2IVL7EN7E IN SVET ALI IN KAKO MOREMO IZBOLJŠATI ČLOVEŠKI ROD? PKIV. DOC. DK. B. K. ŠKERLJ o je osrednji problem e v g e -n i k e, one vede, ki je danes v Nemčiji tako čislana in ki jo v drugih državah (prav zaradi tega) gledajo le z največjim ne- _ zaupanjem. Toda dejstvo, da Nemci častijo evgeniko, še ni noben dokaz, da evgenika ni veda in da ni utemeljena. Ta nazor bi bil prav tako nesmiseln, kakor oni, da glasba ni glasba zato, ker so največji glasbeni geniji bili slučajno Mozart, Bach, Beethoven in Schubert — torej slučajno Nemci. Da je evgenika veda, ne more omajati dejstvo, da jo Nemci sedaj posebno goje, zakaj praktično izvajanje evgenike ni veda. In le glede izvajanja so dopustni dvomi o znanstvenosti. Nikoli še nobenemu človeku ni padlo v glavo, da pravo ni veda zato, ker ga nekateri pravniki ne izvajajo, ali pa zato, ker so dobri odvetniki včasi slabi pravniki. Z evgeniko se moramo baviti torej prav resno in spoznati moramo njen osrednji problem, ki smo ga dali z naslovom tega razmišljanja. Saj stvar mestoma morda ne bo čisto lahka, vendar pa upam, da bo večini razumljiva. Kakor hitro smo spoznali, da je človeštvo, zlasti današnje evropsko, že na drugi strani življenjske krivulje, je postalo vprašanje po izboljšanju aktualno. Pred vsem po vojni. Vsakomur je jasno, da je vojna izbrala smrtne žrtve med najboljšimi, da se je izgubilo torej mnogo najboljšega narodnega, človeškega življenja. In takrat s a bili n. pr. Nemci med prvimi, ki so začeli računati, kolike izgube so imeli po vojni in v kakšni nevarnosti je bodoča družba, ki bo slonela na manjvrednih, ki so preživeli vojno (kajkrat celo zelo uspešno). Toda o pomenu vojne nekdaj in sedaj še pozneje. Evgenske težnje segajo že daleč nazaj, celo že v stari vek. Znanstveno podlago za nje pa so dala velika prirodoslovr.a odkritja in spoznanja zadnjih 60 do 70 let. Toda ker se nočem baviti tu ? zgodovino tega razvoja, preidem kar na nekatera osnovna vprašanja, ki nam dajejo podlago za mogoče izboljšanje človeškega rodu. Dve stvari sta zlasti važni : dednost inselekcija. Kaj je eno, kaj drugo ? Spoznanje, da se lastnosti in sposobnosti za izvestne reakcije podedujejo, je že staro. Toda biološka razlaga tega dejstva je še mlada, iz 60ih let preteklega stoletja. Takrat je pater M e n d e 1 v Brnu študiral' na rastlinah dednostne zakone in' odkrival tajne narave. Ta dela so se pozabila (kakor mnoga znamenita dela), ker so bila objavljena le v nekem malem časopisu. Leta 1900. pa so bili ti zakoni na novo odkriti po botanikih Corrensu, Tschermaku in de V r i e s u, ki je odkril tudi že stare Men-delove poskuse. Od botanike, od poskusov na rastlinah, so prešli k poskusom na živalih in končno na opazovanje pri človeku. S človekom ni mogoče delati poskusov (vsaj znanstvenih ne). Razen tega je človeška generacija razmeroma dolga, to se pravi, da ima človek potomstvo, mora biti vsaj spolno zrel in to je pri nas v najzgodnejšem primeru okoli 15. do 16. leta, praktično pa še veliko kasneje, tako da računamo pri človeku eno generacijo, to je dobo, v kateri povprečno more imeti potomstvo, na 25 do 30 let. Človek ima s stališča eksperi-mentatorja tudi razne druge napake: da ima razmeroma le malo potomstva, da traja nosečnost dolgo, da ima navadno le po enega potomca (šele na vsakih 80—85 rojstev pride .en porod dvojčkov). Tudi druge napake ima človek, kar se tiče bioloških poskusov. Glavno pa nam seveda brani etika, da bi delali poskuse. Le tu pa tam so ti dovoljeni izjemoma na notoričnih zločincih, kjer je pričakovani uspeh in verjetna korist za družbo večjega pomena nego življenje družbi nevarnega zločinca. Seveda pa niti takrat ne gre za smrt dotičnega. Za študij dednosti pri človeku so morali ubrati drugo pot. To imamo v ge-nealogiji, v rodoslovju. Poskuse, ki jih moremo delati na rastlinah in živalih, nam pri človeku nadomešča narava. Narava meša človeštvo in nam v svoji neverjetni pestrosti nudi toliko možnosti, da je študij dednostnih pojavov prav pri človeku jako težak. Težak je zlasti zaradi tega, ker ne poznamo vseh pogojev, ki jih dela narava (saj se razen južnomorskega črva p a 1 o 1 o ne ženi nobeno bitje tako brezupno, brez- glavo, kakor človek). Ako n. pr. dam kakšno pražival na določen substrat, v tako in tako okolico, potem točno vem pogoj, ki more sprožiti drugačno reakcijo na življenjsko okolje, nego je običajna. Pri človeku pa ne določa (vsaj navadno ne) človek sam svojega okolja, temveč je rojen v takih in takih okoliščinah, ki mu a priori določajo neke reakcije. In tu nam mora pomagati študij rodovnikov. Rodovnik nam odkriva razne pojave v rodbini, normalne in abnormalne, zdrave in nezdrave (bolezenske). Sledimo lahko n. pr. podedo-vanju barve las in oči, podedovanju krivega nosu, velikih ušes, levičnosti, pa tudi bolezni (n. pr. duševne) in dispozicijam za nekatere bolezni, n. pr. za rak, za tuberkulozo, za hemofilijo itd. Nosilci dednih lastnosti so v jedrih spolnih stanic, in sicer v hromozo-m i h ; imenujemo jih pa gene. Kadar se spojita dve spolni stanici, da ustvarita novo bitje, govorimo o križanju. Razložiti pa moramo še razne načine križanja Ako sta si dve lastnosti enakovredni, h. pr. rdeča in bela barva pri cvetlici mirabilis jalapa, potem dobimo, ako križamo (splodimo) belo cvetočo z rdeče cvetočo cvetlico, dedno pot po tejle formuli: BBXRR BR BR BR BR Pri tem pomenja vsaka črka en gen — eden je od matere, drugi od očeta. Zato beležimo za vsako lastnost po dva gena. Ako križamo dalje dve rastlini BR (ki sta po vidni barvi rožnati), dobimo: BR X BR BB BR BR RR torej eno četrtino potomstva belo (BB), eno četrtino rdeče (RR) in eno polovico rožnato (BR, BR). In tako naprej do neskončnosti. Zmerom bo potomstvo iz dveh rožnatih rastlin (te vrste) le po polovici zopet rožnato, od ostale polovice bo zopet polovica rdeča, polovica pa bela. To dedno pot moremo natančno >RlSAt, delo berlinskega kiparja Riehterja predvideti in smo s tem ta pojav