St. 5. V Gorici, 28. januarija 1881. Tecaj XI. JSoga" izhaja vsak petek in velja s poSto prejeman* *K ˇ Gorici na. tlom poiiljana: Vse leto.....t •*•«>& Polleta.....„-2.3» Cetvrt Ieta . . . . „ *•-<> Pri oHiaaflfli ia prav tako i»i; ,.jpo- ffaNi'caA'- se placuje za. uavadno tristop- Bttwsto:___________ § kr. L© se tiska. 1 kra: Za*ece crke po proatoru. Posamezne Stevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-sposki ulici blizo „treh kron", in na starem trgu.— V Trstu v tobakarnici „Via della caserma 3". •Dopisi naj se blagovoljno poSiljajo ni-odiiiStvu „Soce" v Gorici v Hilaiijanski tiskanii, narocnina pa opravni§tvu„Soi5e" na Korenji v Sticsa-vi aiSi St. 10 II. nadstr. Rokopisi se ne vracajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Delalcem in drugim nepremo&iim se naroCnina zniza, ako »e oglase pri uredniitvu. Primorski Slovenci, vstanimo! pv. Naloga, kateri snw t' 'ai! odinerili pro.stor, po-dohna je oieina mate in itiCaem s stivku, ki j« sain na sebi jasen, kaferemu pa so kotenuie globoke alt ne-zoani in zapleteni dokazi. Ker je za naS opoinia po-treba jasne prepricano.*ti, mini ne zadostuje sumo praktieiio znanje, kakor sodarju, ki sicer ve, da jc ob-roS trikrat ia Se nekoliko daljsi acgo sudov prenter, ki pa bi ne vedel matematidno, pojasuiti te njemu znane resuite. Ker pa jc opoinin postal zarad zunauje politika akaten, hoeeno se podvizati brez postaj, da se po-zneje pomudimo tu pa tarn Se v posebnih razgovorih. Kuakopravnost vseh narodov, smo trdili zadnji6, je za obstanek Avstnje edino mogoca pod toga in za-slomba. To nacelo se dozdaj za slovanske naroduosti omejuje ia ometuje za ta in on del njih pravic. Zato hoSemo to naLe!of katero so zidovski in Slovanom krivicni listi v zadnjih desetletjih uiotili z razlicuinii sofizroi, posebe utrditi in pojasuiti. Tnkaj pa iniejmo to Biielo za neopo*ecen in veljaven postulate V enakopravnosti tic! pravica, kakor sama beseda naznauja; pravicam pa se pogostoma godi krivica. Kakor po« trebnje torej posamnik varstva in orozja, da soprani proti krivici in tloseZe pravico, ravno tako morajo se krivi&to zatirani narodi potegovali za pravo svojega obstanka, katero nahajajo avstrijski narodi v enakopravnost!, ako se jim izvrSi dejausko. Ko bi bili avstrijski narodi eden drugemu pravidni, ziveii bi zo davno mirno med seboj. Ne potrebovali bi ve6 spra-vedljivih vlad, in pogajali bi se za druge skupne do-biCke in vzore. Velika strauka nemSkega uaroda pa nofie vedeti za enakopravnost v Avstriji, zato ker hoee po sili gospodovati nad drugimi aarodi. Zarad tega vzroka pa se nam ni zana§ati na vlade, ki so nam Teasih prijaznise, kakor ni upati, da bi zatirani o* gerski narodi z lepa dofekali od Magjarov za svoj nadaljnji razvoj potrebnib in pravicnih pogojev. Tudi prijazne in praviene vlade so samo zacasne, in bati se je, da nastopijo neprtjazne in krivifine, ki pottm "vuifiijo vse prej po pravici podeljene praviee. Uokler gospodari gospodljivt in krivifni duh med narodi sa-inimi, ni upanja za trajno v^ivanje narodnih pravic. j Slovani se dozdaj trudijo brez posebnih vspehov za enakopravnost, in po dozdanjih potih bodo se dalje in dalje svoje moCi tratili in pognbljali samo v narodnih bojih. Ker Slovani nocejo, da bi poginili. in ker vidijo, da niraajo dovolj dobrega orozja za po-trebno braoibo, giedati jim je na bolj§^ pomofike, nego v preteklosti. Da si je hudo potegovati se za praviee, katere so same ob sebi umevne, treba je po-itevafci vse mo6i, ki nam nasprotuje^jo, in t-eba je so-vraznira silam pokazati primeraega orozja proti o-rozju, s katerim mahajo po nas. Mislimo si za trenutek, da je Avstrija sama v Evropi ali pa na svetu takosna, kakorSna se ravno ka^e. Ne Nemec ne Siovan bi v takem primeru ne obra-6al ofii drugam, kakor v not'nnie de^ele edine in osam-Ijene driave. Siovan je detiftsnji dan statistftno v vefiini v Avstriji. Vsak posamezen narod je v Avstriji manjSi, nego skupne veje slovanskega debla. AH dozdaj se je pokazala ta veCina kot skupnost popol-nem mrtva ct-lota. Ta skupnost je ostala dozdaj samo statisticna Stevilka, in ni pokazala uobeuega ziv-ljenja za zivot ali posamezne ude. Slovani so dozdaj mirno, ali vsaj onemoglo gledaii zatiranje drugih krvuih bratov. Kaj so storili poedini ali skupni avstrijski Slovani za odvrnitev si-stematienega potujCevanja na severju in jugu nase drzave ? Ponosne so nektere slovanske veje v Avstriji zarad preteklosti in zarad sedanje vsaj relativno iz-datne mcci; ali jim je pa kaj pomagal ta ponos za brambo krvuih bratov? Ali se jib morda naspiotniki boj6? Ali so nasprotniki za zaCeli spodobno govoriti o samostojnosti in vdjavnosti tudi najveCih in naj-bolj razvitih avstrijskih Siovanov? PaC je zares polreba v pm vrsti za se skrbefci, in tak6 so se slovanski narodi v Avstriji potegovali naj-prej vsak sain za se, in so z napori in trudi mnogo-kaj potrebnega dosegli za svoj razvoj. Ali nobena slovauska veja avstrijska ni toliko luoena, da bi bila varna za s v o j o b o do 6 n o s t; narodna politika pa, ki ne skrbi za primerno varnost svojega obstanka v