l/im bnaJllam to, bnoltm ^tai&ukeaa 1 j ~> poiiuhilam to, paliuialcm Radia Ptuj 1m bo&foi/um bañtk&tim zekm bniiétm . , ni ' to, itmur m/o- mit! NAGRAJUJEMO NOVE IN ZVESTE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Štajerski TEDNIK Več o akciji boste našli na oglasnih straneh. Tednikov intervju Najinovativnejša pravljičarka o sebi in knjigah O Stran 9 Ptuj, torek, 29. decembra 2015 • • letnik LXVIII• št. 100 L 1 ^^ s^/%/L^/% Odgovorna urednica: ^^ T /g ^Pg/^ fV^ Simona Meznarič ij IsLa/ 1t^ / or\/L ISSN 1581-6257 _ #_ Cena: 1,20 EUR ------------- ~------—------------- SREČNO 2016! Otroci pojejo slovenske pe in se veselijo Politika Sl. Bistrica • Bo občina plačala 1,2 milijona evrov več? O Stran 4 Kronika Podravje • »Ograja ni prava rešitev, samo otežuje naša življenja!« O Stran 32 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °ICH3 www.radio-ptuj.si Redna zaposlitev podžupana Gorazda Oreška razdrla koalicijo arji v Mestne gledališču Ptuj O Strani 2 in 3 NAGRAJUJEMO NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! DARILNI BIITIK PTUJ, Vinarski trg -nasproti ptujske vinske kleti - 30 % novoletni popust ob nakupu na vse izdelke Ne velja za nakup darilnih bonov in se z drugimi popusti Izključuje. Kupon velja za eno storitev, izkoristite ga lahko do 20.1.2016. DARILNI BUTIK PTUJ Štajerski TEDNIK Kuponček skupaj z naročniško številko in vašimi podatki Izrežite ter ga skupaj z osebnim dokumentom pokažite ob nakupu v Darilnem butlku Ptuj, ALNASI d.o.o., Vinarski trg 2,2250 Ptuj, da boste lahko koristili ugodnosti i. Informacije: 031 521 1 i sam, sebe Enajsta seja sveta občine Videm Županova ali seja zaradi seje 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 22. decembra 2015 Ptuj • O izplačilih avtorskih honorarjev v Mestnem gledališču Ptuj Zakaj je direktor najemal sam Da so zaposleni in njihovi sorodniki v Mestnem gledališču Ptuj zraven svojih plač prejemali še dodatno plačilo preko različnih nem trdijo, da so na ta način le prihranili ter da bi, če bi te zadeve najemali na trgu, to stalo bistveno več. Kot izhaja iz podatkov na Supervizorju, so honorarji, ki so jih v ptujskem Gledališču, prejemali nekateri zaposleni in njihovi sorodniki, dokaj visoki. S temi ugotovitvami smo seznanili tudi direktorja Mestnega gledališča Ptuj Petra Srpčiča, ki pa je prepričan, da v tem ni nič spornega, še več, da so delali le v dobrobit ustanove, ki jo vodi. Trdi, da so zadeve transparen-tne in da je gledališče na račun sodelovanja zaposlenih (tudi izven delovnega časa) veliko prihranilo. „Če bi te storitve najemali po normalnih cenah na trgu, gledališče v teh letih ne bi moglo normalno poslovati in izvajati takega obsega tako kakovostnega programa. Mestno gledališče Ptuj je kadrovsko podhranjeno, zato za večji obseg storitev najemamo zunanje izvajalce, ki jih izbiramo na Uvodnik podlagi razpisov ali zbiranja ponudb, kjer potem izberemo najugodnejšega ponudnika. Na tak način smo uspeli skozi leta v veliki meri znižati stroške poslovanja, tako da zdaj z mnogo manj sredstvi, kot smo jih imeli na razpolago pred leti, izpeljemo večji obseg programa, kar kaže na racionalnost poslovanja," trdi Srpčič in dodaja, da je kot direktor zavezan načelu racionalnosti in ekonomičnosti in na podlagi teh kriterijev zmeraj izbira ponudnike. Ob tem trdi, da so upoštevali veljavno zakonodajo, tudi proti-korupcijsko. Da so bile njihove odločitve pravilne, pa po mnenju Srpčiča dokazuje podatek, da so kljub občutnemu krčenju sredstev obseg programa celo povečali. „To že samo po sebi dokazuje, da smo očitno poslovali raci- Domovina sva tudi jaz in ti V kuhinjah je zadišalo po cimetu, praznične luči razsvetljujejo zimsko temo, božični duh nam je i ^.mn napolnil duše z upanjem, mirom in ljubeznijo. Z božičnimi prazniki pa se že 25 let prepleta spomin na dan, ko ste na plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije obkrožili DA. In čeprav to zgodovinsko odločitev obeležujemo z državnim praznikom, je bilo zastav, torej državnih simbolov, po hišah izobešenih toliko kot letošnjih snežink na našem koncu. Praktično nič. Znani slovenski duhovnik in psiholog Anton Trstenjak je zapisal: »Dom ni v hiši, kjer človek domuje, ampak je dom v človeku, ki v tej hiši prebiva.« Torej lahko tudi rečemo, da domovina ni v državi, kjer prebivajo ljudje, ampak je domovina v ljudeh, ki v tej državi živijo. Domovina smo ljudje, sva tudi ti in jaz, zato je napačno povezovati državo oziroma domovino z 90 odločevalci, ki sedijo v državnem zboru in nam krojijo politiko. Ob pogledu na koledar pa lahko ugotovimo, da je dni v letu 2015 vse manj. In kakšno je bilo leto, ki se izteka? Poleg kriz, ki niso zaobšle Slovenije, števila socialnih stisk, stečajev, slavnih zapornikov in podobnega smo se lahko veselili vsaj uspehov naših športnikov, ki so ponovno dokazali, da nismo tako majhni, kot pogosto mislimo. Ob tem nas je letos nagradila tudi narava, ki nam je bila naklonjena s padavinami in temperaturami, videli smo lahko super luno ter čudovito igro narave in barve - popolni lunin mrk, pa delni sončev mrk. Mnogo razlogov smo imeli, da smo se ozrli v nebo. Le da v tem norem svetu drvenja mnogokrat niti ne opazimo spremembe letnih časov, se ne zamislimo o pomenu praznikov, v letu 2016 bo dela prostih dni devet, ali ne postojimo ob srečanju znanke ali znanca. Kot poje Neca Falk, vsi ljudje hitijo, v panje, kjer živijo, z obrazi obrnjenimi v tla. Kakorkoli, če se bo vsaj delček izrečenih dobrih misli izpolnil, potem bo leto 2016 uspešno, preživeli ga bomo v zdravju, miru in osebnem zadovoljstvu. Srečno 2016! Mojca Vtič i ■ I „Sodeloval sem pri delu gledališča tudi kot umetniški ustvarjalec, kar je normalna praksa tudi v drugih gledališčih, kjer direktorji, ki so tudi umetniški ustvarjalci, kot avtorji sodelujejo pri delu gledališča in na tak način ohranjajo stik s svojim poklicem, kar je podobno kot npr. zdravniki ali profesorji, ki kot poslanci ali direktorji zavodov še vedno opravljajo tudi svoje strokovno delo. To, da sodelujem pri delu gledališča kot umetniški ustvarjalec, ni nekaj, kar bi se pričelo z mano, tako Rene Maurin kot tudi Samo M. Strelec sta oba v času svojega službovanja sodelovala z gledališčem kot umetniška ustvarjalca, za kar sta tudi prejemala honorarje. Enaka praksa je tudi v drugih gledališčih, ki jih vodijo direktorji, ki so obenem ustvarjalci, enako sodelujejo z gledališči in prejemajo honorarje," pojasnjuje direktor. Kot umetniški ustvarjalec je opravil v ptujskem gledališču pet režij, prevedel je štiri besedila, je avtor enega od besedil, nastopil pa je tudi na več kot štiridesetih ponovitvah predstav kot igralec. Skupaj je kot samostojni podjetnik v ptujskem gledališču od leta 2009 do 2015 zaslužil 39.300 evrov. Njegova izplačila pa niso mesečna, ampak so odvisna od produkcij, ki so jih v gledališču izvedli. onalno in iskali za gledališče tiste najugodnejše in najcenejše ponudnike blaga in storitev. Res je, da so bili izbrani ponudniki, ki so bili na tak, ali drugačen način povezani z gledališčem, a so bili izbrani na podlagi najnižje cene storitve, saj so bili pripravljeni opravljati neko storitev po ceni, ki je veliko nižja od normalne tržne. Lep primer tega je, ko je v lanskem letu sodelovanje z gledališčem končal Simon Puhar, ki je preko s. p. za gledališče opravljal storitev čistilnega servisa. In v tem letu, ko imamo izvajalca, ki smo ga enako zbrali na podlagi zbiranja ponudb, so se nam stroški skoraj podvojili, kar je pokazalo, da je bila njegova cena veliko nižja od realne tržne," pojasnjuje direktor ptujskega gledališča in dodaja, da so se z letom 2015 stroški čiščenja na letni ravni zvišali za 5.981 evrov. Kako do 93.280 evrov v 6 letih? Je ■ ■■ ■ ■v« bil res najcenejši sin ene izmed zaposlenih? Dejstvo je, da je kar nekaj redno zaposlenih in njihovih družinskih članov preko podjetij in različnih pogodb prejemalo nakazila gledališča. Največ je v zadnjih letih na ta račun prejel Vasja Strelec, sin Ane Strelec Bombek, tajnice v ptujskem gledališču. Celotna vsota nakazil znaša 93.280 evrov, to pa naj bi bilo plačilo za opravljanje storitev oblikovanja, in sicer od leta 2009 naprej. Srpčič sicer vztraja, da je bil izbran kot najcenejši ponudnik v primerjavi z oblikovalskimi storitvami na trgu. Še več: stroški oblikovanja naj bi se s tem, ko so ga izbrali, celo prepolovili. Za potrebe gledališča pa Strelec oblikuje Ptuj • Redna zaposlitev podžupana sprla koalicijo Političnih sporov iz dneva v V ptujski politiki postaja vse bolj vroče. Minuli ponedeljek, isti dan, ko so mestni svetniki potrdili zaposlitev podžupana, je župan Miran Senčar v imenu društva ZA Ptuj stranki SD pisno sporočil, da O tem je obvestil tudi druge podpisnike programske koalicije: SDS, SMC, Desus in Neodvisno listo za razvoj MO Ptuj. Čeprav trije svetniki SD ne bodo več del koalicije, ima ta v mestnem svetu še vedno večino glasov: 17 od 29. Senčar je stranko SD iz koalicije izločil, ker njeni svetniki niso podprli proračuna za 2016. Pri glasovanju so se vzdržali, to pa iz razloga, ker ne podpirajo redne zaposlitve podžupana Gorazda Oreška. Da se s to zaposlitvijo ne strinjajo, so dali vedeti že v času, ko je bil proračun v javni obravnavi, pa potem z vloženim amandmajem na proračun. »Bistvo amandmajev, ki smo jih pripravili v svetniški skupini SD, je v prerazporeditvi sredstev, namenjenih za plačo poklicnega podžupana na druge postavke, za katere ocenjujemo, da jih je smotrno povečati. To so javna dela, preventivni zdravstveni programi, dotacije klubom in društvom ... Socialni demokrati smo že večkrat poudarili, da trenutne jav-nofinančne okoliščine ne dopuščajo povečevanja sredstev za plače, iz tega razloga tudi ne podpiramo instituta poklicnega podžupana. Glede na dejstvo, da Ptuj še nikoli, niti v boljši finančni situaciji, ni imel poklicnega podžupana, tudi danes ne vidimo utemeljenih in tehtnih razlogov, ki bi nas prepričali, da je ta zaposlitev potrebna. Obžalujemo, da nam postavka, na kateri so sredstva za plačo podžupana, onemogoča, da bi podprli proračun,« je pred glasovanjem o proračunu 2016 na ponedeljkovi seji mestnega sveta povedala vodja svetniške skupine SD Nuška Gajšek. Senčar: »Ne- podpora proračunu groba kršitev koalicijske pogodbe.