tudi razložili. Toda takih lastnosti, ki bi se podedovale na tako enostaven način, je malo. Po večini, zlasti pri človeku, imamo opravka z lastnostmi, ki so glede svoje valence (»veljavnosti«, »zmožnosti«) različnovredne. Vzemimo n. pr. barvo las pri človeku. Temna barva (črni, rjavi, kostanjevi lasje) je dominantno dedna, svetla recesivno. Prvo je (po naše) k r i j o č e, drugo pa krito. En gen (za vsako lastnost) dobiva človek od matere, drugi od očeta (to smo že slišali). Za vsako lastnost imamo torej v svojih stanicah po dva gena (pri spolu je za ta del mala variacija, ki jo bomo še razložili). Tako si moremo razložiti, ako vemo, da je en gen krijoč, drugi pa krit, da je dedna formula za kakšno lastnost drugačna, kot bi pričakovali po videzu. Temnolas človek ima lahko formulo TT ali pa Tt (mati t pomeni svetle lase: nasprotje temnih). Toda svetlolas človek ima vedno le formulo tt In tako dobimo te možnosti : Oče: Mati: TT TT, možnosti pri potomcih so seveda samo TT. Oče: Mati: Tt TT, tnožnosti pri potomcih : 2 TT + 2 Tt (t. zv. povratno križanje), vsi pa so na videz temnolasi ! Oče: -Mati: tt TT, možnosti pri potomcih so seveda samo Tt (na videz vsi temni!) Oče: Mati: Tt Tt, možnosti pri potomcih so : 1 TT + 2 Tt + ltt; iz na videz temnih staršev dobimo eno četrtino potomstva svetlolaso! Primer je torej podoben zgoraj omenjenemu pri mirabilis jalapa. Oče: Mati: tt tt, možnosti pri potomcih so seveda samo tt, vsi svetlolasi (po dedni formuli in na videz). Oče: Mati: Tt tt, možnosti pri potomcih so : 2 Tt in 2 tt (polovica na videz temnih, polovica svetlih, po dedni formuli in na videz; povratno križanje). Na teh zgledih smo hoteli le na kratko razložiti temelje dednostnih spoznanj za človeka. To, kar vidimo, »na videz«, imenujemo f e n o t i p, dedno podstavo, »formulo«, pa genotip. Lahko si ustrezata, ni pa da bi si morala! Kakor smo pač spoznali. (V resnici podedova-nje barve las ni t a k o enostavno, vendar še razmeroma jasno in enostavno v primeri z drugimi znaki.) Sedaj nam bo tudi jasno, kako se podeduje spol, zakaj tudi spol je dedna lastnost. Namestu recesivnega gena ni nič (0). Ako vzamemo formulo za žensko XX (oba spol določujoča hromozo-ma, eden od matere, drugi od očeta), za moškega XO, potem razumemo, zakaj je število spolov v resnici približno enako (teoretično bi moralo biti točno enako). Zanimivo je pri tem to, da določa bodočo hčerko moški spol določujoči hromo-zom (edini X), sina pa ženski (zmerom navzoči X, ki mu pa moški — oče ne prinese ustrezajočega para, temveč 0). Da to ne bo tako abstraktno, si tudi to še predstavimo z znaki: Oče: Mati: XO XX, potomci so torej polovica (od štirih možnosti dve!) XX in polovica XO. To se pravi, da bi iz vsakega zakona pri zadostnem številu otrok bila polovica deklic in polovica dečkov. Seveda kdaj imamo pri človeku zadostno število otrok? Saj govorimo tu vedno le o možnostih, ne o konkretnem številu potomcev določenih staršev! Toda na podstavi tega spoznanja si lahko tolmačimo, zakaj je število moških in žensk pri človeku in pri vseh živih bitjih približno enako. Gre tu za primer t. zv. povratnega križanja, kakor imenujemo križanje med hetero-c i g o t o m (v tem primeru XO, oba hromozoma sta različna) s homoci-g o t o m (v tem primeru XX, oba hromozoma sta enaka; namestu hromozo-mov imamo lahko tudi le gene: tako je n. pr. TT in tt homocigot, Tt pa hete-rocigot; itd.). Po rodovnikih skušamo torej zaslediti redno dedno pot one lastnosti, ki nas zanima. To je v mnogih primerih mogoče, po navadi pa jako težko. Toda mnogo primerov nam včasi pomaga k razjasnitvi. Nočemo utrujati z mnogimi primeri rodovnikov, upamo namreč, da je pomen dednosti in rodovnikov za naše vprašanje jasen. Kaj pa je s selekcijo ali, po naše, iz-bero? Vzemimo zgled zopet pri človeku. Vsakomur je znano, da je velikost pri ljudeh jako različna, pravimo, da velikost v a r i i r a. Vsak znak variira v nekih mejah, v večjih ali manjših. Za velikost n. pr. vzamemo kot posamezne variacijske razrede 1 cm. Imamo vrsto ljudi, ki so veliki n. pr. 156—175 cm. V vsakem razredu (156, 157, 158, 159, 160 itd. cm) je nekaj posameznikov, toda verjetno je, da jih je nekje v sredini med 156 in 175 največ; lahko pa tudi bolj pri 156 ali pri 175. Če si narišemo na vodoravnico (absciso) velikostne razrede in navpično na vsak razred (na navpičnico ali ordinato) število pripadajočih posameznikov ter če potem zvežemo vse dobljene točke s črto, dobimo krivuljo. Taka krivulja je lahko simetrična ali nesimetrična. Pri vsej zadevi je na vsak način važno, da dobimo za določeno serijo (vrsto preiskovancev) vsaj srednjo vrednost znaka (n. pr. višine). Recimo, da je srednja vrednost (M) velikosti prej omenjene serije 168.4 crn. Ta vrednost je za to serijo tipična. Pomen izbere spoznamo n. pr. na tem, da je velikost pripadnikov inteligence kateregakoli naroda večja nego velikost n. pr. kmeta. Tega si pa ne smemo predstavljati tako, da mora n. pr. biti vsak inteligent nad 168.4, kmet pa manjši, ■temveč: ako si razdelimo serijo, spoznamo, da imajo kmetje srednjo vrednost okoli 166 cm, inteligenca pa pri 170.8 cm. Skoro vsako serijo, ako je le dosti velika, moremo razložiti (analizirati) na več serij; od vsake dobimo posebno krivuljo z njenim vrhom in vse skupaj nam dajo ono prvotno krivuljo, ki velja za vse. Torej recimo, da imamo v našem primeru opraviti s serijo kmetov in in-teligentov, ki so nam skupno dali srednjo vrednost za velikost pri 168.4 cm. Kaj pa je vzrok razliki med cbema serijama? Višjo rast smatramo vobče za znak ugodnejšega razvoja v boljših higienskih razmerah, nižjo pa za posledico težkega telesnega dela in razmeroma slabe hrane v otroških letih. To sta torej dva vnanja vzroka (ambienta), ki moreta vplivati na rast, in vemo, da vplivata. Ta dva ambienta sta selektivna, t. j. vplivata na neko prirojeno reakcijsko zmožnost, na rast; v čisto določenem smislu izbirajoča: slabe higienske in hrani