šeste seje deželnega, zbora kranjskega v Ljubljani dne ±4=. decembra 1085. Nazoči: Prvosednik: deželni glavar grof Gustav Thurn-Valsassina. — Vladna zastopnika: deželni predsednik Andrej baron Winkler in vladni svetovalec Janez Hozhevar. — Vsi članovi razum: knezoškof dr. Jakob Missia, Oton baron Apfal-trern, dr. Gustav Mauer, Janez Murnik in dr. Jurij Sterbenec. der sechsten Sitzung brs In aim scheu Landtages ZU Laibach am 14. Aezembev 1885. Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Gustav Graf Thurn-Valsassina. — Vertreter der k. k. Regierung: Landespräsident Andreas Freiherr von Winkler und der Regierungsrath Johann Hozhevar. — Sämmtliche Mitglieder, mit Ausnahme von: Fürstbischof Dr. Jakob Missia, Otto Freih. v. Apfaltrern, Dr. Gustav Mauer, Johann Murnik und Dr. Georg Sterbenec. Dnevni red: Tagesordnung: 1.) Branje zapisnika o V. deželno-zborni seji dnš 11. decembra 1.1885. 2. ) Naznanila deželno-zbornega predsedstva. 3. ) Priloga 38. — Vladna predloga: «J postavnega načrta o razdelitvi skupnih zemljišč in o uravnavanji zadevnih pravic gledč skupnega užitka in oskrbovanja; G postavnega načrta o sestavi deželne komisije gledč zla-ganja gozdov in o arondiranji gozdnih mej. !•) Priloga 34. — Poročilo deželnega odbora o dovoljenji dežel-nega doneska 50000 gld. za gradnjo lokalne železnice iz Ljubljane v Kamnik. ° ) *’r'*°.Sa ?6. — Poročilo finančnega odseka zarad daljnega provizoričnega pobiranj* deželnih priklad, kakor tudi do-K acle od porabljenih opojnih pijač. Ustno poročilo gospodarskega odseka o § 3 B letnega poročila o zganjepivstvu in o pristojbinski postavi. "■) Ustno poročilo gospodarskega odseka o prošnji županstva cestnma U’ ^ ^ se na Krško-Grosupeljski cesti pobirala Ustno poročilo gospodarskega odseka: “ ° § 3 A, m arg. št. 11 letnega poročila; ° § 3 ^4, marg. št. 3 letnega poročila; G ° § 3 A, marg. št. 12 letnega poročila. " ^ nnW poročilo gospodarskega odseka o prošnji občine 'za podporo za uravnavo potoka Bela. P.8*’.1'0 poročilo gospodarskega odseka 1- bga odbora Kočevskega, da w skozi Kočevje, Črnomelj v Se- o prošnji okrajno-se okrajna cesta od Ljub-Metliko uvrsti med deželne ^ Etino poročilo gospodarskega odseka o prošnji okra «b nega odbora Kočevskega, da bi se še enkrat preglei proga Kaptol-Fara po izvedencih. 1. ) Lesung des Protokolles der V. Landtagssitzung vom 11. De- zember 1885. 2. ) Mittheilungen des Landtagspräsidiums. 3. ) Beilage 38. — Regierungsvorlage: a) eines Gesetzentwurfes, betreffend die Theilung gemeinschaftlicher Grundstücke und Regulirung der hierauf bezüglichen gemeinschaftlichen Benützungs- und Berwaltnngsrechte; b) eines Gesetzentwurfes, betreffend die Zusammensetzung der Landescommission für die Angelegenheiten der Bereinigung des Waldlandes fremder Enclaven und der Arrondirung der Waldgrenzen. 4. ) Beilage 34. — Bericht des Landesansschusses, betreffend die Zu- sicherung eines Landesbeitrages pr. 50000 f(. für den Bau einer Localbahn von Laibach nach Stein. 5. ) Beilage 35. — Bericht des Finanzausschusses, betreffend die pro- visorische Forterhebung der Landesumlagen sowie der Auflage von verbrauchten geistigen Flüssigkeiten. 6. ) Mündlicher Bericht des volkswirtschaftlichen Ausschusses über § 3 B des Rechenschaftsberichtes, betreffend den Brantweingenuss und das Gebürengesetz. 7. ) Mündlicher Bericht des volkswirtschaftlichen Ausschusses über die Petition des Gemeindeamtes Sagraz um Bewilligung zur Einhebung der Straßenmaut auf der Großlupp - Obergurker Straße. 8. ) Mündlicher Bericht des Volkswirtschaftlidjen Ausschusses: a) über § 3 A, Marg. Nr. 11; b) über § 3 A, Marg. Nr. 3; c) über § 3 A, Marg. Nr. 12. 9. ) Mündlicher Bericht des volkswirtschaftlichen Ausschusses über die Petition der Ortsgemeinde Sanabor um Subvention für die Regulirung des Bela-Baches. 10. ) Mündlicher Bericht des volkswirtschaftlichen Ausschusses über die Petition des Bezirksstraßen-Ausschusses in Gottschee um Erhebung der Bezirksstraße Laibach - Gottschee - Tschernembl - Mottling zur Landesstraße. 11. ) Mündlicher Bericht des volkswirtschaftlichen Ausschusses über die Petition des Bezirksstraßen-Ausschusses in Gottschee um nochmalige Besickjtigung der Straßentrace Kaptol-Fara mit Zuziehung von Sachverständigen. 84 VI. seja deželnega zbora kranjskega dne 14. decembra 1885 — VI. Sitzung bcš train. Landtages am 14. Dezember 1885. 12. ) Ustno poročilo gospodarskega odseka o prošnji okrajno- cestnega odbora v Ilirski Bistrici za podporo za neko cestno popravo na Pivški okrajni cesti. 13. ) Ustno poročilo odseka za letno poročilo: o) o § 8, marg. št. 31—36 letnega poročila; b) o § 11, marg. št. 10 letnega poročila. 14. ) Priloga 36. — Poročilo odseka za letno poročilo o § 11, marg. št. 3 letnega poročila, zadevajoč zastanke doklad na užitninski davek. Obseg: Glej dnevni red, razen točke 6. in 13 b. Seja se začne ob 30. minuti črez 10. uro. 12. ) Mündlicher Bericht des volkswirtschaftlichen Ausschusses über di- Petition des Bezirtsstraßen-Ausschusses Jllyrisch-Feistnz um vention für eine Straßencorrectur an der Pinker Bezirksstrch. 13. ) Mündlicher Bericht des Rechenschaftsberichts-Ausschusses: a) über § 8, Marg. Nr. 31—36 des Rechenschaftsberichtes; b) über § 11, Marg. Nr. 10 des Rechenschaftsberichtes. 14. ) Beilage 36. — Bericht des Rechenschaftsberichts-Ausschusses übet § 11, Marg. Nr. 3 des Rechenschaftsberichtes, betreffend die M stände an Berzehrungssteuer-Umlagen. Inhalt: Sieh Tagesordnung, mit Ausnahme der Punkte 6 und 13h. Beginn der Sitzung um 10 Ahr 30 Minuten. VI. seja deželnega zbora kranjskega dne 14. decembra 1885 — VI. Sitzung des froin. Landtages am 14. Dezember 1885. 85 Deželni glavar: Ker je zbor sklepčen, otvarjam sejo in prosim zapisnik zadnje seje prebrati. L Branje zapisnika o V. deželno-zborni seji dne 11. decembra 1. 1885. 1. Lesung des Protokolles der V. Landtagssitzung vom 11. Dezember 1885. (Zapisnikar bere zapisnik zadnje seje v slovenskem jeziku — Der Schriftführer liest das Protokoll der letzten Sitzung in slovenischer Sprache.) Zahteva kdo gospodov besede k popravku zapisnika? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) Torej izrečem, da je zapisnik zadnje seje potrjen. 2. Naznanila deželnozbornega predsedstva. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidinms. Došle so sledeče peticije: Prošnja šolskega odbora obrtnej nadaljevalnej šoli v Ljubljani za podporo. Izročil g. poslanec Grasselli. (Izroča se finančnemu odseku — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Prošnja odbora društva «Ljudska kuhinja» za podporo. Izročil g. poslanec Grasselli. (Izroča se finančnemu odseku — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Jaz izročam prošnjo c. kr. ravnateljstva Kranjske gimnazije zavolj podpore za ubožne dijake. (Izroča se finančnemu odseku — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Prošnja občin Bled in Gorje za podporo za gra-denje ceste skozi Bled. Izročil g. poslanec dr. Mosche. (Izroča se gospodarskemu odseku — Wird dem volkswirtschaftlichen Ausschüsse zugewiesen.) .. Prošnja občine Velike Brusnice za v vrstenj e občinske ceste od vasi Gaberje do farne cerkve v Ve-likih Brusnicah med okrajne ceste. Izročil g. poslanec neifer. (Izroča se gospodarskemu odseku — Wird bent Volkswirtschaftlichen Ausschüsse zugewiesen.) Kandespräsident Karon Winkler: s c- die Ehre, dem hohen Hause mitzutheilen, al,ž laut eines mir von Sr. Excellenz dem Herrn Minister-Mswenten zugekommenen Erlasses vom 8. Dezember d. I. ,,'u ' E- Epost. Majestät die Dankesäußerung des krai-in ®! ?^dtages für die anlässlich der Elementarereignisse Kram zugewendeten Allh. Spenden allergnädigst zur )tenntnt§ zu nehmen geruht haben. Priloga 38. — Vladna predloga: a) Postavnega načrta o razdelitvi skupnih zemljišč in o uravnavanji zadevnih pravic glede skupnega užitka in oskrbovanja; 3. Beilage 38. — Regierungsvorlage: a) eines Gesetzentwurfes, betreffend die Theilung gemeinschaftlicher Grundstücke und Regulirung der hierauf bezüglichen gemeinschaftlichen Be-nützungs- und Verwaltungsrechte; l) postavnega načrta o sestavi deželne komisije glede zlaganja gozdov in o arondiranji gozdnih mej. b) eines Gesetzentwurfes, betreffend die Zusammensetzung der Landescommission für die Angelegenheiten der Bereinigung des Waldlandes fremder Enclaven und der Arrondirung der Waldgrenzen. Ta predloga ni še prišla iz tiskarne, pa vender menim, ker je bomo sprejeli tekom seje, izročiti jo nekemu odseku. Kakor sem slišal, je mnenje gospodov, da bi se o tej zadevi izvolil poseben odsek, in sicer sedem udov. Ako ni ugovora (nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich), smatram, da je slavni zbor z volitvijo posebnega odseka zadovoljen. Ta volitev se bode vršila na konci seje. 4. Priloga 34. — Poročilo deželnega odbora o dovoljenji deželnega doneska 50000 gld. za gradnjo lokalne železnice iz Ljubljane v Kamnik. 4. Beilage 34. — Bericht des Landesansschnsses, betreffend die Zusicherung eines Landesbeitrages pr. 50 000 ft. für den Bau einer Localbahn von Laibach nach Stein. Menim izročiti to predlogo finančnemu odseku. Ako ni ugovora (nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich), je moj nasvet sprejet. 5. Priloga 35. — Poročilo finančnega odseka zarad daljnega provizoričnega pobiranja deželnih priklad, kakor tudi doklade od porabljenih opojnih pijač. 5. Beilage 35. — Bericht des Finanzausschusses, betreffend die provisorische Forterhebung der Landesumlagen, sowie der Auflage von verbrauchten geistigen Flüssigkeiten. Poročevalec dr. Mosche : Slavni zbor! Finančnemu odseku izročen je bil dopis c. kr. deželnega predsedstva od 8. decembra 1885 št. 3145. Predmet tega dopisa je, da bi slavni deželni 14* gg VI. seja deželnega zbora kranjskega dne 14. decembra 1885 — VI. Sitzung des train. Landtages ant 14. Dezember 1885. zbor sklepal, kako se bode pokril primanjkljej deželnega zaklada, zemljišno-odveznega zaklada in normal-no-šolskega zaklada za leto 1886. Gledč pobiranja priklad na posredne in neposredne davke, dokler niso potrjeni proračuni teh zakladov za leto 1886. in dokler nismo pridobili Naj višje potrjenje za pobiranje deželnih priklad. V tej zadevi ni došel deželnemu zboru noben predlog od strani deželnega odbora. Stvar pa je jako nujna; kajti pravica pobiranja priklad preneha koncem tega leta in ker je dotični poročevalec deželnega odbora gospod cesarski svetovalec Murnik — kakor znano —- zbolel, se je finančni odsek odločil za to, da bode on iniciativni predlog stavil in tega najdete v prilogi 35. Finančni odsek toraj nasvetuje: Visoki deželni zbor naj sklene: 1.) Za pokritje primanjkljajev deželnega zaklada, zemljiščno-odveznega zaklada in normalno-šolskega zaklada za leto 1886. se imajo pobirati od 1. januvarja leta 1886 dalje do dneva Naj višje sankcije deželno-zborskih sklepov, s katerimi se bodo sklenile deželne priklade za leto 1886. ravno iste priklade in naklade, katere so se z Naj višjimi odloki od 7. januvarja leta 1885., 26. decembra leta 1884., 18. junija leta 1885. in 28. decembra leta 1884. za dotične zaklade potrdile, namreč: a) za deželni zaklad z 21°/0 na vse neposredne davke z državnimi prikladami vred, in z 20°/o na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa, in z naklado po 3 gld. od vsacega hektolitra porabljenih žganih pijač; b) za zemljišno-odvezni zaklad z 16% na vso predpisano svoto vseh neposrednih davkov z državnimi prikladami vred, in z 20°/0 na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa; c) za normalno-šolski zaklad z 10% na vso predpisano svoto vseh neposrednih davkov z vsemi prikladami vred. 1.) Zur Bedeckung des Abganges beim Landes-, Grund-entlastungs- und Normalschulfonde für das Jahr 1886 sind vom 1. Jänner 1886 weiter bis zum Tage der Allerhöchsten Sanction der Landtagsbeschlüsse, mit welchem die Landesumlagen für das Jahr 1886 beschlossen werden, eben jene Um- und Auflagen einzuheben, welche mit den Allerhöchsten Entschließungen vom 7. Jänner 1885, 26. Dezember 1884, 18. Juni 1885 und 28. Dezember 1884 für die bezüglichen Fonde genehmigt worden sind, nämlich: a) für den Landesfond mit 21% von allen directen Steuern sammt Staatszuschlügen und mit 20% von der Verzehrungssteuer vom Wein, Wein- und Obst-most und Fleische, mit der Abgabe von 3 fl. von jedem Hektoliter verbrauchter geistiger Flüssigkeiten; b) für den Grundentlastungsfond n>it 16% auf die Ge-sammtsumme aller vorgeschriebenen directen Stenern sammt Staatsznschlügen und mit 20% auf die Verzehrungssteuer vom Wein, Wein- und Obstmost und Fleische; c) für den Normalschulfond mit 10% der Gesammtsumme aller vorgeschriebenen directen Stenern sammt allen Staatszuschlägen. 2.) Deželnemu odboru se naroča, pridobiti nemudoma sklepu pod točko 1. Najvišje potrjenje. 