'C;
MarUton&l
Cirta 1 Din
Leto III. (X.), štev. 147
Maribor, sreda 3. julija 1929
»ICTKA«
Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Rafiun pri poitnem ček. xav. v Ljubljani it. 11.400 Valja meteJno, prejem** v upravi ali po poiti 10 Din, dottavljen na dom pa 12 Din	Telefon: Uredn. 440 Uprava 455	Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta It. 13 Oglaei po tarlfu Oglaitf »prejema tudi eglaanl oddelek .Jutra" v Ljubljani, Preiernova ttllc* It. 4
		
Med Češkoslovaško in Madžarsko
je nastal nov konflikt. Zdi se, kakor da Madžarom ne bi bilo za to, da živijo s svojimi sosedi v miru in sporazumu, ampak da nasprotno hočejo neprestano izzivati incidente, da bi potom svoje dobro organizirane inozemske poročevalske in diplomatske službe svet prepričali, kako so vsled »krivične« trianonske pogodbe izpostavljeni neprestanim težavam s strani sosednih držav Male antante.
Ni se še polegla stvar z afero govora grofa Bethlena in dernaršo Male antante. Madžari so imeli namen, potom govora ministrskega predsednika kot odgovornega činitelja Madžarske vsemu svetu sporočiti, da ne nameravajo rešpektirati podpisane pogodbe in da si še naprej lastijo pravico do ozemelj sosednih držav. Ako bi prizadete države Male antante na to molčale, bi nastal v. mednarodnih odnošajih nov fait accompli, stanje, v katerem bi se smatralo kot samo ob sebi umevno, da pogodbe, ki tvor.jo podlago nove ureditve Evrope, za madžarsko vlado ne veljajo in da lahko Madžari brez ugovora prizadetih držav in \se Evrope zahtevajo dele tujih držav. Ob čuječnosti držav Male antante, kojih demarša je naravno na Madžarskem izzvala veliko nervoznost, se je ta manever ponesrečil In solidarnost Male antante je razorožila In razočarala madžarsko gentry, ki je morala ponovno spoznati, da bi vsak Poskus, dotakniti se meja držav Male antante, zadel na najodločnejši. odpor enotne 40-milijonske fronte.
Toda Madžarov ne spametuje nič. Oni Iščejo vedno novih sporov in so baš re dni izzvali nov težek spor s Češkoslovaško. V obmejni postaji Hidas - Nemeti, kjer vrši železniško službo mešano osob-|e češkoslovaške in madžarske države (postaja leži na madžarskem ozemlju!), so te dni madžarske vojaške oblasti doie nenadoma v kolodvorski restavraciji aretirati češkoslovaškega železniškega zastopnika in blagajnika Vinka Pecha in so ga odpeljale v vojaške zapore v Miskol-czu. Trdijo, da so ga zalotili in flagranti pri vohunskem poslu. Češkoslovaške oblasti trdijo, da je postopanje Madžarov v popolnem nasprotju z dogovorom med Obema državama, po katerem je vsaka država ob priliki aretacije kakega tujega uradnika, ki vrši službo na obmejnih postajah, dolžna, takoj obvestiti ministrstvo z a zunanje zadevo druge države, zlasti pa v nasprotju z dogovorom, da mora vsaka izmed obeh držav takoj sporočiti drugi državi one osebe, ki se ji zde neprimerne odnosno sumljive in katere se naj odpokličejo. Madžarski listi in madžarske oblasti pa seveda pravijo, da ima vsaka država pravico, da se brani proti taji špljonaži In aretira na svojem ozemlju vsakogar, ki ga pri tem zasači. Temu nasproti se pravilno ugotavlja, da j« bil pecha šele nekaj dni nastavljen na tej postaji in da je dvomljivo, da bi mogel v teko kratkem času dobiti priliko za špijo-nažo.
Češkoslovaška generalna direkcija /.5* leznic je i. tm. izdala naredbo. da se z
Bodoča politika Velike Britanije
MACDONALD HOČE ODSTRANITI VSA NASPROTSTVA MED ANGLI JO IN ZEDINJENIMI DRŽAVAMI TER DOSEČI OMEJITEV OBOROŽ EVANJA NA MORJU.
LONDON, 3 julija. Spodnja zbornica je ■prešla takoj po prečitanju prestolnega govora k razpravi o vladni deklaraciji.
Prvi se je oglasil k besedi bivši konservativni ministrski predsednik B a 1 d-\v i n, ki je zahteval od Macdonalda pojasnila, ali bo delavska vlada rešitev re-paracijskega vprašanja predložila parlamentu in ali zastopa Macdonald glede na rusko vprašanje še vedno isto stališče kakor leta 1924. Bald\vin je zahteval dalje pojasnila o tem, kako namerava delavska vlada interpretirati washingtonski dogovor o osemurnem delavniku in ali so interesi industrije dovolj zaščiteni. V 0-stalem, je zaključil Baldwin svoj govor, pa konservativna stranka, ki odobrava ostali vladni program, ne bo delala vladi nobene malenkostne opozicije.
Viharno pozdravljen se le takoj nato dvignil ministrski predsednik Macdonald, kj je v daljšem govoru najprej ugotovil, da njegova vlada nikakor ne misli revidirati obstoječih pogodb In dogovorov, temveč bo upoštevala vse obveznosti, ki so jih sprejeli njeni predniki.
Kar se tiče zunanje politike kabineti, so ss pogajanja z Zedinjenim! državami šsie pričela In jih je treba zato smatrati šele kot uvod v bližajočo se poglobitev odnošajev med obema državama. Ti odromali na ravno v zadnjem času niso bili (akt, kakor bi bilo želeti. Vendar pa vlada obojestranska zavest, da je treba storiti vse, da se temu odpomore. Za dosego tega namena ne bode delavska vlada za-
Promocija sarajevskega atentatorja
BEOGRAD, 3. julija. Na filozofski fakulteti tukajšnje univerze je promoviral včeraj zadnji še živeči udeleženec pri atentatu na bivšega avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, Vasa Gavrilovič, za doktorja filozofije. Njegova disertacija je vsebovala tezo o bosenski vstaji leta 1876.
mudila nobenega trenutka. Da že v na* prej prepreči vsako nesporazumljenje, sta obe vladi že takoj v začetku povabili tudi ostale velevlastl k sodelovanju.
V prvi vrsti pa mora priti v vprašanju razoroženja na morju do dogovora med Veliko Britanijo in Zedinjenimi državami.