hodocnosti, ni vnulim takega uneua. Sedanjost nam kaze tudi za bodoenost na vibarue dobe, v katerih se ni mogoco ohraniti takiiu narodom, kakorsne so slovanske, zaseloCene veje. O-oljufajo se mocno oni avstrijski Slovani, ki menijo, da sami sebi zadostujejo, in ki v tej umejeni sebiCuosti samo za se skrbG, dtuge Slovane pa prezirajo. Slovani so se zarad te sebienosti zo zel6 zugrestli na severju in jugu uaSega ci'sarstva zlasti proti mejuim bratom, ki se, obkoljeni od sovra^nih narodnostij, ne morejo geniti, in ki i-majo prej pogoje za unnraiije, nego za ^ivotarjenje. Mi ne mislimo, da je mogoce prekorakati geo-grafske meje in se tako zdruzuvati; paC pa je obsojevati medsebojuo in pogubno mlafinost vseh avstrijskih Siovanov, aajbolj pa onili, ki so relativno mogoCni in Siimostojni, Ko bi avstrijski slovauski narodi zaui-mali se eden za urugega; ko bi imeli zares primerno mero modsebojikuga soCutju; ne pogajali bi m posa-luezui satui za se za zaC'asne ali ueizdatne vsakdauje dobiC'ke. OglaSali bi se tudi za dtuge vetfe in tnanjse brate po krvi, in ne prejemali bi pravico iz milost-ljivili rok vsakodobne vlade, ampak energifino bi za-btevali kot samozavestna in kompaktna vecina pravidne praviee za vsak ^.5 tako majheu oddelek avstrijskih Slovii!»ov. Pri avstrijskih Blovanih pogreSamo povsem soluiaruost! in skupuega postopauja. Dokler ne bodo avstrijski slovauski narodi vsi za posamezne in po-samni za vse, do tedaj ostaue velika slevilka avstiij-skega prebivalstva mrtva, tedaj brez vsakega dobrega nasledka, ki bi drugaee naravno dorasel iz tako mo-goeue sk u pi tie. Kak<5 naj bi se eden za drugega potegovali, za to priiiko ne razpravljamo, ker nam jenajprej kazati na potrebo avstrijsko - slovanske solidamosti. Sicer kazejo v sedauji dobi naSi avtonomisti, kje jim je za-Ceti in nadaljevati v skupnem postopauji. Druga di-sevna in moralna vzajeumost se mora, ozivljati po drugih potih. Ko bi se Slovani zares zdriizili za najprve in j najimenitnise pogoje v tiadaljnje razvijanje in utrje- j vanje, postali bi mogo6na veeuia na vse strani, in \ utegnili bi dosedaj kriviCne nam narode prisiliti za ! priznanje cnukopravnosti. Po taki poti bi si najhi-treje priborili narodnih pravic, in stali bi kot ne-zmagljiva strata v tsovraSuik bojih. Drugim narodom pa bi se ne bilo bati take po duhu edine slovanske veeine, ker Siovan dozdaj ut Se pokazal, da bi druge narode tujcil ali zatiral. Nocemo slovanskega fiuta in znaeaja poStevati ali zagovarjati, ker za lastno hvalo nam niso drugi narodi hvalezui; pa6 pa kazemo na dosedaujo tudi avstrijsko zgodo-vino, v kateri ni Siovan dobivai drugih moftj, ampak je samo izgubljal svoje zivljc. Po dosedanjih zgodovinskih skuSnjah bi tedaj Siovan drugih narodov ne strahoval, kakor so njega stiskali, ampak po rajvec branil bi svoje praviee, kedar bi mu jih hoteli odtegovati drugi. Tak6 bi nastal mir v Avstriji in cas za drugo socijalno in gospodarsko delovanje v nasi drzavi. Ako je ta primer resnifien, in odkritosrfina taz-sodba ga ne more izpodbijati, potem bi bila prva na-loga avstrijskih vlad ne samo ne zatirati in razkoso-vati slovanskih narodov te drzave, ampak prizadevati si z vsemi pomccki, da prava slovanska vzajemuost o-i'm in se okrepi. Bavuo nasprotno bi tedaj te vlade morale delovati, kakor so do sedaj delate. Gotovo bi skupno postopanje slovanskih narodov potnirno poli-tiko avstrijskih vlad pospesevalo in pomagalo enako-pravnosti dejansko na dan. Ta srecna in narodov vredna slika pa neopo-re6no velja, kakor smo prej rekli, samo zaslu&ij, ko bi bila Avstrija zares sama na svetu ali v Evropi. Ker pa ni tak<5, misliti nam je Se vedno, da bi drugi narodi po solidarnem delovatiji slovanskega oddelkav Avstriji se skesali zarad odvzetega gospodstva, kata. rega so bili dozdaj navajeni, Ker Se v sedanji dob gledajo Nemci 6ez avstrijsko meje, ko se samo namera-va izvrsevati enakopravnost tudi Slovanom, v dobi, ko so Slovani Se dale6 od skupuega misljeiija in hre -peuenja v podaucm zmislu, nismo pi'epesimistui, ako trdimo, da se le v takem primeru bi nemska gospod-Ijivost izdajala Avstrijo voliki Nemciji I lz zdruzenega postopanja Siovanov v vseh oMih oduosajih bi tedaj Avstrija se ie izpozuavala svoje nemske podlo^tiike v pravi podobi I Verjetno je po dozdanjih in najnovejsih prikaz-nih, da b; kar na mah nemski zagrizenci Avstrijo iz-dajali brezpogojno. Po takem sklepamo resnicuo, da sloga avstrijskih Siovanov v doscgo enakopravnosti bi Nemce odloeiio nagnila do veleizdajstva. Tako dalee smo jo zategnili v nasi drzavi, da Slovanu ni zahte-vati s k u p u o enakopravnosti, ako noCe, da se po-kazejo nemski revolucijonami ve6 nego samo Don Quixoti kot izdajice dozdanje domovine. Nemec bi po tern Avstrijo izdal samo za to, ker bi Siovan v bratovsvi edinosti dosegel enakopravnost! Ali zarad te hude in strasno avstrijsko uevar-nosti ne more pametna avstrijsko-slovanska politika ziiosiiijati za najprvimi pogoji mogofiega obstanka iu laKvoja slovanskili narodov. Slovani aiso krivi in ne bodo krivi, ker samo pravico zahtcvajo, ko bi Nemec zarad te praviee