štev. 1. V Ljubljani, 15. lanuarja 1925. Leto XLIT. TOVALEC. Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, za inozemstvo 30 Din letno. Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Turjaški trg št. 3. Urejuje Viljem Rohrman. Glasilo Kmetijske družbe se o. Slovenijo. Vsebina: Rodovitost naših njiv. — Posetev njivskih travnikov. — Vir-temberško gnojišče. — Žalosten pojav pri naši živinoreji. — O ustanovitvi iti delovanju živinorejske zadruge v Pre-dosljih. — Zasajajmo sadno drevje. — Za napredek živinoreje. — Vprašanje in odgovori. — Dopisi. — Kmetijsko-šolski vestnik. — Kmetijske novice. — Gospodarske stvari. — Družbene vesti. — Uradne vesti. — Tržne cene. — Inserati. Rodovitost naših njiv. Danes nam je gledati vsebolj na dobro rodovitost zemlje kakor v preteklih časih, zlasti ker vemo, da. se rodovitost ne ravna samo po njenih naravnih svojstvih, ampak predvsem tudi po tem, kako umemo zemljo obdelovati in gnojiti. Treba je pospeševati njeno rodovitost pa tudi zaraditega, ker smo tega bolj potrebni kakor so bili naši predniki. Danes nam ne sme biti vseeno, ali pridelamo na 1 ha 10 q pšenice ali pa 15 q in več. Povsod nam je gle- ! dati na to, da se dvigne rodovitost zemlje in da se naši pridelki tudi na ta način pomnože. Naša zemlja se da še povsod izboljšati v svoji prirodni rodoviiosti. In avigmii jo bomo, če jo bomo bolj skrbno obdelovati in boij gnojid, kakor smo jo doslej. ro mnogih krajih izgleda naša zemlja še tako malo udelana in še tako surova kakor pred stoletjem. Taka je, kakor bi jo začeli šeie sedaj gnojiti iti obdela", .iii. in vendar jo obdelujemo in gnojimo že od-nekdaj. Posebno lahko se to opazuje po krajih, kjer imamo težr.o zemljo in kjer se njive še v obče bolj po »vino obdelujejo in gnoje. Tam se na zemlji prav nič ne pobita, o a jo žc- to!;ko časa obdelujemo Vse to pa p-ihdja cutca, ker se izvaja \se obdelovanje i-:i gnojenje 'e za iT o 'n za potrebo. Da je treba zemljo obenem tudi zbo'!j:avati. na to sč je dosedaj premalo mislilo, in vene...: mora biti tudi to naša naloga. N: zadosti. da zemljo samo toliko zrahljamo,'.da seme lahko kali in da se rastlinske korenine v njej lahno razvijajo, kakor so delali naši predniki, am- pak treba je, da zemljo v njeni rodovitosti pospešujemo. To pa dosežemo z dobrim obdelovanjem iu dobrim gnojenjem. Veliko se da doseči z bolj skrbnim obdelovanjem in boljšim orodjem, veliko in največ pa z dobrim in močnim gnojenjem. Za uspešno obdelovanje je treba dobrega orodja in pravočasnega dela, posebno na težki zemlji, za uspešno gnojenje pa potrebujemo dobrega in tečnega gnoja in zadostnih množin. Pri nas pa manjka obojega. Pri nas se vse le za silo opravi, za silo obdela in za slo gnoji. Zato so pa tudi nabi pridelki pomanjkljivi, zemlja sama pa slejkoprej premalo udelana in p emaib ugnojena. Dosedaj smo njivsko zemljo le za potrebo vzdrževani v njeni roaovitosti,. zanaprej jo moramo pa Siiui a v jčji rodovitosiu. i o bomo dosegli z močnim obdelovanjem m g. ojenjem. I\j vska zemlja kaj po-stane boij žiVa delavnica in zakL^nica za a' t., ko življenje in za kmetijske pridelke, kakor je bila doslej. —n. Posetev njivskih travnikov, Njivsk: travnikj ležijo sredi,med lijiv-atr.; in so lahko začasni ali pa tudi stalni. Tam, kjer je menjalno kolobarje nje s travmkr-ln njivami dojna,. tam imajo z^časns aii menjalne, travnike, Ki se čez nekaj let« zopet preorjejo (ormce) m obaeiiajo za njive. V njivskih legah pa lahko napravljamo tudi stakne