Macdonald je prešel nato na reparaclj-sko vprašanje in je izjavil: Delavska vlada Ima, kakor 1. 1924, tudi sedaj v rokah poročilo strokovnjakov. Kakor poprej, tako je t»idi sedaj odločena, da spoji reparacijsko vprašanje z izpraznitvijo Porenja. Stališče vlade je dovolj jasno razvidno že iz prestolnega govora. Treba je imeti vsekakor stalno pred očmi, da je poročilo izvedencev skrajno komplicirano in se radi tega ne sme pozabili, da Dawesov načrt ne bo ostal dolgo v veljavi, temveč stopa v ospredje potreba nove pogodbe. Velika Britanija pa bo šla pri tem svojim bivšim zaveznikom kar najbolj na roko.
O notranji politiki je Macdonald izjavil: Delavski vladi je prišlo pri njenem nastopu v roke poročilo o vladnih odredbah za zaščito bombaževe industrije, ki jo bo objavila v celoti, ne da bi se poslu-žlla teh odredb. Ako opozicija ne bi bila s fem zodovoljna, potem je drage volje pripravljena, da se pogaja v tej stvari s poslanci. Vlada je našla tudi »Belo knjigo« o zaščiti gotovih industrijskih panog pred inozemsko konkurenco. Moja vlada je položila to »Belo knjigo« od aeta, ker ne pomenijo posebni davki pri uvozu ino-
jzemskih produktov nič drugega, kakor | skrito zaščitno carino, k) jo bo sedanja jviada čimprej odpravila.
Macdonaldov odgovor Baldvvinu je bil sprejet z viharnim ploskanjem, le konservativci in liberalci so delali od časa dd časa ironične medklice. Debata se dane« nadaljuje.
Angleški In francoski glasovi o pre stolnem govoru.
LONDON, 3. julija. Listi se obširno bavijo s prestolnim govorom in ga v splošnem odobravajo. »Dailv Tele-graph« naglasa, da je prestolni govor vse prej kakor socijalističen. Sestavljen je tako previdfio, da se more govoriti o dolgem življenju Macdonaldo-vega kabineta. »Dally News« soglašajo s tem, da je bil sestavljen prestolni govor izredno previdno. Delavska vlada je ukrenila vse potrebno, da uveljavi svojo politiko.
PARIZ, 3. julija. Tukajšnji politični in diplomatični krogi so pričakovali prestolni govor v angleškem parlamentu z največjo nestrpnostjo. Posebno velja to za vprašanje odnošajev med Anglijo in Francijo. Priznati je treba, da francoski krogi prgv nič ne prikrivajo svojega začudenja nad zmernostjo programa angleške delavske vlade. S še večjo napetostjo pa se pričakujejo sedaj Macdonaldove izjave o izpraznitvi Porenja in vpraSanju dolgov.
5trahote elementarnih nezgod u Bosni in Irni gori
SARAJEVO, 3. julija. Nad vasmi Nemilo, Orahovica in Vranduk je divjalo v pondeljek zvečer strašno neurje. Odtrgal se je tudi oblak in padala je vrh tega toča, ki je uničjla skoro vso tamkajšnjo letino. Reka Bosna je silno narasla in je že prestopila bregove. Na nekem kraju, kjer je bilo zbrano več ponesrečenega prebivalstva, je odnesla voda seboj 11 oseb. Njih usoda še ni znana, vendar re domneva, da so našli vsi smrt v valovih.
CETINJE, 3. julija. Med veliko nevihto, ki je razsajala predvčerajšnjim, je 11-bila strela na hišnem pragu kmeta Veljo Popoviča. V hiši, pred katero se je pripetila nesreča, je bilo še 9 oseb, ki pa so
ostale nepoškodovane. Neurje je v nekaterih selih uničilo vso žetev in napravilo veliko škodo tudi na obronkih Lovčena. V okolici Cetinja je padala tudi debela toča, ki je povzročila silna opustošenja.
2EPČE, 3. julija. Silno neurje je pokva rilo tu celo železniško progo in je bil sinoči promet popolnoma ustavljen. V bližini Nemile se je porušil neki manjši most. Dosedaj so našli dve trupli ponesrečencev, ki jih je odnesla voda.
lugoslaurinsko-bolgarska
železniška konferenca
SOFIJA, 3. jul. Jugoslovensko-bol-garska železniška konferenca za ureditev obojestranskih obveznosti je končala svoje delo. Dosežen je bil po-polen sporazum v vseh vprašanjih. Jugoslovenska delegacija je odpotovala v Beograd.
5 suatouščine u smrt
RIGA, 3. julija. V soteski, ki vodi iz Rige v Wend*en, se je pripetila strahovita avtomobilska katastrofa. Večja skupina svatov se je vračala v tovornem avtomobilu domov. Potoma se je avto hotel izogniti nekemu nasproti prihajajočemu vozu, zašel pa je pri tem preblizu
na rob ceste. S hitrostjo 75 km na uro je zadel avto ob kilometrski kamen, nakar se je dvakrat prevrnil in pokopal pod seboj vso družbo. Trije potniki so bili takoj mrtvi, trije so podlegli poškodbam med prevozom, 16 pa jih je bilo težko ali lahko ramenih. Šoferja, ki je takoi pobegnil, so kmalu izsledili in aretirali.
istim dnem prekine ves direktni železniški promet z Madžarsko na progi Košiče —Miskolcz. Redni potniški promet je u-stavljen popolnoma, vozijo redno le
mednarodni vlaki. Ker je proga Miskolcz —Košiče glavna žila madžarskega tujskega prometa, je naravno z.deva za. Madžare postala neprijetna in je madžarska vlada glasom novejših poročil že pričela diplomatske razgovore s češkoslo-
vaško vlado.
Nedvomno je, da se bo tudi ta incident poravnal in da ne bo nikakih nadaljnih diplomatskih posledic. Za madžarsko mentaliteto in politiko pa je značilno, kako skušajo neprestano z novimi incidenti in spori držati ves svet v šahu, da bi izzvali nove mednarodne konflikte, iz katerih se nadejajo materijelnih koristi.
Ferijalna kolonija pomladka Rdečega križa
iz Maribora odpotuje v petek, 5. t. tn. * jutranjim osebnim vlakom iz Maribora v, Kaštel Lukšio v Dalmacijo. Udeleženci naj bodo najkasneje do 5. zjutraj zbrani na kolodvoru.