Avstrijo prodajal. Slovana ne bo mogla ne Avstrija, no zgodovina obsojevati, ako se za svoj obstanek pote-guje, in ako bi on se spametil, da bi v skupnem postopauji dosezal ali cel6 v/ival sadove enakopravnosti. Siovan se ne more satn pokoncali, ako bi postalo avstrijsko polozje zares tako" nesrecno, da bi se poruSilo zarad edino mogoCe devise: „Naredite mir med moji-mi narodi." Pa poto2no, polo2no! Avstrijski Slovani se niso Se duSevno zedinili in moralno zavezali, da bi zares brat za brata skrbel, in da bi vsi dosegli praviee za nadaljnji razvoj. Zalostno pad, da utegnemo samo vsled avstrijsko-slovanske nesloznosti Avstriji Se na-daljnje zivijenje prorokovati. Ni tako hud6 I— Se eno toiazbo imamo za Avstrijo in za avstrijske Slovane. Tudi ko bi Slovani zares se zdruziii za najime-nitniSe pogoje glede na varno prihodnjost, in ko bi vsled te skupnosti naSi Nemci Avstrijo izdajali, ne dobila bi nemska Prusija tako naglo inzlepa avstrijskih pokrajin, kakor je povrSno misliti Nemfiija bi zahtevala bolj ali manj tudi takih pokrajin, kjer so Slovani pomeSani. 0 2ivljenemu skupnemu fiutu avstrijskih Siovanov pa bi ne ugajalo, da bi Nemec raztresene Slovane kar pograbil. Siovan bi v takem slucaji ne bil izdajaiec, pad pa bi se branil z vso skupno mocjo. K sreci bi za tak slucaj tudi avstrijski Siovan ne ostal brez pomoci, ko bi se sam ne mogel brauiti. Ker bi Avstrijo Nemec poruSil, bi ostalo Slovanu samo Se braniti sebe samega, in za zadostno brambo bi si po enaki poti pomagal avstrijski Siovan, kakor bi si pomagal Nemec za iz da j o in ruSenje naSega cesarstva. V vseh teh mogodih primerih ostal bi Siovan vedno le pri b iambi; in nikdar bi mu ne mogla ocitati zgodovina izdajstva. Avstrijski Siovan je nesreceu v dosedanjem razvoju, ker ga zatirajo in pritiskajo; akosipaznapomagati pona-Sih primerih, ostane mu tola2 ba, da Avstrijo reSi pogina, da ohrani sebi Zivijenje in Cast pred zgodovino. Avstrijski Siovan ima to sreco, da utegne s poStenimi pomoSki se braniti in razvijati, iu da mu v najhujSem slucaji ostane zgodovinska Cast, da jc svoji domoviui ostal zvest, dokler je niso drugi razruSili. Tako ugodni pogoji so pa samo raogoCi, ako se Slovaui strogo ravnajo po okvirih, katere smo mi tu-kaj narisali s podobami. Brez o^ivljenja vzajemnosti ne dose^ejo Slovani izdatnega, in kar si krvavo pri-bore, jim ne ostane gotovo za prihodnje vodove, kakor je to narodom ziva potreba. V vzajemnosti pa si za najbujSe viharje narodnih in zunanjih bojev o-hranijo vsaj svoj obstanek za kakorSno koli nadaljnje razvijanje. — Ako kje, jaza avstrijske Slovane prvi in najpotrebuisi pogoj za bodocuo^ v ^Viribua unitia" { Vse to smo morali tukaj pojasnjevati tudi za naso nalogo. Primorski Slovenci roorajo vedeti, da jih samo i.jih lastna mod ne resi. Brez Yzajemnosti vseh avstrijskih Slovanov niso varni za bodocnost, ravuo lako ne, kakor Slovaui na Slezkem all gornjem Ogeiskem. . V avstvijakem in pravem patriotskein zmialu klicemo torej najprej na vzbujenje slovanske vxa-jemnosti. Avstrijska notranja in zauanja poiitika stori, kar more za brambo Avstrije. Mi pa moramo skrbett, da Slovaui povzdigncjo glas, ko bi avstrij3ka skupna mot onemogia glede na napad pokrajine slovenskih Primorcev. Prusija se oglasa, da Garibaldijancem ne dovoli vzeti Trsta; z veto pravico pa zakli&jo avstrijski Slovani: Avstrija bodi Slovanom pravM-ij a, pospesuj na Tvoj dobiiek vzaj o m-nost Tebi i z r o c e n i h Slovanov, in u e dovoli mo, da bi ti vzeli juzui ali sc-verni tujci Primorje, kjer ti prebivajo zvesti Slovanil Da pa je treba tudi v primorakih Slovencih sa-mih domovinski Cut v razgovorjeuem zraialu racijo-naluo buditi, bomo poj&sojevali prihodujiC. Dopisi. IZ Gorice. 26 jan. (Izv. dop.) (OMni zbor ve-tertnskega drastva) imel je avojo sejo 23. t. m. v BBe-stavrant aU'luropa "od 10. ure zj, do I are popolu-due. Zbralo se je bilo pravih in castnfb udov kakih 500. Med castnimi udi bilo je navioclh vec* odlicni-kov p» krvi in casti. Zl) >r«vaiije je pricelo s primernimi nagovori v vseh treh tukaj navadnih jezikih, kakor ime to drustvo v obCe strogo pravilo, ravnatt se povsod enakoprav-no, ker ima tudi ode iz vseh treh narodnostij. Ko so govori koncali, vskliknilo je tudi obilo stevilo slovenskih udov navduseni trikrat ziviol na nasega cesarja in cesarsko rodbino. Iz porocila, katero je bilo zdruzeno z nagovori, posnemljimo to le. 31. okt. 1879 se j« bil ustauovil odbor 25 vcljavnih niozakov ze sedaj cvetoce drustvo z geslom: „Za Boga, cesarja in domovino!4 Vse-stranska podpora domoljubov in vlade je pripomogla, da Iteje drustvo ze zdaj 1630 pravih in 83 castnih udov. Zares veliko stevilo 1 Drustvo je imelo mnogo stroskov za razne na-pravc, ima vendar se eistega premozenja 12 26 gl. Drustveoiki se cedalje bolj umoze" vsled priza-devanja zupanstev in drugih domoljubov. Poddruz-nice ima dozdaj: Gradiska, Devin, Ajello, Fiumicello, Medea, Muscoli, Cervinjan, Grado, Kvisko, Kanal, Tol-miu, Bovec, Ajdovs&na, Dornberg. Bifenberg in Sezana. Med umrlimi udi ima drustvo obzalovati smrt grofa Coroninija, ki je bil drustvo castni predsednik. Odbor je pokazal v 26 sejah, da mu je blagor drastva na sreu. Iesenska slavnost o prilikiblagoslovljenezastaveje tudi bralcem ,Soce* v dobrem spomicu Enako so bill naznanjeni tudi drugi drustveni prazniki in shodi. Drustvo hoce tudi posebno slovesno prazaovati dan poroke cesarjevica Rudolf*. — P© porociia se je visok odlienik zabvalil predsed-mku za neumomo delovanje, ta pa je raztegnil hvalo na vse odboruike. Drustvo si hoee posebno podporno blagajnico ustanoviti najprej za Gorico, Stracice in Podgoro, po-tem pa kolikor bo moc* v drugih krajih. To podporno drustvo za bolnike in nesrecnike drastvene bo zares koristni pridatek podporam, katere slede ze tako vsled drustvenistva saniega.