« Župan Senčar v pismu, ki ga je poslal SD-ju, navaja, da društvo ZA Ptuj kot vodilni koalicijski partner njihovo ravnanje ocenjuje kot nekorektno, neodgovorno in neutemeljeno ter da nepodpora proračunu Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: _ Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. 749-3 Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 29. decembra 2015 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 sebe pogodb, je dejstvo, ki ga priznavajo. A obe- V javnosti so se zadnje čase pojavila namigovanja, da so avtorski honorarji v ptujskem gledališču previsoki. Srpčič trdi povsem drugače: da z najemanjem „samih sebe" le varčujejo. vse tiskane in spletne publikacije. V času od junija 2009 do oktobra 2010 je sodeloval na podlagi pogodb o avtorskem sodelovanju, od takrat naprej do danes pa kot samostojni podjetnik. Zanimivo je to, da je Strelec s ptujskim Gledališčem začel sodelovati le tri mesece za tem, ko je bil za direktorja imenovan Srpčič. Pred tem je nekaj manj kot pol leta kot vršilka dolžnosti direktorja gledališče vodila Strelčeva mati Ana Strelec Bombek. V času, ko je začel poslovati s ptujskim gledališčem, je bil Strelec tudi mestni svetnik. A Srpčič v tem ne vidi nič spornega in vztraja: „Po drugih ponudbah bi plačali za opravljene storitve okrog 164.000 evrov. Prihranek je torej 65.000 evrov po drugi najcenejši ponudbi, brez izdelave logotipov, programov za ure, izdelave internetne strani in ažurnega vsakodnevnega urejanje internetnih strani ..." Ob tem dodaja, da gre za končne bruto zneske, v katere so všteti vsi stroški, ki so jih imeli izvajalci z opravljanjem storitve: „Zato, če želimo priti do številk, ki so jih posamezniki realno zaslužili, je treba tukaj odšteti vse stroške, prispevke, davke, tako da so neto zneski zaslužka posameznika za vsaj tretjino, če ne polovico nižji od prikazanih bruto številk." Kako in zakaj je direktor najel kar samega sebe Zraven plače pa je kar nekaj prejemkov preko samostojnega podjetja prejel tudi sam direktor ptujskega gledališča Peter Srpčič. Vprašanje, ki se poraja, je, kako je lahko bil kot samostojni podjetnik najet v občinski instituciji, kjer je formalno tudi direktor. Je torej najel samega sebe in zakaj? „Za svoje delo sem dobil za več kot tretjino nižje honorarje, kot če bi šlo za drugega avtorja. Realna vrednost celotnega obsega tega dela bi se gibala tam med 65.000 in 70.000 evrov, sam pa sem za vse te predstave in delo na njih prejel 46.000, tako da je gledališče s tem prihranilo okrog 20.000-35.000 evrov. Mi v vsakem primeru, ker smo gledališče projektnega tipa, vse umetniške sodelavce najemamo na trgu, tako da se temu strošku ne moremo izogniti, razlika pa je, kot sem povedal, da jaz svoje storitve računam za več kot tretjino ceneje kot drugi primerljivi ustvarjalci. Rad bi še povedal, da v gledališču opravljam delo tako 1 Leto I Vasja Strelec I Peter Srpčič 1 Simon Puhar 1 2009 4.600 4.000 7.434 2010 2.165 9.500 6.620 2011 13.700 1.500 6.350 2012 20.494 4.230 2013 16.049 11.100 5.759 2014 18.187 3.100 4.665 2015 16.576 10.100 420 skupaj 91.771 39.300 35.478 Vir: Supervizor V tabeli so prikazana nakazila, ki so jih od Mestnega gledališča Ptuj preko svojih podjetij prejemali direktor Peter Srpčič, vodja tehnike Simon Puhar in Vasja Strelec, sin Ane Strelec Bombek, zaposlene v ptujskem gledališču. poslovnega direktorja kot tudi umetniškega vodja in letno ustvarim več kot 500 nadur, ki se ne obračunavajo in tudi ne izplačujejo," še pojasnjuje Srp-čič in dodaja, da kot direktor pripravi predlog programa, v katerem so jasno predstavljeni vsi nosilci posameznih projektov, tako je natančno navedeno, ali sam nastopa kot ustvarjalec. Ta predlog nato potrdi svet zavoda nato pa še Ministrstvo za kulturo. „Projekti, ki sem jih pripravil za Mestno gledališče Ptuj, so bili povečini zelo uspešni in je gledališče z njimi tudi izdatno zaslužilo, tako je samo zaslužek od predstave Najstarejša obrt presegel znesek celotne vrednosti vseh honorarjev, ki sem jih prejel od MGP," vztraja Srpčič in dodaja, da so zmeraj ravnali gospodarno in izbirali tiste ponudnike, ki so bili pripravljeni izvajati storitve za najnižjo ceno. Tudi direktorji pred Srpčičem so znali zaslužiti ... Je pa iz podatkov, ki smo jih dobili v gledališču, razvidno, da so tudi direktorji pred Srp-čičem sodelovali kot umetniški ustvarjalci in si tako služili dodaten denar. Tudi eden izmed režiserjev, ki pa ni želel biti imenovan, je potrdil, da so zneski, ki jih je za svoje ume- tniško delo prejemal Srpčič, realni ali celo nižji od tržne vrednosti. V povprečju naj bi bila režija predstave plačana okrog 10.000 evrov, medtem ko je Srpčič sam sebe najel za od okrog 7.000 evrov. Je pa transparentno postregel tudi z vsemi izplačili in za vsako posamezno predstavo pojasnil, zakaj je šlo in kakšen znesek je kot umetniški vodja te dobil. V Mestnem gledališču Ptuj pa je bil pred kratkim izveden nadzor porabe javnih sredstev za leto 2014 s strani nazornega odbora MO Ptuj, ki bo tudi kredibilno pokazal, ali so bile v poslovanju gledališča kake nepravilnosti ali ne. Dženana Kmetec Foto: ML Foto: CG dan več proračun za prihodnje leto in s tem zagotovili sredstva na postavki za redno je ne šteje več za koalicijsko partnerico. predstavlja grobo kršitev koalicijske pogodbe. »To pa tudi ni bil prvi takšen primer, saj se je v preteklosti na odborih in ko- misijah že večkrat zgodilo, da so vaši predstavniki glasovali drugače od dogovorjenega na koalicijskih sestankih. Od dne prejema tega dopisa vas več ne štejemo za koalicijskega partnerja. Projekte, navedene v koalicijski pogodbi, ter vse Sestavljanje koalicije po lanskih lokalnih volitvah je na Ptuju trajalo devet mesecev. Člani koalicije so se podpisali pod 12 projektov, za katere si bodo prizadevali, da jih uresničijo. Komaj pet mesecev po podpisu pogodbe je programska koalicija že okrnjena, saj v njej ni več članov SD. razvoju MO Ptuj, k čemur smo se zavezali prav vsi izvoljeni,« je v pismu SD-ju med drugim zapisal župan. Za odziv smo zaprosili tudi mestni odbor stranke SD Ptuj. Čeprav so sprva obljubili, da druge projekte v tem mandatu bomo odslej uresničevali brez vas. Če boste katerega izmed navedenih spoznali za dobrega oz. pozitivnega, bomo vaše podpore še vedno veseli in jo bomo razumeli kot doprinos k bodo pripravili izjavo, so nam nato v nedeljo sporočili, da o tej temi pred novim letom v javnosti ne bodo komunicirali. Spomnimo, da je bila stranka SD ena prvih, ki je pred drugim krogom lanskih lokalnih volitev podprla županskega kandidata Mirana Senčarja, saj se njihova kandidatka Vlasta Stojak ni uspela uvrstiti v drugi krog. Hitro po volitvah je nato Senčar Stojakovo zaposlil na delovno mesto direktorice uprave MO Ptuj. Mojca Zemljarič i « Foto: Črtomir Goznik Zupan Senčar je stranko SD iz koalicije izločil, ker njeni svetniki niso podprli proračuna za 2016. Pri glasovanju so se vzdržali, ker ne podpirajo redne zaposlitve podžupana Gorazda Oreška. Foto: Črtomir Goznik Mestni svetniki iz vrst SD: Andrej Lazar, Miran Meško in Nuška Gajšek po odločitvi župana niso več del koalicije. Članica SD pa je tudi sedanja direktorica občinske uprave Vlasta Stojak. 4 Štajerski TEDNIK Politika torek • 29. decembra 2015 Ptuj • Občinski proračun težak 25 milijonov evrov Za kaj bodo porabili občinske milijone Proračun mestne občine (MO) Ptuj za leto 2016 znaša dobrih 25 milijonov evrov. Največji del prihodkov načrtujejo iz povprečnine - 10 milijonov evrov. Foto: Črtomir Goznik Javne službe za poplačilo dobaviteljev potrebujejo kredit Ptujski mestni svetniki so na decembrski seji dali občinskemu podjetju Javne službe zeleno luč za najem kratkoročnega kredita v znesku 200.000 evrov. Kredit bo podjetje najelo v januarju, sredstva bodo predvidoma vrnili do konca leta 2016. Kot je pojasnil direktor Alen Hodnik, potrebuje družba kredit za poplačilo obveznosti do dobaviteljev. »S pričetkom kurilne sezone (december 2015) so se bistveno povišali stroški energentov v dejavnosti daljinskega ogrevanja, ki jih mora podjetje poravnati na rok, stranke za zaradi plačilne nediscipline svoje obveznosti poravnavajo s precejšnjim zamikom. Podjetje bremenijo tudi stroški odvoza odpadkov na deponijo v Ormož. Računi iz tega naslova zapadejo v plačilo januarja in februarja 2016. Po novem letu se bodo stroški odvoza odpadkov zaradi spremembe zakonodaje povišali, kar bo likvidnostno situacijo podjetja še dodatno poslabšalo,« je v obrazložitvi, ki jo je posredoval mestnemu svetu, zapisal direktor Alen Hodnik. Iz najemnin za gospodarsko javno infrastrukturo, stanovanja in poslovne prostore ter koncesije za vodno pravico nameravajo zbrati 4,4 milijona, z davki na premoženje tri, s prodajo premoženja (nepremičnine, osnovna sredstva) pa 1,6 milijona evrov. Iz državnega proračuna načrtujejo 1,4 milijona, iz evropskih strukturnih skladov pa 1,3 milijona evrov priliva. V znesku do milijon evrov predvidevajo tudi zadolževanje. Za plače in druge izdatke zaposlenim so v proračunu rezervirali 2,3 milijona evrov oz. devet odstotkov celotnih prihodkov. Na postavki za plačilo blaga in storitev (tekoča vzdrževanja in drugi operativni odhodki) je 4,3 milijona evrov, za transferje posameznikom in gospodinjstvom namenjajo 4,6, za transferje v javne zavode pa 3,8 milijona evrov. Odhodki za investicije znašajo 6,3 milijona evrov, kar je skoraj dva milijona več, kot je bilo predvideno v predlogu proračuna v oktobru. Za naložbe v cestni promet in infrastrukturo bo MO Ptuj v letu 2016 predvidoma porabila 1,5 milijona evrov. Od tega 344.000 za obnovo ceste Žabjak in 272. 000 za pločnik z avtobusnim postajališčem Gra-jena-Štuki. Za Grajeno načrtujejo še dodatnih 97.000 evrov (preplastitve, modernizacije, razširitve, obnove). 