14 potepuhov
je ujela tukajšnja policija ob priliki vče* rajšnje racije. Sedaj bodo te tipične »statiste« pod rotovškimi arkadami in v dalmatinskih kleteh temelito perlustrirali, fotografirali in daktlloskoplrali in ni Izključeno, da se najde med temi »apostoli« javnega nereda kak zreli tiček.
Zrel tiček.
Naši policiji se je davi posrečilo, da Je zasačila v Mariboru dolgo iskanega pro-vizijskega potnika Feliksa Tripleta iz Gradca, ki ima zelo obsežen register grehov na vesti. Neki tukajšnji tvrdki je iz-mamil motorno dvokolo, vredno 20.000 Din, katero je 15. pr. m, odpeljal, ne da bi pripeljal obljubljenega kupca. Tudi motocikla ni nikjer. Neko drugo mariborsko tvrdko je ogoljufal za približno 10.000 Din. Razen tega pa ga iščejo avstrijske oblasti za šest deliktov enakega značaja... Bil je Izročen sodišču, a policija je obenem izrekla nad njim izgon. Odpretni-li so ga z eskorto v Avstrijo, kjer ga bodo sodili za vse pregrehe. —
f Dominiaiite te CMD
/SffŠTl ?»
Mariborski V E C E H N ! K Tafta
V Marico tu, dne 3. Vil. 1929.
Mladinsko socilalno skrbstvo In mariborska okolica
IUDI OKOLIŠKA MLADINA BI BILA RADA DELEŽNA DOBROT POČITNIŠKIH KOLONIJ, KER JIH JE NUJNO POTREBNA.
y »Večerniku« 'dne 24. junija je bil zanimiv članek o naših najmlajših »letoviščarjih«. Iz njega je razvidno, koliko skrbi, truda in tudi denarnih žrtev posvečajo resni faktorji naši mladini, da se v počitnicah telesno okrepi in utrdi zdravje; a obenem je preskrbljeno tudi za duševno razvedrilo, igro in zabavo. Prav hvalevredno je, da najde ta soci-jalno mladinska akcija toliko razumevanja in podpore med občinstvom našega mesta, ki dobro stvar podpira z denarnimi prispevki in drugimi praktičnimi darovi.
Ta Članek smo čitali v neposredni o-kolici Maribora s kaj mešanimi čuvstvi. Zakaj živimo v delavskih centrih, kjer so življenske in zdravstvene razmere često hujše in težje od onih v mestu. Naša mladina skuša že v prvi mladosti vse zle posledice takih razmer. Zato je bleda in slabotna ter nujno potrebna, da bi se tudi za njo nekaj oskrbelo. Kakor navaja učitelj Vrane v ravnokar izišlem spisu »Deset let državne osnovne in meščanske šole v Mariboru«, doseza n. pr. v Studencih komaj 50 odstotkov normalno višino in težo. V drugih okoliških občinah Maribora najbrže tudi ni boljše. In vendar tej zaostali mladini ne ovira razvoja n. pr. telesno delo in trpljenje, tudi ni prikrajšana pri spanju in počitku, kakor se to često godi s podeželsko mladino. Tudi prehrana je po veliki večini zadovoljiva. In vendar je kljub tem dejstvom zaostanek za normalo tako velik, cela polovica! To so povsem posledice stanovanjskih in drugih zdravstvenih pri-Hk.	.	_
In vendar nima naša okolica niti ene institucije, ki bi bila posvečena mladinskemu socijalnemu skrbstvu. Celo tako velika in kompaktna občina, kakor so r». pr. Studenci, nima prav ničesar v tem oziru, dasi bi bilo nujno potrebno vsaj nekaj; vsaj prvi korak bi že bil lahko storjen, da bi bil tu začetek, ki bi se stop
njema razvijal po potrebi in gmotnih močeh. Koliko mladine v naši okolici propada telesno in moralno, ker je prepuščena sama sebi in ulici! Kako potrebno bi bilo recimo vsaj dnevno zavetišče, kjer bi se mladina shajala v prostem času ter se igrala in zabavala po svoje pod primernim nadzorstvom ter bi bila na ta način oteta pogubnemu pohajkovanju po ulici! 2e s tem bi bilo marsikaj prihranjenega mladini, staršem in pozneje tudi državi.
Tudi v okolici je bilo letos prav veliko število priglašencev za počitniške kolonije. A, kaj, ko ni nikjer sredstev. Mesto skrbi s svojimi raznimi institucijami za svoje, okolica pa ne stori nič. Le par po sameznikov iz okoliških občin pritegne vsako leto Pomladek rdečega križa k sebi, da so deležni dobrot mladih »letovi' ščarjev.« To je pa komaj kaplja v morje Na vsak način pa bodo morali merodajni faktorji naše okolice posvetiti tudi takim in podobnim vprašanjem več pazljivosti za bodočnost. Vsega ni mogoče storiti naenkrat, posebno ne v sedanjih razmerah. Tudi v mestu se je razvilo socijalno mladinsko skrbstvo iz prav malih početkov ter se razvijalo stopnjema od leta do leta. Letos se je napravil prav velik korak, ki odpira zelo razveseljivo perspektivo že za bližnjo in daljno bodočnost v tem oziru. Morda bi bilo najprimernejše, da bi se bližnja mestna > koiica, kar se tiče teh vprašanj, naslonila kar na mesto. Saj se mora računati, da vendar že pride do spojitve okoliških občin z mestno prej ko slej. Seveda pa morajo dotlej okoliške občine same oskrbeti sredstva za potrošek udeležencev raznih počitniških kolcrtiij. Na to se mora gle dati pa že preje, ne še le tedaj, ko mladina odhaja v počitniške kolonije. ?a pri hodnje leto je potreba z organiziranjem dela in zbiranjem prispevkov pričeti že sedaj, ne pa še le tik pred odhodom počitniške kolonije.