* NaSrt pravil se je obCcemu zborn prebirsl v vseh treh jezikih od odstavka do odstavka. Di uStveniki dobe vsled sklepa obC. zbora tudi poseben kinL s peresnim sopkoin za klobukom. Godbo si bo drustvo tudi ustanovilo za sprem-Ijanje k pogrebu; all za zdaj se se podaka, da se u-bogi udje ne preoblozijo z doneski. S tern sklepom je ob enem ob eni uri zbor dokoncal svoj duevui red, in se je Iepo razsel pod zastavo drast-veno. Vse se je vrsilo v lepem redir, nekteri udje so se udelezili tudi razgovorov. Za danes ne pridenemo drugega, kakor da ima drustvo dobre voditelje, kateri zmerno in previdno postopajo in pospesojejo napredek drastva. Primor-skim Slovencem drustvo kot tako posebno priporoea-mo; naj se mu brez pomisljajev pridruzujejo. Drustvo pa naj krepko raste v notranji edinosti in po zu-nanjem ponjnozevanji udov, kakor dozdtrj! Cepovan, due 24.jannarija. (Poroiilo o ob^neoi zbora kat. poltt. citaluice.) Predsednik odpre zbor tocno ob 3. uri s kratkim ogovorom, katerega konca s slavoklicem. na presvitlega cesarja. Potem predsednik se omenja zadnje spremembe v c. k. minister-stvu, ter predlaga reeolucijo, v katerej ob(ni zbor iz-ra2a ssvoje veeelje in zadovoljnost, da jo baron Pino v&topil v ministerstvojjwu cestita in iznka svoje za-upanje. Resolucija je \mx sprejeta z navduSenimi do-bro klici. Zdaj odda predsednik besedo &. A. Bnituz-u, da naj odborov predlog glede nacrta o hisnem davku po jasni in utemelji. Govornik je to storil v precej dol-gem in jedernatem govoro. ter je koncema prebraldo-tiCno peticijo do v. drzavnega zbora. Bazgovora se je delezil g. Ant. Bolko, M. Suligoj in drugi. Peti-ciia je bilii sprejeta brez ngovora. Za tern se je vrSil navadni in postavni dnevni red obenega letnega zbora. Mesto tajnika je porocal g. predsednik. Omenivii^ da za drustvo vilo zaslu-zeni tajnik se je prtseW na Brda, je dost«vilt da po njegoveni odhodu je vodstvo pevskega zbora in vez-banje orkestra prevzel g. J. Makarovic G. rtenarnicar je razlozil gnotni stan droitva. KoneCno pak se je volil novi druitveni odbur. Pri zbora je bilo prigojoelh 35 udov. Drustvo steje danes 44 domaCih in 10 zananjih udov. \Z Trsta, 24. jail. Kaineval ni ie prav liva-hen; raznu plesov ? glediito rPoliteama* ni §e po-sebnega bilo. Zaznamovati imamo Slovene! letos zopet en ko-rak v napredek; kajtt lani je bilo slovenskim dra-§tvom odrcCeno za vselej gledisfie za svojo porabo. Bila je velika agitacija od lahonske stranke; kajtt ponujatt so kolikor toliko, samo da se Slovencem ne dovoli gledisie. To pa je prcmagano % iiovim letom, in nadejati se je, da dozlvimo tekotfe leto vefi slovenskih predstav v Treto. Delalsko podporno drultvo bode zopct imelo vhod v muziri trmpelj. 5. februarija prircdilo bode sijapii pies v gledii^i wPoliteama Bossetti*. Odbor je odloSil v svoji sejf, da bode Cistegtt dohodka polovica za druStveno zastavo in po-lovica za druStveno matico. Drnstvena zastava, zlasti v Trstn, je jako potrebna, posebno pa Slovencem. Imela bode narodne boje ali barve, in bode gotovo imponovalii nasprotnikom. Bavno delalsko drustvo se dan za dnevom mnozi vkljub nekaterim krtom, ki mi-meravajo izpodjedati dobre korenike plodonosnega (IroStva. Ker ima v Trstu delalsko dru§tvo preva^en namen, potrebajje, da sepodpira z vsemi moemt; oni pa, kateri nasprotujejo, kafcjo da so sebifiuelr, tin* da jih vodi publa strast lit Custilakomnost in hinavstvo. Taki ljudje pa ne spadajo mud na&e kroge. Taki le naj bodo sami zase, osamljeni od vseh rodoljubov. Dragi flSofiiB priporofiam pa za naprej, naj tr-zasko perilo izroci *) iriaSkemu milu, ki je pri nas po enaki ceoi.