tbene razmere jo zadrže, dobre pospešujejo. Ker se je vobče v teku zadnjih sto let higiena človeštva dvignila, smo mogli tudi v resnici zaznamovati višjo rast sedanjih generacij. Znano je, da bi viteški oklepi srednjega veka bili premajhni večini sedanjih moških! Prav tako, kakor pri rasti, vidimo spremembo n. pr. tudi pri menarhi (pri nastopu prvega mesečnega perila). V mestu dobe dekleta menarho povprečno prej kot na deželi, in prav tako smo ustanovili, da sedanja dekleta dobivajo menarho prej kot n. pr. prejšnja generacija ali pa celo pred okoli sto leti. Ta razlika je znatna (pol leta do dve leti!). Tudi to razliko moremo pripisati zboljšanim higienskim razmeram. Prihodnjič se povrnemo k našemu glavnemu vprašanju: ali in kako moremo zboljšati človeški rod? Toda vsaj te osnovne pojme, na katerih gradi evge-nika, je bilo treba vsaj malo razložiti. D E Pavla Henneberg: DREVO V SNEGU Corrige! V zadnji štev. lanskega »ži-sa« str. 740. popravi Chasles-ovo rojstno letnico v 1798, potem »de mak nam. del mal, »Traité de V othographe-j; in »je uvedel apostrof« (Hs). MIROSLAV ADLESIC zvočnem filmu so dale znanost, tehnika in umetnost naši dobi novo izrazno sredstvo. Saj je zvočni film po kratki razvojni dobi postal kulturna dobrina _ vsega sveta. Čeprav danes že vsakdo uživa to dobrino, prevzet od raznoterih dojmov, ki mu jih nudi, je pa vendarle malo tistih, katerim so znane psnove, načini in razvoj te panoge. Edisonova iznajdba dosegla že precejšnjo popolnost. Razširila bi se bila gotovo po svetu, da ni imela velike hibe: manjkalo ji je prave jakosti zvoka, čeprav so morali igralci pri snemanju naravnost kričati v posebna trobila, je bil zvok pri oddaji nejasen, medel in šibak. Ko pa bi lahko po iznajdbi elektronske cevke namreč, ki je bila v stanu ojačiti zvok tako pri prejemu kot tudi RLMSK.I TdAlC FILMSKE 5LIKE -ZVOČNA SLIKA ^ LEjjf ^ POT SVETLOBNIH ŽARKOV O&LOČNICA—'-ÉtA Î OSCILOGRAF y' ZR.CALCE -TEMNA ZASLONKA - ZVOK MIKÏOFO'' BATEBI7A NICOLOVI P&IZMI KERR.OVA STANIČA FOTOGRAFSKI 0&7EKTIV FILAAiKI ГВ.АК Slika 1 in 2 2e 1. 1899. je skušal slavni ameriški izumitelj T. A. Edison napraviti prvi zvočni film na ta način, da je k premakljivim slikam kinematografa dodal istočasno napravljen zvok s fonografa, predhodnika današnjemu gramofonu. Ali poskusi so se mu izjalovili. Zlasti zaradi tega, ker se mu ni posrečil enakomeren potek slike in zvoka; potreboval pa je razen tega preveč zvočnih valjev (plošč) za kratek prizor. Kljub tem neuspehom ideja zvočnega filma ni zapadla pozabljenju, kajti že 1. 1914. je pri oddaji, nastopila za izum zvočnega filma nova doba, te ni bilo. Pojavila se je šele takrat, ko je že pričel svetlobno zvočni film svojo zmagoslavno pot. Današnji zvočni film ima namreč svoj izvor v svetlobni telefoniji, postopku, ki je široki javnosti še danes neznan, dasi ga je že 1. 1893. na svetovni razstavi v Chicagu razstavil in pojasnil Američan Graham Bell 'ter sta ga pozneje bistveno izpopolnila Dudell in H. Simon. Bistveni del svetlobne telefonije je »govoreča obločnica«, ki je v stanu pretvar- jati zvočne tresljaje v odgovarjajoče svetlobne izpremembe. S fotografijo teh svetlobnih izprememb bi bilo možno posneti zvok neposredno na film poleg optične slike. Praktično je to možnost uresničila »Skupina treh švicarskih učenjakov« (Triergon) : Vogt, Engel in Massole, 1. 1919., ko se jim je posrečilo s pomočjo svetlobno občutljivih foto-električnih stanic spremeniti fotografirane svetlobne izpremembe »govoreče luči« zopet v zvok. Toda poteči je moralo še osem let, preden je na podlagi Snemanje in izdelava zvočnega filma Kot omenjeno je možno zvok fotografirati. To se čuje precej neverjetno, kajti znano je, da obstoja zvok v tresenju nevidnih zračnih delcev. Ti zvočni tresljaji se širijo s precejšnjo hitrostjo 340 m na sekundo, dokler ne zadenejo ob oviro ali ob slušni organ, s katerim jih zaznavamo. Pri tem pa prenesejo tresljaje tudi na oviro, tako da se le-ta začne tresti (pri ušesih bobnič). Od te- шшјш SI. 3 PRIPRAVA ZA SNEMANJE ZVOČNEGA FILMA S to pripravo se fotografira zvok preko oscilografskega zrcalca Karolusove krmilne priprave, tako zva-ne Kerrove stanice, ki je nadomestila nepopolno »govorečo obločnico«, njih izum dosegel zaželjeno popolnost. Šele 1. 1927. si je ta utrl pot po Ameriki, kateri je potem zelo naglo sledil ves svet. Dandanes izdelujejo letno nad tisoč zvočnih filmov. Za nje se uporabi približno dva in pol milijona metrov, za pozitive, ki služijo izposoji, pa okoli pol milijona kilometrov filmskega traku. Za reprodukcijo zvočnih filmov je na delu nad šest in trideset tisoč oddajnih priprav s preko 22.000 gledišči, katere pohaja dnevno 15 milijonov ljudi. Že samo te številke pričajo dovolj jasno o velikem gospodarskem pomenu panoge, ki ima obenem z njej lastno poglobitvijo izraznih sredstev tudi dokajšnji vpliv na kulturni razvoj posameznika in skupnosti. ga spoznanja je le korak k fotografiji zvoka. Če pade zvok na prožno kovinsko zrcalce («pno), ki more slediti vsem tresljajem, se to trese v ritmu zvoka. Svetlobni žarek, ki naj sedaj pade na opno, se odbija tudi v taktu zvočnih menjav. S filmanjem tega odbitega žarka dobimo sliko zvoka ali bolje: sliko zvočnih učinkov. Ta način fotografije zvoka se uporablja praktično pri snemanju zvočnih filmov. Imenuje se »črno beii ali amplitud-ni« postopek. Ker je po tem postopku izdelanih mnogo filmov, naj bo na kratko opisan. Med stalnim svetlobnim virom in zrcalcem-opno, ki odbija svetlobo na film, je vrinjen polkrožni zaslon, kateri izloči polovico svetlobnega stožca, ki ga povzroči leča. Premik zrcalca se pri tem ne izvrši neposredno z zvokom, marveč se zvok v mikrofonu spremeni v bela. Pripravo, kakršno uporabljajo v praksi za posnetke zvoka pri zvočnih filmih, kaže slika 3, na kateri vidimo na levi strani magnet, ki vpliva na zanko z zrcalcem (oscilograf), poševno nad njim svetlobni vir, desno pa filmske tuljave s kolesjem, ki premika film