„Hlahol Uinohrač5ky“ mariboru
Danes je prejela mariborska 'Jugoslovansko češkoslovaška liga iz Prage krasno priznalno pismo pevskega društva Hlahol Vinohradsky«, ki je s tako lepim moralnim in umetniškim uspehom koncertiral dne 29. majnika v Mariboru. Ob-avljamo pismo, da naša javnost vidi, tolike važnosti so takšni sprejemi tujih gostov za našo zunanjo reprezentanco.
ismo se glasi: »Jugosl. češkoslov. ligi v Mariboru. Ob koncu svoje umetniške turneje sc zahvaljujemo svojim milim prijateljem, ki so se kakorkoli rotrudili za uspeh naše turneje. Izkazali ste namto-ko gostoljubja, izvršili toliko dela za naše, dotlej Vam neznano društvo, da res ne vemo, s kakšnimi besedami bi Vam izrekli našo iskreno hvaležnost za toliko bratske ljubavi, katero ste izkazali svojim gostom. Odnesli smo si iz Vašega mesta hajkrasnejse spomine in nepozab-jive utise. Najtopleje se Vam zahvaljujemo za vso podporo, katero ste nam nudili in samo upamo, da tudi mi nismo zapustili nikakih neljubih spominov. Če pa )i se bile kljub našemu trudu zgodile nevede kake napake, 'Vas prosimo, da nam jubeznjivo svetujete, kako bi jih mogli še sedaj popraviti, ali vsaj zmanjšati. Bi-
o	bi nam skrajno neljubo, če bi bili tako milim gostiteljem povzročili tudi kako najmanjše razočaranje. Še enkrat najpri-srčnejša hvala, v globokem spoštovanju in bratski ljubezni za »Hlahol Vinohrad-sky«: Prof. Jindrich Muk, tajnik in Hugo Nachtigall, podpredsednik.
Litteraria
Danilo Gorinšek: Žalostna ljubezen. V
založbi in tisku Ptujske tiskarne bo izšla v kratkem nova pesniška zbirka Danila Gorinška. Zbirka se bo imenovala »Žalostna ljubezen« in bo obsegala samo ero tiko, tako da bo po dolgem času prva slovenska knjiga čiste ljubezenske lirike izrazito romantičnega značaja. Knjiga bo tiskana na izredno finem papirju in o-premljena po načrtu arhitekta Černigoja.
Achleltner - Dornik: Planinski kral]. V Cirilovi knjižnici je izšel te dni v prevodu našega mariborskega pesnika in pisatelja dr. Ivana Dornika Achleitnerjev pohorski roman »Planinski kralj«. Zgodba romana se odigrava na našem zelenem Pohorju, ki postaja zadnja leta bolj fi bolj popularno izletišče domačinov in tujcev ter izgublja tako svojo nekdanjo romantično skrivnostnost. Baš zaradi tega bo Achleitnerjev »Planinski kralj« dragoceni dokument izginjajoče prošlosti. Dasiravno je avtor Nemec, se delo prijetno razlikuje od del drugih nemških pisateljev, ki so opisovali naše kraje in ljudi. Prevod je uzoren.
Remarque: In Westen nichts Neues. Nedavno smo poročali, da namerava Ljudska tiskarna izdati prevod senzacionalnega Remarqueovega nemškega ro mana »In Westen nichts Neues«, ki se je 'doslej v originalu razprodal že v 700.000 Izvodih ter bil preveden na francoščino, angleščino, poljščino itd. Založnica se ie 'zaradi dovoljenja za izdajo slovenskega jprevoda obrnila na pisateljevega zastopnika, ki pa zahteva ogromno svoto 8000 mark odškodnine. Da je pod takimi po' goji nemogoče misliti na slovenski pre-
vod, ki bi se razprodal komaj v 1000 do 2000 izvodih, je razumljivo, in tako Re-marqueovega romana najbrže še ne bo mo dobili tako zlepa. Posebno zanimivo pri tem je, da je nemška založba izvede la za nameravano izdajo slovenskega prevoda že iz časopisja, in sicer preko »Večernika«, »Morgenblatta« in dunajskih listov.
Radivoj Rehar :Začarani krogi. V za ložbi Mladinske Matice v Ljubljani je iz šla te dni pod tem naslovom zbirka iz virnih mladinskih pravljic. Knjiga obsega devet mičnih zgodbic iz pravljičnega sveta in je opremljena z ilustracijami prof. Saše Šantla. O delu bomo še poročali.
Iz pravosodne službe.
Naš rojak od Ljutomera, dr. Jože T ?.• š n e r, doslej inšpektor ministrstva gratne reforme, je imenovan za inšpek torjh ministrstva pravde. —
Opozorilo članom Udruženja jugoslov. narodnih železničarjev.
G. Wurzinger je razposlal nekaterim članom podpisane organizacije vabila na sestanek za dne 3. trn. v Delavski dom za izdelovanje novih pravil za Podporno društvo žel. uslužbencev in delavcev za slučaj smrti. Podpisani odbor poziva vse člane, da se tega sestanka ne udeleže, ker g. Wurzinger nima nobenega poobla' stila, da sklicuje člane Udruženja na tak šen sestanek, tudi ne kot predsednik so sveta Podpornega društva. Ako si pa Wurzinger to pravico lasti, bi bila njege va dolžnost, da povabi vse članstvo Poe pornega društva na tak sestanek— Od' bor Udruženja jugoslov. narodnih želez ničarjev, podr. Maribor!
Mariborski	in
Cital-
Občni zbor Slouenske nice u mariboru
se je vršil sinoči v Ljudski knjižnici ob razmeroma mali udeležbi starega članstva, dočim je prišlo večje število novo priglašenih članov, ki pa še niso imeli glasovalne pravice. V otvoritvenem nagovoru se je predsednik dr. Reisman s toplimi besedami spomnil umrlega dr, Žerjava kot .propagatorja ljudske prosvete. V predsedstvenem poročilu o delovanju Ljudske knjižnice, ki je integralni del Čitalnice, je zaznamovati zanimivo kon statacijo, da se ima tudi Ljudska knjižnica, kakor vse druge knjižnice, boriti velikimi težavami krize, ki je nastala v prosvetnem delu in za knjigo, ker je velik del interesa danes bolj posvečen športu in raznim drugim panogam telesne vzgoje nego duševni izobrazbi. V mino-lem poslovnem letu je obiskalo Ljudsko knjižnico 5581 članov. Izposodilo se je v 1. 1928 9529, letos do včeraj 4718, skupno 14.247 knjig. Knjig ima Ljudska knjižnica danes 11.000, ki reprezentirajo skoro milijonsko vrednost. Blagajniško poročilo je podal g. DoleŽal. Predsednik je izreke zahvalo za podpore Posojilnici in mestni občini. Po predlogu preglednikov je bi' dan absolutorij odboru. Pri volitvah odbora je bil za predsednika ponovno izvo-
Današnji živilski trg.
e bil preobložen z dobrotami naših njiv, vrtov in gozdov. Velika množina raznovrstnega povrtja je vplivala na vidno u-daženje cen.: Glavnata solata se je dobila po 0.25—1 Din, lepe zeljnate glave po 2.50 do 5 Din, kolerabce po 25 para glavica, karfijola po 0.50 do 6 Din. Izredno mnogo je dospelo mladega krompirja; cupček se je dobil po 1 Din, a kilogram že: mestoma po 2,50 Din in to pri kmeti-cah, dočim so branjevke in predmestni vrtnarji zahtevali 4 Din kg. Črešnje so vsled zadnjega deževja razpokale. S tein je utrpel tudi njih okus — zgubo. — Stro-čni fižol — zeleni se je dobil po Din 1.—, grah izluščen po Din 8 liter. Piščance so prodajali od Din 15 do 23 komad, a mlade kokoši, katerih je dospelo danes izredno mnogo, so se dobile po 30—35 Din icomad. Zajci 20—40 Din, mladi 7—15 Din gosi 50—70 Din do 5 kg težkih.