185.000 evrov bo občina vložila v javno razsvetljavo, 215.000 v gradnjo sekundarnih kanalizacijskih cevovodov ter 1,2 milijona evrov za obnovo mestne tržnice. Med investicijskimi odhodki so še plačila leasingov oz. obrokov za gasilski dom in gasilska vozila PGD Ptuj (175.000 evrov), me- stni stadion (196.000 evrov), OŠ Ljudski vrt (146.000 evrov), OŠ Olge Meglic (87.000 evrov) in večnamensko dvorano Spu-hlja (288.000 evrov). V proračunu so sredstva rezervirali tudi za namakalni sistem Turni-šče, 380.000 evrov. Zaposlitev podžupanaje investicija in ne strošek Proračun za leto 2016 so ptujski mestni svetniki potrdili na redni decembrski seji, ki je bila minuli ponedeljek. Župan Miran Senčar je sprejemanje proračuna pospremil z besedami: »Potreb (ne samo želja) je za nekaj milijonov evrov več, kot je na razpolago denarja. Razprava po odborih je bila burna. Najpogosteje obravnavani temi sta bili kurentovanje in zaposlitev poklicnega podžupana. Za kurentovanje namenjamo iz proračuna 336.000 evrov: 100.000 evrov bomo predvidoma zbrali donatorskih sredstev, 236.000 evrov načrtujemo prihodek iz vstopnin v karnevalsko dvorano. Prispevek MO Ptuj za kurentovanje ostane enak, kot je bil lani. Glede redne zaposlitve podžupana sem prepričan, da je v teh kriznih časih in slabi situaciji treba vlagati v kadre. To zaposlitev razumem kot investicijo in ne strošek. Verjamem, da mi bo podžupan na področju gospodarstva v veliko pomoč.« Z redno zaposlitvijo podžupana se ne strinjajo svetniki SD in svetnica SLS Miša Pušenjak. Ti so se glasovanja pri proračunu vzdržali, preostali mestni svetniki (tudi Čelanovi iz opozicije), so proračun in s tem zaposlitev podžupana potrdili. Nekdanji župan Štefan Čelan je dokončen in potrjen predlog proračuna MO Ptuj za leto 2016 pohvalil, saj da je v primerjavi s predlogom iz oktobra na investicijskem delu precej bolj ambiciozen. Mojca Zemljarič Slovenska Bistrica • Svetniki odločitev prestavili na prihodnjo sejo Bo občina plačala 1,2 milijona evrov več? V Štajerskem tedniku smo že pisali o številnih sodnih sporih, v katerih je vpletena Občina Slovenska Bistrica. Na decembrski seji so svetniki obravnavali predlog sklepa o poravnavi med Hišami prihodnosti in občino glede stavbnih pravic za vrtec in OŠ na Pragerskem. Sprejem poravnave bi pomenil, da bi morala občina omenjenemu podjetju plačati dober milijon evrov več. Svetniki so tokrat sprejeli sklep, da se o poravnavi odloča na prihodnji seji, ko se preverijo še dodatna dejstva. Občina Slovenska Bistrica se je namreč leta 2008 odločila, da se na zemljiščih občine ustanovi stavbna pravica za gradnjo vrtca in podružnične OŠ na Pragerskem. Pogodbo o stavbni pravici je občina podpisala s podjetjem Marles, ki je ponudilo izgradnjo šole in vrtca v zameno za 14-letno plačevanje najemnine v skupni vrednosti približno 4,4 milijona evrov. Nato pa je družba Hiše prihodnosti kot pravna naslednica Marles hiš Maribor sklenila najemno pogodbo še z OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava in Vrtcem Otona Župančiča. Ker je občina odplačevala najemnino skladno s svojo pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice in ne s pogodbo, ki sta jo podpisala vrtec in OŠ s Hišami prihodnosti, je ta družba (oz. v njenem imenu NKBM) vložila tožbo zoper vrtec in OŠ zaradi premalo plačane najemnine. Višje sodišče je ugovore občine zavrnilo. V tem obdobju je občina s Hišami prihodnosti oz. NKBM iskala rešitev in tožeči stranki sta predlagali sklenitev poravnave, s katero bi odpustili obresti, občina pa bi morala še vedno poravnati 369.341 evrov premalo plačane najemnine, oziroma v 14 letih 1,2 milijona evrov. V imenu svetniške skupine SD je Tomaž Godec dejal, da je podjetje Marles z zavajanjem spremenilo pogodbo, ki jo je podpisalo z ravnateljicama, in da bi se lahko to pogodbo razveljavilo. »Še vedno ima obči- na kar nekaj pravnih sredstev. Tukaj sprejemamo sklep, ki bo imel na proračun posledice v višini 370.000 evrov. Kako bomo občanom pogledali v obraz?!« Pred to točko je namreč koalicija zavrnila, da bi občina odpisala 7.000 evrov dolga občanov in občank (skupen dolg), potrdila pa je, da se upravičencem odpiše dolg v višini 100 evrov, približno 1.400 evrov. Godec je še dodal, da naj se svetniki ne ustrašijo NKBM in da naj občina izrabi pravna sredstva, ki jih ima na voljo. Ludvik Repolusk (SD) pa se je vprašal: »Ali nista obe direktorici zlorabili položaja, ker sta šli samostojno sklepati pogodb? Sta zlorabili poobla- stila, kakšno škodo sta povzročili? Enkrat se bo treba začeti pogovarjati o imenih in odgovornosti, tudi takratne županje. Gre za 400.000 evrov in še plus, plus.« Stanislav Zajšek (SMC) pa je predlagal, da se vloži odškodninska tožba. »Direktorica ima lepo plačo in mora odgovarjati za svoja dejanja.« Simon Unuk (SLS), ki je bil svetnik v omenjenem obdobju, je dejal, da je takrat občinski svet zgolj pooblastil županjo Ireno Majcen, da ustanovi komisijo za podelitev stavbne pravice in da podpiše pogodbe o ustanovitvi stavbnih pravic. Ob tem je Unuk poudaril, da je v gradivu zapisano, da je malo možnosti, da bi občina s tožbo uspela. Andrej Godec iz SD je dodal: »Če sprejmemo poravnavo, se nam zaprejo vsa vrata za naprej. Predlagam,da bi se odločanje odložilo za mesec ali dva in da razčistimo te zadeve, ker zamudne obresti bodo še najmanjši strošek.« Da se ob odločitvi za poravnavo občina ne more poslužiti drugih pravnih sredstev, je pritrdil tudi župan Ivan Žagar in nadaljeval: »S stavbnimi pravicami se je takrat zaobšlo uradno zadolževanje občine, saj se ta takrat ni mogla več zadolžiti in je izrabila to možnost. Sicer pa je problem v Sloveniji, da sodišča ne odločajo vsebinsko, temveč procesno, kar je najlažje.« Svetniki so sklenili, da se odločanje o predlogu sodne poravnave prestavi na prihodnjo sejo. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič torek • 29. decembra 2015 Politika Štajerski TEDNIK 5 Videm • Enajsta seja občinskega sveta Zupanova bozicnica svetnikom ali seja zaradi seje? V torek, 22. decembra, so se videmski svetniki sestali na zadnji seji v letošnjem letu, saj so morali sprejeti nekaj usodnih sklepov. Vsaj prvi hip smo bili predstavniki javnosti prepričani, da »morajo« nekaj storiti... Ko smo prejeli vabilo na tokratno sejo, smo se kar malo začudili, zakaj je tako nujna, ker od zadnje ni minilo niti mesec dni (natančneje: tri tedne, saj je bila 1. decembra). Ampak, saj veste - na občini se neprestano kaj dogaja in seja tri dni pred božičem je bila nujna. Na dnevnem redu je bil namreč med drugim predlog cenika občine Videm - in cenik seveda mora pričeti veljati 1. januarja 2016, ne šele februarja. A glej ga, zlomka: bolj kot smo brali cenik in razmišljali o njegovi nujnosti, manj nam je bilo jasno. prav vsaka postavka »novega« cenika - od prve, najem dvorane v OŠ Videm za domače občane, do zadnje, najem za žar-ni grob, in vseh vmesnih 30 - je bila po novem predlogu cenika in po starem ceniku dobesedno, do stotinke enaka. Nujnost sklica seje pa taka! Ker je bila seja tik pred prazniki, jo je župan Friderik Bračič želel usmeriti v optimistične vode: »Leto je bilo zanimivo in uspešno. O tem lahko izveste več tudi v občinskem glasilu Naš glas in v Kroniki Štajerskega tednika, ki sta ravno danes izšla. Pozabimo vse slabo, podajmo si roke in gremo s prijetnimi željami v Foto: jš Stari most čez Poiskavo v Tržcu bo v naslednjih mesecih nadomestil novi, za pešce pa bodo začasno uredili brv, da se pot v trgovino ne bo podaljšala za dva kilometra. Zaradi vzporedne ceste prometni infarkt v Tržcu V naslednjih mesecih bodo Trževčani preživljali pravo nočno moro: gradbišče avtoceste se bo namreč preselilo v njihovo vas. Zaradi vzporedne ceste, ki vodi skozi Tržeč, bo treba prek Polskave (med gasilskim domom in trgovino) porušiti stari most in zgraditi novega. Kot nam je pojasnil Aleš Gregorec z občinske uprave, bi se zapora mostu pravzaprav že morala začeti 7. decembra, a seje začetek dela zavlekel in bo do nje prišlo ali tik pred koncem leta ali v začetku januarja. Vzrok za zamudo je gradnja brvi; vsaj pešcem želijo namreč na tem mestu omogočiti prečkanje Polskave prek brvi, ki jo postavljajo nekoliko nad sedanjim mostom. Zapora ceste naj bi predvidoma trajala do 30. junija; a ker že začetek del zamuja skoraj za en mesec, najbrž ta rok ni več realen, saj naj bi delo trajalo sedem mesecev, od tega gradnja novega mostu do februarja. V tem času bo promet med Podlehnikom in Ptujem v Tržcu pri Majolki usmerjen na novo nastajajočo avtocesto, nazaj na cesto Tržec-Ptuj pa se bo vrnil v novo nastajajočem krožišču v Lancovi vasi (sedanji odcep z magistralke za Videm). Domačini bodo najbrž uporabljali lokalne cestne povezave, ki jih poznajo, skozi vas pa bo usmerjala tudi dodatna prometna signalizacija. novo leto!« Pa zaman. Kajti po sprejemu dnevnega reda je prišla na vrsto obravnava zapisnika, to pa je že od nekdaj najljubša kost za glodanje svetnika Andreja Rožmana (SDS), saj ni nikoli zadovoljen s tem, kar je zapisano v njem: »V Našem glasu je tako ali tako 90 odstotkov laži!« In potem so svetniki mleli in mleli - predvsem pa je Rožman razpravo zapeljal v smer, da se nazadnje sploh niso več pogovarjali o zapisniku, ampak o vsem drugem. Tokrat je župan uspel vajeti vendarle trdneje zgrabiti v roke in zapisnik pospraviti z dnevnega reda nekoliko hitreje. V nadaljevanju so svetniki sprejeli že omenjeni cenik storitev, ki jih občani plačajo občini, potem pa se je nekoliko živahnejša razprava razvnela v zvezi s prošnjami občanov glede odpisa njihovih dolgov do občine (v enem primeru stanarin, v drugem davka po dedovanju). Pri tem so bili svetniki neizprosni: občina ne bo ničesar odpisovala, pač pa poskušala izterjati! Pred koncem je Aleš Grego-rec z občinske uprave poročal še o uresničevanju svetniških pobud s prejšnje seje, »seja« pa se je nadaljevala v Vidovi kleti. jš Lenart • Proračun za prihodnje leto potrjen Novoletne lučke razdvajajo svetnike Svet občine Lenart se je decembra sestal na sedmi redni seji, kjer so po zanimivi debati potrdili drugo branje proračuna za leto 2016. Pri obravnavi proračuna za prihodnje leto se je razprava znova vrtela okrog zneska za praznično okrasitev občine. Svetnik Tilen Štefanec je na proračun vložil amandma, v katerem je predlagal prepolovitev sredstev za božično-novoletno okrasitev. Za slednjo je bilo v prvem branju proračuna rezerviranih 14.000 evrov, kar je po njegovih besedah pretirano. Prav tako je predlagal, da bi okrasili samo trg, za kar bi zadostovalo 7.000 evrov. Dodal je še: „Nekaj je bilo komentarjev o smešnosti tega amandmaja, češ, kaj pa je teh 14.000 evrov, če imamo v proračunu 6,5 milijona evrov. Ampak: 14.000 evrov je na mesec 1.166 evrov. To je denar, za katerega ima občina lahko zaposlenega električarja, ki bo imel dobro plačo in bo lahko pol leta dajal lučke gor in dol in smo s tem dali eno delovno mesto, zagotovili socialno varnost eni osebi, mogoče še njegovi družini, sedaj pa ta denar namenimo Foto: Monika Levanič Fotografija je