travnike. Če nam kaže eno ali drugo njivo obrniti za travnik, najsibo, da nam je preveč od rok ali da imamo sploh preveč njiv za obdelovanje ali pa da je njena lega bolj pripravna za travnik, v tem primeru je veano prav, da si ustvarimo uoiiCru travnik s pomočjo posetve pripravnih trav in detelj. lakin travnikov ni delati iz starih deteljišč, kakor se to še tu in tam izvaja, ampuK taKe travnate je treba nanovo zasejati s primerno mešanico travnega in deteijnega semena. L>a bo uspeh take posetve Kolikor mogoče popoln, se je pa ravnati po sleuečih vodilih: 1. Predvsem je skrbeti, da je dotična njiva zadosti ugnojena, dobro obdelana in zrahijana. Na slabo obdelano, preveč surovo 111 pusto zemljo ni sejati ti a v in detelj. Je škoda za seme. 2. Zagotoviti si moramo zanesljivo dobro travno in deteljno seme in v taki sestavi 111 raznovrstnosti, ki bo odgovarjala namenu posetve kakor tudi kakovosti zemlje in njene lege. i reba je tudi zadostne količine takega semena, da bo bodoča ruša dosti gosta. 3. Važno je, da je posetev travnega in detelj-nega semena kolikor mogoče enakomerna, da se raznovrstna trava po vsem prostoru enakomerno razdeli in ravnotako tudi detelja. V nasprotnem primeru se zgodi, da je mestoma polno detelje, mestoma pa nič, itd. 4. Travna in deteljna semena kaže sejati med zeleni oves kot zaščitno rastlino. Oves naj mlado setev senči in varuje pred neugodnimi vplivi vremena in plevela. Oves moramo pa pokositi za zeleno klajo, ko začne iti v latje, da pozneje ne duši in ne kvari mlade travne ruše. 5. Največjega pomena je slednjič to, da raztro-šeno travno seme le toliko zagrnemo z zemljo, da lahko izkali. To je posebno važno pri drobnih travnih semenih. Zadosti je, da jih pri vrhu zamešamo in pritisnemo na tla. Vsako globokejše zagrinjanje je lahko pogubno. Tako drobna semena morajo ostati pri vrhu. Pri nas se greši še v enem in drugem pogledu in ni nič čudnega, če niso uspehi tako povoljni, kakor jih želimo imeti. R. polna, se začne polniti druga in potem po vrsti tretja in četrta. Na ta način dobivamo za gnojenje enakomerno predelan gnoj, ki je po svoji sestavi in zrelosti enake vrednosti, ne pa tako različen, goden, nanol surov in čisto surov, kakor ga trosimo po naših njivah in iz naših gnojnih kupov. Pri Virtem-berškem gnojišču se jemlje gnoj iz polnih jam, kjer je že dozorel in je goden za rabo. Pod. 1. Virtemberško gnojišče. Lega gnojišča pred hlevom. Virtemberško gnojišče. Lep zgled dobrega gnojišča in pravilnega ravnanja z gnojem nam daje Virtemberško gnojišče, kakor ga vidimo na podobi 1. in 2. Pri tem gnojišču je uveljavljenih dvoje važnih načel glede praviltiejšega ravnanja z gnojem. Prvič je gnoj zavarovan pred neugodnimi vplivi vremena sploh, in sicer pred vplivom dežja, pripe-kajočega solnca, vetra in mraza, kar izdatno pripomore, da se gnoj bolj ugodno razkraja in da:'nemoteno zori. Gnojišče obstoji v ta namen iz betonirane gnojne jame in je pokrito z lesenimi plohi, tako da je gnoj od vseh strani zavarovan pred vnanjimi vplivi. Take gnojne jame vidimo pri nas po mestnih dvoriščih, kjer jih rabijo za smeti in za gnoj, samo da navadno niso obdane s prizidkom. Tudi greznice za straniščni gnoj in naše gnojnične jame se delajo na ta način. Drugič se pa pri tem gnojišču prideluje ves gnoj v več predalih in je zaraditega vsa gnojna jama razdeljena v več delov, tako da se gnoj, ločen po starosti, godi in razkraja v teh jamah. Pridejatia podoba nam kaže tako gnojišče s štirimi predali, kakor