2.) der Landes-Ausschuss wird beaufragt, unverzüglich die Allerhöchste Genehmigung für den Beschluss unter 1 einzuholen. Če želete, bodem tudi poročilo prebral, mislim pa, da me bodete oprostili tega. (Pritrjuje se — Zustimmung.) Nasvetujem torej, da slavni zbor preide v generalno debato. (Pritrjuje se — Zustimmung.) Deželni glavar: Želi kdo govoriti v generalni debati? (Klici: Ne!) Preidemo tedaj k specijalni debati. Želi kdo h kaki točki govoriti? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) (Oba nasveta obveljata v drugem in tretjem branji — Beide Anträge werden in zweiter und dritter Lesung angenommen.) 6. Ustno poročilo gospodarskega odseka o § 3 B letnega poročila o žganj epivstvu in o pristojbinski postavi. 6. Mündlicher Bericht des volkswirtschaftlichen Ausschusses über § 3 B des Rechenschaftsberichtes, betreffend den Brantweingenuss und das Gebnreu-gesetz. Poročevalec dr. Samec: Stavili imam predlog, da bi se to poročilo ne obravnavalo in izbrisalo iz denašnjega dnevnega reda, ker še finančni odsek rešil ni neke druge s to v zvezi stoječe predloge. (Sprejeto — Angenommen.) 7. Ustno poročilo gospodarskega odseka o prošnji županstva v Zagradcu, da bi se na Krško-Grosupeljski cesti pobirala cestnina. 7. Mündlicher Bericht des volkswirtschaftlichen Ausschusses über die Petition des Gemeindeämter Sagraz um Bewilligung zur Einhebimg der Straßenmaut auf der Großlupp-Obergurker Straße. Poročevalec dr. Samec: Občina Zagradec je vložila dne 2. decembra tj; prošnjo na deželni odbor za napravo mitnice na ce^ od Grosupljega v Žužemperk. Deželni odbor je to Pl0S^ njo odstopil deželnemu zboru, ki jo je izročil g°sP darskemu odseku v pretres in poročanje. VI. seja deželnega zbora kranjskega dne 14. decembra 1885 — VI. Sitzung des kram. Landtages am 14. Dezember 1885. 87 Občinski odbor utemeljuje svojo prošnjo s tem, da pravi: Cesta Grosuplje-Žužemperk je vsled velike rabe v jako slabem stanji; prebivalci morajo po cele dni na nji delati, pri čemur zanemarjajo doma in na polji dela. Koristi, pravijo, nimajo nobene od te ceste, ampak tisti, ki po njej vozijo in si z vožnjo denar služijo. Zaradi tega je tudi voznikom naložiti vzdrža-vanje ceste s tem, da se postavi mitnica. Tlaka, pravijo, je odpravljena, sam kmet jo še ima. Akoravno je mnogo od tega, kar nam občina tukaj pove, gola resnica, akoravno je res, da dotična cesta ni dobra in potrebuje mnogo popravkov, vender ni mogel gospodarski odbor nasvetovati napravo mitnic na omenjeni cesti, ker nima prepričanja, da bi s postavljanjem mitnice bilo tamošnjim prebivalcem pomagano. V prošnji ni dokazano, koliko voz se povprek na dan po omenjeni cesti pelje, torej se tudi vedeti ne more, koliko bi mitnica nesla in če bi sploh toliko nesla, da bi zadostovalo za vzdržavanje ceste. Občina Zagradec je jedina, ki je stavila prošnjo za mitnico, torej se ne ve, kacega mnenja so druge občine in pa cestni odbor. Gotovo pa je, da izvanredne vožnje na tej cesti ni, torej tudi ni treba izvanrednih pomočkov, kakeršnih eden je postavljenje mitnice. Gospodarski odbor je iz navedenih vzrokov mnenja, da se prošnji občine Zagradec ne more ustreči, torej nasvetujem v njegovem imenu: «Slavni deželni zbor naj sklene: Prošnja občine Zagradec za napravo mitnice na cesti Grosuplje-Žužemperk se ne usliši.» (Obvelja — Angenommen.) «Der hohe Landtag wolle beschließen: Der Bericht wird zur Kenntnis genommen, und spricht der Landtag die Erwartung aus, dass gleichzeitig mit dem Gesetzentwürfe der Gemeindeordnung auch das Gesetz, betreffend die Rindviehzucht zur Vorlage kommt.» KandesprüstÄent Baron Winkler: Ich möchte mir erlauben, in dieser Angelegenheit zu bemerken, dass die Regierung es sich angelegen sein lassen wird, mit dem fraglichen Gegenstände auch künftighin sich zu beschäftigen. Es sind diesfalls auf Grund der Berathung einer im vorigen Jahre einberufenen Enquete bereits zwei Gesetzentwürfe vorbereitet worden. Der eine Gesetzentwurf wurde nämlich mit Rücksicht auf das gegenwärtige Gemeindegesetz, der andere mit Rücksicht ans ein eventuell zu erlassendes neues Gemeindegesetz ausgearbeitet. Es sind eben verschiedene, wesentliche Bestimmungen des Gesetzes, betreffend die Hebung der Rindviehzucht von gewissen, auf die Organisirung der Gemeinde sich beziehenden Bestimmungen des Gemeindegesetzes abhängig. Wenn die beabsichtigte Aenderung dieses letzteren nicht zustande käme, so müsste allerdings das gegenwärtig bestehende Gemeindegesetz ins Auge gefasst und mit Rücksicht auf dieses dem Rind-viehznchtgesetze die entsprechende Fassung gegeben werden. Kandeshauptmanil: Wünscht noch jemand das Wort? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich zum Wort.) So schreiten wir zur Abstimmung. Ich ersuche jene Herren, welche mit dem Ausschussantrage einverstanden sind, sich zu erheben. (Obvelja — Angenommen.) 8. Ustno poročilo gospodarskega odseka: a) o § 3 A, marg. št. 11. letnega poročila. 8. Mündlicher Bericht des volkswirtschaftlichen Ausschusses: a) über § 3 A, Marg. Nr. 11 des Rechenschaftsberichtes. Berichterstatter Faber: Der hohe Landtag hat in der VIII. Sitzung vom b Oktober 1884 beschlossen: die hohe k. k. Regierung wird chucht, dem Landesausschusse rechtzeitig den Entwurf eines "etzes, betreffend die Hebung der Rindviehzucht, zukommen ^ lassen, damit derselbe in der Lage sein wird, darüber «wthungen zu pflegen. Die diesfüllige Vorlage war schon ■1™' die nächste Landtagssession vorzubereiten. . Der Landesausschuss hat das entsprechende Ersuchen lnit, Note vom 14. November 1884 an die hohe Landes-%tmmg gestellt, jedoch ist ihm bisher eine Erledigung S zugekommen, nachdem in Aussicht steht, dass der ge-!