Na Vodnikov trg je dospelo 5 vozov starega krompirja in mlade čebule. Krom pir ni našel bogvekai odjemalcev, dočim se je mlada čebula — 4 glavice po 1 Din zelo uspešno prodajala. — Na trgu Svobode se je razvila danes, nekaj živahnejša kupčija kot sicer. Do sklepa našega poročila je dospelo na trg 26 vozov sena, krme, slame in skupe. Predmestni posestniki, ki nimajo travnikov, so bili najboljši kupci. Po večini so kupovali krmo po Din 75 do 100 meterskl stotža drugci blago ni bilo kaj prida povpraševalcev.
Sprejem gojencev v artiijerijsko podoficirsko šolo v Mariboru.
Dne L oktobra se sprejme v artiijerijsko podoficirsko šolo v Mariboru 200 gojencev iz meščanstva in stalnega kadra. Konkurz s podrobnimi pogoji je razviden pri vseh vojnih okrugih, srezih, občinah in na žandarmerijskih stanicah. Nabava ječmena In slame za mariborsko garnizijo.
Komanda mariborskega okruga razglaša, da bo tekom meseča kupovala za mariborsko garnizijo večjo količino ječmena, ovsa, slame in sena, na kar se posestniki že sedaj opozarjajo. Komisija v garnizijskem intendantskem slagalištu v Mariboru bo pripeljane izdelke pregledala ter takoj izplačala posestnikom P° nuj-višji ceni. Na poznejše ponudbe se ne bo oziralo. Čas- in kraj 'bo interesentom Pravočasno javljen v časopisih. —
Spored domovinske prireditve pri Smar* jeti ob Resnici dne 7. julija, na vrtu g. župana Schiker!*> s pričetkom ob 3. pop. bo približno sledeči: l. Otvoritveni pozdrav. ^ Pozdrav domačih pevcev. '3, Gledališki moški zbor iz Maribora se predstavi s pevska točko. 4. Domoljubna tera*- Trije ujedi, njeni bratje in obe neodrešeni sestri. 5( Igre: »Učenci gredo na tuje«, — »vedez«, — »Čudna skrinjica«. — Vmes nastopa 5 šaljivimi prizori priljubljeni igralec^ mariborskega gledališča g. Harastovič, ki je radevolje obljubil sodelovanje ter bo z marješkega odra gotovo med deželani in meščani povzročil smeha do solz in krčev. Med točkami 4 in 5 poje mariborski
ljen dr. Reisman, za tajnika prof. Gruntar« ___________________________  _
za blagajnika Doležal, za odbornike inšp. | in domači zbor. Iz sporeda je razvidno,
Založnik, dr. Boris Kristan, višji ravnatelj g. Niko Vrabl, dr. Klemenčič, inšp. v p. dr. Poljanec ih sodni avskujtant Miš-kot, za preglednika Knop in Kopič. —
Rdeči križ v Pobrežju.
Dne 1. junija se je ustanovil v Pobrežju krajevni odbor društva Rdečega križa SHS. Kot predsednik je izvoljen gosp. Matija Volk, lipok. žand. poročnik, Pobrežje, Cesta na Brezje štev. 36, kamor naj se adresirajo eventuelni dopisi.
Stavbna zadruga Ribniška koča v Mariboru
obvešča svoje člane, da se bo vršil zadružni redni letni občni zbor dne 15., julija ob 19. uri v restavraciji Narodnega doma z običajnim dnevnim redom.
da nam je na prvem mestu izrek »Domovina, vedno mislim na te in na neosvobo-jene brate«, in to naj bi bilo pri vsaki sli čni prireditvi. V ostalih točkah nudim0 zabavo, kljub {emu po večini s sklep.0**1 »Srečno doma, kdor ga ima«. Kdor **? *• da na »ljubezen skozi želodec« pozabljamo, ta se bo dlv.il nad zlata vrednim mu-škateljcem od Sv. Urbana, preokusno likerjevo kuhinjo in tečnimi kmetskimi gi-bancami in slaščicami. Samo P1™ le treba! —
Pod težkim sumom.
Sinoči so aretirali muslimana Elijo MU ki je okrivljen zločina krvoskrunstva. Oddan je bil V zapor* okrožnega sodišča.
Hotel Halbvvidl.
Danes, sreda, večerni koncert, z lepim sporedom.	161®
KIS ZA VLAGANJE
kuraerc in drugo, vinski kis, špirit, vse vrste likerjev, tropinovec, droženko, slivovko, rum, konjak itd.
Na drobnoI	dobite	po	zmernih cenah edino pri tvrdki	Na	debelo!
JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA 9
tovarna za izdelovanje dezertnih vin in sirupov	*	1501
V M a r i ti o f tb 'dne 3. VII. 1929/
MariKflM? V g C P R N I K Juira
mmmmmmmmmmm—mm	—...  i
[S?ran &
Moderni Babilon na Kavkazu
DAGESTAN - »BRDA TISOČERO JEZIKOV«. - ATRAKCIJA ZA PRIJATELJE TURIZMA.
Bolj kakor katerikoli del zemlje je Kav kaz s sv°i° kalejdoskopsko slikovitostjo ljudi- narave in običajev in tipov, globoki dolin in veličastnih gora od nekdaj privlačen ne samo za posameznike, ampak tudi za cela plemena. Najlepša panorama turistične romantike in bogastva ljudskih tipov se ti nudi na P°tu od No-gajskih step po Avaro-Kahetijskem traktu notri do Tiflisa. Gorska zemlja, pod njo plodonosne doline z rekami, tam dalje pa neskončna stepa tja do Tihega oceana z vsemi mogočimi tipi azijatskih tal, s stotinami in tisoči čarov barve in blesketa v vročih žarkih poletnega soln-ca. Predgorje Dagestana je obraščeno v glavnem z gosto šumo z vsemi čari šum-sklh barv, le tu in tam se vzpenja tudi na gorsko planoto suha, samotna stepa. Sredi Dagestana golo skalovje, polno romantike s peklenskimi prepadi. Dolina Alasani je pa divna s svojo subtropično vegetacijo in bujnimi vrtovi.