enakomerno dalje. menjave električnega toka, Id se primerno ojačene preneso v zanko, na kateri je pritrjeno zrcalce. Ker pa je zanka vrinjena v močan magnet, se istočasno s spremembami električnega toka premika tudi zrcalce, ki zato odbija vpadlo svetlobo v taktu zvočnih sprememb preko leče na filmski trak, na katerem zariše valovito črto. Ta črta je »podaj temna-črna, zgoraj pa svetla- DALJE ZANIMIVOSTI IZ PODROČJA „HLADNE" VEDE Mrzlotni rekord zemlje nani norveški polarni raziskovalec prof. Sverdrup se bavi v neki razpravi z vprašanjem, katera je najnižja zračna temperatura, ki je na zemlji možna. Ta bi znašala po njegovem v posebno ugodnih okoliščinah —90 stop. Celzija. Pod ugodnimi okoliščinami je razumeti veliko zemeljsko vboklino, ki je pokrita z debelim rahlim snegom, ker ne sprejema ta praktično nobene toplote iz tal. Pod takšnimi pogoji izmerjeni mrzlotni rekord pri Ver-hojansku v Sibiriji znaša —70 stop. C. Sverdrup pa misli, da bi našli, morda na Groenlandu v višjem ozračju, gotovo tudi —90 stop. V notranjosti Groenlanda je prof. Wegener izmeril sicer »samo« —65 stop., a ni rečeno, da se je meritev izvršila baš v »ugodnih« okoliščinah. 150m zmrzle zemlje Kako globoko lahko sega zmrzal v še obljudenih polarnih ozemljih, so pokazala nedavna vrtanja za premogom na Grumantih (Spitsbergih). Zemlja je bila zmrznjena še v globino 150 m. Vrtanje v takšno zemljo je bilo izredno težko. Vrtalo je vsak hip zamrznilo in so morali za njim končno spuščati gumaste cevi, ki so bile napolnjene z vročo paro. Samo tako je uspelo premagati 150 m zmrzali. Umetne megle proti mrazu Poljedelstvo se bavi že od davna s problemom, kako bi dragocene kulture zavarovalo proti nenadnim vpadom mrazu. Pred kratkim je uspelo dobiti učinkovito za .o proti temu s ' „mičnimi meglami. V nevarnosti se razširi takšna gosta, neškodljiva megla preko kultur in pomaga vsaj proti ne prehudemu mrazu. Zvišanje temperature znaša kakšne 4 stop. Dasi je novi pripomoček ob zelo nizkih temperaturah neučinkovit, obeta vendar boljše uspehe po izpopolnitvah v bodočnosti. Na j mrzle j še mesto na svetu Kakor smo omenili, se ponaša Verho-jansk v Sibiriji z najnižjimi, doslej ugotovljenimi temperaturami na površju zemlje. Seveda je Verhojansk le majhen kraj in le kakšnih 500 njegovih duš je deležnih redno takšnih temperatur. Je pa celo pravo mesto, kjer vladajo podobne temperature. To je Irkutsk, prometno središče severnovzhodne Sibirije. V tem mestu z 11.000 prebivalci so kot najnižjo temperaturo izmerili —64 stop. Človek je silno prilagodljiv, da vzdrži v takšnem podnebju — saj je temperatura stratosfere bistveno višja ! Voda zmrzne na soncu Cvetlice topijo sneg Ameriški botanik dr. Casey Wood razpravlja o razvijanju toplote pri »toplokrvnih« rastlinah, ki je spomladi često tako močno, da tope rastline luknje v snežno in ledno odejo. Dober primer za ta pojav je planinski zvonček, ki si za zimo in pomlad nakopiči v podobi 1 Kakor so pred kratkim poročali strokovni listi, imaš v nenavadno suhi južnoameriški planjavi priliko opazovati kaj čuden pojav. Če postaviš tam okrog poldne vodo v lončeni posodi iz hladne sence na sonce, zaledeni ta voda v kratkem času. Ta ču Ini pojav se da zelo naravno razložiti. Luknjičava lončena posoda se namreč hitro ogreje in ker je v zraku zelo malo vlage, voda brzo izhlapeva. To ji pa nenavadno hitro odvzemlje toploto in tekočina zamrzne, »čeprav« (in baš zato, ker) jo obseva sonce. škroba velike zaloge »kuriva«. Čim se prične zemi.ja tajati in prispe prva vlaga do korenin, ee v rastlini prične razvijati višja temperatura, ki topi sneg okoli nje in ji da prostor, da more na dan. Takšno povečanje temperature kot znak živejših funkcij opazujemo v večji ali manjši meri pri vseh rastlinah. Postavimo semena graha ali fižola v posodo z zemljo, med nje termometer, posodo pa izolirajmo z žagavino ali volnenim blagom, in bomo kmalu opazili, da je temperatura v notranjosti posode višja nego v okolici. TEHNIČNI »ZLATA LUČ« Tehniki se je v najnovejšem času posrečilo ustvariti električno svetilko, ki pomeni prehod med sedanjimi električnimi žarnicami in obločnicami pa med »hladno lučjo« bodočnosti. Pomembna je nova električna luč v prvi vrsti zaradi tega, ker porabi za enako svetlobno množino le eno petino do ene tretjine toliko električnega toka kakor običajna žarnica. Nova luč tudi ne spada med žarnice, katerih svetloba je odvisna od temperature žarilne nitke, ampak spada v družino svetil, ki jih poznamo iz reklame, v katerih proizvajajo svetlobo žareči žlahtni plini ali pa kovinske pare. Običajne neonske cevi, ki se rabijo za reklamne efekte, pa so razmeroma zelo neekonomične glede na množino toka, ki ga rabijo za določno jakost svetlobe. Nove natrijeve svetilke, ki sta jih začeli izdelovati holandska tvrdkd Philips in nemška družba Osram, jih v tem pogledu daleč prekašajo. Natrijeva svetilka za 70 watov daje toliko svetlobe kakor običajna 200 watna žarnica, kar pomeni upoštevanja vreden prihranek toka. Natrijeva svetilka, ki pomeni najbolj ekonomičen svetlobni vir sedanjosti, se lahko priklopi na vsako omrežje izmeničnega toka 220 voltov. Natrijeva svetilka se že po vnanjosti bistveno razlikuje od navadne žarnice. Po vnanjosti je nekoliko podobna sofitnim žarnicam, ker se izdeluje v obliki cevi in ima na obeh konceh priključke za tok. Kakor že ime pove, žari v tej svetilki natrijeva para, ki daje izrazito rumeno, za oko milo in prijetno svetlobo. V to luč je mogoče neposredno gledati, ne da bi tako neprijetno bleščala kakor navadna nezasenčena električna žarnica, pri kateri je vir svetlobe neprimerno bolj koncentriran kakor pri natrijevi svetilki, pri kateri žari razmeroma velika : površina« plina. Natrijevo svetilko so začeli po barvi svetlobe imenovati »zlato luč«. Njena svetloba je izrazito enobarvna, tako da se ne morejo pojavljati kromatične napake v očesu in se zaradi tega vidijo osvetljeni predmeti celo Rastline, ki »zmrznejo« pri