___________ Z Dunaja, dne 26. januarja (izv. dop) Po du-najskih in beroliiiskih casopisih dola veliko sundra „ltalia irredenta", neresena Italija, katerej se vedno bolj sline cedijo po nasih slovenskih pokrajinah v Istri, Trstu, v Gorici in pa po juLuem Tirolu. Berolinska National-Zeitung od 23. januarja tek. ima dopis z Dunaja, ki se tako glasi: „0d nekaj Casa vlefiejo stvari v Trstu pozornost na se ne le politicnih krogov, ampak, kakor se pozdeva, tudi vlade. Povod temu je dopisovanje med anoniranim zvrsevalnim od-borom (comitato d'azioue) in Garibaldijem, katero si-cer ni6 novega ne razodeva, pa vendar ufiiniti mora, da se enkiat drazeuje na ju2r.i meji ustavi. Dosedanja poiitika, to gibanje ignorovati, se bo moralo na vse kako opustiti. ReCi so bile prisle celo do tega, da se niso le naznanila o Tr^askih dogodjajih ustaveljala, ampak, da so se dajaia dopisnikom dunajski casopisov po-svarila, da ne smejo takib reLi dopisovati, katere so dopu§cale sklepe, da je v Trstu resua stranka za zdru-zenje z Italijo. Ta strauka za to zdruSenje je mo gocoa, ona gospoduje ne le v mestnem staresinstvn iu dezelner.: zboru, ona vodi tudi velika drastva tr-govskega mesta, ona vlada v Tergesteju in zarote de-la v julski ulici (corsia giulia); ona se predstavlja v predsobi namestnika; ona je voe§ena xeit katero raz-sirja ravno tako rocuo delalec, kakor uradnik, in . njen vpljiv se Cuti na stari mitnici (barriera veccbia) in na brego sv. Karola (mollo s. Carlo). Na to ravno so ss dosedaj sklicavali uradniki ! in trdili, da se ne da nid uciniti proti temu nevid- [ nemu gibanju, in da se ne dostojajo z drzavuo castjo pravde proti petarde metajocim pobalinom. AH v Tr [ stu pozna vsakdo poLetnike petardemetakev ali petar- doikov, poznajo se tiskarne, ki tiskajo pozive za , zdruienje z Italijo, ve se, kedo ureduje revoluctjonarni : list, in Se veC — cell svet si pripoveduje na ulici, iz katerih udov je sestavljen Tr^aski odbor — comitato • triestino, — in iatrijanski. Test je popolno&ta pod- I kopan, in baron PreJ.s si ui se upal roko vtakr.iti v J srsenovo gnjezdo te zarote. Namesto da bi vlada po- delila namestniku naravna in resna vodila, ali pa ga ! povabila, da bi dal svoj odpust, poskusila je sopet poloviv 11. Iv tenia Stevilu ui pr&tetili 1512 tukajSnjih vojakov. Ako premerjamo pfebivalstvo GoriSko s prejSTijim Stetjem, oabajaino 1. 1851 samo 12500 prebivalcev, 1. 1857 pa 13297 in I. 1869 vseh 16649. Za leto 1880 se je v 10 letih prebivalstvo pomnozilo za 2779 ali 170/0. V Gorici prebiva, kakor sodijo v ob5e, najmanj kakib 7000 Slovencev. Ako pomislimo, da se naSe ljudstvo Se ue zaveda svoje narodnosti in da Sivl tn« kaj ubogo in v zavisnosti zarad slu^bovanja. potem se ne cudtmo, da so tak6 malo Sloveucev zapisali, Po-misliti je Se, da, kakor so nam pravili, so komisarji Ijudstvu razlagali, kak6 je vse enako, oaj se vpisuje-nio za kateri jezik koli, in da se v. Gorici kljubutej logiki samo ob sebi time, da govorimo italijausko. Na magistratu so nam samim rekli, da za se po-trebujejo samo italijanskih pol; iz tega y* razvidno, v kakem duku je vide! rad magistral prebivalce za-pisaue. Tudi so nam pravili, da neki druzluski g)spo-darjt se niso Kami zapisali, in Se zdaj ne \ail6, kaj in ali so jiiu vse prav zapisali hiSni gospodarji. Nemarnost je v Gorici velika pri Slovencih, ker niso vzbujeni, in nikdor se ne trudi, da bi zuaue SIo vence zagual na magistrat poizvedet, kakd so Jim vse zapisali. Dolznoat jt, da se narodnjaki za ta del Se po-trudijo. Tulazimo se pa tudi mi, da Stetje po lingua usuale ne bo imelo hudih nasledkov, ker »e niso go-dile krivice samo v Gorici, ampak po vsch uasih do-ielab. V svet bodo pac trobili, kdo je merodaina mod v Gorici; pa tudi mi ne bomo molcali. V „Neue freie Presse" smo v cV.trtek brali, da nied Stevilom Sloveucev v Gorici se nahnjajo najveS ufienci in posli. Zalivalitu He, gospodje, slovenski pro-feaorji, ucitelj, uradniki in drugi isobraicnci za top poklon, katerega Vara dajajo po sveta vsled popisa v Gorici. Tolaiite pa se nekoliko; denaSnja /.Tribune* prinaSa nekoliko lepih opazek na weksaktuoa Stetje Slovencev gorilkega mesta. Po novem Stetji za leto 1880 Steje prebivalcev: Ljubljana 21.940, vojakov pasebe pa 1666; I. 1869 22.593 — Maribor 15.720, 1. 1870 pa 12.828 — Celovec 17.100, vojakov posebe 2157 ; 1. 1869 brez vojakov pa 15.285 — Celje 4977, vec" 753 od j I. 1869 — Ljutomer 1200 ved 125 odi. 1869 — Pro-sck sam 1132, z Miraniarom in Grfjanom pa 1230. Novi eestni odbori na GoriSkem. V Ka-nalu je bila volitev cestnega odbora due 21. jamm-rija t. 1. Izvoljeni so gg. Ivan Brezigar iz RoCinja Odlikovanje. Iz SeSane se nam piSe: nC. kr. deXelni Solski svet je po slav. c. kr. ok raj. Solskem svetovalstvu z odlolJom od 1. Jan. 1881 doposlal go-spodu Antou Leban-u, naducltelju v Kornaa pismene-no pohvaio za marljivo, koristnodelovanje n a fi olskem p01 ju v teku Solskega leta 1879-1880. Ce3titamo l" V Komnu jt» liil to dni, za i^upaiia skora eno-glasripvoljenguspod Miroslav Svara, posestuik v Eom-nu. Skoro enoglasna volitev naj bode gospudu 2upa-uu dokr.z zaupauja, katerega je bil tudi vreden. S tem konfiale so marsikatere intrige, katerih smo se pred volitvijo bali. — I volitvijo srao z malo izjemo onib, kateri bi sami radi ^upanili, zelo zadovoljni. Cestitamo gospodu Ovarii! Njegova energija in zmer-nost pa nam je porok, da bode koncl se vendar vnul blagodejni mir v obiino. V to pa Bog pomozi. Usmiljeni bratje v Gorici so po izdanem tudi slovennkem porofiilu imuli leta 1880 v svoji obcni boltiistiici in blaznici 887 bolnikov. Ostalo jih je bilo namrefi 81 od leta 1879 in sprejetih je bilo lanskega leta 806. Izpustili so od tch 577 ozdravlj<»-iiiii, 147 zboljianib in 5 neozdravljenih. UnnJo jib je 82, ostalo pa jib je 76 za leto 1881. Blaznih je biio 161. Bolnikov in