»Brdo tisočerih jezikov«, tako so na-zvali Arabci dagestanski kraj. Alegorično nekoliko pretirano — je res tako. Mešanice plemen in jezikov kakor v Dagestanu menda res nikjer več na svetu ni najti. Od turško-tatamih narodov žive tu n^tajska in karanogajska plemena, Kurniki in aserbejdžanski Tatari, raznih tipov, jezikov, običajev in ver. Nebroj ie ^finskih plemen, med samimi Andici litje več nego deset. V okolici Derben-da so sarjanski tipi, okrog Petrovska Laki. Vmes so Rusi, Perzijanci, nemški kolonisti, čisti semitski Židi, Armenci, Asirci, Gruzinci, Hevsuri in nebroj raznih malih plemen. Znani raziskovalec in HajboljSi poznavalec Kavkaza, profesor Džavahobišvili iz Tiflisa deli prebivalstvo tega področja na mongolske Turke, Irance, Slovane, Semite in Kavkazijce. Samo kavkazijsko raso razčlanjuje v 30 skupin, in vsako skupino deli zopet v manjše plemenske razrede, *a tako more dati verjetno sliko vseh plemenskih in jezičnih razlik tega konglomerata. Že morda nekoliko tisoč let se tam ljudje mešajo in selijo. Vsa ta mešanic je menda Preostanek nekdanjih velikih gorskih narodov, ki so se očuvali v svoji primitivni kulturi, ki so pa v dobah zgodovinskih Prevratov sprejemali tuje plemenske odpadke in ostanke, kateri so iskali tam zaščite in ki so tam skozi sto- in stoletja Ohranili vsak svoj jezik, običaje in povečini tudi vero.
Dagestanske naselbine po romantičnih gorskih krajih so zanimive. Vsako pleme ima svojo naselbino. Živinorejci so ohranili še nekoliko nomadstva in gredo Čez
poletje z živino na alpinske livade. Poljedelstvo je zelo primitivno, vendar so se v novejšem času začeli Dagestanci za nimati za reforme na polju kmetijstva. Polja so plodna, na južnih obronkih imajo trto, ki dobro rodi. Zlasti pa slovi Dagestan po svojih »sadnih šokih«: vino iz avarskih breskev z gorske planote ali u hrušek in sladkih črešenj, ki rastejo po plodnih vrtovih dolin. Dagestanske jabol-ke so izredno dobre vrste in se dado zlasti zelo dobro konservirati — na prav primitiven način: pokrijejo jih v jamah z listjem in slamo.
Običaji so med Dagestanci zelo različni. Zanimiva je razlika v postopanju na-pram ženam. Lezginci postopajo z ženami slabše kot s sužnji, skoro kakor z živino: žena mora vse delati, ne dobi pa nikakega plačila ne sme v prisotnosti moš kega niti govoriti niti jesti. Pri Gruzinih zopet uživa žena največje spoštovanje. Skupna tipična lastnost vseh Dagestan-cev pa je neizmerna kavkaška gostoljubnost. Popolnoma krivo bi bilo misliti, da pri Dagestancih nisi varen življenja. Se-rebrovski, ki je dolga leta proučeval te kraje, ne ve niti za en slučaj hajduškega napada, ne more pa prehvaliti gostoljubnosti.
Dagestan je zemlja hišne industrije, s katero se bavijo prebivalci po zimi. Zlasti je razvito tkanje preprog in industrija originalnih kavkaških suken. Pravi u-metniki so pa Dagestanci kot orožarji ter v rezbarstvu iz slonove kosti, srebra, lesa in raznih kovin. Dagfestanci so si uvedli tudi zveze s svetom: Mahač-Ka!a (prej Petrovsk) in Derbeni imata redne parobrodne zveze z Astrahanom, z trans kavkaškim področjem in z Bakujem. Cest imajo veliko in dobre. Od Bugdnak-ska (nekdanji Temir Han-Sur) do Ma-hač-Kale vodi tudi železniška proga. Današnje ruske oblasti propagirajo Dagestan kot atrakcijo za prijatelje turizma.
Spori
Nečloveška mati.
V	Lipskem sO aretirali delavčevo ženo Almo Birkner, ki je osumljena dvakratnega umora. Pred nekaj dnevi je zbolel njen triletni sinček na znakih zastrupljena. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je kmalu nato umrl. Raztelesenje trupla je dognalo, da je bil otrok v notranjosti močno opečen, najbrže vsled kake kisline. Kriminalna policija je nato še nadaljevala poizvedovanja in prišla na sled, da je tudi marca 1928 umrli štirimesečni otrok delavke podlegel enakim poškodbam. — Ker obstoja sum, da je mati sama usmrtila svoja otroka, so jo izročili sodišču.
VIHacher SV - SK Železničar.
V	nedeljo bo gostovalo po daljšem presledku simpatično moštvo iz Beljaka in izvršilo prijateljsko tekmo z našjmi Železničarji. Beljačani goje dober nogomet, njihova igra je hitra in nasprotnikovim vratom zelo nevarna. Železničarji napredujejo letos rapidno. Rezultati, ki so jih dosegli na turneji in na turnirja Hermesa v Ljubljani, dokazujejo, da u-mejo častno zastopati nnribcrski šport tudi na tujih poljih. Njihova enajstorica se izpopolnjuje od tekme do t :me. Villa-cher SV bo imela SK Železničarju povsem enakovrednega nasprotnika in je težko prorokovati izid v naprej. Zmagalo bo po vsej priliki moštvo, ki bo znalo umneje izkoristiti šanse. Žal imajo baš Železničarji v tem pogledu precej smole, ker igra njihov napad nekoliko preura-njeno. Občinstvo bo gotovo zadovoljno z igro samo, ker veljajo zlasti gostje za izredno fair enajstorico.
Službeno iz MO.