simbolična. podjetju, ki ima število zaposlenih nič." Župan Kramberger je sicer dejal, da so občani zadovoljni s sedanjim obsegom okrasitve in da ni dobil nobene pobude za njeno zmanjšanje, celo nasprotno. V amandmaju na amandma pa je predlagal, da se postavka Proračun občine Lenart za prihodnje leto na prihod-kovni strani predvideva 6.9, na odhodkovni strani pa okrog 6.3 milijona evrov. Za odplačilo kreditov bodo namenili slabih 335.000 evrov, novega zadolževanja ne predvidevajo. Okrog 1.561.000 evrov bodo namenili za investicije. Vir: Občina Lenart / glede okrasitve zmanjša za dobrih 2.200 evrov, saj so prejeli ponudbo za izvedbo omenjenih storitev v skupni višini okrog 11.700 evrov. Kot je še povedal, lahko občinski svet odloči, da se obseg okrasitve v prihodnjih letih prepolovi oz. zmanjša, vendar je treba take pobude podati vsaj do septembra tekočega leta. V razpravi se je oglasilo več svetnikov, med drugim tudi Ma-ksimiljan Šuman, ki je Štefanecu očital populizem: „Če bi šlo za nove, racionalne rešitve naročanja javne okrasitve za novoletni čas, bi to bilo možno storiti v prvem branju ali nekaj dni za tem, vi pa ste ta predlog dali točno en dan pred sejo. Tu gre za čisti populizem." Na stran Štefaneca pa je stopil svetnik Drago Zor-ger: „Moti me, ker gre ta razprava v smer, da je Štefanec proti novoletni okrasitvi. Niti enkrat ni tega rekel, razmišljal je samo, kako bi to pocenili. Tu bi pričakoval vsaj simbolično pripravljenost vodstva občinske uprave, rekoč, da bodo to v prihodnje preučili. Podpiram pa Štefaneca v tistem delu, da je zanesljivo v našem proračunu ogromno postavk, ki bi jih z malo večjim trudom lahko racionalizirali." Monika Levanič Ormož • Na 10. redni seji potrdili proračun za leto 2016 Načrtujejo blizu 12 milijonov evrov prihodkov Svetniki in svetnice občine Ormož so na 10. redni seji občinskega sveta, ki je bila minuli ponedeljek, potrdili proračun za leto 2016. Načrtovani prihodki znašajo 11,7 in odhodki 12,3 milijona evrov. Občina načrtuje zadolževanje v višini 520.000 evrov - za financiranje investicij. Največji delež načrtovanih prihodkov predstavlja glavarina - 7,2 milijona evrov. Milijon evrov nameravajo zbrati z dajatvijo nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, 610.000 evrov načrtujejo od najemnin za gospodarsko javno infrastrukturo, 283.000 od koncesije za reko Dravo in 176.000 evrov od najemnin za stanovanja. Okrog milijon evrov in pol bo občina predvidoma prejela iz državnega proračuna, sredstva iz evropskih virov so načrtovali v minimalnem znesku (41.000 evrov). Med večjimi naložbami, ki jih občina Ormož načrtuje v letu 2016, sta energetski sanaciji objektov osnovnih šol Ivanjkovci in Miklavž pri Ormožu. Vrednost prve je 540.000 in druge 338.000 evrov. Za obnovo stare šole na Humu so v proračunu 2016 rezervirali 265.000 evrov, za obnovo cest pa slab milijon evrov. Dobrih 900.000 evrov namenjajo za ravnanje z odpadno vodo, od tega največji delež za kanalizacijo in čistilno napravo Jastrebci in Lačaves (337.000 evrov), kanalizacijo Podgorci 2. faza (292.000 evrov) in kanalizacijo Velika Nedelja-Hajndl (164.000 evrov). Za plače in druge izdatke zaposlenim je v proračunu rezerviranih 720.000 evrov, za izdatke za blago in storitve 1,2 milijona evrov. Transferji posameznikom in gospodinjstvom znašajo 2,5 milijona evrov (šolski prevozi, subvencioniranje cene vrtca, doplačilo za oskrbo v domovih za ostarele, socialna varnost ...), transferji nepridobitnim organizacijam pol milijona in javnim zavodom 1,9 milijona evrov. Mojca Zemljarič 6 Štajerski TEDNIK Politika torek • 22. decembra 2015 Slovenska Bistrica • S pobratenjem lažje do evropskih sredstev Pobratenje z občino Murter-Kornati V času prireditev veselega decembra je občina Slovenska Bistrica gostila hrvaški občini Vrsar in Murter, s katerima sodeluje na različnih projektih. V sodelovanju s hrvaškimi gosti so ob tej priložnosti potekale različne aktivnosti na področju športa, turizma in kulture. Ob tem pa sta občini Slovenska Bistrica in Murter-Kornati podpisali tudi listino o pobratenju med občinama. Po septembrskem podpisu l isti ne o pobratenj u z Občino Vrsar je 19. decembra slovenjebistriški župan listino o pobratenju podpisal tudi z Občino Murter-Kornati. Kot je bilo povedano, želita občini s podpisom listine okrepiti nadaljnje sodelovanje na skupnih projektih, utrditi odnose med posamezniki, društvi, organizacijami, gospodarstveniki. Ob tem naj bi listina pomenila nadaljevanje prijateljskih odnosov, izmenjave izkušenj in dobrih praks. Še pred podpisom listine so se ekipe iz omenjenih treh občin pomerile v dvoranskem nogometu. Kot se je izrazil Žagar, so se Slovenjebistričani potrudili, da so bili čim bolj gostoljubni. Največ spretnosti z žogo so pokazali nogometaši iz Murterja, na drugo mesto so se uvrstili občani Vrsarja, tretji pa so bili gostitelji. MV Foto: Mojca Vtič Slovenjebistriški župan Ivan Žagar in župan hrvaške občine Murter-Kornati Ivan Božikov ob podpisu listine o pobratenju. Ptuj • Arheologi Pokrajinskega muzeja pripravili zanimivo razstavo Pot v neznano - kaj bo po V sili hudič muhe žre, so si najbrž dejali ptujski arheologi in se, utrujeni od čakanja na ustrezne da pripravijo razstavo predmetov, izkopanih na območju rimske Poetovione, pač na tistem mestu, kotiček. In našli so ga v stavbi na Muzejskem trgu 2. Podžupan Gorazd Orešek: »Tega pa jaz nisem rekel!« Ne vem, ali bomo morali pri Štajerskem tedniku zapisati kakšno opravičilo ali popravek (ker zahteval ga ni še nihče), ampak ptujski podžupan Gorazd Orešek nas je proglasil za lažnivce. Seveda ni uporabil te besede, ampak je svojo izjavo zavil v politični lepo-rečniški celofan (pentlje na njegovem paketku nismo opazili). Namreč javno je ob odprtju arheološke razstave povedal, da on pa res ni nikdar rekel, da bi rad umestil milanski paviljon - bodoči ptujski arheološki muzej - na Panoramo, ampak »nekje tu blizu«. Da bi bil na Panorami, so/smo si pač izmislili v medijih. Mogoče bi paviljon umestili celo na desni breg Drave, je pojasnjeval. In ko bo ptujski muzej stal na primer na Turniščah v grajskem parku (ne upam zapisati, da je projekt Turnišče ideja mojega učenca S. M. S.-ja, ker bi lahko G. O. to drugače interpretiral), bo podžupan gotovo zatrdil: »Evo, to sem že od vsega začetka predlagal, pa so me narobe razumeli!« Globoko opravičilo spoštovanim bralcem, ker smo vas nesramno zavedli! Paviljona na Panorami ne bo!!! (Ker ga ptujska občina itak ne bo uspela »zlobirati«.) V prostorih bivšega Kmetijskega kombinata, kamor so ptujske arheološke zaklade de-ložirali pred - saj ne gre verjeti - štirimi leti, so arheologi Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož vendarle našli možnost in priložnost pripraviti razstavo. Ptujska javnost namreč muzejskim strokovnjakom velikokrat očita, da »urbis et orbis« - mestu in svetu torej - dajejo premalo iz svoje bogate zakladnice. Tokrat so ljubitelje antične zgodovine razveselili z razstavo Pot v neznano. In udeležba na odprtju razstave je bila res prava neznanka, ki pa se je razpletla v zanimivo izkušnjo. V nekaj prostorih nekdanjega Kmetijskega kombinata sta namreč Mojca Vomer Gojkovič in Ivan Žižek predstavila, kako so si v Poeto-vioni predstavljali posmrtno življenje, kam in kako človeka pelje pot iz zgornjega v spodnji svet. Ne bomo vam opisovali, kaj vse smo obiskovalci odprtja iz- Po razstavi je vodila soavtorica razstave Vomer Gojkovič. Ljutomer • Odprli edinstveno Enoteko Vinoteka, muzej in knjižnica Med vinogradniki in vinarji v prleški prestolnici je vrsto let tlela želja po odprtju vinoteke v središču Ljutomera, vendar iz različnih razlogov - neprimerni prostori, pomanjkanje sredstev - ni prišlo do realizacije. Ko je v začetku tega leta Sandra Vučko s Cvena pri Ljutomeru postala vinska kraljica Slovenije, so govorice o odprtju vinoteke postajale vse glasnejše. Prleški vinar Janko Magdič je šel korak dlje in podal idejo, da bi Ljutomer, ki se ponaša z izvrstnimi belimi vini, moral biti bogatejši za Enoteko, v katero bi zajeli vinoteko, muzejsko zbirko in vinsko knjižnico. Ob finančni pomoči direktorja Teleinga Janeza Smolkoviča in posluhu za projekt Občine Ljutomer, ki je razpolagala z nezasedenim pro- storom v Mestni hiši v Ljutomeru, je pred kratkim vrata odprla Enoteka, v kateri bo za promocijo vin, kulture pitja in predstavitev prleškega vinogradništva skrbela prav Vučkova, ki bo v začetku januarja predala krono in lento vinske kraljice Slovenije. »V teh prostorih bodo obiskovalci prišli v stik s prleško vinarsko dušo. Začutili bodo enako žlahtnost, kot jo čutimo ob nazdravljanju v kleteh, ob žlahtni kapljici, ki ima magično moč. Tudi najhujše sovražnike zna pretvoriti v prijatelje,« je dejala ljutomerska županja Olga Karba ter dodala, »da z odprtjem Enote-ke pišemo zgodovino Ljutomera«. Osrednja beseda na odprtju je pripadla častni občanki Ljutomera, legendi slovenske enologi-je in dami z zlatim viteškim križem Evropskega vinskega viteškega reda dr. Slavici Šikovec. V svojem nagovoru je spregovorila o zgodovini prleškega vinogradništva in vinarstva, spomnila je na čase, ko so vina z ljutomerskega območja pili po evropskih kraljevih dvorih. NŠ Vinska kraljica Slovenije Sandra Vučko si je v spremstvu priznane enologinje dr. Slavice Šikovec ogledala Enoteko v središču Ljutomera. Ptuj • Vegetarijanski bazar Jedli za dober namen Oktobra letos je bil ustanovljen konzorcij za izgradnjo urgentnega centra Ptuj. Jasno je namreč, da bo ptujska bolnišnica del sredstev za izgradnjo tega morala zagotoviti sama, in ker bo to sila težka naloga, jim bodo pomagali tudi nekateri posamezniki in zavodi. Da je treba nekaj narediti za lokalno skupnost in ljudi, ki v tem okolju živijo, je že oktobra na ustanovitvi omenjenega konzorcija poudarjal eden izmed pobudnikov za ustanovitev Slavko Podbrežnik. Z idejnim vodjem ustanovitve konzorcija Žanom Horvatom sta stopila skupaj in začela kovati ideje, na kakšen način dejansko zagotoviti prepotrebna sredstva za ptujsko bolnišnico. Ena od prvih aktivnosti družabnega in humanitarnega značaja naj bi bil dobrodelni teniški turnir, ki pa je zaradi slabega vremena odpadel in bo izpeljan prihodnje leto. A ker do takrat niso želeli čakati in ker se zavedajo, da bo dobrodošel prav vsak evro, so v soboto že organizirali dobrodelni vegetarijanski bazar. Tega