temperaturi nad ničlo Vsak, ki se bavi z vrtnarstvom, ve, da neke rastline, kakor buče, tobak, tropske rastline itd., zmrznejo že pri temperaturah nad ničlo. V resnici pa ne zmrznejo, temveč umrejo od žeje. Pri nižji temperaturi jim korenine namreč ne dobavljajo več dovolj vlage iz zemlje, do-čim ta v listih še vedno močno izhlape-va. Posledica je ta, da se rastline osuše in ovenejo na način, ki na zunaj cesto spominja na zmrznjene rastline. kj. OBZORNIK ostreje kakor v dnevni svetlobi ali celo ob svitu navadne električne luči. Ni pa seveda mogoče v enobarvni svetlobi razlikovati barv pisanih predmetov, kar je sicer očiten nedostatek, ki ga pa v večini primerov odtehta efektni poudarek rumenih tonov. Zaradi teh se vidijo bele in vobče svetle ploskve v jasni, daleč vidni zlati luči. Razsvetljava z natrijevo lučjo je zaradi izredne ekonomičnosti primerna povsod, kjer ne moti enobarvnost svetlobe. Nedvomno se bo v kratkem udomačila povsod, kjer je bila doslej umetna razsvetljava nemogoča zaradi prevelikih stroškov in kjer je seveda enobarvnost svetlobe postranskega pomena. Posebno praktična bo nova luč za glavne prometne ceste v bližini mest, ki so bile doslej le slabo razsvetljene, pa za kolodvore, pristanišča itd. Natrijeva luč ima poleg ekonomičnosti tudi veliko prednost, da je v nejasnem, meglenem vzdušju mnogo bolj prodorna od svetiobe. ki jo dajejo običajne žarnice. Vzrok je nje bogastvo na kratkovalovnih svetlobnih žarkih. Z eno samo svetilko se zaradi tega lahko zadostno razsvetlijo dokaj razse^ne ploskve. Tudi v industrijskih napravah, Kjer ne moti enobarvnost svetlobe ter v kamnolomih in dnevnih kopih rudnikov se bo natrijeva luč nedvomno prav kmalu uveljavila. Morda še najprej pa bo postala natrijeva luč pomočnica reklame. Dosedanje poskusne naprave te vrste kažejo, da se daje doseči z natrijevimi svetilkami tako izvrstni svetlobni efekti kakor z nobene druge lučjo. Osvetljevanje spom mikov in ceiih poslopij z jarko zlato natrijevo lučjo bo komaj tretjino tako drago kakor obsevanje z navadnimi reflektorji, in vendar se bodo vse podrobnosti videle še dosti jasneje in bolj daleč, če se pravilno upoštevajo posebnosti rumene natrijeve svetlobe, je mogoče doseči s posebnimi barvnimi prevlekami, da se od vsega obsevanega objeuta vidijo razločno samo tiste reči, ki jih žalimo, n. pr. napisi, slike itd. Natrijeva luč danes že ni več zgolj laboratorijska zanimivost in opisani svetlobni efekti, ki se dado z njo doseči niso samo Odprta zapornica v novi razsvetljavi DOBRA RAZSVETLJAVA ŽELEZNIŠKIH ZAPORNIC železniške nesreče zaradi trčenja vlakov zahtevajo sicer običajno največ človeških žrtev, so pa razmeroma redke. Največ železniških nesreč se zgodi, kakor dokazujejo statistike, na železniških prelazih in sicer je vzrok navadno ta, da se vozač v temi ali megli zaleti v slabo razsvetljene zapornice, ali pa da ga na prelazu prehiti vlak. Nemška statistika kaže, da se je 1930 pripetilo na ta način 1200 hudih ne- fan taci je, 2 njimi so razsvetljene že mnoge avtomobilske ceste na Holandskem, Francoskem, v Švici in Nemčiji. Po mesiih se blešče v njihovi zlati svetlobi reklamni napisi, v njihovem siju teče delo v pristaniščih in ladjedelnicah, po kemičnih tovarnah in rudnikih. Natrijeva svetilka, predhodnica hladne luči bodočnosti, ki je bila pred nekaj leti še utopija, pomeni nedvomno največji napredek v svetlobni tehniki zadnjih desetletij. tnj. sreč, pri katerih je Bilo razbitih nad 50 cestnih vozil, mnogo ljudi pa ubitih in težko ranjenih. Tudi nam so še vsem v svežem spominu težki katastrofi avtobusov na prelazu savinjske železnice pri Celju in na križišču Tržaške ceste in vrhniške železnice. Na nekaterih prometnih križiščih so zapornice sicer opremljene s signalnimi svetilkami, toda statistike nesreč kažejo, da sedanji načini razsvetljave nikakor niso primerni. Na Francoskem in v Nemčiji preskušajo zdaj nov način osvetljevanja železniških zapornic, ki ga vozači zeio hvalijo. Zapornice se namreč sceloma razsvetljujejo z močnim, proti vremenskim vplivom dobro zaščitenim reflektorjem, ki je mon- PAUL MORAND, IZPREOBRNJENEC Veliki potovalec, letopisec sodobnega življenja, diplomat P. Morand je v svojih dosedanjih delih »Odprto ponoči« »Lewis in Irena«, »Samo zemlja« itd. zagovarjal sprostitev vseh nagonov, uvajal črnce, kavkaške princese, yamkovsfe »trueterje« v najbolj nedostopne meščanske m plemiške družine. Danes pa je izdal v nekem tedniku proglas, kjer zanika ves svoj dosedanji kozmopoHti-zem, vso črno magijo, ves svet ponočnih vešč in koktelov. Ustrašil se je razkroja na-šei nravstvene odpornosti, o katerem pričajo mnogoštevilni umori zadnjih dni (Tropp-mann je poklal sedem članov družine Kink-kove, Pranzini zabodel goepo pl. Montillevo; pomislite na uniazame zgodbe, ki nosijo naslov: Noziereis, Dufrenme, Sa it et, itd.). Morand se boji vpliva, ki ga na družbo vrše razni nervozneži, otopeli ali opokli (blazi-zirani) poeclinri, grabežljivci, elavobleipne-ži, pretirani nuddšti- Obšla ga je groza radi odgovornosti, saj jei svoj čas vzkliknil: »Zdaj pa naj nastopijo zamorci!