blaznih bilo jo najvec" s Priinorskega, prvib 523, poslednjih 157, drugi so bili iz razlignih de^el, Iz ltulije 11. pr. 54 s Kranjskega 47, iz Trsta in okolice 49 in 4 §e ce-16 iz Amerike in AngleSkega. Mtd boliiiki je bilo kmetov in dninarjev imjveC, naiure^ 150 prvib iu 72 poslednjih. Akademija n a k 0 r i s t n 0 s r e h n i m % a-g r e b t a n 0 m v L j u b I j a 11 i je pri vabil a prcpolno gledi&e in je izvabila zadovoljaemu obfiiiwtvu ^ivo pohvaio. Zagrebeanom dojde po tej predstavi nad 200 gl. Neraila smrt, pi§ejo zadnje „Nov.H, nam je vzela iskreuo domorodkiujo, blago soprogo gospoda prof. Lcvca (v Ljubljuti), ki je nenadoma po krntki bolezni 23. t. m, uiiula. Med obilimi drugimi vcuci j so na rakov njono polo^ilo lap venec tudi „ljub)jan-sko Slovenke." Trgovinski minister Baron Pino je odgovoril tudi ajdovskemu 2upar«u gosp. Danielu Godini nate-legrafsko iestltanje vslovenskcm jeziku: »Le-pa hvalal" Spomenico druStvn „Edinostitt ministru prvo-8ed:tiku priiiaSa vLdinosttt. Kadar bomo imeli celoto pred seboj, posnamemo kaj z nje. Torninska ditalnica napravi due 5. februa-rija besedo. Po besedi plesna zabava. Program pri ob-Gimo prihodnjic. Katoli§ko - politiSka ditalnica v fiepovanu vabi svoje ude in prijatelje k besedi, katero napravi v slavo V. Vodnik-ovemu spominu dne 2. februarija storih in zadnji dan v gledi§cu. Ker je nainen do-brodeleu, vabimo posebno slovansko obcinstvo Trsta in okolice^ da se vdelezl v velikem §tevilu te veseli-ce. Odbor delalskega podpornega druStva. Zivhiorejcem! Na kmetiji slov. oddelka de2el-ne knii'tijske Sole v Gorici se zamore po prav nizki ccni dobiti tcliSek-juncek Pincgavskega plemena, spo- / sabon za plem", ker lep in od izvrstftih mleCnih ro-diteljov. Pc tej poti si zamore kak posestnik z naj manjgimi stroski oskrbeti junca slovefiega Pincgav. l>leajt* Josip Kumar, Lupan na BanjSicah sv. Duha, Andrej } t. 1. ob 5. uii zvecer v g. Kafolovej dvorani po sle-Tomaztfi izyMorskega, Kt istijau VeliSflk zupan Auhov- | decern sporedu ski, Peter &bogar, 2opan Av§ki, Mihael Murovec iz Lo-kovca, in Andrej Biaztf, in\r.m Ajbskr. Kot najviSi', obdaeenec ima sede2 v cestnem odboru g. France Mai- j ni€, 2apan Kanaiski, kateri je soglasno potrjen za od- j borovega nacelnika. V Komnu je bila volitev cestnega odbora dne 17. t. m. pod predsedstvom gosp. Miroslava Svara, 4Upana Komenskega. v Izvoljeni so gg. Aaron Fabian i iz Kobdila, Miroslav Svara iz Komna, Josip Pipan u: Skrbinet Andreja, PersiC iz Slivnega, Vinko Zega iz Koprive, France Strekeljz Gorjauskega in France Ste-paa&c iz Temnice. Za Cervinjanski okraj se je vriila volitev v Cervinjanu dne 17. januarija t. 1. pod predsedstvom ondotnega ihipana g. Josipa Dreossi: Izvoljeni so: Iv. krst. Stabile iz Ogleja, Rudolf grof Pa€e ii St: Vida, Ludovik Tomaselli iz Fiumicela, Josip Oblack iz Rude, YIncencij Miehieli iz Campolongo, Lenard Varmo iz Ajek in Josip Dreossi iz Cervinjana. Volitve cestaiega odbora gori§kega dne 20. t m. so se deleiila skoro polno§tevilna vsa 2u-panstva gwiske okolice. Tendar pa ni bilo med nav-zo^nimi 61 voiici vidnega r^zcepljenja, mariveS se je vrSila volitev tako dostojno, kakor seje le moglo pri-cakovati o4 zbranih moiakov. Zato in ker smo bili skoro soglasno izvoljeni razen ednega vsi poprejgnji udje, vStevam si v dolznost izraziti velespoStovanim gospodom volivcem v svojem in svojih tovariSev ime« nu spodobno zahvalo za skazano nam zaupanje, pri-tt^vaje zagotovilo, da nam bode vsem, kakor do zdaj, tudi zanaprejt sveta dolinost skrbeti v svojem delo-krogu za pospesevanje javnega prometa, ne pa da bi vsled tega preoblagalt davkopla^evalce z nepreneslji-vimi dokladami. V Gorici, 26. januarija 1881 Andrej Kocjanfiifi. ^ Sneg bell po malem ta teden tudi goriSko oko- lico. Mraz in vlazno vreme se vrstita. Q. Andrej Perko, zivinodzravnik v Gorici, je 1. Godba. 2. Petje: Mladini. 3. Slavnostni go-vor. 4. Petje: Venec solskih pesmi. 5. Deklamacija. 6. Petje: Lastovki v slovo. 7. Godba. 8. Igra: Naj-dena listnica. 9. Godba. 10. Pttje: Slovenka, 21. A. Hajdrih, spremlja Citalniski orkester. 11. Crne podo-be, predstavlja doktor Modrosti 12. Petje: Venec na-rodnih pesmi od Kocijan.lezniui, ki je bila poleg rotuude. To elektrifino ^eleznico jo iznaSel Werner Siemens; njen model je bil nizstuvljcn prvifi 1879, na beroliu-skl razstavi; lani 1880 smo se ze na njej vozill poleg dunajsko razstave. Kakor sem brat, bodo v krat-kern napravljena Hnija v Bdi'olinu. TroSki so .ceneji in vozi se prijelnejSe, nego s hoparom ali konji, Vod-stvo upravlja uradnik iz centralnega mesta. Vse bo prakticueje; kuiiti tie bo treba, vse bo delala e-lektrika. Pravijo, da se nesrefia ne more zgoditi; tem. bolje za popotnike, Kaj ne, kaj Se bodo ljudje izua-8UI A. T. &elesnica iz Vidma v Palmo 6ervinjan in Rouke. Videmsk list nGiornale di Udinc" poroCu da se je izroiil v Rimu itaiijanskemu ministru za jav-na dela poseben nafirt za dovoljenje narodne gospo darske 2eleznice na imenovani progi. NaCrt je napravila posebna dru^bain ga jeizro-Lila po nekih gospodih iz Trsta. Prosilci ne prosijo za