je sicer društvo Potuj že organiziralo, a je bil namen zbiranja sredstev drugačen. V tokratnem, zimskem so sredstva namenili ptujski bolnišnici, v poletnih bazarjih pa bodo pomagali otrokom iz tretjega sveta. Kot poudarja Podbrežnik, so tokrat sodelovali posamezniki, ki so s pripravo jedi dokazali, da jim je mar in da želijo pomagati. In tudi so. Zbranih je bilo 250 evrov, so pa seveda tudi v prihodnje dobrodošli vsi prispevki. V iniciativo se lahko namreč vključi kdorkoli, ki to želi. Odprt je tekoči račun, na katerega lahko vsak prispeva po svojih močeh za izgradnjo Urgentnega centra Ptuj. Podrobnejše informacije so na voljo v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj, kamor se sredstva v celoti tudi stekajo. Da bo vsak kamenček v mozaiku izjemno pomemben, je v soboto poudaril direktor ptujske bolnišnice Andrej Levanič. Takšne dogodke je pohvalil tako z vidika druženja kot delanja dobrega dela za soljudi. „Združitev okrog problemov ptujske bolnišnice kaže na to, da se zavedamo družbene odgovornosti in da je prav, da po- magamo po svojih najboljših močeh," poudarja Levanič in dodaja, da so vsa okolja, kjer bodo zgrajeni urgentni centri, morala nositi del stroškov. Bo pa pot do tega, da jih bomo uspeli zagotoviti na Ptuju, še zelo dolga, zato so vsi prispevki več kot dobrodošli. Enega izmed teh je ptujski bolnišnici namenil tudi Dom upokojencev Ptuj, ki je dal namesto voščilnic in poslovnih daril 1.000 evrov v dobrodelne namene, v sklad za izgradnjo Ur-gentnega centra Ptuj. Dženana Kmetec Foto: CG Skupaj je bilo na tokratnem dobrodelnem bazarju zbranih 250 evrov. Foto: NS torek • 29. decembra 2015 Podravje Štajerski TEDNIK 7 Na kratko smrti? delovne razmere, odločili, kjer se najde kak prazen vedeli, ampak vas bomo samo povabili k ogledu razstave in branju res podrobnega in zanimivega spremnega kataloga, ki nas vodi po ptujskih rimskih grobiščih, grško-rimskem verovanju in rimskih pogrebnih običajih, nas seznanja z bogovi spodnjega sveta oziroma z gr-ško-rimskimi bogovi in božanstvi smrti in onostranstva, nas znova spomni na legendo o Or-feju in Evridiki, zelo podroben Koga pa smo res pogrešali .. Ko človek gleda obiskovalce neke prireditve, je vesel, koga vse tam vidi (na primer množico na nedavni razstavi našega Boba). Ampak postane pozoren tudi takrat, ko nekoga pričakovanega ni. Pogrešali bi na primer župana. A ptujski župan ima srečo, da obstaja kup ljudi, ki ga ob takih priložnostih nadomeščajo (in vljudno opravičijo); včasih je to Milena T., drugič je Vlasta S., tretjič Gorazd O ... Tokrat so bili vsi trije in je bil županov opravičevalec po šarži najvišji, Gorazd ... Torej župana nismo pogrešali. Smo pa nekoga drugega - in to tako zelo, da to moram zapisati. Ptujsko-ormoški muzej ima namreč novega direktorja. Potrjenega na vseh inštancah, podpisanega na najvišjem organu zavoda, in čeprav A. L. svoje delo prične šele po novem letu, bi ga bilo lepo videti na tokratnem odprtju razstave. Še zlasti, ker se je predsednica sveta zavoda PM Ptuj-ORmož Branka Bezeljak ob odprtju razstave zahvalila za delo dveletnemu vršilcu dolžnosti Andreju Brencetu. Pa bi bilo sila simpatično, če bi lahko zaželela vse lepo novemu direktorju. In če bi sedanji vede lahko rekel: »Spoštovani g. Lorenčič, predajam ti svoje sodelavce. Zagnane in strokovno podkovane ljudi. Pa pazi, kaj boš z njimi počel!« Tako pa bosta te besede spregovorila za štirimi stenami na upravi muzeja in nihče ne bo tega izvedel. (Evo, še začel ni delati, pa sem že morali stegniti kljun ...; op. avt.) Hm ... mogoče pa Sandija ni nihče povabil. Ker pač še ni »naš« oziroma »njihov« ... Foto: Črtomir Goznik Pot v neznano: grobišča rimske Petovione (skupaj z Ivanom Žižkom) Mojca slikovni almanah pa nam predstavlja predmete, ki so jih arheologi kot grobne dodatke za prijetnejše posmrtno življenje našli ob izkopavanjih grobov na Ptujskem. Dragocene razstave nikakor ne smete spregledati, pa čeprav vas bosta ob njenem ogledu obšla razočaranje in žalost ob dejstvu, česa vse si navadni smrtniki ne moremo ogledati v najsta- rejšem slovenskem mestu, ker se že pol stoletja ne moremo odločiti o tem, da tolikšno kulturno bogastvo vendarle potrebuje ustrezno predstavitev. In predstavitev v štirih, petih nekdanjih Kombinatovih pi-sarnicah in hodnikih (čeprav odlična!) ni to, kar si ptujski zakladi in njihovi skrbniki v Pokrajinskem muzeju zaslužijo ... Jože Šmigoc Ptuj • Še vedno vozim - vendar ne hodim Povprečna starost poškodovancev le 22 let Nekaj manj kot 600 otrok iz štirih ptujskih osnovnih šol je v decembru sodelovalo na interaktivnih delavnicah z naslovom Še vedno vozim - vendar ne hodim. Svoje osebne izkušnje so jim predstavili poškodovanci v prometnih nesrečah. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mesne občine Ptuj ter Zavod VOZIM sta v štirih ptujskih šolah (in podružnici Grajena) izvedla inovativne interaktivne delavnice z naslovom Še vedno vozim - vendar ne hodim. Te so potekale na osnovi podajanja osebne izkušnje poškodovancev v prometnih nesrečah, s čimer so udeležencem delavnic najlažje približali morebitne grozljive posledice prometnih nesreč. Namenjene so bile 588 šolarjem tretje triade osnovnih šol. Največ učencev je bilo na OŠ Ljudski vrt, 205, zato so izvedli dve delavnici, na podružnici Grajena jih je sodelovalo 48, nekaj več kot 100 osnovnošolcev pa na osnovnih šolah Olge Me-glič, Breg in Mladika. „Kakovost življenja posameznikov je v vse večji meri odvisna tudi od stopnje varnosti cestnega prometa. A je kultura vožnje nemalokrat krivec hudih prometnih nesreč, ki puščajo za sabo trajne posledice. Prav visoko število poškodovancev v prometnih nesrečah v Sloveniji, ki so zaradi hude telesne poškodbe - poškodbe hrbtenjače - priklenjeni na invalidski voziček, je spodbudilo idejo o gibanju Še vedno vozim - vendar ne hodim," pojasnjujejo člani gibanja. V zavodu VOZIM z inovativnim in pozitivnim pristopom pripovedi osebnih izkušenj o prometni varnosti želijo vplivati na mlade in spreminjati njihov pogled na promet. Obenem si želijo, da bi varna vožnja postala pozitivna vrednota. S tem so začeli, ker so bili sami žrtve prometnih nesreč, ker želijo z lastno življenjsko izkušnjo vplivati na večjo prometni varnost in ker se zavedajo, da sta hitrost in alkohol še vedno poglavitna vzroka prometnih nesreč z najhujšimi telesnimi poškodbami, še posebej pri mladih. Prav zato želijo dvigniti zavest posameznikov o večji varnosti v cestnem prometu in odgovornem obnašanju v cestnem prometu na nacionalni ravni. Njihov namen pa je tudi predstavitev aktivnega delovanja invalida po rehabilitaciji in dejstva, da se z invalidnostjo življenje ne konča. Poudarjajo še, da so ciljna populacija mladi, ki jim želijo varno vožnjo vcepiti kot pomembno vrednoto. Skrb vzbujajoč je namreč podatek, da je povprečna starost poškodovancev v prometni nesreči le 22 let. Dženana Kmetec Na štirih ptujskih šolah je poškodovancem v prometnih nesrečah prisluhnilo nekaj manj kot 600 šolarjev. Foto: Črtomir Goznik Ptuj * Otroke, ki bodo praznike dočakali v Bolnišnici dr. Jožeta Potrča na Ptuju, so v sredo obiskali Božički. Ti so prišli z namenom, da jim polepšajo bolnišnične dneve in prinesejo predvsem tisto, kar trenutno najbolj potrebujejo: zdravje. Osmim otrokom, ki morajo čez praznike ostati na zdravljenju v ptujski bolnišnici, je vodstvo te ustanove skupaj z ekipo Prostovoljnega gasilskega društva Leskovec pripravilo spust Božičkov s strehe bolnišnice. Ker niso v svojih domovih in bodo prikrajšani za praznovanje in obisk Božička, so se potrudili omogočiti jim vsaj delček prazničnega vzdušja. S strehe bolnišnice so se prostovoljci spustili skozi okno otroškega oddelka in malčke seveda izjemno razveselili. Kot pravi dobri možje pa so jim seveda prinesli tudi darila. DK Dornava * Kako pozitivno je lahko sodelovanje med občino, vrtcem in starši, smo dokazali letos z zelo uspešnim sodelovanjem pri organizaciji božičnega obdarovanja, ki ga vsako leto sponzorira Občina Dornava. Prireditev je potekala v večnamenski dvorani, ki je bila zapolnjena do zadnjega kotička. Za prijetno vzdušje so poskrbeli najprej starši z uprizoritvijo poučne in zanimive igrice Zajček išče mamico. Starši so vadili pod budnim očesom vzgojiteljice Nataše Janžekovič. Božično sceno pa sta skupaj s sodelavkami ustvarili vzgojiteljici Olga Ivančič in Verica Rus. V sklopu igrice je otroke razveselil tudi Božiček, ki jim je razdelil darila in bombone. Hvala vsem, ki so na kakršenkoli način sodelovali pri organizaciji te prireditve. Nasmehi otrok so poplačali ves trud in vloženo energijo v sodelovanje. Olga Ivančič, Verica Rus, Nataša Janžekovič • »jff 9 cfeícv- \ - -s ."V ^ * ' 4 > « ■ v- V * * Jaslice v Lasigovcih Foto: arniv UDcine Dornava * Med vaščani se je porodila ideja, da v središču vasi postavijo jaslice, ki bi polepšale vas v tem božičnem času. Tako so vaščani hitro stopili skupaj in po kar nekaj urah dela in vloženega truda naredili unikatne jaslice. Dogodek so izkoristili za prijetno druženje in krajšanje božičnega časa. K ogledu jaslic vabijo vse občane in seveda vse, ki bi si jih želeli ogledati. Upajo, da bodo te jaslice postale tradicionalne in bodo k ogledu povabile veliko nadobudnih obrazov, saj so nanje izredno ponosni. Vaščani Lasigovcev Foto: uib Juršinci * Ideja o okrasitvi vasi Grlinci je že pred nekaj leti podal sovaščana Branko Kosec, za okraske pa so prispevali vsi naši vaščani. Tako moški vsako leto okrasijo celotno vas. Najlepši pogled pa je prav gotovo na lepo okrašeno kapelo in njeno okolico. V Grlincih pa je letos prvič postavljen tudi adventni venček. Idejo o izdelavi in postavitvi adventnega venca je podal Roman Frlež. Želimo so ohraniti navade naših prednikov, saj se na ta način dolgih zimskih večerih družimo na vasi z našimi sovaščani. Dragica Toš Majcen Foto: NJ Foto: CG 8 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 29. decembra 2015 Ptuj • 50 let delovanja Centra za socialno delo Ptuj Socialni delavci čutijo stiske ljudi Center za socialno delo Ptuj obeležuje 50-letnico delovanja, ki so jo slavnostno proslavili minuli teden v dvorani ptujskega gradu. Ob tej priložnosti so se v družbi prvih socialnih delavk, prve direktorice CSD Ptuj Marice Fajt, ptujskega župana Mirana Senčarja, ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak ter direktorja Centra za