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarniki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www. roletarstvo-arnus.si /info@role-tarstvo.arnus.si.
S p	Televizija
Skupnih Internih Programov
i^bbs
00:00 Video strani 8:00 60. let KGZS zavod Ptuj 9:35 Polka in Majolka 10:35 Utrip iz Ormoža 11:35 Ljudski pevci s< 13:00 Video strani 18:00 Destmik - Oddaja iz preteklosti 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Mesečna kronika iz občine Destmik 21:30 Gostilna pri Francetu 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
00:00 Video strani 8:00 Košnja trave v Gerečji vasi 9:20 Glasbeni utrinki 10:00 Ob prazniku Občine Starše - 2. del 10:45 Glasbena oddaja 11:30 Video strani 16:00 Seja sveta Lenart - V ŽIVO 18:0010 let Tamburašev IzTmič 20:00 Predstavitev filma »Izbira»na OŠ Hajdina 21:00 Hajdina - Iz domače skrinje 22:10 Gostilna pri Francetu 23:10 Video strani
00:00 Video strani
8:00 Koncert Godbe na pihala občine Domava 2013
9:10 Glasbena oddaja 10:30 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani 18:00 Domava - Iz domače skrinje 19:40 Ptujska kronika 20:00 Ob prazniku Občine Domava 21:30 Domava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
Uredništvo: tel.:02 754 00 30
Marketing tel.: 02 749 34 27 www.siptv.si
KMETIJSTVO
budilka
89,8 98,2 104,3 M h djyjsß/j,,
Iv-
fydluiajte nai tudi na ipletu.: www. radio-ptuj. si
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
(T. Pavček)
SPOMIN
Danes minevajo štiri leta, odkar nas je
mnogo prezgodaj zapustila
Ana Vauda, roj. Zorec
Z ZGORNJE HAJDINE
Hvala vsem, ki se ustavljate ob njenem zadnjem domu.
Vsi njeni
PRODAM dvoosno prikolico, Mlas 5 ton, tristrani kiper. Gsm 041 521
863._
NESNICE, mlade, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, tudi črne in sive, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure, Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051
667 170._
PRODAM drva v hlodih, kamionska
dostava. Tel. 041 767 760._
PRODAM drva, bukova, ugodno (debelo cepana in v hlodih), ter možnost razreza in dostave. Tel. 051 632 814. PRODAM gemaj. Tel. 040 573 117. PRODAM dva kosa rešet za žitni kombajn znamke CLAAS Dominator, TIP 87. Tel. 041 601 746._
PRODAM odojke, težke od 25 do 30
kg. Tel. 031 422 067._
PRODAJAJO bele piščance domače reje, Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33, vsak dan od 8. do 10. ure in popoldan od 16. ure naprej._
PRODAM trda mešana drva, cena 37 €/m3. Tel. 031 848 466.
NEPREMIČNINE
PRODAMO novo naselje vrstnih hiš v Skorbi, ki bodo vseljive konec leta 2013. Informacije 041 646 662. Aleksander Lončarič, s. p., Hajdina. PRODAM komunalno urejeno gradbeno parcelo na Ptuju. Tel. 041 642 195.
DOM-STANOVANJE
V NAJEM dam stanovanja, enoinpol-sobno in dvoinpolsobno v Gorišnici.
Tel. 031 744 413._
VIR PRI ZADRU, oddam dvosobni apartma za štiri osebe, prosto junij in avgust, oddaljenost od morja cca.
150 m. Tel. 031 742 714._
VIR PRI ZADRU - apartmaji ROZI, 100 m od plaže, ugodni najem. Tel. 00385 91 593 4752.
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
ZAHVALA
ob izgubi drage žene, mame in ome
Julijane Vindiš
IZ GRADIŠČ 17
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od nje s stiskom rok, delili bolečino z nami, izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvala tudi g. župniku za opravljen obred, pevcem, govorniku, pogrebnemu zavodu Mir, sorodnikom, sosedom, kolektivu OŠ Cirkulane-Zavrč, OŠ Prežihov Voranc Maribor ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož, hčerki z družinama
PRUSKA TELEVIZIJA

PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Torek 18.6. 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 Info kanal 10:00 Ptujska krvnika - pon. 10:20 Info kanal 11:00 Modro-pon. 11:30 Info kanal 12:00 Ptujska kronika 12:20 Info kanal 13:00 Pomurski tednik - pon. 13:25 Info kanal 15:05 lana o zdravju -Raziskava življenjskega sloga Slovencev, Z. del - pon. 15:35 Kumnjica 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Mo kanal
17:00 Sport(no) -18. oddaja -pon 17:30 Motoscena - 22. oddaja -pon. 17:55 Info kanal 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Info kanal
19:15 Učinkovitajrenova javne razsvetljave v Mestni občini Ptuj -pon. " " ' -18. oddaja - pon.