™)te Gesetzentwurf mit der beabsichtigten Reform der emeinde-Ordnnng für Krain collidiren möchte. , ..Der volkswirtschaftliche Ausschuss hat sich also dahin '"Weben: b) o § 3 A, marg. št. 3 letnega poročila. b) über § 3 A, Marg. Nr. 3 des Rechenschaftsberichtes. Berichterstatter Faber: Hoher Landtag! Es ist von Triest aus das Ansuchen gestellt worden, vom Feistriz- und Rekaflusse das Wasser für Triest beziehen zu dürfen. Dieser Gegenstand ist im (§ 3 A, Marg. Nr. 3) dem volkswirtschaftlichen Ausschüsse zur Behandlung abgetreten worden. Von Seite des Landesansschusses wurde vieles in dieser Sache gethan. Es wurde der Ingenieur-Assistent Hrasky behufs Vornahme der Wassermessungen abgeordnet, mn auf technische Art und Weise festzustellen, wieviel Wasser auch bei nachhaltiger Trockenheit gewonnen werden könnte. Im Durchschnitte ergab sich ein Wasserquantum von 23900 m3 per Tag. Da Triest 12 000 m3 per Tag beansprucht, so würde für den Localbedarf aller interessirten Ortschaften nur ein Wasferqnantum timt 11900m3 per Tag übrig bleiben. Es musste daher genau erhoben werden, wie diesen Gemeinden das nöthige Wasserquantum für den Fall eines eintretenden Wassermangels zu sichern wäre, ehe der Stadt Triest die Concession zum Bezüge der beanspruchten Wassermenge ertheilt würde. Da die politischen Behörden ohnedies in diesem Gegenstände die Verhand- gg VI. seja deželnega z bera kranjskega dne 14. decembra 1885 — VI. Sitzung des train. Landtages am 14. Dezember 1885. lungen weiterführen und Erhebungen pflegen werden, so hat der volkswirtschaftliche Ausschuss beschlossen: «Der hohe Landtag wolle beschließen: diesen Bericht lediglich zur Kenntnis zu nehmen.» (Obvelja — Angenommen.) c) o § 3 A., marg. št. 12. letnega poročila. c) über § 3 A., Marg. Nr. 12 des Rechenschaftsberichtes. Poročevalec Obreza: Slavni zbor! Meni je poročati v imenu gospodarskega odseka o § 3 A., marg. št.. 12 letnega poročila, in sicer o porabi onih 1000 gld., katerih je c. kr. poljedelsko ministerstvo 1879. 1. dovolilo za osuševanje v Planinski dolini. Iz prvega dela te točke je razvidno, da je dovoljena podpora 1000 gld. uže zapadla in da jo je c. kr. ministerstvo za poljedelstvo z ukažem dne 22. maja 1883 št. 6508 določila za napravo napajališč na Kranjskem. Ta stvar je uže znana, kajti poročal je o nji deželni odbor že leta 1883. v svojem letnem poročilu. Ker je slavni deželni zbor uže takrat poročilo na znanje vzel, se mi ne zdi potrebno, danes zopet poročati ali dalje govoriti o tem. Bolj važen je drugi del te točke. Deželni odbor je namreč opozoril na zaklad za pospeševanje poljedelstva, ki je s svoto 500000 gld. v državni proračun postavljen, iz katerega bi se mogli dobiti doneski za osuševanje kotlinskih dolin pri Ložu, Cerknici in Planini, ako bi se spolnili dotični postavni predpisani pogoji. Slavni zbor! Ti pogoji so pa za razmere na Notranjskem jako neprilični in težko bi se dali izpeljati. Posebno kar se tiče sestavljanje vodnih zadrug, bi bilo skoro nemogoče. Previdel je to tudi g. okrajni glavar v Logatci in napravil je zavoljo tega načrt neke postave, katere namen bi bil, namestili institucijo vodnih zadrug in natanko vrediti način, kako je ravnati pri osuševanji teh dolin in natanko odločiti, koliko ima vlada, koliko dežela in koliko interesenti donašat.i. Žalibog, ta za Notranjsko tako važna in potrebna postava ni še do konca pretresavana in torej ni bilo mogoče predložiti jo letos slavnemu deželnemu zboru, kar pa gotovo pričakujemo za drugo leto. Gospodarski odsek torej nasvetuje: «Slavni deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča podpirati na vso moč podjetje za osuševanje kotlinskih dolin pri Ložu, Cerknici in Planini, in z ozirom na državno postavo dne 30. junija 1884 št. 116 delati na to, da se bode to delo s pomočjo državne podpore, pred ko mogoče, izpeljalo.» Poslanec Klun: Slavni zbor! Enako žalostne razmere, kakor se nahajejo v Planinski in Ložki dolini, nahajejo se tudi v drugih krajih na Kranjskem, in ravno v eni zadnjih sej sl. deželnega zbora se je govorilo o uravnavi hudournikov Šica in Dobrovka. Enako velika škoda, morebiti še večja, godi se v Ribniški in Kočevski dolini. Vode v Ribniški dolini enako kakor vode na Notranjskem izstopajo večkrat na leto, se zlivajo na Kočevsko in tam tudi dosti škode napravljajo. Tudi tam se dva-do trikrat na leto seje, ker povodnji uničujejo setve, pa tudi ko poljski pridelki uže dozorijo, jih dostikrat vender ne morejo spraviti domov, ker jih povodenj spridi in pokonča. Imamo sicer več postav, katere uravnavajo, kako naj se skrbi v takih krajih, da bi se omenjene nesreče zabranile vsaj tam, kjer so jim krivi zamašeni požiralniki. Žalibog, da se te postave premalo od politične gosposke izvršujejo. Vsled teh določeb bi se moralo na pr. žaganje po žagah tako hraniti, da ne bi prišlo v vodo in ne zamaševalo požiralnikov; ali žagarji ne gledajo na to; ravno tako se je uže večkrat, ukazalo, da se morajo požiralniki čistiti. Morebiti, da se včasi opominjajo občinski načelniki na ta ukaz; ali potem se gosposke vender ne prepričajo, so-li predstojniki svojo nalogo res izvršili in dotične požiralnike odprli ali ne. Vse, kar se je zgodilo za Ribniško-Kočevsko dolino, storilo se je ob času francoske vlade. Zidali so mostove, napravljali struge, po katerih se je mogla voda odtekati. Teh strug in rup se je pa uže mnogo zasulo, deloma nalašč, deloma vsled žaganja in dru-zega poplavja, in se ni gledalo na to, da bo voda vsled tega škodo delala. V Ribniški dolini je neka voda, ki v šestih urah takd silno naraste, da malne spravi pod vodo ter jih, dasi so za nadstropje visoko zidani, tako čisto zalije, da ni sledu več, kje stoje. Ravno v tistem kraji je neka podzemeljska jama, katero so slučajno našli pred štirimi leti, ko so tam okrajno cesto popravljali. Ker so požiralniki prav blizo te jame, bi bilo dosti pomagano za Ribniško dolino, katero voda štiri-do petkrat zalije, pa tudi dotičnim sosedom na Kočevskem bi bilo polajšano, ako bi se dala ta voda po tej jami spraviti naprej. Naznanil sem bil uže takrat slavnemu deželnemu odboru in ga prosil, da bi prišli strokovnjaki pogledal, bi li ne bilo mogoče vodo po tej jami speljati naprej. Slavni deželni zbor je res odposlal inženirja, toda ta nič ni pogledal v jamo, ker je bila ravno tedaj velika voda. In tako je ostalo vse pri starem. Jaz mislim, da bi se moralo vse temeljito pregledati, ako se hoče z uravnavanjem naših vodä pričeti, in da bi se ne ozirali samo na Planinski, Logaški in Cerkniški okraj, ampak pomislilo, da je treba tudi v drugih krajih kaj storiti, in morebiti tem več, kolikor obširneji so 1 drugi okraji. Zlasti pa je potrebno, da se vse uravnava po dobro izdelanih načrtih, ker tako bi se morebiti iz Ribniške doline voda spravila naprej v Kočevsko dolino, in bi od ondot imela svoj naravni tok Kolpo, kakor kažejo uže sedanje razmere. Nikakor se ne more tako važna in težka reč prepuščati l)ucle' samim. Zato hočem predlogu gospodarskega odse • nasvetovati dodatek, da se pri krajih, ki se v predloD VI. seja deželnega zbora kranjskega dne 14. decembra 1885 — VI. Sitzung des srnin. Landtages am 14. Dezember 1885. 