socialno delo Ptuj Mirana Kerina spomnili prehojene poti v tej polovici stoletja ter predstavili cilje za prihodnost. „Socialna problematika se je na našem območju sicer reševala že veliko prej, a leto 1965 je bilo pomembna prelomnica, saj je takrat Center za socialno delo Ptuj začel delovati kot samostojna ustanova," je v uvodu pojasnil Miran Kerin, direktor ptujskega CSD. V preletu zgodovine je izpostavil pomembne mejnike, ki so vplivali na to, da danes delujejo kot samostojna ustanova. Nekaj časa je namreč sociala spadala pod oddelek za družbene dejavnosti ptujske občine, šele leta 1992 pa je ustanoviteljstvo CSD Ptuj od občine prevzela država. Takrat so se tudi preselili na sedanjo lokacijo, v Domino center, kjer imajo po besedah direktorja zelo dobre pogoje za delo. Kot poudarja Kerin, je nji- Pogovor s prvima socialnima delavkama CSD Ptuj Anko Osterman in Jeleno Letonja ter Marico Fajt, prvo direktorico Centra za socialno delo, je vodila Marija Slodnjak. Prireditev ob jubileju je s svojim obiskom počastila tudi ministrica Anja Kopač Mrak. hovo delo odvisno od sodelovanja s številnimi posamezniki in ustanovami. Predvsem je pohvalil sodelovanje s ptujsko občino, ki je vedno pokazala posluh za njihovo delo, pa prostovoljce, nevladne organizacije ter seveda vse zaposlene. V njihovem in svojem imenu je direktor napovedano reorganizacijo centrov za socialno delo pozdravil, a z besedami, da upajo, da bo po njej več časa za delo na terenu in manj birokracije. „Na Ptuju smo ponosni na vaše delo. Težko si predstavljamo življenje brez centra za socialno delo, ki je pomemben partner v številnih situacijah in opravlja izjemno pomembne naloge," je med drugim poudaril ptujski župan Miran Senčar. Da so lahko zgled dobre prakse, kar kažejo tako s svojim delom kot dobrim sodelovanjem z lokalno skupnostjo in vsemi 16 občinami, ki jih pokrivajo, pa je poudarila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. Dodala je še, da so ravno centri za socialno delo roka do ljudi in mostovi, ki jih povezujejo z lokalno skupnostjo ter nevladnimi organizacijami. „Vi občutite stiske ljudi, vaša roka tem ljudem največ pomeni," je še dodala ministrica. V nekaj stavkih je še napovedala reorganizacijo centrov za socialno delo, rekoč, da bo ta uspešna le, če jo bodo izpeljali vsi akterji skupaj. Tri ženske, trije stebri ptujskega Centra za socialno delo izpred 50 let Svečanosti ob 50-letnici pa so se udeležile tudi pomembne kreatorke začetkov dela ptujskega CSD: prva direktorica Marica Fajt ter prvi socialni delavki Anka Ostrman in Jelena Letonja. Z njimi se je pogovarjala novinarka Radia Ptuj Marija Slodnjak. Kot so povedale, je ob ustanovitvi CSD Ptuj imel le 5 zaposlenih, službenih avtomobilov niso imeli, temveč so si jih (v odvisnosti od milosti in dobre volje občinarjev) sposojali na občini. „Najbolj ponosna sem na to, da smo takrat naredili prve korake pri organizaciji strokovnega dela na CSD Ptuj in da smo res poskušali kljub težavam rešiti prav vsak primer," se je svojega dela spomnila Fajto-va. Dejala je še, da so svoje delo opravljali s srcem in največjim veseljem, da se njihov urnik nikoli ni končal v 8 delovnih urah, kot tudi, da so zelo zelo veliko delali na terenu. Željo po tem, da bi tudi danes socialni delavci imeli več časa za delo na terenu in da bi ga manj porabili za birokratske zadeve, pa sta izpostavili prvi socialni delavki ptujskega CSD Anka Ostrman in Jelena Leto-nja. „Zelo pomembno je vedeti, kje in kako ljudje živijo, šele takrat lahko imaš kot socialni delavec realno sliko stanja," je poudarila Ostermanova. Svoje izkušnje s pešačenjem od Stojncev do Gorišnice ter obiskovanjem rejniških družin pa je predstavila tudi Jelena Le-tonja. Obe pa sta se strinjali, da so se časi spremenili, določene stiske ljudi pa ostajajo nespremenjene. Svoje videnje socialne problematike v Sloveniji sta podali še dve gostji, in sicer Gabi Čačinovič Vogrinčič, zaslužna profesorica in državna svetnica Darja Kuzmanič Korva. Obe sta izpostavili pomen poslanstva socialnih delavcev in to, da je treba ljudem prisluhniti. Zato vsi veliko stavijo na napovedano reorganizacijo centrov za socialno delo. Dženana Kmetec MED PRAGERSKIM IN ORMOŽEM NAMESTILI VODNIKE VOZNEGA OMREŽJA Pragersko—H odoš ELEKTRIFIKACIJA ZELEZNISKE PROGE JE V ZAKLJUČNI FAZI - ZELEZNISKA PROGA MED PRAGERSKIM IN HODOŠEM BO POSTALA MED NAJSODOBNEJŠIMI VSLOVENIJI Prebivalci v bližini odseka železniške proge med Pragerskim in Hodošem zagotovo že dobro poznajo projekt Rekonstrukcija, elektrifikacija in nadgradnja železniške proge Pragersko-Hodoš za hitrosti do 160 km/h; Modernizacija ni-vojskih prehodov in izvedba podhodov na železniških postajah. V okviru projekta je bilo v zadnjih dveh letih izvedena vrsta posegov, ki bodo znatno prispevali k razvoju železniške infrastrukture in s tem krepitvi gospodarstva na celotnem območju Slovenije ter varnosti v železniškem in cestnem prometu. Posodobitevželezniške proge na odseku Pragersko-Hodošje bila ena od prednostnih nalog Ministrstva RS za infrastrukturo, Direkcije RS za infrastrukturo pri vzpostavitvi konkurenčne železniške povezave z vzhodno Evropo. Gre za trenutno največjo infrastrukturno naložbo na področju železniške infrastrukture. Omenjena proga je sestavni del sredozemskega koridorja in hkrati železniške osi Lyon-Trst-Divača/Koper-Divača-Ljubljana-Budimpešta-ukrajinska meja, ki predstavlja 6. prednostni projekt omrežja TEN-T. Čim hitrejši razvojomenjene železniške osi je opredeljen kot prednostna naloga Evropske unije. Projekt seje izvajal v dveh fazah, in sicer 1. faza je zajemala nadgradnjo, rekonstrukcijo in elektrifikacijo železniške proge, 2. faza pa modernizacijo nivojskih prehodov in ureditev postajališč na navedenem odseku železniške proge. V sklopu projekta je bilo na novo zgrajenih pet elek-tronapajalnih postaj, rekonstruirana je bila proga pred Ormožem, v Pavlovcih in Ivanjkovcih, rekonstruiranih je bilo pet postaj, in sicer na Ptuju, v Ivanjkovcih, Ljutomeru, Murski Soboti in Hodošu. Urejenih je bilo tri- Postajališče v Moškanjcih najst postajališč in rekonstruirana ter posodobljena komunalna, elektroenergetska in telekomunikacijska infrastruktura. Med pomembnimi pridobitvami je tudi nadgradnja 58,4 kilometrov pro-govnega odseka Pragersko-Murska Sobota za zagotovitev deklarirane osne in dolžinske obremenitve proge, ki bo omogočala večjo hitrost in obremenitev vlakov, postavitev protihrupnih ograjv skupni dolžini 13,5 kilometra in pasivna zaščita 145 stavb. Med pomembnejšimi posegi je zagotovo elektrifikacija 109-kilometrske železniške proge, vključno s postajami in zgraditvijo vozne mreže. 18. decembra 2015 je potekal prvi del tehničnega pregleda v postopku izdaje uporabnega dovoljenja v okviru izvedenih del za namestitev vodnikov in stikal voznega omrežja na železniškem odseku med Pragerskim in Ormožem. Uvedba električnih vlakov je predvidena meseca junija prihodnje leto, s čimer bo omogočen okolju boljprijazen transport, močno bo zmanjšana tudi raven hrupa. Za večjo varnost udeležencev v cestnem in železniškem prometu je poskrbljeno z ureditvijo vseh križanjcest z železnico. Urejenih je bilo kar 78 prehodov: 32 nivojskih prehodov je bilo ukinjenih, 27 nivojskih prehodov moderniziranih oz. urejenih z zavarovanjem z avtomatsko napravo za zavarovanje, 19 prehodov je bilo urejenih izvennivojsko (12 podvozov, 2 podhoda za pešce in kolesarje, 5 nadvozov). Na tem odseku po celotnem območju ni več nezavarovanih prehodov, ki bi bili zavarovani zgoljz Andrejevim križem. Gre za največji infrastrukturni projekt v iztekajoči se finančni perspektivi 2007-2013, kije sofinanciran s sredstvi iz Ko-hezijskega sklada v višini 231,1 mio €. Investitor projekta je Ministrstvo RS za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, celotna vrednost projekta pa znaša 465,5 mio €. a REPUBLIK a SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IN F RASTRU K T u R 0 DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA INFRASTRUKTURO Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojna prioriteta 1 - Železniška infrastruktura - KS. - [ Naložba v vašo prihodnost OTFRAOIO DC1HO F1UUJC3RA F.VmSKA UNI|* fohrajik,;!!*! Foto: CG torek • 29. decembra 2015 Tednikov praznični intervju Štajerski TEDNIK 9 Liljana Klemenčič • Najinovativnejša pravljičarka Knjiga je klasika - umetnost, brez katere človeštvo ne more Ste avtorica projekta bralna značka za odrasle, ki je iz Ptuja odpotoval po vsej Sloveniji. S kakšnim namenom ste začeli tlakovati pot bralni znački za odrasle, koliko let že živi ta projekt in kako danes gledate nanj? »Na bralno značko za odrasle sem kar ponosna. Res, ker je projekt, kot danes radi rečemo, zaživel po vsej deželi, a kar pozabljajo, da smo bili na Ptuju prvi. In je tudi res, da sem leta 2000 - takrat je bila to sila nora ideja - o zamisli bralne značke za odrasle debatirala s kolegico Majdo Foršnarič, takratno odlično knjižničarko na OŠ Breg, kjer je bila izvedena prva taka akcija. Idejo je podprla in zadeva je začela rasti in rasti ter je čez desetletje uradno v programu ustanove, kjer delam. Vsa leta je odziv ljudi spodbuden in navdihujoč.« Rojena Ptujčanka, po očetu Hrvatica, po materi Slovenka. »Na srečo sem rodovno ena taka mešanka, vzdržljiva in radoživa,« pove simpatična, nasmejana in očarljiva sogovornica, pozitivka v pravem pomenu besede. Mladostniška leta je z družino preživela na Bregu na Ptuju. »Zdaj sem že dolgo na drugi strani Ptuja, v Ljudskem vrtu: z možem Brankom, ki mu vedno, skoraj vedno rečem Menc, s hčerko Ivo, taščo Viko. Odkar pomnim, sem med družinske člane štela tudi domače mačke. Na Bregu je bila najdlje pri hiši Pikica, v Ljudskem vrtu pa Miško. Oba 19 let. Zdaj upam, da bosta tudi novi muci, Rudi in Gorca - ime sta dobili po pesmi meni najljubše domače skupine Mi2 - dočakali lepa Liljana Klemenčič je svoje življenje zapisala knjigam in bibliotekarstvu. Ze dobri dve desetletji je vodja mladinskega oddelka v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj. Javnost jo v prvi vrsti pozna kot odlično pravljičarko. V knjižnici je zaposlena od leta 1983-»September je bil, ko sem začela s knjižničarstvom v minoritskem samostanu. Vodja oddelka sem od leta 1994, ko se je otroški oddelek preselil na Prešernovo ulico.