_____,___________ __. Jflaja - pon.
21:15 Cista umetnost - 20. oddaja - pon. 21:30 Zgodba o gradu Turnišče - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal
Sreda 19.6
9:00 Dnevnik TV Maribor -pon 9:20 Kuhinjica - pon. 9:45 Info kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal 11:00 Modro-pon. 11:30 Info kanal 14:05 Jana n zdravju -Raziskava življenjskega slora Slovencev,?, del - pon.
.....Gostilna pr Francet - 33. oddaja - pon.
15:35 Kuhinjica
PTUJSKA VI.'." J•
15:35 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Mo kanal
17:00 Cista umetnost - 20. oddaja -pon.
17:15 Info kanal
18:00 Povabilo na kavo
18:45 Mehika - od Olmekov do Aztekov - pon.
19:30 Zemlja in mi -18. oddaja - pon.
20:00 Ptujska kronika-non.
20:20 Sporttno) - Predstavitev Strelskega
kubaPtuj -pon. 20:45 C sta umetnost - 20. oddaja - pon. 21:00 Motoscena - 22. oddaja - pon. 21:25 Povabilo na kavo - pon. 22:05 Reji TV Gorišnica 23:05 Info kanal
Četrtek 20.6
9:00 Dnevnik TV Maribor-pon.
9:20 Kuhinjica - pon.
9:45 Info kanal
10:20 Modro-pon.
10:50 Info kanal
12:00 Ptujska kronika
12:20 Povabilo na kavo - pon.
13:00 Info kanal
15:30 Kuhinjica
16:00 Ptujska kronika - pon.
16:20 Info kanal
18:00 Ptujska kronika-non.
18:20 Sport(no) -18. oddaja - pon.
18:50 nfo kanal 19:30 Film Campus - Kosmata ljubezen - pon 19:40 Film Campus - Kot doma -pon. 19:50 ilm Campus - Bojim se - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Povabilo na kavo - pon. 21:00 Cista umetnost 20. oddaja -pon. 21:15 Motoscena - 22. oddaja - pon. 21:40 Učinkovita prenova javne n~
v Mestni občini Ptuj - pon. 22:00 Ptujska kronika-pon. 22:20 Zemlja in mi -18. oddaja - pon. 22:50 Info kanal
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Ptuj • Deseti grajski vinski praznik
Kakovosten izdelek vedno najde kupca
Na Ptuju je bilo minuli konec tedna nadvse živahno. Prireditve so si od petka do nedelje kar podajale roke.
V petek, 14. junija, so praznovali tudi vinogradniki in vinarji iz Srednjih Slovenskih goric in Haloz. Grajski vinski praznik je praznoval 10-letni-co, sklepno slovesnost pa so povezali s podelitvijo diplom in amfor, kulturnim programom in ponudbo na stojnicah na grajskem dvorišču. Letošnji praznik so pripravili Društvo VTC 13 Srednje Slovenske gorice, občina Gorišnica, društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, Vi-tomarci, Cerkvenjak, Mala Nedelja, Lenart, Juršinci, Sv. Trojica, Haloze, Štajerski putar, Benedikt in Sv. Ana v Slovenskih goricah, KGZS - Zavod Ptuj, Kmetijsko svetovalna služba, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Ptujske vedute in društvo Ce-sarsko-kraljevi Ptuj, ki je ob tej priložnosti povabilo na 11. ptujske grajske igre, ki bodo potekale od 21. do 23. junija na ptujskem gradu, predstavile pa se bodo atraktivne skupine iz Slovenije in tujine.