89 imenujejo, in sicer po besedah «in Planini», dostavi: cRavno tako v Ribniški in Kočevski dolini», kakor se je bilo nekaj enakega uže prej sklenilo tudi glede Račinske doline. (Podpira se — Wird unterstützt.) Poslanec Pakiž: Slavni zbor! K predlogu gospodarskega odseka hočem tudi jaz kakor g. poslanec Klun nekaj dodati, in sicer zastran Ribniškega okraja. Ta okraj ima več dolin, in sicer je prva Ribniška dolina. Ta se razprostira doli pod Ribnico do pod Dolenjo vas, kjer se po povodnjih godi velika kvara. Druga dolina je v Ložkem potoku, ki obsega dve občini, namreč Srednjo vas in Travnik. Tam se ravno tako škoda godi po povodnjih, posebno zastran jesenskega pridelka, ki ga ni mogoče spraviti, in sicer: ker tam požiralniki vodo ravno tako zadržujejo, da pridejo vse njive in travniki z vsemi pridelki pod vodo, kakor pri Dolenji vasi. Ravno letos, in s kor o vsako leto, je voda stala, kakor morje ali jezero in ni bilo mogoče tako lepe poljske pridelke pod streho spraviti. Toraj bi toplo priporočal, da se tudi na te občine ozir jemlje. Ravno v takem položaji je Velikolaški okraj, kjer voda Rašica teče, katera se pri vasi Ponikve v požiralnike zgubi in vsled zamašenja in premajhnih požiralnikov voda večjidel po vsi Dobropoljski dolini poplavi in tako po tem večjidel pridelke uniči. Iz Dobrepoljske doline se ravno ta voda naprej po Straški dolini razlije in tam zopet zastran premajhnih in večjidel zamašenih požiralnikov po več časa stoji in tudi skorej vse pridelke uniči. Predrznem se torej staviti sledeči dodatni predlog: Deželnemu odbora se naroča ukreniti, da se tudi v Ložkopotoški dolini, okraja Ribniškega preiskujejo požiralniki in ravno tako tudi v Velikolaškem, okraji Rašica, katera ima požiralnike v Ponikvah in Strugah. (Se podpira — Wird unterstützt.) Poslanec dr. Dolenec: Jaz se tudi strinjam s predlogom., katerega nasuje gospodarski odsek. Na Notranjskem nastajejo velike povodnje, za katere ne bode tako hitro prave Pomoči, kakor sem ravno imel priliko se prepričati zadnjič pri predavanji gospoda Krausa. Ta gospod je namreč razlagal izvire Kranjskih voda in kako da bi se dale odpeljavati, na zadnje pa vender ni vedel povedati, kako bi mogoče bilo vso vodo odpeljati, ne |la bi se Ljubljanskemu barju kaj škode napravilo. Uže sedaj je jasno, da, ako se hoče preprečiti povodnji aa Notranjskem, moralo se bode pričeti z reguliranjem 1 ave in Ljubljanice, kajti gorje Ljubljanskemu polju, ako bi prišle nanj naenkrat vse vode, ki se sedaj »a Notranjskem pristavljajo. Enake težave so tudi = ede Ribniške in Kočevske doline, tudi za te doline re»a bo pričeti delovanje od Kolpe gori. I Prepričan sem, da bode vlada v vseh teh okrajih ^ e‘a za to, da se te kotlinske doline uravnajo tako, se bode voda redno odtekala in da ne bode pro- uzročevala škodljivih povodenj, ali gotovo je, da bode še dosti, dosti vode preteklo, prodno se bode dalo to izvršiti, preden se bode od Save do Planinske doline, od Kolpe do Kočevske ravnine odtok reguliral, predno bodo potem tudi še Ribniška, Berkenška in Loška dolina povodnij rešene. Ali v Ložki dolini, kakor mi je osebno znano, imamo redno ne glede teh velikih povodenj, vsako leto še več malih povodenj in te povodnji, bi rekel, več škode delajo, kakor velike povodnji, dale bi se pa odpraviti s primerno malimi stroški in brez nevarnosti za drage kraje. Med tem, ko so ljudje polje ravno obdelali in vse posejali, izstopi potok Obrh, napravi malo povodenj, ter uniči nado kmetovalca in to po večkrat na leto. Tako se spominjam, da je leta 1873. na 1874. od jeseni do jeseni ta potok trinajstkrat izstopil, ljudje so tisto leto sedemkrat sejali in vender niso mogli kaj pridelati. Posebno zadete so vasi Nadlesk, Podcerkev in Dane, in tem vasem se mora pomagati, in prosim slavni zbor, da bi se pomagalo, kolikor je mogoče, da se tem malim povodnjimi v okorn pride. Vedel bi povedati, koliko 100 centov pridelka tam zgnjije ali peljalo bi me to predaleč. Nastajajo pa te male povodnji iz tega vzroka, ker voda Obrh nima odprtega odtoka, ampak se le počasi pogublja v Danskem logu in še le kadar povodenj nastane, jame v Golobino odtekati. Vem, da tega vprašanja nisem jaz prvikrat sprožil na razgovor. Tudi vem, da sta ob tem času, ko je bila Loška dolina preplavljena pred več leti, došla deželni predsednik in deželni glavar, si nesrečen kraj ogledati, ali do sedaj se vender nič zoper to ni storilo. Mislim, da bode mogoče, ker je reč jasna, tukaj poprej pripomoči, kakor kje drugod. Vodi iz Danskega loga naprej pot odpreti, to ne bi toliko stalo, ker so ljudje tudi pripravljeni, sami dosti storiti in ker je gotovo, da se odpeljava vseh voda iz Notranjskega ne bode še tako hitro dognala, bi pač prosil, da bi se ta stvar uže pred v roke vzela, namreč odpravljenje teh malih povodenj v Ložki dolini. Zaradi tega bi priporočal slavnemu zboru sledeči predlog: «Slavni zbor naj sklene: Deželni odbor se pooblasti, dati vasem Nadlesk, Podcerkev in Dane iz deželnega zaklada iz rubrike IX.: «Subvencije za vravnanje voda» primerno podporo za vravnanje odtoka potoka Obrh v Danskem logu, ko hitro vdeleženci predložijo načrt in se izkažejo, kako hote sami pripomoči pri tem delu.» (Podpira se — Wird unterstützt.) Deželni glavar: Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) Podelim gosp. poročevalcu končno besedo. Poročevalec Obreza: Jaz osebno nimam nič zoper to, da se pristavijo nasvetovani predlogi. Omenjam le, da se v odseku ni govorilo o teh predlogih, in zaradi tega tudi nimam oblasti jih podpirati, ter prosim, da se glasuje. 90 VI. seja deželnega zbora kranjskega dne 14. decembra 1885 — VI. Sitzung des kram. Landtages am 14. Dezember 1885. Deželni glavar: Preidemo na glasovanje, in sicer bodemo najprej glasovali o predlogu gospodarskega odseka. Ako bode ta predlog sprejet, pride potem na vrsto predlog gosp. poslanca Kluna, kateri predlaga, da bi se v odsekov nasvet po besedi «Planini» vrinile besede «ravno tako v Ribniški in Kočevski dolini». ■—■ Potem bodemo glasovali o dodatku gosp. poslanca Pakiža in končno o dodatnem predlogu gosp. dr. Dolenca. Ali so gospodje zadovoljni, da na ta način glasujemo? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) Ker ni ugovora, smatram, da je gospodom naznanjeni red glasovanja prav. Tedaj prosim, tisti gospodje, kateri se strinjajo s predlogom gospodarskega odseka, blagovolijo naj se vzdigniti. (Obvelja — Angenommen.) Zdaj bodem prosil, da se tisti gospodje, kateri so zadovoljni, da se v ravno sprejeti predlog po nasvetu gosp. Kluna vrinejo besede «ravno tako v Ribniški in Kočevski dolini», blagovolijo vzdigniti. (Obvelja — Angenommen.) Dalje bodemo glasovali o nasvetu gosp. poslanca Pakiža. Prosim tiste gospode, kateri so za ta pristavek, naj blagovolijo se vzdigniti. (Obvelja — Angenommen.) Končno glasujemo o pristavku gosp. dr. Dolenca. Prosim tiste gospode, kateri so za ta pristavek, naj blagovolijo se vzdigniti. (Obvelja — Angenommen.) 