« Enako bi bil storil pred 40-leti bržkone tudi Zola, videč da njegova šola neiutgodno vpliva na sodobno družbo. Toda nenadoma nui je Drevfusova zadeva prinesla priliko, da je podkrepil neminljive pravice tol:ke^ rili duhovnih vrednot, omajani!) v slovstvenem boju, ter tako rešil za bodočnost nravstveno vrednost naturalizma. In črnci stopajo v našo dekadenco, dostavlja Paul Morand, »kakor so prihajali v Kar-tagino in v Bizanc, kajti njih šobasto rezanje vidimo ob vzglavju vseh umirajočih belih civilizacij«. Zamorci pa niso najnevarnejši — dostavlja kritik Marcel Rouff — saj ti znajo le posnemati. Ti ne vzbujajo epoštovanja. Toda za niimi stoie tisti, ki nas hočejo usužnjiti električnem j življenju, buildingom. truetom, gamçfsterstvu (rokovnjaštvu), aferizmu (za-slmžkarstvu). stroju, čezmerni proizvodnji, brzini... Pa ruske princese, ki s parfimira-nini »ničevo« propovedujejo brezčutje. bivši boiarji, ki so latinsko iasnost in vesel ost potopili v steonjaški nevrozi, priliaiači "sa-ke bine in baže. ki so nj-eiga dni vzbujali za- tiran na posebni ročici v bližini vrtišča zaporničnega droga. Na cesto obrnjena plat zapornice leži v močnem snopu svetlobnih žarkov, tako da je celo v meglenem vremenu še dovolj daleč vidna. V reflektorju se uporabljajo posebne žarnice za nizko napetost, ki so proti sunkom in stresljajem odpornejše od navadnih žarnic, ki bi utegnile ravno v kritičnem trenutku odpovedati. Reflektorja ene in druge zapornice ne svetita trajno, marveč se avtomatično pri-žgeta šele tedaj, kadar se zapornica začne spuščati in se spet odklopita, ko se zapornici vrneta v prvotni položaj. Na obeh nočnih fotografičnih snetkih se prav lepo vidi, kako jasno se osvetljeni zapornici odražata na temnem ozadju. tnj. nimanje kot eksotični stvori, danes pa močno vplivajo na čuvstvo vanje in mišljenje sodobnega zapadnega sveta. * ?Dragi del svojega življenja hočemo prebiti v okviru prosvete, v kateri smo se rodili«, oznanja P. Mcrand v omenjenem oklicu. Prepozno, gospod Morand! Kje je narod, ki bi se mogel zapreti vnanjim vplivom, ko mednarodni vlaki dan na dan sekajo državne meje. ko aeropiani krožiio okoli zemeljske kroile. ko brezžičništvo poseiga v najbolj oddaljeno zakotje našega plin©ta? * P. Moranda nam je najbolje prikazal dr. S. Leben. L j. Zvon 1928. Tudi >2is.« ga je nekajkrat omenil, n. pr. 1933 (16.7.). D IFlIlLîmlEClA §lA eteieii Spodaj (od leve proti desni): Najmlajši hollywoodski zvezdnik »Baby le Roy« je moral pustiti na policiji svoje prstne odtise. — Valter Disney, ustva-riteij Mickey miške (levo) in argentinski konzul Niese. -— Dresiran filmski lev. Portreti (zgoraj od leve proti desni) : Gustav Frohlich. — Jackie Coogan s svojim očetom. — Dolly Haas. — Mary Plckford (z dragulji, ki jih je podaril Napoleon svoji soprogi Mariji Luizi). — John Gilbert. PROBLEM DR. F R. Z B A Š N 1 K NADALJE VANJE Г9В omolčal je nekoliko, potem pa I ilvji »No, treba, da se zavem, I v čem prav za prav tiči zlo. Njen oče mi je hotel dobro! Zdaj šele vidim, kako iskren je bil tisti-krat proti meni, ko sem jo zasnubil. Iz gole poštenosti me je prijel za roko in me vedel v svojo sobo, potem pa je začel: »Na nekaj vas moram opozoriti! Nikakor ne nameravam odgovarjati svoji .hčeri, da naj vas ne vzame, tem manj, ker vem, da vas ljubi in ste tudi meni simpatični. Rad bi videl, da postane vaša! Ali natočiti vam moram čistega vina! Velike dote moja hči ne bo imela. Opremili jo bomo pač z vsem tem, kar nevesta imeti mora, toda denarja dobi bolj malo. In še nekaj : malo razvajena je! Sicer nismo pri nas nikoli razkošno živeli — za to nam je nedostajalo pripomočkov, vendar pa sva jaz in moja žena vedno gledala na to, da ni nikoli ničesar pogrešala, zakaj najin edini otrok je in nad vse rada jo imava. Ni potratna, ali hudo bi jo zadelo, ako bi se ne mogla primerno oblačiti. Tudi na koncerte in v gledališče rada zahaja, če se izvaja in uprizarja kaj lepega, kaj tehtovitega. Umetnost ji je srčna potreba! In zdaj vas vprašam: ali so vaši dohodki taki, da ji morete vse to nuditi? Kakor bi vas imel rad za zeta, vas vendar prosim, da odstopite, ako bi vam to ne bilo mogoče! Ne bi hotel, da bi ji zakon prinesel razočaranje, preveč jo ljubim!« Tako je govoril. — Ali sem lagal, ko sem mu odvrnil: »Bodite brez skrbi! Moji prejemki mi dovoljujejo že zdaj, da ji izpolnim take in podobne želje, ako ne bodo segale predaleč. Razen tega dosežem v prav kratkem času mesto, ki mi bo to še vse bolj omogočalo!«... Ne, nisem lagal, ker niti slutiti nisem mogel, da nastopijo razmere, ki niso uničile samo mojih nad glede na napredovanja v službi, ampak so imele za posledico tudi, da so se moji takratni prejemki kmalu po poroki skoro za polovico zmanjšali ... Nisem lagal in — vendar sem kriv! Moj odgovor bi se ne bil smel glasiti tako samozavestno, tako brezpogojno! .Moral bi bil dostaviti: »Če Bog da,« ali »Če se ne zgodi kaj nenavad- nega!...« Morda bi bil tak dostavek njenega očeta preplašil, da bi mi jo bil odrekel, kar bi bilo njej in meni v srečo, pa čeprav bi bil jaz takrat občutil to kot veliko nesrečo!... No, na stvari ni možno ničesar več izpremeniti in modrovanje po škodi n:ma pomena! Kar je, je! Ona je priznala, da si izposojuje pri tujem moškem denar, priznala je s skoro cinično hladnokrvnostjo! Kako bi mogel še dvomiti, da je res? Ali naj se tolažim mar z mislijo, da je bila to samo šala, samo grožnja? Kaj ni rekla, da se sama pred sabo sramuje? če bi ne bilo res, bi se ji ne bilo treba sramovati! Vprašanje je samo, kako globoko je padla. Najhujše se morda še ni zgodilo ... »Podlež!« — Zakaj mi je vrgla to psovko v obraz? Ali mar zaradi tega, ker sem izrekel sumnjo, da se prodaja ?... Ali ni hotela s tem povedati, da jo dolžim nečesa, česar ni zakrivila? Ne, najhujše se še ni zgodilo! Mogoče ima prijatelja, prijatelja in znanca izza mladih let, kakega daljnega sorodnika morda, ki se je zatekla v sili k njemu, morda tudi čestilca, odkritosrčnega in poštenega oboževatelja, ki jo spoštuje in iz tega vzroka dozdaj napram njej še ni prestopil meje dostojnosti ? ... Toda kaka tolažba naj bi bila to same ? Tu ne gre za to, kaj se je že in kaj se še ni zgodilo. Kar se ni, se še lahko zgodi! To je tisto! Sama je rekla, da brez obresti nihče denarja ne posojuje! Jedro problema tiči v tem, da ne morem preprečiti, da bi se ne zgodilo še več, kot se je že! Zakaj prej ali slej bi nedvomno prišlo do — plačevanja obresti! Pa če je oni, ki se zateka k njemu, tudi še tako plemenit! Sicer pa — kdo ve, če ni ta plemenitost samo navidezna, če ni vse to le manever človeka, ki uporablja vso previdnost, da pride tem go-toveje do cilja ?... Potem pa tudi — .ali bi ne bilo nekaj povsem naravnega, ako bi ga ona prav zaradi tega, ker je tako plemenit in tako dober z njo — vzljubila? Če ga morda že ne ljubi --vsaj podzavestno!... »Daj mi, da bom živela, kakor se spodobi!