pomofi in se zavezujejo delo zaeeti najdalje po 6 mesecih in kondati po mi« nisterskem dovoljenji v 18 zaporednih mesecih. Zelezuica bi imela enak tir z drugimi navadni-mi 2eleznicarai, in prehajali bi lahko njeni vagoni ali vozovi tudi na druge zelcznice. Ta 2eleznica bi se zdru2ila na ronSki postaji z"juiuo 2eleznico, na vi-demski postaji z „zgornjo Italljo" in s Pontebo in v cervinjanski lnki z morjem. Radovedni smo, kaj porecejo Gorifiani k temu nacrtu, Poziv. Rokopis izvlrnc inoje tragedijo ali tra-gicne fantazije se zbori v viSjem zlogu, ki je dozdaj nekje v Ljubljani sluCajno zalo2en lezal, in 0 kterem sem v mojo 2alost mislil, da je izgubljen za me in za literature, naSelsejezopet. Tragedlji omenjenej, ki Steje kacih 4 tisoc" verzov, in ki je bila po ueenja-kih jako pohvaluo sprejeta s pobobnim Cesti-tanjem, (ter lahko z ohranjenimi pismi dokazem, kader bi trebalo) glasi se naslov: „Knez Aleksij in Izabela, izvirna tragedija se zbori po starogr. nacinu. Osobe so: Peter veliki, ruski car —- Aleksij voliujski knez — Izabela, soproga — Soiija hdi •— Efraim Pugafiev, posimoljenec — 10 mestnih staraSin, kot zbor, izmed katerih govor6: A. Baudoin, Onofrij Kutuzov, Peter Gorfiakov — KriStof, mestni sel — 3 rao2je — Pa§tirji — VojS^aki — Ljudstvo — Godci — Carjevo spremstvo — Carodej — Ribi-6i — PomagaCi — kmetje itd. — Dejanje snuje so na Ruskem. To dajem na znanje, ker se ravno pogajam se zalagateljem temu umotvoru morebitnim, ter prosim sosebno v & gg. duhovnike, ainovnike, dijake, naj blagovolije s posebnim obzirom na to, da se ta tragedija kot viSje berilo, in kot delo, visje nior. sve-tove predstavljajoCe, pomija; i& sedaj priporo6ati na piimernih mestih. Vsekakor pride to delo*) izmed vrste onih dramati^nih umotvorov izvimih, s ka-terimi, kakor znano, naSa literatura ni se preoblo^ena — v kratkem Casu na svitlo. Slov. narodu ves udani Fr. ZakrajSCak. V Gorici, 20. jan. 1881 —~~*pt& obSirni rokopis iioa sedaj v. 8. g. dr. Jakob Sket^ profewr in at«4nik v Cetovei v rok»k. Listnica uredniSfva: Cg. gg. dopisnike „S tolminskih fcribov4* in druge prosimo vljudno za potrpljenje. O. K. tukaj: livala; bomo videli. Tiiidite se dalje. — Za aestavke in do-pise Tsexa lepa Lvala. Javna zahvala. Vseia oiiim, ki so spremljali k zadnjenm pocit ku naso preljubljeuo soprogo in oziroma mater LUJI-ZO, in ki so nam izrazili svoje sacutje, se naj globo-kcje zahvaljuje podpisani soprog France Schaffenhauer, c. kr. ginnazijski vodja v pokoji. iVancosko zgaije s soljo [Eiu da ti§ da Francs] huihu&twala ait Sals napravil pod nadzorstvom po izvirneni predpisu iznajdnika Tiljema Lee-ja CU CmSYOFOLISTTl. To zdravilo, katero sem jaz napravil, pomaga br^, prej kofc katero drugo, proti zunanjemu in notranjemu vnetju, opeklinam in speklinam, proti novim napa-dow» neduki, rakom, dristi, natoku krvi v glavo, za obvarevanje zobov, proti otiski, dissenteriji, bolecinam, ne obrazu, v nsesih, v glavi, zlati zili, mrzlici, oz«b-kom, putiki, neprebavnosti, boleciuam na jetrih, na oceb, zastarelim ranam, vpicenju osneinu in inuSicne-inu; jkvnjaku, kardeju, iovani in umotici. Veiiko sprieeval imam?, ki potrjujejo moc toga imstnega zdravila. V 70. letti svoje starosti sera si popolnem ozdra-vil prsie i;a rokah s francoskim zganjem in soljo. G. Senilsky, c. k. financni komisar 1. r. Z Vasiro francoskim zganjem s soljo sem doscgel nsjboljSe vspebe, za katere se Vam neskocno zahvaljujeu: AIojz Klobucar, 2upnik in dekau v pokoji. Prodaja se v izvrrnih boteljkah po 40 kr. sumo p« G. Crfetofoletti-ju, lekarju in c. k. dvornem priskrb-nifcu v Gorici na ../avuiku 14. Opoinba. KnjiLnico iznajdnika V. Lec-ja, kateri podc(uj«, kako so rabi izvrstui domaei lek, dodajamo b r e z p I a (¦ u o. ^^^m^m^m^sm^^M^MtSS^SiSA ki Gregoric „Yia Aseoli" (v Getu) Stev. 13. od | znotraj — v Gorici sprejema vsako mizarsko in tapecirsko p® delo ter garantuje, da bode dobro in [Uj trajno Izvfsend. Priporoca ob enem svojo bogato | zaiogo hisne oprave (mobilij) tape-p* eirskega blaga in zrcal po prav spo-m\ dobnih cenah. JAKO VAZNO vsakterenm za o$i. Prava dr. White-jeva voda za odi od Trangott Ehrhardt-a v Grossbreitenbach-u v Turingiji (Thuringen) slovi nle od leta 1822 po eelem svetu. Dobiva se steklenica po 1 gl. v Trstu v lekarui wCario Zanetti" Via nuova 27 in v Gorici tudi v Zaisetti-jevi lekarui na Travniku. Zahtcva pa naj se Izrekoma dr. Whi-tejevo vouo za odi od Tr. Ehrluu-dta. Odloraki iz pisem: Gospodu Tr. Ehrhardt-a. Pred kratkim mi je nekdo povedal, tia se je njegov otrok re§il hudega vnetja oci in ozdravel s pravo od Vas poslano dr. White-jevo vodo za o6i,; zatorej Vas prosim (sledi naroiba). Neus-warts a. d. Bho», A. 24/2.80. Iohann Witrel. Od Vas poslana prava dr. White-jeva voda za 06i jc imela prav dober vspeh; zato prosim (sledi naroc.) Wulmirsleben, den 2/2.80. Carl Herzberg. Pri ecs. kr. zasfavljavnici na Duiaji reSenc /1;i»\ i: tiRE po nezasliSano nizkih izjeirinih conali namre5 70 odstotko / pod kupno ceno Iiazne zaloge ^epuih ur, ki so bile za prodaj sem-kaj poshme h naJKnamenirejSiJj Svicarekih toyaren, so bile polo&ene v c. k; jjastavljavnico, tei* so zapadle tor so po draSlK'Ticm potu pol zastonj pri§U» y nnSe roke. 