Na prvem grajskem ocenjevanju vin so ocenili 54 vinskih vzorcev, letos že 92. Povprečna ocena vseh ocenjenih vin doslej je stabilna, ocene se v celem desetletju gibljejo med 18,13 in 18,43 točke. Povprečna ocena vseh letos ocenjenih vin je 18,25 točke, lani 18,13 točke. Od tega je bil delež vrhunskih vin 66,30 odstotka, delež kakovostnih vin pa 21,74 odstotka. Po besedah predsednika ocenjevalne komisije mag. Antona Vodovnika z doseženo kakovostjo ne smemo biti popolnoma zadovoljni, pri nekaterih vinih bi bilo lahko še bolje.
Ocenjevalna komisija je pri nekaterih vinih ugotovila ne-harmoničnost in prisotnost grenkobe, tudi nestrokovno
žveplanje. Proti pričakovanju je bil prevelik del vin, 11,96 odstotka, izločen. Vsem pa naj bo še naprej cilj pridelati in ponuditi všečna, dobra, še boljša vina, poudarja mag. Anton Vo-dovnik.
Ob 10. grajskem vinskem prazniku je predsednik Društva VTC 13 Simon Toplak, ki skrbi za prepoznavnost območja in promocijo vin, izpostavil nekatere dosežke v tem obdobju. S skupnimi močmi je bila urejena in opremljena grajska vinska klet z vitrinami za vino, v katerih posamezna društva predstavljajo nagrajena vina svojih vinogradnikov. V grajski kleti je tudi vinogradniška muzejska zbirka, že dve leti je na ogled tudi največji ohranjeni leseni sod. Ena od najpomembnejših aktivnosti pa je grajsko ocenjevanje vin. Letošnji prvaki 10. grajskega ocenjevanja vin so postali: za vino normalne trgatve - suho vino Marko Toplak, Juršinci, rumeni muškat 2012; za vino normalne trgatve Avos Kocuvan, Sovjak, Jurij ob Ščavnici, muškat otonel 2012, in za vino posebnih kakovosti Vinogradništvo Slekovec, Mala Nedelja, laški rizling, suhi jagodni izbor 2011.
Za Vinogradništvo Slekovec, amforo je prevzel gospodar Miroslav, je letošnja amfora že tretja. Leta 2005 so jo prejeli za sorto muškat otonel, leta 2008 za sorto šardone. Z vinogradništvom se ukvarjajo od leta 1978. Na novo so zasadili deset tisoč trsov, pridelujejo več vrst belega vina: laški rizling, renski rizling, šardone, šipon, rumeni muškat, muškat otonel, sovinjon, zvrst. Pridelujejo tudi predikate, suhi jagodni izbor, ledeno trgatev, pozne trgatve. V lanskem letu so izvedli tudi

<§p«¡§teü
Foto: Črtomir Goznik
Skupina Graciosa društva Cesarsko-kraljevi Ptuj
pa okrog 80 tisoč litrov vina, v glavnem belih sort. Toplakovi so tudi znani trsničarji, prisegajo na lastno selekcijo. Svoj pridelek prodajo preko znane vinoteke, ostalo pa prodajo restavracijam in gostilnam. Velika škoda je, da se je v Sloveniji vinogradništvo že pred leti močno skrčilo, če pa se bodo izsekali še vinorodni predeli Slovenskih goric in Haloz zaradi enormnega katastrskega dohodka, kjer je tudi najtežja pridelava, bo škoda še toliko
večja in nepopravljiva. „Naj si ob teoretikih omisli tudi nekaj praktikov, bi svetoval slovenski vladi, potem težav ne bo. Brez tega pa se bodo problemi samo še kopičili," je povedal Marko Toplak.
Na 10. grajskem vinskem prazniku so za knežje vino proglasili nagrajeno vino Marka Toplaka, novinarsko vino pa je postal rumeni muškat - ledeno vino Anice in Jožeta Bratuše iz Zamušanov.
MG
Osebna kronika
Rojstva: Sabina Murat, Meje 16 a, Cirkulane - deklica Taja; Maja Voglar, Meje 22, Cirkulane
-	deklica Leja; Urška Kukovec, Podgorci 12 a, Podgorci - deček Žan - Luka; Albina Klane-ček, Vošnjakova ulica 1, Ptuj
-	deček Rok; Marjetka Krajnc, Vareja 35 b, Videm pri Ptuju
-	deček Svit; Mateja Jazbec, Kicar 22, Ptuj - deklica Monja; Andreja Vertnik, Pupinova ulica 2, Maribor - deček Svit; Branka Selinšek, Muretinci 21, Gorišni-ca - deček Žiga.