jih rabijo na boljših posestvih. Ko je ena jama Pod. 2. Virtemberško gnojišče s 4 predali in s pogledom, kako se ti predali polnijo in kako se dozorel in goden gnoj naklada. Ena jama je izpraznjena, ena polna, ena se polni in zadnja pa izpraznjuje. Dno teh jam visi proti spodnjem koncu, kjer je umeščena gnojnična jama s pumpo. Na ravnih tleh ima Virtemberško gnojišče obzidek, da je zavarovano pred odtekanjem gnojnice in pred dotekanjem dežnice. Pri nagnjenih tleh je spodnja stran gnojišča le toliko obzidana, da se gnoj lahko vunkaj jemlje in naklada. —r—. v Žalosten pojav pri naši živinoreji. Ce opazujemo v zadnjem času razne sejme, posebno na Dolenjskem, vidimo, da preplavljajo te kraje hrvaške buše. Ta živina, ki nima prav nič žlahtnega na sebi in ima nizko ceno, daje našim prekupčevalcem priliko k trenutnemu zaslužku. Ta živina, največkrat krave, se v Karlovcu po nizki ceni nakupijo, in ker pridejo iz slabih razmer v primeroma boljše kraje, si nekoliko opomorejo in potem zopet naprej prodajo. Najbolje gredo izpod rok visoko breje krave. Tukaj se kaže dvojen dobiček, pri teletu in pri molži. Na vprašanje, zakaj kmetje tako močno prekupčujejo, dobimo odgovor: za veliko kravo nimam denarja in mi tudi preveč požre, zato imam rajši malo kravico; pri njej profi-tiram, in če mi več ne molze, jo naprej prodam. Taka kupčija pa, ki se opira na varanje, povzroča potem polno raznih tožb in prepirov. Vsak pameten kmetovalec in živinorejec mora uvideti, da z rejo take slabe živine ne pridemo naprej. Ce bomo te buše jemali še naprej za pleme, nam bo vsa reja nazadovala, namesto da bi napredovala. Da se lastnosti staršev prenašajo na potomstvo, to nam je dobro znano. Ako so krave glede telesnih oblik in svoje mlečnosti slabe, ne moremo pričakovati dobrega potomstva. Zato svetujem vsem za napredek vnetim kmetovalcem: ne kupujte zanikar-nih krav, ne prekupčujte preveč, ker s tem izgubite veliko časa in si kvarite zdravje. Če enkrat nekaj zaslužite, zato pa dvakrat izgubite. Na vse zadnje res vidimo, da še noben prekupčevalec ni obogatel. Dobra krava, če nas tudi več stane, da le več užitka. Ako pa ž njo dobro ravnamo, jo dobro krmimo, dobro molzemo, nam bo dajala vsako leto več mleka. Marsikatera krava ima v sebi skrite sposobnosti za j boljšo mlečnost in boljši užitek, ki se šele pozneje ob dobri reji v polni luči pokaže. Pri nas moramo kravjerejo ustaliti, moramo krave tako dolgo imeti za pleme in za molžo, dokler nam vsled starosti ne i opešajo. Šele potem, ko smo si priredili doma po- j treben zarod dobrih mlečnih krav, šele potem od-prodamo kravo naprej. Živinoreja zahteva, da kontroliramo mlečnost in krmljenje. Na ta način pridemo z odbiranjem sčasoma do živine, ki bo veliko molzla. Kako naj se pa pri nas vrši kontrola o mlečnosti krav, če imamo vsak mesec drugo kravo? Ali so potem živinorejske in mlekarske zadruge sploh mogoče? Nikakor ne! Dokler ne odpravimo svojih najslabših razvad, tako dolgo ne bo naša živinoreja napredovala. _______ Fr. Malasek. O ustanovitvi in delovanju živinorejske zadruge v Predosljih. (Piše I. Hladnik, Kranj.) Živinorejska zadruga, ustanovljena leta 1911., je nabavila takrat 5 plemenjakov za zadružni okoliš. Med vojno je pa zadruga likvidirala, kakor mnogo drugih takih zadrug. Dočim je mlekarska zadruga v Predosljih napredovala, je živinoreja nazadovala. Namesto petih plemenjakov je bil nazadnje v vsem okolišu mlekarske, zadruge le še en sam plemenjak. Mleko je imelo lepo ceno