9. Ustno poročilo gospodarskega odseka o prošnji občine Senobor za podporo za uravnavo potoka Bela. 9. Mündlicher Bericht des volkswirtschaftlichen Ausschusses über die Petition der Ortsgcmeinde Sanabor nin Subvention für die Reaulieruua des Bela-Baches. Poročevalec Obreza: Soseska Senobor, v županiji Vipavski, prosi podpore 500 gold, za uravnanje vodotoka Bela in post.av-lj en j e treh podzemeljskih vodnikov. Možje pravijo: Bela, katera skozi našo vas teče, se od leta do leta bolj zasipa, akoravno sosedje po svoji moči temu kolikor mogoče s trebljenjem struge v okom priti skušajo in da se vse jedno nevarnost poslopjem in zemljišču veča. Dalje pravijo, je naša soseskina pot v Senobor ob velikih deževjih prav nevarna, ker pridejo stranski potoki čez pot. Temu bi se v okom prišlo, ako bi se še trije podzemeljski vodniki napravili. Četrtega teh vodnikov smo si uže sami sosedje naredili. Vse to delo, trebiti Belo in izpeljati prepotrebne podzemeljske kanale, bo stalo 1000 gold, ter prosijo končno dati jim 500 gold, podpore. Žalibog je ta prošnja brez vsake priloge, iz katere bi se dalo preudariti, jeli to delo, kakor ga pri-prosti kmetje predlagajo, res 1000 gold, vredno ali ne. Gospodarski odsek je mislil, da to ne gre, da bi deželni zbor kar podpore delil brez dokazanih vzrokov, ampak je mislil, da je treba stvar pregledati in še le potem se odločiti za primerno podporo. Iz t.ega vzroka stavi gospodarski odsek sledeči predlog: «Slavni deželni zbor naj sklene: Prošnja soseske Senoborske izroča se deželnemu odboru z naročilom, naj deželni odbor stvar natančno preiskava, ter daje se mu pooblastilo, ako se to delo občno koristno in potrebno pokaže, izplačati soseski Senoborski primerno podporo iz deželnega zaklada,» Poslanec Lavrenčič: Jaz moram toplo podpirati predlog gospodarskega odseka in v dolžnost si štejem, posebno zaradi tega besedo poprijeti, ker smo ravno slišali od gosp. poročevalca, da je prošnja utemeljena, in zaradi tega, ker so meni tamošnje razmere dobro znane, da priporočam to prošnjo, kateri ni priložen nobeden načrt, ter da stvar nekoliko pojasnim. Hudournik Bela, za katerega uravnanje prosi podpore soseska Senobor, je tako zasut s kamenjem in šuto, da je struga višja kakor površje njiv in travnikov. Njive so tako oškodovane, da jih bodo težko do-tični posestniki več v poprejšnji stan spraviti zamogli. Da se te njive toliko kolikor mogoče zopet v njih prejšnji stan spravijo, bo dalo soseski veliko truda in stroškov. Ta ubožna soseska si veliko prizadeva, ker so jako pridni ljudje, da bi vse to zamogli. Ali ker so še druge zapreke, namreč ne samo to, da so jim njive in travniki tako poškodovani, ampak imajo še to nesrečo, da jim je voda tudi občinsko pot, katera veže sosesko Senobor z vasjo Bela, katera šteje samo pel hišnih številk, tako odnesla, da še peš ni lahko po nji hoditi, in da se bo moralo na več mestih podzidja ali škarpe zidati, katere bodo tudi mnogo stroškov pro-vzročile. Ravno tako zavirajo tudi drugi potoki pot, katera pelje proti okrajni cesti, kajti tam so o povodnjih taki nalivi, da Senoborci ne morejo občevati z drugimi soseskami, ker ravno tam so se uže velike nesreče pogodile in celo tudi človeško življenje se je žrtvovalo, kar je tudi v prošnji razvidno. Senoborci so uže letos z veliko požrtvovalnostjo preko jednega teh potokov most napravili, da se pa prihodnjim nezgodam v okom pride, je silno potrebno, da se še trije mostovi napravijo, kar bi pa soseska Senoborska nikakor ne bila zmožna, sama jih napraviti. Iz teh mojih pojasnil je razvidno, da je ta sose ska resnično potrebna podpore, torej toplo priporoča»1 nasvet gospodarskega odseka. Abgeordneter Deschmann: Es wäre wünschenswert gewesen, dass der Verwal-tungsansschuss uns darüber berichtet hätte, in welchem Zusammenhange die Petition der Gemeinde Sanabor mit den Arbeiten steht, welche schon vor mehreren Jahren an der daselbst entspringenden Bela vorgenommen worden sind, wo ja eine Thalsperre errichtet worden ist. Der Staat und das Land haben beigesteuert, um den Kostenaufwand von mehreren tausend Gulden zu decken. Es ist schwer, etwas über diese Ausführung zu sagen, allein falls bei der betreffenden Thalsperre nicht auch die Interessen der Gemeinde Sanabor berücksichtigt worden sind, so scheint dort ein Missgriff begangen worden zu sein, da man mit der Thalsperre weiter hinauf hätte rücken sollen; aber weder der Herr Berichterstatter noch der Herr Vorredner haben diesen Umstand in Erinnerung gebracht, und ich würde doch wünschen, dass uns etwas darüber mitgetheilt würde, wie diese Petition mit der schon ins Werk gesetzten Thalsperre in Verbindung zu bringen ist. Poslanec Lavrenčič: Prosim! Če sem prav razumel, je g. Deschmann rekel, da se je na to stvar ozir jemalo takrat, ko so se jezovi delali. Pri Senoboru se nič ni na to gledalo, da bi se tam kak jez napravil, ker tam ni tudi takih prostorov, da bi se zamogel zdat.no kaki napraviti. Napravil se je eden jez daleč spodaj od Senobora blizu Vipavske ravnine, kateri do zdaj dobro služi vsem pritokom. Senoborci pa nimajo od tega jeza nobene koristi in tudi za droge njih potrebe niso razen zda-njega daru Nj. Veličanstva premilostivega cesarja, katerega so nekateri poškodovanci nekoliko dobili. Od deželnega odbora, pa tudi od deželne vlade ne krajcarja ne, še nikdar. Deželni predsednik baron Winkler: Kot vladnemu zastopniku mi je omeniti, da se je zastran uravnave potoka Bele podpora dajala samo glede na tiste škode, katere je potok napravljal v dolini. Namen je bil sicer, da bi se bili v strugi tega potoka štirje jezovi postavili, pokazalo se je pa, da jeden zadostuje; to delo je stalo več tisoč goldinarjev. Da bi se škoda delala kakim višje ležečim občinam, to vladi takrat ni bilo znano. Lahko pa je, da so se škode v zadnjih časih pokazale tudi v občini Senoborski in da le-ta tudi res potrebuje podpore. Ne glede na to, kaj se je do sedaj storilo v tej zadevi, toraj upam, da se bode tudi kaj dalo storiti v korist občini Senoborski. Treba bode načrt napraviti, da se bode videlo, koliko stroškov bi to delo pri-zadjalo, in kako bi potem bilo razdeliti te stroške med vlado, deželo in tudi dotične deležnike. Dosihmal, kakor sem rekel, vlada o teh škodah ni nič vedela in zaradi tega tudi ni mogla ozirati se na občino Seno-borsko. Nje dalje postopanje bode odvisno od tega, kar slavni deželni zbor ukrene o tej stvari; vsakako bi bilo želeti, da bi urejenje potoka Bele ne bilo samo spodnjim občinam, ampak tudi zgornjim koristno. Deželni glavar: Želi še kdo govoriti? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) Poročevalec Obreza: Predlog odsekov zadostuje želji g. Lavrenčiča, ker se tako glasi, da se daje oblast deželnemu odboru, potrebno in primerno podporo izplačati soseski Senobor. Kar se tiče nasvela g. Deschmanna, oziram se na to, kar je visokorodni g. deželni predsednik kon-štatiral in nimam nič druzega pristaviti. Deželni glavar: Bodemo glasovali. Tisti gospodje, kateri se strinjajo s predlogom gospodarskega odseka, naj blagovolijo se vzdigniti. (Obvelja — Angenommen.) 10. Ustno poročilo gospodarskega odseka o prošnji okrajno - cestnega odbora Kočevskega, da se okrajna cesta od Ljubljane skozi Kočevje, Črnomelj v Metliko uvrsti med deželne ceste. 10. Mündlicher Bericht des volkswirtschaftlichen Ausschusses über die Petition des Bezirksstraßennusschusses in Gottschee um Erhebung der Bezirksstraße Laibach-Gottschee-Tscheruembl-Möttliug zur Laudesstraße. Berichterstatter Fader: Hoher Landtag! Der Bezirksstraßen-Ansschuss von Gottschee hat eine Petition überreicht, dass die Bezirksstraße von Laibach über Gottschee, Tschernembl nach Mottling als Landstraße kategorisirt würde. Der Straßenausschuss führt aus, dass die Straße sehr wichtig sei, dass vor zwei oder drei Jahren diese Petition überreicht wurde, ohne erledigt zu werden, und erneuert dieses Gesuch, wie es schon damals vorgelegt wurde, sich auf den Umstand berufend, wie schwer es ist, diese Straße, die ungemein stark frequen-tirt wird, in brauchbarem Zustande zu erhalten und dass dies nur dann möglich ist, wenn die Bezirksstraße zu einer Landesstraße erhoben werden würde. Der volkswirtschaftliche Ausschuss beantragt bei dem Umstande, dass ein anderes Straßenconcurrenz-Gesetz zu erwarten ist: Der hohe Landtag wolle beschließen: «Die Petition wird dem Landesausschusse zur Würdigung und Berücksichtigung bei der in Aussicht stehenden Kategorisirung der Straßen abgetreten.» Poslanec Šuklj e: Prosim besede! Slavni zbor! Le nekoliko bi si dovolil govoriti o predlogu, katerega je ravnokar stavil gospod poročevalec gospodarskega odseka. Popolnoma 15 92 VI. seja deželnega zbora kranjskega dne 14. decembra 1885 — VI. Sitzung des train. Landtages am 14. Dezember 1885. uvidevam, da gospodarski odsek drugega predloga ni mogel staviti; kajti v našem zakonu o kategoriziranji cest z dne 2. aprila 1866. 1. ne nahajemo kategorije deželnih cest, in če bi mi takoj hoteli ustreči želji dotičnega cestnega odbora, potem zagazimo v protislovje z obstoječim cestnim zakonom, kateri deželnih cest ne pozna. Ali iz druge strani je vsebina te prošnje vender popolnoma utemeljena in opravičena. Več takih prošenj je uže prišlo v teku zasedanja našega zbora, in tudi jaz imel sem čast jednako prošnjo Žu-žemperškega cestnega odbora izročiti slavnemu pred-sedništvu. Mislim tedaj, da bode treba po želji prosilcev tudi ustvariti kategorijo deželnih cest. Ozirajmo se nekoliko po drugih deželah glede cestnih postav. Kolikor sem jaz te zakone pregledal, našel sem, da se nahajejo deželne ceste na Koroškem, Češkem, v Bukovini, na Solnograškem, v Galiciji, v Šleziji in Gorenjem Avstrijskem. Pri nas jih nimamo in kake so posledice?! Naša dežela je izredno hribovita ter narava sama stavlja silne zapreke cestni zvezi. Opozarjam na poročilo deželnega odbora, iz katerega je razvidno, da nekateri okraji nakladajo samo za stroške svojih okrajnih cest po 20°/0 na davke, in da je na pr. si-romaški okraj Cernomeljski za svoje 130 kilometrov dolge ceste leta 1884 potrosil ogromno svoto 11501 gld. Reči moram, da je to breme posebno hudo v tem slučaji, ako nima toliko dotični okraj koristi od te ceste, kakor drugi okraji. Naravna posledica tega je, da ceste niso v dobrem stanu in da cestna uprava dobra biti ne more. Ker sem tedaj tega mnenja, da je v nujnem interesu vse dežele, če so cestne zveze dobre, ne bodem sicer uže danes stavil posebnega nasveta; pač pa izrekam željo, naj slavni deželni odbor uže v prihodnjem zasedanji predloži načrt novega cestnega zakona, v katerem se bodo tudi deželne ceste nahajale. (Pohvala -— Beifall.) Poslanec Detela: Jaz se strinjam popolnoma z mnenjem gospoda predgovornika in hočem le omeniti, da se bode predložil cestni zakon še tekom te sesije; torej se bode želji njegovi ustreglo v kratkem. (Pohvala — Beifall.) Berichterstatter Faber: Ich habe gegen das Vorgetragene nichts einzuwenden, und es wäre wünschenswert, dass es bald zur Durchführung gelangen möchte. Landeshauptmann: Wir schreiten nun zur Abstimmung. Ich bitte diejenigen Herren, die mit dem Ausschussantrage einverstanden sind, sich zu erheben. (Obvelja — Angenommen). 11. Ustno poročilo gospodarskega odseka o prošnji okraj no-cestnega odbora Kočevskega, da bi se še enkrat pregledala cestna proga Kaptol-Fara po izvedencih. 11. Mündlicher Bericht des volkswirtschaftlichen Ausschusses in Gotisch ce mit nochmalige Besichtigung der Straßentrace Kaptol-Fara mit Zuziehung von Sachverständigen. Berichterstatter Faber: Hoher Landtag! Der Bezirksstraßen-Atisschuss von Gottschee hat in einer Petition um nochmalige Besichtigung der Straßentrace Kaptol-Fara gebeten. Der Landesausschuss hat im heurigen Jahre die Tračen, die die Untlegung der Straße berühren, besichtigt. Es ist hier wieder ein anderer Antrag von Seite des Bezirksstraßen-Ausschusses eingelaufen, dass man die Straße nicht über Banjaloka, sondern nach Delac ziehe. Der Straßcnausschuss will diese neue Trace aufnehmen und die Straßentracen und Pläne dann vorlegen. Der volkswirtschaftliche Ausschuss hat sich in dieser Sache berathen und beantragt, nachdem diese Angelegenheit ohnehin erst im nächsten Frühjahre zum Austrage kommt und die Bezirksstraßen-Ausschüsse noch Zeit haben, diese Trace auszuarbeiten und zur Vorlage zu bringen: -Der hohe Landtag wolle beschließen: Die Petition wird dem Landesausschusse zu Würdigung abgetreten.^ (Obvelja — Angenommen.) 12. Ustno poročilo gospodarskega odseka o prošnji okrajno-cestnega odbora v Ilirski Bistrici za podporo za neko cestno popravo na Pivški okrajni cesti. 