« To je tista kardinalna točka in to je pri vsej stvari odločilno, da njeni zahtevi ne morem zadostiti, da ji ne morem dati to-iko, kolikor bi potrebovala! To je tisti otraš- ni ali — ali... Ako bi mogel, potem bi se dalo še kaj rešiti. Kar je bilo do-zdaj napačnega bi ji odpustil, že iz hvaležnosti za lepe trenutke, ki sem jih preživel poleg nje in vse bi bilo zopet kolikor toliko dobro. Toda ker tega ne morem ne zdaj, in kakor vse kaže, tudi ne kdaj v bodočnosti, je zame pač vse izgubljeno ! ... — Seveda, ta in oni bi podvomil, če sme žena možu tako nastaviti nož: »Daj, ali —« Mar ni dolžnost zakonske žene baš tako kot zakonskega moža, da se prilagodi v svojih potrebah dejanskim razmeram?... O čudovito požrtvovalnih ženah sem že čul. Toda to so nemara samo pravljice! In če so morda tudi res na svetu take žene, kaj more moja za to, da ni med njimi? Vzgojena je bila pač tako, oče in mati sta jo razva-dila!... Od kod naj bi imel jaz pravico, zahtevati od nje, da se žrtvuje, da se vsemu odreče ? ... Mlada je, lepa in hoče se ji živeti — ali je to taka pregreha ? Druge žene molčijo in se za mo- ževim hrbtom vdajajo nasladi, moja je poštena dovolj, da se mi je razodela. »Daj mi, kar mi "treba! ...« Ali sem ji dajal toliko, kolikor bi ji bilo šlo ?... Ne! In če ne, ali sem smel pričakovati, da se stisne v kot in od daleč igleda, kako se njene znanke zabavajo in veselijo? Tega nisem mogel, nisem smel! Iz tega izhaja čisto logično, da je smela storiti, kar je storila in da ji nimam ničesar oponašati! Živeti hoče, živeti tako, kot se zanjo spodobi, kaj je to napačnega? Mlada je, lepa, o kako lepa! -— zame še vedno izmed vseh žensk najlepša! — pa naj bi v samoti izhirala, kakor žlahten cvet, ki mu nihče ne priliva! Za kaj takega ona ni ustvarjena! Kajpak, s stališča stroge morale bi ne smela — — Toda ali ni morala — vsaj dandanes — nekak fantom, nekaj, česar ni?... Nazori se izpreminjajo! Ako bi šlo na glasovanje, bi izrekla nedvomno ogromna večina žensk — in te so v prvi vrsti poklicane, da sodijo o ženski — da je smela! »Če ji pa njen mož ne BELA CESTA da! —« Ah, in jaz sam, jaz sam — moje lastno srce jo opravičuje!... Grozen, grozen problem! Prav in neprav — vse obenem! Smela in — ni smela! — Ne, ni smela! Zakaj kako sem jaz to zaslužil? če za nič drugega, za mojo čast gre !... Pa seveda, kaj je čast v primeri z življenjem! živeti je prvo! Ali naj se ona zaradi moje časti vse dni bori s svojimi željami, ali naj se odreče vsemu, po čemer ji srce hrepeni in v tej odreki počasi umira samo zato, da ostane moja čast nedotaknjena ? .,. In vendar mora biti možu čast prva! Strašen, strašen problem! Kje je izhod iz tega labirinta ?... Stvar je šele v začetnem stadiju! Najhujše se še ni zgodilo! Kaj naj storim, da se ne zgodi? Ali naj posežem s kruto roko vmes in ji zabranim? Kak drug mož bi to storil! Udaril bi jo morda celo !... Da bi jaz njo udaril, ki jo tako ljubim ? Prepovedati ji, zagroziti ji ?... Ali bi ne pomenilo to, da zahtevam od nje žrtve, kakršne zahtevati ne smem? Kakšen mož bi bil, ako bi storil kaj takega ?... Tisti časi so minili, ko je bila žena sužnja!... Ako ne gre brez žrtve — in da ne gre, je jasno — potem ni dvoma, da moram vzeti žrtev nase jaz! Da, samo ta izhod je! Bridek sicer zame, a neizogiben! Neizogiben in — nujen! Prav zaradi tega, ker se domnevno še ni zgodilo najhujše, bi bilo vsako omahovanje greh! Ako se takoj umaknem, bo vsaj deloma rešena moja čast in — njena! Torej...« Odprl je okno in se ozrl preko neba. »Prekrasno vreme, ki bo držalo! Danes je sobota, dan izletov. Kakor nalašč! Popoldne se odpravim na gorè, s katerih se ne vrnem več! Če se ponesrečijo drugi, zakaj bi se jaz ne ?... Nihče ne bo vedel, kako in kaj! Ona edina bo lahko uganila resnico! Ali jo bo kaj bolelo? Ganilo jo bo morda, ako se zamisli v nagibe, ki so me vodili, bolelo težko, ker ni — sentimentalna. In prav je tako! —« ŠVICARSKA ODPRAVA V ANGOLI V preteklem decembru se je vrnila švicarska znanstvena ekspedicija, ki je 19 mesecev križarila po portugalski koloniji Angoli, koder je svoje dni raziskoval rastlinstvo koroški Slovenec Velbič (1806—1872, po njem se imenuje drevo Welwitschia mirabilis, opevano v Zazulovem »Vencu sonetnih vencev«, in žele/n^ška postaja Welwitsch v južnozapadni Afriki.) Načelnik odprave, dr. Monard, se je zanimal za živalstvo v Angoli ter prinesel obilen plen: bivolskc antilope (antilopes bubales, pravi Tribune de Genève 22. decembra 1933), levinjo, dva noja, hijene itd., potem neznansko število ptičev vsake vrste, nešteto žuželk, kač, gaščeric, rib itd. V tej čudoviti biri sem osupnil ob imenu ! o s. Brockhausov konverzocijski leksikon in Poljančevo Živalstvo nič ne omenjata, da bi živel v Afriki ta krepki jelen, ki so ga Nemci krstili po slovanskem nazivu: Elenftiér). po nif>m ra Francozi: č'an, čeprav se že v Nibelungih imeni; ic po germansko Elk in takisto nri Karlu Mavu (Old Surehand). Znanstvenikom ie ta plahi samotar znan pod imenom Alces alces, po grškem alké = moč, s čimer s11 «k'ada nra-slovansko olsi (los) in nemški Elk ali Elch. Meseci bodo potekli, preden bo vsa velikanska zbirka nagačena m klasificirana, saj je vmes dosti malo znaivh ali celo neznanih primerkov, ki se morda omenjajo kvečjemu v težko dostopnih razpravah. Vse pa kaže, da bo pod Monardovim vodstvom nastal največji angolski muzej na svetu. Monard jako hvali temnopolte deželjane, obdarjene z izrednim smislom za prirodo. Neki črnec iz Kesosa mu je povedal 23 imen za ribe v reki Kubangu, o kateri je Švicar poizvedel, in je samo dve pozabil. Tudi pri lovu na suhem so bili domačini ▼ dragoceno pomoč. Lepo pleme živi v Angoli. čvrsto, vztrajno in požrtvovalno. Njih naklonjenost in zaupanje si je pridobil z drobnjavami, katerih so mu poklonili v obilju razne švicarske tvrdke. A. K. DRUŠTVO PRIJATELJEV V Parizu je nad 300 takih udruženj, ki goje spomin raznih pokojnikov. Za primer nekaj velikih književnih imen: La Fontaine, Pascal, Molière, Bossuet, Balzac, Stendhal, Courteline. Potem pesniki: Hugo, Lamartine, Musset. Baudelaire, Mallarmé, Verlaine. Največ delajo društva z naslovi: Zola, Séverine, general Sarrail. Včasi se verniki cepijo, kar se je n. pr. zgodilo pri častilcih rajnega Prousta: vsaka ločina se šteje za pravo ter se vojskuje proti drugi. Med najmlajšimi takimi organizacijami so: Mme de Staël, Péguy, René Bazin, Huys-mans. Vsa ta društva osnujejo baje v kratkem skupno zvezo. Kaj pa njifi namen? Kadar je pokojnik zapustil kak rokopis, si družbica poišče založnika in si naredi poceni reklamo. Ce kdo nima boljšega naslova, si more tega natisniti na posetnico, kakor dela to pri nas J. K., prijatelj poljskega naroda..