Upanje. Bg-Sf (V spomin očetu in materi.) ^^2 Zemlja, zbudi zopet rožice cvetoče; vrni, pomlad lepa, ptičlce pojoče!. . . Glas mi tajen zašepeče: »Cvetke nežne zemlja zopet bo zbudila; ptičice pomlad ti tudi bo vrnila. — Ali ko zakrila očko je gomila, zemlja mrzla ti ga več ne bo vrnila! Ali ko onemil glas je mamke zlate, pomlad ne zbudi več glasov njenih zate Toda cesta tajna, cesta hrepenenja vodi preko groba k njima — v dont vstajenja!" Andrej Rape