Umrli so: Jožef Žižek, Novinci 26. roj. 1937 - umrl 4. junija 2013; Janez Prosenjak, Čar-manova ul. 8, Ptuj, roj. 1939
-	umrl 31. maja 2013; Magdalena Smrečnjak, Vinski Vrh 5, roj. 1926 - umrla 8. junija 2013; Veronika Kaisersberger, roj. Širovnik, Kraigherjeva ul. 26, Ptuj, roj. 1943 - umrla 5. junija 2013; Stanislav Mihelak, Črmlja 4, roj. 1925 - umrl 5. junija 2013; Todor Dimovski, Fin-žgarjeva ul. 18, Ptuj, roj. 1939
-	umrl 12. junija 2013. Poroke - Ptuj: Denis Pihler in Tamara Žnidarič, Mostje 3 b; Jože Kontrec, Gregorčičeva ul. 36, Beltinci, in Natalia Chuni-khovska, Krivoj Rog, Ul. Podlepi 28/32, Ukrajina; Kristijan Novak in Silva Štuhec, Bodkovci 34 a; Denis Hrga in Nina Čeh, Dragovič 2 a; Stanislav Cafuta in Andreja Krajnc, Skorba 1 b. Poroke - Ormož: Damjan Kekec, Savci 77, Sveti Tomaž, in Patricija Skuhala, Sodinci 13, Velika Nedelja; Darko Ber-lak, Gubčeva ulica 32, Ptuj, in Jasna Raušl, Bratonečice 11, Sveti Tomaž; Robert Vočanec, Dolga Lesa 2, Ormož, in Snježa-na Todorovic, Varaždinska 90, Vidovec.
silvestrsko trgatev. Večji del svojega pridelka prodajo v družinski gostilni s prenočišči, ki je v središču Male Nedelje. S prodajo nimajo težav, kakovostni vino vedno najde pot do kupca, pove Miroslav Slekovec. Letošnji letnik za zdaj dobro kaže. V imenu prejemnika am-fore za vino normalne trgatve Avosa Kocuvana, ki je mladi prevzemnik Vinogradništva Kocuvan, je oče Jakob povedal, da se je vinogradniška zgodba njihove družine pričela že pred 200 leti. Pred dvema letoma je vajeti predal sinu, univ. dipl. inženirju vinogradništva. Letošnja amfora je za družinsko vinogradništvo Kocuvan prva, občutki so zelo dobri, če veš, da sodiš v sam vrh vinske pridelave. Obdelujejo okrog šest hektarov vinogradov, posajenih z renskim rizlingom, šiponom, muškatom otonelom, tramin-cem. Večino svojega pridelka prodajo doma, med kupci je veliko Nemcev in Avstrijcev. S pridelavo vina se da preživeti, le večje količine moraš imeti.
Grajska amfora 2013 je za Marka Toplaka priznanje za dosedanje delo. Jemlje jo kot nagrado in spodbudo za naprej. Vesel pa je tudi, ker je njegovo vino postalo tudi vino kneza
Bojana. Z Vinsko trtO imajO pO-	Foto: Črtomir Goznik
sajenih 12 hektarov, pridelajo Na grajskem dvorišču so vabile stojnice vinogradnikov in vinarjev Slovenskih goric in Haloz.
Napoved vremena za Slovenijo
Foto: Črtomir Goznik
Letošnji prejemniki amfor so Marko Toplak, Avos Kocuvan in Vinogradništvo Slekovec.
Če rožnika toplo dežuje, kašče in uljnjake napolnjuje.
Foto: Črtomir Goznik
Od leve: mag. Anton Vodovnik, Simon Toplak in Andrej Rebernišek
Danes bo precej jasno, popoldne bo v hribovitem svetu možna kakšna vročinska nevihta. Ponekod bo pihal južni do jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 19, najvišje dnevne od 30 do 34 stopinj C.
Obeti
Tudi v sredo in četrtek bo še sončno in vroče.
53-^oiCuZa.jtz nas. na ±.<j£,to<jnzm s.jiCztul
RADIOPTUJ
www.radio-ptu¡.si