Klubi se opozarjajo na sklep občnega zbora MO, da se kaznuje vsak klub z globo Din 100, ki bi pri tekmah na igrišču SK Maribora in SK Rapida pripustil gledalce na tribuno, ki nimajo tribunskih sedežev. Globa zapade v korist poškod-benega fonda. Kontrolo izvršuje^ vsakokratni službujoči odbornik MO, ki se mu imajo klubovi organi brezpogojno pokoriti.
Nedeljske tekme: SK Rapid:KS Železničar mladina; ob 15.30 Villacher SV: SK Železničar, mednarodna. Službujoči odbornik g. Maks Koren. —
SK Železničar — službeno.
Igralci prvega moštva, rezerve in mladine se pozivajo na sestanek jutri, v četrtek zvečer ob 20. uri v gostilni Laufer.
• P.
*	3	i	Z
Čudni doutipi ženina
V	Nimegenu na Nizozemskem se je imel mladi inženjer Holmer poročiti s svojo zaročenko in sicer v občinski po svetovalnici, Sprevod je prišel v avtomobilih pred magistrat, kp je inženjer nenadoma ugotovil, da je pozabil svoje dokumente. Rekel je svoji zaročenki in gostom, da naj gredo samo na občino in tamkaj počakajo, češ da se takoj vrne. Minulo je pol ure, cela ura in vsi so postali že nestrpni, najbolj pa seveda nevesta. Nenadoma je nekdo telefoniral iz neke kavarne, da sedi ženin tamkaj in da pije konjak za konjakom. In res so ga tamkaj našli. Ko so svatje stopili k njemu, se je nasmejal in rekel, da se je premislil, ter da se nikakor ne namerava po-
ročiti. »Jaz sem še premlad, da bi .prenašal tak jarem!« Nato je hladnokrvno nadaljeval s popivanjem. Zvečer pa. so bratje blamirane neveste počakali pijanega inženjerja pred njegovim stanovanjem in ga pošteno premikastili. Holmer je vložil seveda proti njim tožbo. Na sodišču je pri zaslišanju izjavil, da je hotel samo preizkusiti svojo bodočo ženo in njene brate, da vidi, s kakšnimi ljudmi bi moral skupaj živeti. Sedaj pa se je prepričal, da ti ljudje niso za njega, ker nimajo smisla za njegove »dovtipe« in je vrh tega zahteval odškodnino »za prestale u-darce. Sodišče pa je bilo drugačnega mnenja. Oba nevestina brata sta bila namreč oproščena in da je Holmer ostai premikasten in tudi — neoženjen.
Hud uihar nad Berlinom
BERLIN, 2. julija. Včeraj se je nad mestom med silnim viharjem utrgal oblak. Več cest se je v kratkem iz-premenilo v deroče hudournikie. Gasilci so morali intervenirati 20krat ob najtežjih razmerah. Prizadete' ceste so se mestoma pričele pogrezati:
Zastrupljena rodbina
BUDIMPEŠTA, 2. julija. V Godolo se je včeraj cela rodbina zastrupila'?: gobami. Takoj po zavžitju gob so dobili vsi močne krče v želodcu. Prepeljati so jih takoj v bolnico, kjer je mati že. čez nekaj trenutkov izdihnila, mož in. štirje o-troci pa se še bore s smrtjo.
Tragičen avtomobilski harambo!
NEWYORK, 2. julija. V Angoli v državi Indiani sta trčila dva avtomobila. Karambol je imel usodne posledice. Avto rodbine Prosper se je pri tem vnel in so mati in trije otroci zgoreli. Rešiti se je mogel edino oče, ki je šofiral.
Pota reklame.
Prebivalci Londona so dobili lepega dne po pošti dostavljene kuverte, v njih pa nekoliko papirnatih odpadkov. Zaman se premišljevali, kaj pomeni ta pošiljka, nikakor niso mogli razrešiti te zagonetke. Šele naslednjega dne jim je prinesel pismonoša rešitev te misterijozne pošiljat-ve in to,v drugem pismu, ki se je glasilo: »Včeraj ste prejeli od nas nekaj papirnatih odpadkov, ker smo bili prepričani, da bi naš reklamni letak uničili in vam torej on ne bi mogel služiti kot pojasnilo ponudbe, katero vam pošiljamo.« Kakor zatrjuje šef dotične firme, je bil u-spcli te nenavadne reklame zelo velik.
Pondeljek
8.
tulila
Otvoritev nove trgovine
s kisom, žganjem In sadnim sokom na
HLEKSMIDROUI CESTI ST. 39
ADALBERT GUSEL.
Pondeljek
8.
julija
Mlhatl Zevaco
Beneška ljubimca
106
Zgodovinski roman iz starih Benetk
»Toda o tem vprašanju, milostljiva, izpregovoriva kasneje. Za ta hip vam prihajam samo povedat. i'a vam lahko pomagam najti vašega otroka.
»Vi!...«
»Jaz, milostljiya.«
»Kje je? Govorite!...«
»To vam povem, kadar se dogovoriva o jjoluvih rečeh...«
»O kakšnih! Govorite — oh, govorite brž!... Dam vam, karkoli hočete!... Torej ste videli r.iojo hčer, mojo Bianko? Oh, če imate kaj srca, recite mi, da ni trpela ničesar zlega in da se ne nahaja v nevarnosti!«
»Pomirite se, gospa,« je dejal razbojnik, skoraj ganjen. »Vaši hčerki se ni zgodilo nič zlega in noben.i nevarnost ji ne preti, če hočete, bo že čez eno uro pri vas.«
»Čez eno uro!«
»Gotovo, milostljiva, ako se pomeniva,« je pritrdil Sandrigo.
Polna burnih Čuvstev, vsa zmedena od radosti in Strahu, od upanja in bojazni, je kurtizana vztrepetala.
»Ali ne vidite, da umiram od nestrpnosti?« je vzklik nila. »Povejte mi vsaj, kje in kako ste našli mojo hčer.«
»To je zelo enostavno, milostljiva. Slučaj me je pri-
vedel pred vrata neke hiše..,, ki se nahaja v beneški okolici. To, da sem tam zagledal neko žensko, s katero sem že dolgo želel obnoviti znanje, me je ustavilo. Opazoval sem, gledal in poslušal, ne da bi kdo slutil mojo navzočnost. Kosci razgovora, ki sem jih prestregel, so mi razodeli, da je tista ženska zato v tej hiši, da nadzoruje vašo hčer. Tako sem izvedel, kako ji je ime in kako in od koga je bila odpeljana. Čakal sem ugodnega trenotka, včeraj pa sem šel v tisto hišo Vprašal sem gospodično Bianko, ako hoče iti zjrieivv da jo privedem k vam nazaj. Privolila je, in odpelji sem jo n. varen kraj...«
»V Benetke?« je vprašala Imperija trepetaje.