« Od začetka službovanja v knjižnici se ukvarja z otroško in mladinsko literaturo, knjigoljubka je od otroških Foto: Črtomir Goznik Liljana Klemenčič je v ptujski knjižnici zaposlena dobra tri desetletja in je knjigoljub v pravem pomenu besede. dni. »Brala sem vedno rada. Zgodbe so me privlačile. Take, stkane iz besed, pa take s slikami povedane. Zgodbe, ja. S tem pa tudi drugi svetovi, drugačna življenja, druge strasti in hrepenenja, širjave človeških poti ... In tudi ustvarjalno izražanje se me drži od nekdaj. Če je bilo treba kaj lepo povedati, deklamirati pa to, so me že osnovnošolski učitelji radi vključevali. Vse sorte sem počela, a od vsega sem se nekako najbolje likovno Kaj vas najbolj razjezi? »Kakor kdaj, sicer nisem jeznorite sorte, a kvašenje neumnosti, blebetanje in pametova-nje kar počez, politikantstvo in zadrtost, ja, to me pa včasih razjezi.« Kaj je tisto, kar vam je v službi najmanj všeč in neradi opravite? »Pa saj mi ni nič težko, tako zares pretežko. Čemur se po dolgoletnem delovnem stažu ne gre čuditi. Saj veste, koža je čez in čez podplat postala, če se malo pošalim. A za zmeraj mi bodo najmanj všeč - še pred časom bi rekla: statistike, preštevanja, poročila so odvratne reči. Ampak, kar mora biti, mora biti, pravi tudi znana pravljica. Zares za vedno pa ne maram prijav ob prihodu in odhodu na delovno mesto. Mrzki so mi tudi opravki z denarjem.« Kaj počnete, kadar niste v knjigah? »Po malem gospodinjim, zelo rada kuham, tudi za prijatelje, pospravljam pa malo manj. Obiskujem mamo in prijatelje, vrtnarim, kolesarim, pohajkujem, negujem zbirko 220 pelar-gonij zonale, poslušam glasbo, hodim v kino in gledališče, na razstave. Tudi prostovoljka sem pri Slovenski filantropiji, pa tako čas mine ...« Ali je res, da ne uporabljate mobilnega telefona? »Pssst, saj ga, tako bolj malo, a sem se mu dolgo upirala. Pred časom so me v uporabo mobilne telefonije prisilili prijatelji in mi ga podarili za rojstni dan. S časom, ki je prinesel neke nujnosti hitre komunikacije, mi je prišel zelo prav. Čeprav priznam, da se na mene in dosegljivost po mobiju ne gre zanašati.« Kaj je tisto, kar vam je v službi najbolj všeč in zakaj? »Knjige ter otroci. In zares arhitekturno in vsebinsko izjemno delovno okolje na Prešernovi 33-35, da ne omenjam magije prostorov minoritskega samostana.« Uporabljate pa Facebook. Ste redna obiskovalka tega družabnega omrežja? »Eh, tudi to so me nahecali. Pravzaprav je bila hči tista, ki mi je uredila profil, a vse skupaj je bolj za šalo kot zares. Je pa res, da so ta družabna omrežja magnet, ki na nek način širijo okno v svet. Tudi povezujejo, recimo zdaj, ko z ogorčenjem prenašam zadeve v zvezi z žico okoli dežele, v zvezi z begunci in družinskim zakonikom. Seveda so tudi knjižnice prisotne na 'fejsbuku', pa skupine knjigoljubov. Ampak: še vedno prisegam na pogovor v živo in zasebnost.« Kaj boste počeli, ko boste v pokoju? Se upokojitve veselite ali ne in zakaj? »Uuu, zelo se veselim! Komaj čakam. Večinoma, če pozabim na višino penzije. Vse sorte bom počela - samo ne preveč. Pred časom sem rekla, da bi malo postala oskrbnica planinskega doma, na primer takega, kot je Češka koča. Planincem bi kuhala, pa pripovedovali bi si zgodbe ... Morda bi proslavila penzion s kolesarjenjem od vasi do vasi, ali pa bi šla peš okoli okupirane Slovenije. Bom še razmislila. Veselim se tega časa, ker se mi zdi, da bom svobodna pred jutranjim vstajanjem, oblačenjem, odhajanjem.« izražala, kar sem tudi študirala na takratni Pedagoški akademiji v Mariboru. Ker so knjige zelo povezane z likovnostjo, zraven pa še sodi pedagoški princip, je seštevek tega ena mladinska knjižničarka.« Ni samo pravljičarka, je tudi avtorica pravljic Naša sogovornica je izjemen knjižni molj, s knjigami je okužila celo svojo družino. »Hči je precej knjižno okužena, bere in prevaja. Mož sicer nima take bralne kondicije, a če je pravi naslov, je tudi spodoben bralec. Tašča je bila knjižno kužna že prej in je v hiši daleč najhujša bralka, po številu prebranih knjig daleč prekaša celo hišo. Kaj hišo, celo ulico! Sama sem med prijatelji morda včasih malo tečna, ko nalagam o dobrih knjigah ... Pa knjige tudi rada podarjam,« je povedala in dodala, da je napisala dve otroški slikanici, obe z odličnima ilustratorjema. Prva je Kurent z Matjažem Schmidtom, druga je Kako je Evropa dobila ime z Mojco Osojnik. Nikoli ji ne zmanjka idej za iskriva doživetja, s katerimi na javnih dogodkih znova in znova navduši občinstvo. Od kod navdih? »Navdih pride iz knjig samih. Vse, o čemer pripovedujejo knjige, je res. In morda se z leti tudi tako tehnično, kemijsko, taka stara knjižničarska možganija uglasi le še na knjižne in bralske povezave. Vedno bolj se namreč znajdem s knjigami, s številkami pa vedno manj (smeh).« »Verjamem v knjige!« Klemenčičeva je vrata knjižnice bralcem odprla na stežaj, knjige približala otrokom in drugim bralcem. Prireja pravljične urice, pravljice z jogo ter še in še. Zakaj? »Ker verjamem v knjige! In vem, da bi bil svet, na lokalni in globalni ravni, veliko boljši in lepši, če bi ljudje manj posedali za raznimi ekrani in bi več brali: knjige in spodobno, kritično časopisje. Nekoč sem s pomočjo šolskih knjižničarjev, likovnikov in otrok udejanjila idejo Ulica knjig na Ptuju. Nato sem se naslajala ob misli, da bi bilo mesto Ptuj v resnici mesto knjig. Pa take mi še vedno rojijo po glavi: veterinarska knjižna polica, knjige v zdravstveni čakalnici, urgenca s knjigami, tržnica s knjigami, županova bralna urica, beremo do polnoči, pa nas ne pečejo oči ...« nam zaupa in poudari, da se bo po njenem mnenju literatura v knjižni obliki, kljub elektronskim medijem in nosilcem zapisov, ohranila tudi v prihodnje. »E-knjige imajo skromen položaj, veliko bolj, kot so sprva obetali ponudniki. Ne le v Sloveniji, tudi drugod na Stari celini. Knjižna oblika je klasika! Je umetnost, brez katere človeštvo ne more, če želi ostati človeško! Osebno verjamem, da se bodo elektronske knjige »prijele« v znanstvenih, strokovnih, priročnih sferah, leposlovne oblike bodo pa ostale v klasični knjižni obliki. Obe različici bosta z roko v roki spremljevalki bodočih generacij.« Katera dela so najbolj brana »Najbolj priljubljene so aktualne knjižne novosti za mlade in odrasle bralce, ki jih izdajatelji na ta ali oni način promovirajo. Lep čas so med odraščajočo mladino priljubljene tako imenovane vampirke in novodobne serije fantazijskih zgodb. Sicer pa prva mesta na lestvici najbolj izposojanih knjig v slovenskih knjižnicah zasedajo knjige, ki jih predpisuje šola, pa tudi tiste, ki so predpisano gradivo za šolska tekmovanja. Prvih deset na lestvici: Antigona, Brina Brihta, Bratovščina Sinjega galeba, Zgodbe Svetega pisma, Stare grške bajke, Moj dežnik je lahko balon, Muca copatarica, Povest o dobrih ljudeh, Pedenjped in Grajski strah,« nam je še povedala Liljana Klemenčič. Mojca Zemljarič 10 &o/m¿zTEDNIK Kultura torek • 29. decembra 2015 Filmoljub . Ptuj • Zadnja letošnja razstava v Miheličevi galeriji Gibanje v času Borisa Miocinovica V Miheličevi galeriji v Ptuju so v četrtek, 18. decembra, odprli zadnjo letošnjo razstavo: s svojimi risbami pod naslovom Gibanje v času se predstavlja Boris Miočinovič. Boris Miočinovič je gotovo eden najbolj poznanih ptujskih slikarjev, njegove slike si vsak teden ogleda več tisoč ljudi, saj že desetletje in pol vsak petek razstavlja na 3. strani Štajerskega tednika. Je namreč karikaturist našega časopisa. »Boris Miočinovič - Boba je pravnik, športnik, kulturnik, karikaturist, umetnik ..., je človek z izjemnim občutkom in talentom za risbo, gib, opazovanje ..., je kronist za mojstrsko in sublimno beleženje trenutkov, dogodkov Foto: Črtomir Goznik Stanka Gačnik in Boris Miočinovič ob pripravah na zadnjo letošnjo razstavo v Miheličevi galeriji in ljudi,« je v katalogu k razstavi zapisala kustosinja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Stanka Gačnik. Razstava zajema obdobje od prvega avtoportreta, nastalega leta 1968, do podob družine in širokega kroga prijateljev, nastalih v 80. in 90. letih 20. stoletja, upo-dobljencem pa doda tudi portrete, nastale v letošnjem letu. »Risba je prva oblika likovnega izražanja, ki jo prične uporabljati otrok; pozneje se iz nje razvijejo najrazličnejše druge, zahtevnejše oblike upodabljajoče umetnosti. Jaz sem pač ostal na nivoju risbe,« se je na svoj račun pošalil Boris Miočinovič, pa čeprav so se vsi številni obiskovalci odprtja, ki ga je popestrila tudi orientalska plesalka Ksenija Visket, strinjali, daje Bobova risba mojstrska. jš Hajdina • Sprejem za diplomantke Študij končale, zdaj iščejo zaposlitev V prostorih Občine Hajdina je bilo 9. decembra letos še posebej slovesno. Hajdinski župan Stanislav Glažar s sodelavci je pripravil sprejem za diplomantke iz občine Hajdina, ki so končale študij v tem letu. Od šestih vabljenih so se sprejema udeležile Tadeja Gojkovič (diplomirala na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, končala študij industrijske farmacije), Ana Je-renko (magistrirala na Biotehniški fakulteti v Ljubljani iz nestruk-turne in funkcionalne biologije) in Barbara Zaje (diplomirala na univerzitetnem programu Filozofske fakultete Maribor - smer geografija in zgodovina); vabilo so prejele še Jasmina Kropfl, Urška Štumberger in Mojca Lešnik. Ob podžupanu Karlu Svenšku, predsedniku odbora za negospodarske dejavnosti Ivanu Ogrincu, direktorici občinske uprave Valeriji Šamprl se je sprejema udeležil tudi predsednik komisije za mlade Uroš Gojkovič, ki je sklenila, da je treba za mlade v občini nekaj narediti. Med drugim so tako v letošnji proračun prvič vnesli proračunsko postavko za nagrade tistim, ki bodo v tem šolskem letu diplomirali, magistrirali in Foto: Črtomir Goznik Hajdinski župan Stanislav Glažar je sprejel diplomantke iz občine Hajdina. doktorirali. Na javni poziv se je odzvalo sedem kandidatk, šest jih je pogoje izpolnjevalo letos, sedmo pa bodo nagradili v letu 2016. »Celotna slovenska družba daje premalo pozornosti tistim, ki dosegajo nek nivo izobrazbe in ki bi našo družbo lahko popeljali naprej. Najbolj pa žalosti dejstvo, da najsposobnejši ne dobijo zaposlitve doma. Upam, da bodo naše diplomantke dobile zaposlitev doma in po najboljših močeh prispevale za našo skupno prihodnost,« je ob podelitvi manjših finančnih nagrad diplomantkam povedal hajdinski župan Stanislav Glažar. Na sprejem v hajdinskih občinskih