-Katol. mis.« in v »Tujem svetu« o Kivarih, še večkrat o Kivarcih. Zato sem se še jaz odločil za njuno transkripcijo. Nikakor pa ne kaže rabiti francosko obliko ;;živari« (žis. 6. nov. 1932;. O Kivarcih je naš tednik lani v II. knjigi (16—19) objavil povest: Ro-mazières »Pri glavorezih«, s slikami iz Belperronovega prevoda. D. LEP© 0 E N Š A Gospa imenuje v zasebnem razgovoru z dobro znanko ali prijateljico svojega moža po imenu, n. pr. »Ivanu je ta knjiga zelo všeč«. — Kadar pa govori z osebo, ki je dobro ne pozna oziroma jo pozna le povrSno, tedaj uporablja za svojega moža naziv »moj mož«, n. pr. »Moj mož mi je povedal«. SB % A M И ZA MISLECE GLAVE PROBLEM 53 F. S c h i i f m a n n, Berlin Prvi natis a b c d e . f g h a b c d e f g h Sam se je matiral v treh potezah Italijanska igra Igral Saemisch na slepem turnirju dne 17. oktobra v Berlinu Beli: Saemisch črni: X. Y. 1. e2—e4 e7—e5 2. Sgl—f3 Sb8—c6 3. Lfl—c4 Lf8—c5 4. c2—c3 Sg8—f6 5. d2—d4 e5Xd4 6. c3Xd4 Lc5—b4 + 7. Sbl—c3 0—0 8. e4—e5 Sf6—e4 9. 0—0 Se4Xc3 10. b2Xc3 Lb4 X c3 11. Lcl—g5 Dd8—e8 12. Tal—cl Lc3—b4 13. Lg5—f4 Sc6—d8? 14. d4—d5 d7—d6 15. Lc4—d3 d6Xe5 16. Lf4Xe5 Lb4—dG 17. Tfl—el De8—d7 18. Sf3—g5 h7—h6 ? 19. Sg5—h.7 Tf8—e8 20. Le5Xd6 Te8xel+ 21. DdlXel c7Xd6 22. Tel—c7! Dd7—a4 23. Ld3—c3 Da4—b5 24. a2—a4 in črni je kapituliral. Rešitev problema 52 1. Dg5—h5. ŽIVEŽ IZ — CUNJ Naša prehrana med vojno bi bila nedvomno obilnejša, če bi že tedaj imeli znanstvena spoznanja, ki jih imamo danes. Eno teh velikih spoznanj je to, da je mogoče iz volne — praktično gre za cunje — pridelovati beljakovino. Volna je beljakovini kemično sorodna in na tej podlagi so razne znanstvene institucije v zadnjih letih skušale umetno pridelovati beljakovino. V laboratoriju nemške državne poskuševalnice v Berlinu-Dahlem je ta eksperiment pred kratkim uspel. Z dodatkom raznih kemikalij so eksperimentatorji dosegli uporabno beljakovino in s tem so napravili prvi korak za umetno izdelovanje beljakovinskih živil. ok. 78 Ugrabljeno dekle V nekem modernem detektivskem roma-au je opisana naslednja situacija-. Zločinci so odvedli dama iz visoke družbe. Spravili so jo v neko samotno stoječo izletniško hišico, zgrajeno v starinskem slogu. V hišici že dolgo ni nihče stanoval, zato so bila okna zabita z deskami in zabita tudi vsa vrata razen enih, ki so držala z zadnje strani na vrt. Za jetnico je skrbelo zvito, zločinsko kmečko dekle, ki je delalo sporazumno iz zločinci. Znašalo je živež in od časa do časa je jetnici tudi kaj skuhalo na starem ognjišču, toda iz previdnosti samo po-; noči. Da bi odvrnili okoliške kmete od hišice, so zločinci raztrosili vest, da tamkaj straši. Detektiv, ki je vodil zasledovanje, je kimalu izvohal, da je jetnica prav v tisti hišici, toda ko je napravil hišno preiskavo, je našel gnezdo prazno. Zločinci so izvedeli za njegovo namero, spravili dekle za tisti čas drugam, in skrbno zabrisali sledove za seboj. Celo zaprašili so hišico, kakor da že dolgo nI nihče v njej prebival. Vse to so uredili ponoči, dočim je 'vdrl detektiv v hišico šele. ko se je jelo daniti. Ko je vse natančno preiskal, je pa vendar nekaj dognal, po čemer je lahko zanesljivo sklepal, da so bili v hišici še pre.d nekaj urami ljudje. Po čem je to uganil? Rešitev k št. 77 (Pisemski nabiralnik) Vsa pošta za gospoda državnega pravilnika je pr'.bajala v njegov zaklenjeni pisemski nabiralnik, čigar ključ je bil iz pozabljivosti vzel s seboj. Brzojavka z opominom, ki jo je poslal gospodinji, je sicer prišla njej v roko, toda kljiuč nabiralnika, ki ga je nato poslal na svoj naslov, je pismonoša seveda spet vrgel v njegovo skrinjico in tako gospodinja ni mogla izpolniti naročila. .Rešitev k S t. 72 (čudna svetovna zgodovina) Mila v starem veku niso poznali, pač pa očiščujoča olja. — Kamele, ki je dandanes tako tipična za severno Afriko, so se začeli Egipčani posluževati šele po tisočletjih po faraonski dobi. — Vsi drugi podatki so resnični. — Odgovori na to nagradno »uganko« so zelo pomanjkljivi in pričajo o skoraj popolnem nepoznavanju zgodovine v vrstah sodobne mladine. Med vsemi odgovori je bil en sam pravilen in sicer odgovor gdč. Milke Kaiser, dijakinje v Dravogradu, ki prejme nagrado v obliki slovenske knjige. K i S A R S K A UGANKA POD SINJIM ORLOM Ni vam treba rezati očrtanih delcev. Vzemite svinčnik in zamažite prostorčke označene s pikami. Ko ste izčrtali vse prostorčke, dobite sliko. Poskušajte in če vam je uspelo, uganite, kaj ste narisali. Rešitev dobite prihodnjič z novo risarsko uganko. ANEKDOT» Nos, ki ovira Pesnik Grabbe je "užival zaradi svojega talenta splošne simpatije številnih častilcev. L. 1825. je zaprosil L. Tiecka v Draž-danah, naj bi ga sprejel kot upodabljajočega umetnika za tamošnje dvorno gledališče. — Ni vloge, ki bi se je ne upal v kratkem naučiti in zaigrati! — Bojim se, da vam bo hodila prirojena napaka v nosu vendarle v napoto, če boste hoteli doseči kariero še kot igralec, je odvrnil zvito ravnatelj. Grabbe se je začuden ozrl v zrcalo in vprašal: — Nos naj bi me oviral ? — Mislim da, je pristavil Tieck, ker ga vihate previsoko, REŠITEV RISARSKE UGANKE V ZADNJI ŠTEVILKI: »TO BO GOSTIJA!