12. Mündlicher Bericht des volkswirtschaftlichen Aus-schusses über die Petition des Bezirksstraßen-ausschnsses Jllyrisch-Feistriz um Subvention für eine Strastencorrectur an der Pinker Bezirks-straßc. Poročevalec Obreza: Jaz imam čast poročati v imenu gospodarskega odseka o peticiji cestnega odbora Bistriškega za podelitev denarne podpore, da se na Pivški okrajni cesti klanec «Globovnik» odpravi. Slavni zbor! Vsak izmed nas pozna kraj, katerega imenujemo Kras (Karst), in vsak ve, kako potreben in reven je ta svet. Uže beseda Kras spominja nas na veliko kamenito puščavo, v kateri se nahaja sem ter tja kaka vasica, kakor oaze. Revne, nerodne njive ne dajejo toliko pridelka, da bi se rodbina dva meseca v letu preživita in prisiljeni so ljudje v tuje dežele se podati, da si zaslužijo vsakdanji kruh. V novejšem času odprl se je nov vir, kateri more rediti več družin. Napravila je namreč grajščina Sne- VI. seja deželnega zbora kranjskega dne 14. decembra 1885 — VI. Sitzung des kram. Landtages am 14. Dezember 1885. 93 perk iz sredine Šneperskega gozda do okrajne ceste, katera pelje iz Št. Petra v Bistrico novo cesto, in zdaj je ljudem mogoče, les, bakovske čoklje iz tega gozda voziti na žage v Bistrico. Pri tem zaslužijo ljudje veliko denarja, in ker je vsa uprava pri grajščini Šne-perski dobro uravnana, je upati, da bode ta zaslužek stanoviten. Žalibog je ta cesta iz Zagorja v Bistrico prav slabo izpeljana in ima več prav nevarnih klancev. Največji klanec je ravno oni, kateri se imenuje «Glo-bovnik», katerega hoče cestni odbor v Ilirski Bistrici odpraviti. Ta klanec je vzrok, da vozniki ne morejo vozove popolnoma obložiti in zaradi tega tudi manj zaslužijo, ker manj nakladajo. Torej je tudi v nacijonal-ekono-mičnem oziru zguba velika. Za odpravo tega klanca izrekel se je Bistriški odbor leta 1879 ter dal izdelati po inženirju Higerspergerji potrebni načrt in proračun. Ta načrt in proračun je tukaj kot priloga pri tej prošnji, in če gospodje želijo, lehlco vse to pregledajo. Iz tega se vidi, da bode to delo stalo, in sicer: a) Za zemljišna skalnata dela . 2793 gl d. 88 kr. b) za umetna dela................551 » 20 » c) za razna druga dela .... 1453 » 26 » skupaj . . 4798 gld. 34 kr. Dalje se vidi iz tega proračuna, da bodo čisti denarni stroški 711 gld. 20 kr., tako da za druga dela ostane 4087 gld. Gospodarski odsek je mnenja, glede na to, da je ljudstvo onega kraja zelo siromašno, da bi se en del denarnih stroškov, kot podpora privolil, in stavi predlog: «Slavni deželni zbor naj sklene: Prošnja cestnega odbora Il.-Bistriškega izroča se deželnemu odboru s pristavkom, naj stvar preiskava, in ako se ta osnutek v smislu § 49. pouka k zakonu o javnih cestah odobri, naroča se deželnemu odboru, naj izplača cestnemu odboru Bistriškemu za to delo podporo v znesku 600 gld.» Poslanec dr. Dolenc: Jaz moram reči, da bi bil ta predlog prav dobro podpiran, ko bi ne bila svota, katera se je postavila j"a Pomoč talcd malenkostna, da ni mogoče misliti, da j1 se to priporočano ura vnanje ceste s to pomočjo «peljati dalo. Jaz moram slavni deželni zbor opozoriti na to, c a ima ta cesta vrh vsega navedenega še to nepriliko, ja je izpeljana ravno po tistih krajih, koder najhuje nuja razgraja in da ima ta klanec še to nemarnost, 1 a’ käJar pridejo ljudje po hudi stermini v ravnino, ae Mie cesta naprej po ravnini, ampak gre zopet v J1.1 Manec in še le potem se pride do vasi Trnovo. si bode, da svet srečno premaga nevarnosti hude ^ei mine, treba mu je zopet misliti, kako pridem pa ■ cez ta klanec? Brez priprege prav teško, in zavoljo 28 » zemljišno-odvezni zaklad od . Jarnej Hočevarja v Velikih Laščah za čas od 1. novembra 1865 do 31. decembra 1866 za zemljišno-odvezni zaklad 504 » 45 » od Ljudevit Jelka v Spodnjih Gorjah za leto 1867 za deželni 710 » 417a » zaklad od 750 » 2 » i) j) Franceta Ivanetiča iz Rašice za leto 1867 za deželni zaklad 525 gld. in za zemljišno - od-vezni zaklad 525 gld., skup . 1050 Jože Modica iz Nove vasi za leto 1867 za deželni zaklad 29 gld. 16 kr. in za zemljišno-odvezni zaklad 29 gld. 16 kr., skup............................. 58 Franceta Pečeta v Starem trgu za čas od 1. novembra 1865 do 31. decembra 1866 za zemljišno-odvezni zaklad od.............................. 215 Franceta Peterce iz Doba za leto 1868 za zemljišno-odvezni zaklad od........................ 56 Mihe Teljana v Žužemperku za čas od 1. novembra 1865 do 31. decembra 1866 za deželni zaklad 846 gld. 47 % kr. in za zemljišno-odvezni zaklad 231 gold. 421/2 kr., skup ......... 1077 85 % 90 se zbriše. torej skupaj 6887 gld. 74 kr. 2.) Deželnemu odboru se izvršitev tega sklepa s pristavkom naroča, da ima sklep naznaniti c. kr. finančni prokuraturi.» (Obvelja v drugem in tretjem branji — Wird in zweiter und dritter Lesung angenommen.) Deželni glavar: Predno sejo sklenem, bodemo izvršili volitev odseka za vladno predlogo zadevajočo: a) postavni načrt o razdelitvi skupnih zemljišč in o uravnavanji zadevnih pravic glede skupnega užitka in oskrbovanja; b) postavni načrt o sestavi deželne komisije gledč zlaganja gozdov in o arondiranji gozdnih mej. Da se gospodje pomenijo, katere osebe bodo volih v odsek, odlagam sejo za nekaj časa. (Seja prestane ob 27. minuti čez 12. uro in se zopet prične ob 30. minuti čez 12. uro — Die Sitzung wird um 12 Uhr 27 Minuten unterbrochen und um 12 Uhr 30 Minuten wieder eröffnet.) Nadaljujem sejo in prosim gospode, listke oddati. (Zgodi se — Geschieht.) Prosim, da bi skrutinium prevzela gosp. poslanca dr. Samec in Deschmann. (Po končanem skrutiniju — Nach vollendetem Scrutinium.) Prosim naznaniti izid volitve. Poslanec dr. Samec: Oddalo se je 30 glasov, od teh so dobili gospodje poslanci: Detela, dr. Dolenc, Deu, Faber, baron Lichtenberg vsak 30 glasov, Klun 29, baron Schwegel 18 glasov, kateri so tedaj voljeni. Naslednje dobil je še gosp. baron Taufferer 11 glasov. Deželni glavar: Prosim, da se gospodje konstituirajo in meni re-sultat naznanijo. (Zgodi se — Geschieht.) Izvoljena sta gospoda: Detela načelnikom in baron Schwegel njegovim namestnikom. Prihodnjo sejo odločujem na sredo 16. decembra t. 1. s sledečim dnevnim redom. (Glej dnevni red prihodnje seje — Sieh Tagesordnung der nächsten Sitzung.) Gospodarski odsek zbere se danes popoludne ob 3. uri. Finančni odsek ima jutri ob 9. uri sejo. Upravni odsek ima jutri popoludne ob 3. uri sejo. Sklenem današnjo sejo. Seja se sklene ob 40. minuti čez 12, uro — Schluss der Sitzung ura 12 Uhr 40 Minuten. Verlag des krain. Landesausschnsses. — Druck v. Kleinmayr & Bamberg. Laibach. ,