»Ali sem vam rekel Benetke? ... Semkaj ali drugam. Na vsak način pa ne daleč odtod.«
Imperija je vstala ter vzkliknila;
»Ne pozabite milostljiva, da vam hočem razložiti gotove pogoje...«
»Koliko hočete imeti?... Brž povejte!...«
»Denarja?.i. Ah milostljiva!...«
»Česa pa hočete?« je dejala kurtizana začudeno.
Zdaj je vstal tudi Sandrigo, rekoč:
»Dobro me poglejte, milostljiva. Da današnjega duc sem izvrševal žlahtno obrt razbojnika. Moje ime je Sandrigo. Boje se me dvajset milj daleč okrog Benetk. Če hočem, lahko zberem četo, ki bo strahovala vso deželo ... Toda zdaj imam druge namene. Izkazal sem republiki važno uslugo. Najmanjše plačilo, ki mi ga nvt-re vlada nakloniti, je odlična služba v armadi vjenera!-
1------
rtega kapitana. Če pride udobna prilika, kakof vojna na primer, lahko še sam postanem generalni kapitan. Hraber sem, močen sem in vešč vojaške umetnosti: razbojniki, milostljiva, so tisti vojaki, ki so zthirom na vojni! — Izkratka, v meni vidite nadepolhega kavalirja, ki ga tira častihlepnost in ki je zmožen marsičesa. Ali mislite, da najdete v Benetkah ali kjerkoli drugod vrednejšega moža za gospodično Bianko?«
•’ »Vi hočete biti Biankin mož!...«
V	tem kriku je zvenelo divje zaničevanje.
Toda Sandrigo se ni zdel ponižan.
»Jaz ljubim vašo hčer,« je povzel kratko. »In čutim, da ljubezen, s katero me je navdala, ni izmed tistih vsakdanjih strasti, ki jih leta pogase. O tem vam lahko podam dokaz, ki se mu sam čudim. Imel sem Bianko v svoji oblasti. Ležala je v mojem naročju; nobena pomoč ni bila mogoča...«	.	‘
»In?« je zamrmrala kurtizana trepetaje;
»ln — nedotaknjena je milostljiva. In, pri vseh hudičih, ona je prvo dekle, ki je prišlo kot devica iz Sandrigo vih rok!«
Blisk divje strasti se je zasvetil v njegovem pogledu. Njegov glas je postal hripav, njegove kretnje
preteče.	<
»Premislite, milostljiva,« je zaključil. »Ponujam vam mir in zavezništvo. Zavezništvo, pravim, ker se vam je boriti s 'strašnim sovražnikom.«
»S katerim?« je zajecljala kurtizana.
»Govorim o Rolandu Kandianu!«
Udob* i-jtfS-
SgSi&r1*
aagea
J5—16 letna mladenka,
ubogljiva se išče za poštno pomočnico in lahko hišno delo. Ponudbe pod »Poštarjeva rodbina brez otrok«, Sv. Jurij ob Ščavnici poštnoležeče.	1609
Manufakturist
dobrimi spričevali želi mesta takoj. Cenj. ponudbe na upravo lista pod »Manufakturist«.	1608
Vajenec
za trgovino s tehničnimi gumijevimi in avtomobilskimi predmeti se sprejme pri Jos. Moravec, Maribor, Slovenska ul. 12.	1614
Dva samostojna mizarska pomočnika
za stavbo in pohištvo se sprejmeta. Rudolf Novak, Graj«ka ul. 5.	1606
Kontoristlnja
ki razume tudi korespondirati v slo venskem in nemškem jeziku event. začetnica se takoj sprejme pri Jos. Moravec, Maribor, Slovenska ul. 12.
Oddam sobo
z uporabo kuhinje. Naslov v upravi j »Večernika«. —	1602 j
Kavarna Park vsaki dan in ob vsakem vremenu koncert prvovrstnega kvarteta. Kapelnik Visocki.	1594
Nasproti kolodvora se odda takoj prazna soba, porabna tudi za pisarno. Aleksandrova a 45 1, vrata 6.	1604
Vzorna gospodinja! O DE A L
vkuhava samo z Rex-aparatom raznovrstno sadje, sočivje itd.; ker le v Rex-steklenlcah vkuhano sadje ohrani naravni okus. Edina zaloga v Mariboru
Ivan Kovačič
Koroška cesta 10 in Slovenska ulica 10. 1495
Zahvala
Podpisani se zahvaljujem podpornemu društvu
ljudska samopomoč
v Mariboru, za takoj izplačano znatno podpčro v pripadajoči meri po smrti moje soproge gospe Mie Kompara in priporočam to človekoljubno društvo vsakomur v takojšnji pristop.
Maribor, dne 1. julija 1929.
Marjan Kompara
Parna pralnica In kem. čistilnica
iCentrala: Frankopanova 9 'odružnica: Vetrinjska 7 ride in dostavi se na dom
Zahvala
Ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, sina, brata in svaka, gospoda profesorja
Jakoba Cimermana
nam je došlo toliko tolažilnih izrazov sočutja, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti. Bodi vsem tem potom izrečena naša iskrena zahvala!
Posebno smo dolžni prisrčno hvalo prečastitima gg. tovarišema pokojnika, ki sta vodila pogreb, g. ravnatelju dr. Tominšku za iskrene besede govorjene ob grobu ter vsem ostalim tovarišem, prijateljem in znancem, ki so ga tolažili v težki bolezni, mu darovali vence in cvetje ter ga spremljali na njegovi zadnji poti.	1603
Globoko žalujoči ostali
Zahvala
Ker se nam ni mogoče zahvaliti vsakomur posamezno, izrekamo tem potom za mnogobroj-no in častno spremstvo naše nepozabne in nenadomestljive pokojnice vsem najiskrenejšo in najtoplejšo zahvalo. Osobito se še zahvaljujemo darovalcem vencev in cvetja ter pekovskemu društvu za v srce segajoče žalostinke.
Franc in Edit Scbober
Elegantni poletni
lz angleškega platna
; .... . , ............................................................................................................................................................
! Mala Konzorcij »Jutra« v LiuMianU oredstavnSe izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Maribora. Tiska hhrthvirite
? n I, n r> e ! t ' -j v 'V'-1' “■ ru
Bahame 4 4-