in se je zelo lahko prodalo, reja plemenjakov se pa ni izplačala zaradi prenizke skočnine. Posledice so se kmalu pokazale v jalovosti krav, ki je nastopila v velikem številu, kar je zelo neugodno vplivalo tudi na vse delovanje mlekarske zadruge ka-kortudi na dohodke vseh prizadetih gospodarjev. Vsi poklicani člani mlekarske zadruge in kmetijske podružnice so se v tem neugodnem položaju končno zavzeli, da se pokliče živinorejsko zadrugo zopet v življenje. Izvolili so 7. majnika 1922. pripravljalni odbor, ki se je vrgel z vso agilnostjo na j delo. Prvo delo pripravljalnega odbora je bilo nakup plemenjakov. Zgodilo se je to s pomočjo požrtvovalnih posestnikov, ki so plemenjake prevzeli. Na- kup sam sta pa podprli domača mlekarna in Kmetijska družba. Koncem leta je bilo zopet 5 licencira-nih in premovanih bikov v okolišu. Pripravljam odbor je pripravil tudi vse potrebno (pravila in dr.) za sklicanje ustanovnega občnega zbora. Dne 24. decembra 1922. je bila živinorejska zadruga na tem občnem zboru ustanovljena. Ker je že pripravljanj odbor s svojim smotre-nim in agilnim delom prebil led in določil tudi smer bodočega dela, je šlo delo hitro naprej. Prvo delo novega načelstva je bilo nabiranje članov. Takoj ob ustanovitvi je pristopilo 25 članov, med letom pa še 22. Načelstvo je določilo 5 Din kot pristopnino in 50 Din kot delež. Načelstvo je določilo tudi skočnino, in sicer: za nečlane 15 Din, za člane pa 10 Din za vsak skok. Meseca februarja se je vpeljalo tudi rodovnik. Rodovna komisija je šla od hleva do hleva ter prevzela v rodovnik 5 plemenjakov in 39 krav, Načelstvo je dalje določilo, da so krave, vpisane v rodovniku, skočnine proste, da pa plača posestnik za vpis v rodovnik pa 7.50 Din od vsake krave. Načelstvo je za svoje člane tudi nabavilo 2 prvovrstna merjasca in skuša s tem zboljšati vso svinje-rejo. Da more zadruga vršiti svoje podrobno dčlo z uspehom, je nastavilo načelstvo v vsaki vasi po enega zaupnika, ki tvori potrebno vez med načel-stvom in voditeljem rodovnika na eni in med člani na drugi strani. Izkušnje so pokazale ne samo pri nas, ampak tudi drugod, n. pr. v Švici, da ne deluje nobena živinorejska zadruga točno brez dobrih in zanesljivih zaupnikov; kajti le potom teh je tialažje dobiti potrebne podatke od posameznih živali za vpisovanje v rodovnik. Zaupniki vrše svojo nalogo na sledeči način: Vsak zaupnik ima svoj določen okoliš in vodi svoj zaupniški dnevnik. Vsako četrtletje jih voditelj rodovnika skliče na skupno sejo, pri kateri morajo poročati o vseh dogodkih, ki se tičejo krav, ki so vpisane v rodovnik. Te podatke dobijo in nabirajo pri posameznih članih svojega okoliša. Zadružniki pomagajo pa tudi sicer pri zadružnem delu, pri razstavah, itd. Načelstvo si je take zaupnike samo vzgojilo in jih točno poučilo o pogrebnem delu. Za zaupnike služijo najbolje kmečki mladeniči, ki imajo zmisel z- do 70- — 5(1-— 4(1 do 50'-- £6 -- 1(1-- .',-— do 10'- 2- do 2-:o 2 2, d . 2 75 Z'to in drugo: 1 q .pšenice . . 1 „ rži ,. . . . I ,. ječmena . . ..prosa...... ,. ko: 'i/c (nove, sušene) .. ajde...... . fižola, ribničan . . , fižola, prepeličar . . . krompirja .... Krma: 1 q sladkega sena 1 ,. kislega sena 1 ., slame . . . <90-395'-40"'- 315"-300*-15--350-503--150'- mo--75-75' Kurivo: 1 nv1 trdih drv . I ,, mehkih drv 400- - dri 45:--4 (r— : 5 i- do 4C0 — 40')- li7.y -3P0 -300- - 40 .- do 633'-do 175 - ISO'— do 2G0*— 70 - do 100--45-- do 6580 do 220 ... !75- - do 200--do 150- — 150 — do 175 —