'Into hiuo v polozaji, da lahko prodamo prave '/late, si»ebei*ne in mkelnove nre, n:tjboljSe Svicai-ske i/delke, xhv proti 51etni garancijj, da U n aS denai* nazaj navija pri rinfiici brez kljufia, olirani pod garancijo vod-no zlato barvo, izvrskno na minuto vrodjeim, z dvojnim pokrovom, okiiicuiiini email, kazalom in privilog. kolosjcm, odlikovaua kapitalna ura s talmi vcrizico, poprcj 24 gl. zdaj samo gl. 10.21). — Teh ur je malo. Sreuerna l'emontoii'-ni'a iz pravega 13 lot. sro-bra, od o. kr. puuo. urada prosku&cna, so navija brcz kljuua, h proti-zaporoiu in kazalno tiapravo, najHnoja h privilugijom, nadrobno proglodana, » iilitvim etukloin, c-muil. kazalom in Hckumlnim kazalcom, znotraj b kristai-nint pokrovom in nikulnim kolosijem, za vsacega prozor-no najbolj&a, nrjcenoja in clogantnojSa ura na svetu; po-projsnja cena 30 gl., zdaj samih 14 gld. Sreberna ankoi'ca iz pravega, od c.k. punc. urada proskuScuega 13 lot. srcbra a 15 rubini prav fino na sckundc progledana, s plitvim stoklom, email, kazalom in kazalom in sokundnim kazalcom, poproj je stala 24 gl., zdaj 8 pozlatfeujoiu vred samo gl. 12,50. Ura za gospe iz pravoga Ukaraktnega zlata, pre-skusena od e. k. pane, urada, ueizmerno Una, elcgantna ura z iiiijfinejo bcnedko zlato okolivratno fagon-veriiico in najftnejo zametasto §katljico, poprcj 30 gl. zdaj samo gl. l'J.50. So nikdar kaj taeega. Prava 14 karat, zlata remontoir-ura 40, 5o gld. uajnneje Savonette-uro, katere so stale nekdaj po 100 g!. NASLOV: Uhren-Ausverkauf von A. hmt Mhiifomiinm 9, parterre, gegenilber dem erzbischofl. Palais. V/ien. ^rOOO€3 0 EDINA ODLICENA Otovamazaocet o 0 F. BAUMGAKTNER & Co. v Trstu. Odlicena z medaljo na svetovni raz- stavi v Parizu 1878. Njegov izdelek esenca doma^ega oceta ima davkarijsko spridevalo, ki oproScuje davka po vsem cesarstvu avstro - ogerskem vsbd ministerskega privoljcnja — blago prve vrste — prav po ccni. Priporoca svoj izredno dober ocet iz ftstega vina. Glavno zastopni§tvo za Gori§ko — pri gospodu \azmuiik Podpisani svecar, odiicen naraznih svetov-nih razstavah in tudi na najnovejsi v Gradcti, priporoca 6c. cerkvcnim oskrbni§tvom svoje svece, sestavJjene iz samega voska, kakor so pred-pisano za sluzbo bo^jo in so izdelnjejo pod nad-zoi'stvom pre6. nadskofijske kurije v Gorici. On todaj ne more goljnfatL-in- utegnes poroStvom priporo6ati ne samo dobre, kakor drugi svefiarji, ampak tudi (kar je najzanimi-viSe in najveea doUnost) tudi prave bveec iz distega voska; on se odreka vsakemu plafiilu, ko bi se kedar koli potrdilo, da bi njegove gvefie, prodane za voSdene in kakor take zarudenjene, veudar imele kako drugo primes. Njegove svefo ne kapljajo, gorL mirno in zgore po^asu. Cena jim je 2.50 za kilo, enako 1.40 gl. za dunujski fuiit, in je das iiakup plaeati v citem lotu brcz obresti. In da nakup slav. oskrbni$tvom polajlamo, razpoiiljamo pri nas kupljene svefie brezplafino glede na davck in vo^nino do najbliinje lelez-ni§ke postaje, luke ali poSte. Vsak 6as je prcskrbljen z veiiko zaiogo ne samo takih sved, ainpak tudi tore s 4 ali 1 stenjem (tohtorn), velikonoanih, slikanih sved itd., itd., vsake veliciiie in debeline. On misli torej, da je kos tekmovati na vsako stran z vsakini znnanjim in domaCim sve^arjom. Tudi ima veiiko zaiogo svec, tor5 itd. itd. iii2ih vrst, to je sottana, po 2.20 gl. in III. vrste po 1.80 gl. kilo, s pogoji, kakor zgoraj, Prosim po takem si. oskrbniStva vzeti na znanjo moje poroStvo o pravem blagu, o vrednib cenah in najugodui^ili p<>goj!h. S posebnim spoStovanjem se podpifie prevdani Alojzij Bader v Gorici, senienigkaulia j> §tev. 24. Bergerjevo medicinsko MILO IK SMOLE (TIIEKRSElFfi). PriporoCeno po medic, strokovnjakih, rabi se sko-ro v vseh eviopskih dizavab s sijajnim vspehom proti vsakovrstni necistosti na polti, sosebno proti kronicniin in luskinastim Iigajem, hra-btam, nalezljivim hrastatn, proti i" decemu nosu, o-zebljini, potcnjn nog, prliljaju na ^lavi in bradi. — Bergerjevo liiilo iz smole ima too/p smole iz lesa, in se bistveno raziocuje od vseh drugih smol, ki se prodajajo. — Da se prekaiijanju izogue§, zahtevaj dolocno Bergerjevo milo iz smole in glej na zuani zavitek. — Kot ni'ostio miio iz smole za odstra-njonje necistostij na polti, zoper hraste na polti in glavi otrok, kakor kot neprakosljivo kosmetsko milo za vmivnnjc in kopanje za vsakdanje rabo rabi *. ki ima 35U/q gliceime in je lino poifumano. Ceaa n hwL mis Trsto 35 h i Mm mi Glavni razposiljavec: lekarnar G. Hell v Opavn. Glavna zaloga za Gorieo pri gg. lekarnarji F. Cristofoletti (Zanetti) iu A. Pontoni. ^Ure po ceni 1 pozlaCena ura z vcrizico 2.50 gl. 1 mobilnauranavalje(scilindrom) n 5.— „ 1 ura na sidro (hnkorca) „ 6.50 M 1 sre.berna ura remontoir B 12.— » 1 zlata ura za gospe od 18 gl. do 22 gld. POROSTVO 5 LET. Uhren-Ausverkauf der Uhrenfabrik von PH. FROMM, Wien, I. Rothenthurmstrasse N. 9. kUavatelj iu odgovomi u^cittiks F. PODGOKNUi. — Tiska; »Hilarijanska tiskaraa* v Gorici,