Upanje.         Bg-Sf
(V spomin očetu in materi.)                         ^^2
Zemlja, zbudi zopet
rožice cvetoče;
vrni, pomlad lepa,
ptičlce pojoče!. . .
Glas mi tajen zašepeče:
»Cvetke nežne zemlja
zopet bo zbudila;
ptičice pomlad ti
tudi bo vrnila. —
Ali ko zakrila
očko je gomila,
zemlja mrzla ti ga
več ne bo vrnila!
Ali ko onemil
glas je mamke zlate,
pomlad ne zbudi več
glasov njenih zate
Toda cesta tajna,
cesta hrepenenja
vodi preko groba
k njima — v dont vstajenja!"
Andrej Rape