prostorih pa jih bo spominjala tudi knjiga Atila. Črtomir Goznik Ptuj • Leo klub in KPŠ skupaj za dober namen Letos bodo razveselili 27 družin Dobrodelne stojnice so že tradicija. Dobrodelne in druge organizacije jih najpogosteje postavljajo v decembru, ko so ljudje v večini še posebej občutljivi za težave drugih. Foto: Črtomir Goznik Dobrodelna stojnica Kluba ptujskih študentov Prvič letos pa je skupni dobrodelni projekt povezal Leo klub Ptuj in Klub ptujskih študentov. Vsak na svoji lokaciji, Leo klub v hipermarketu Mercator na Špin-dlerjevi, Klub ptujskih študentov pa v Qcentru na Puhovi ulici, sta 19. decembra zbirala dobrodelne prispevke in prehrambne izdelke za pomoč družinam v stiski. Sara Kovačič iz Kluba ptujskih študentov in Iva Zupanič, predsednica Leo kluba Ptuj, sta povedali, da bosta njihovi stojnici na obeh lokacijah odprti tudi danes, 22. decembra. Ocenili so, da lahko povezani naredijo še več za ljudi oz. družine v stiskah. Letos bodo obdarili 27 socialno ogroženih družin z otroki, ki jih bodo razveselili še s posamičnimi darili. MG Foto: Črtomir Goznik S šeste dobrodelne stojnice Leo kluba Ptuj Cineplexx in Kolosej Maribor Vojna zvezd: Sila se prebuja Foto: splet Najbrž ne pretiravamo, če rečemo, da Vojna zvezd poleg Tolkienovega Gospodarja prstanov spada že pod mitologijo, ki jo je dalo 20. stoletje. Ti dve deli namreč nista le zaznamovali svojega časa, ampak jih zaradi zgodbe in likov, ki zaradi arhetipskih značilnosti presegajo okvirje zgolj enega obdobja ali celo ene generacije, na novo in z enakim navdušenjem odkrivajo nove in nove generacije. Ja, nedvomno imata značilnosti mita. Zato je film, ki spada v mitologijo, a je hkrati tudi del milijardne holivudske franšize, toliko bolj pod strogim očesom kritičnega občinstva. Novemu filmu iz serije Vojna zvezd, uradnemu nadaljevanju filma Vrnitev jedija iz leta 1983, je nedvomno pomagala trilogija Lucasevih vsebinskih prvih delov iz obdobja 1999-2005, ki na splošno veljajo za velik strel mimo, zlasti prvi film, Grozeča prikazen, ki je naletel na izjemno slab odziv. Zato je sedma epizoda že vnaprej imela odpustek oz. merilo, kako slaba ne sme oziroma ne more biti. Menjava režiserja in producentov je bila seveda dobrodošla, prav tako odločitev, da iz naftalina potegnejo Lawrencea Kasdana, scenarista najboljših delov Vojne zvezd in prvega Indiana Jonesa. Rezultat je film, ki globoko spoštuje mitologijo lastnega pripovednega prostora in je morda prav zaradi tega malce omejen v svojem pripovednem procesu (kot James Bond), vendar kljub temu vsebuje čisto vse, česar smo v Vojni zvezd vajeni, torej arhetipske like, zaplete, prispodobe, psihološke motnje v simbiozi oče-sin, spektakularne akcijske prizore, ki se lepo zlivajo z intimnimi zgodbami posameznikov, lepo vizualno režijo in še bi lahko naštevali v nedogled. Prvi film je pred skoraj 40 leti postavil temelje sodobne holivudske uspešnice, ki so jih nato kopirali ne le milijoni drugih filmov, ampak tudi knjig, vključno s Harryjem Potterjem, toda Sila se prebuja (znova) pokaže, kako morate to narediti, da vse funkcionira. Film se zato zdi kot nekakšen v dve uri strnjen presek celotne prve trilogije, ampak tudi kljub napha-nosti zgodbe deluje izjemno sproščeno, zabavno in na trenutke že neresno. Režiser J. J. Abrams, ki že od svojih zgodnjih del izkazuje svojo navdušenost do Vojne zvezd, je tokrat resnično prišel na svoj račun in v film je vlil tistega otroka v sebi, ki je v kinu najbrž fasal svojo prvo dioptrijo, ko je buljil v znameniti uvodni prizor prve Vojne zvezd. In morda je ravno v tem finta. Vojna zvezd človeka zadene v predpubertetniškem otroštvu. Če to franšizo spoznate pozneje ali celo globoko v odrasli dobi, vas seveda ne gane, zato vam danes, 40 let pozneje, novi film seveda ne bo pustil neizbrisnega pečata in ne bo vam spremenil življenja, kljub temu da mu prav nič ne manjka. Morda tudi zato, ker po drugi strani ne doda ničesar novega, vendar je ta odločitev avtorjev razumljiva. Z Vojno zvezd se pač ne igraš. To bo naloga Riaana Johnsona, ki bo avtor naslednjega dela poleti 2017. Matej Frece Star Wars: The Force Awakens Igrajo: Harrison Ford, Mark Hamill, Carrie Fisher, Oscar Isaac, Daisy Ridley, John Boyega, Domnhall Gleeson, Andy Serkis, Adam Driver, Warwick Davis, Jessica Henwick, Lupita Nyong'o, Gwendoline Christie, Peter Mayhew, Max von Sydow, Billie Lourd, Greg Grunberg, Mark Stanley, Kenny Baker, Anthony Daniels Režija: J. J. Abrams Scenarij: J. J. Abrams, Lawrence Kasdan in Michael Arndt po likih Georgea Lucasa Žanr: akcijski domišljijski spektakel Dolžina: 136 minut Leto: 2015 Država: ZDA M Nogomet Ulovili skupno »valovno dolžino« Stran 12 Nogomet Premalo za oceno zadovoljivo Strani 12 David Breznik Atletska sezona za zgodovino Strani 13 Uroš Krstič Odgovor, ki bolj skeli od poraza Stran 13 4. Božičkov tek »Ideja je prava, se vidimo naslednje leto« Stran 14 Kikboks Iz Hrvaške in Avstrije s petimi prvimi mesti Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Veljko Batrovic (Zavrč) »Želimo se primerjati z najboljšimi « 21-letni Veljko Batrovic je bil eden izmed najprijetnej-šili presenečenj ekipe Zavrča v jesenskem delu prvenstva. S štirimi doseženimi goli je bil najboljši strelec ekipe v prvenstvu, tri je dodal še v Pokalu. Prav pokalno tekmovanje izpostavlja kot največji dosežek, za pomlad pa navijač Arsenala in še posebej Mesuta Ožila napoveduje napredek na lestvici. Kako bi ocenil jesenski del prvenstva? V. Batrovic: »Kar se tiče uvrstitve na lestvici, bi zagotovo lahko bilo mnogo bolje, kot je sedaj. Prepričani smo, da višje tudi spadamo, zato bomo v pripravljalnem obdobju delali na tem, da bi to spomladi tudi pokazali.« Si najboljši strelec svoje ekipe; kako si zadovoljen s svojimi predstavami? V. Batrovic: »Nisem preza-dovoljen, vedno je lahko boljše. Prav zaradi tega se bom, tako kot celotna ekipa, trudil, Foto: Črtomir Goznik Veljko Batrovic (beli dres) je bil najboljši strelec ekipe Zavrča v jesenskem delu prvenstva. da spomladi uresničimo svoje želimo biti bliže vrhu, v poka- Praktično pri vseh štirih cilje.« Kakšni pa so cilji? V. Batrovic: »V prvenstvu ti v evropska tekmovanja.« lu pa želimo uresničiti veliko trenerjih si dobival veliko željo predsednika in se uvrsti- priložnosti za igro. V. Batrovic: »Osnova je delo na treningih, to ocenjujejo praktično vsi. Tudi če bi me postavili na rezervno klop, bi to sprejel kot njihovo legitimno odločitev. Igralci se ne smemo mešati v delo trenerjev. Sicer sam poskušam vsak trening oddelati maksimalno.« Kaj bi izpostavil v jesenskem delu sezone? V. Batrovic: »Zagotovo pokalno tekmovanje, kjer smo se uvrstili med najboljše štiri. To je bil naš cilj in smo ga uresničili, spomladi gremo dalje.« Poleg Olimpije in Maribora še Domžale Olimpija in Maribor sta v Sloveniji v tem trenutku korak pred drugimi. V. Batrovic: »Kakovost nogometa v Sloveniji je visoka: poleg omenjenih ekip so tudi Domžale zelo močne in kakovostne in hočejo igrati nogomet v pravem pomenu besede. Druge ekipe so le na nekoliko nižjem nivoju, vsak lahko preseneti vsakega, zato je prvenstvo zelo nepredvidljivo.« Najboljše tekme ste odigrali proti ekipam iz vrha: Olimpiji, Mariboru in Domžalam. Kako to pojasnjuješ? V. Batrovic: »Enostavno nam odgovarjajo ekipe, ki želijo igrati nogomet, ki se želijo nadigravati, takšne, ki se ne zaprejo in nas ne čakajo na svoji polovici. Takrat pokažemo najboljši obraz, kot mlada ekipa se želimo primerjati z najboljšimi in jim poskušamo parirati.« Kaj bi morali spremeniti, da bi boljše rezultate dosegali tudi proti drugim ekipam? V. Batrovic: »To pa je težko vprašanje (smeh). Postavil bi ga trenerjem, oni so pravi naslov za to. Mi bomo samo uresničevali njihove ideje na igrišču.« Izstopajoči član vaše ekipe je Riera. V. Batrovic: »O njegovi igralski kakovosti sploh ni smiselno govoriti, saj so izjemne. Po mojem je ključni igralec te ekipe - od njega je v veliki meri odvisna igra celotne ekipe. Ob tem je izjemna oseba in nam vsem pomaga na poti k izboljšavam - vsem nam daje energijo.« Jože Mohorič Nogomet • Zavrč Še nič določenega, tudi glede Riere Nogometaši Zavrča so trenutno na odmoru, aktivnejša je trenutno uprava. Miran Vuk za razliko od prejšnjih sezon za zdaj še ni postregel s kakšno presenetljivo novico, zaenkrat so njegove besede precej umirjene. »Ostajamo pri prihodih Šalamuna in Husinca ob tem imamo na preizkušnji dva bočna branilca, o njihovem obstanku v naši sredini pa ni še nič odločenega. Lahko pa rečem, da smo blizu realizaciji prihoda mladega Slovaka - gre za 20-letnega napadalca Filipa Duriša, ki je član mlade slovaške reprezentance U-21,« je povedal Vuk in na vprašanje, ali je to znak, da jih zapušča Alberto Riera, odgovoril: »Ne, igralca na tem mestu smo iskali že dlje časa. Še enkrat lahko potrdim najin dogovor z Riero: odločitev bo sam sprejel zadnji dan prestopnega roka, 31. januarja. Če ne bo zadovoljen s ponudbami, ki jih ima sicer precej - poznam tiste iz Katarja, Kitajske, Bahrajna in Turčije -, potem se bo 1. februarja priključil treningom v Zavrču.« Mesto pomočnika še naprej odprto Še naprej ostaja odprto tudi vprašanje o pomočniku trenerja Ivice Solomuna, menda sta bila med mogočimi imeni tudi Franci Fridl in Zlatko Gabor. »Mesto smo ponudili nekaterim trenerjem, za katere smo menili, da so primerni, a ni bilo pozitivnega odgovora. Morda se bomo obrnili nekoliko dlje, proti Celju,« je bil skrivnosten Miran Vuk. Začetek priprav je za nogometaše Zavrča sicer določen 10. januarja. JM Olimpijski komite Slovenije Stanko Glažar novi član izvršnega odbora OKS V začetku decembra je bila v Ljubljani seja izvršnega odbora OKS. Na njej so za olimpijsko leto načrtovali 6,769 milijona evrov prihodkov, potrdili pa so letni delovni in finančni načrt OKS za leto 2016. Na omenjeni seji člani IO še niso glasovali o novem članu tega odbora, ki ga je predlagala Nogometna zveza Slovenije - to je Stanko Gla-žar. Podpredsednika NZS so za novega člana IO OKS potrdili 16. decembra na skupščini OKS. NZS vas je predlagala za člana IO OKS, kar je ta tudi sprejel. S. Glažar: »Nogometna zveza Slovenije je definitivno najbolje organizirana panožna zveza, ki ima pomembno vlogo tudi znotraj OKS. Predlog za moje predstavljanje v OKS je podal predsednik NZS Aleksander Čeferin. Zanj lahko rečem, da izjemno dobro vodi zvezo in tudi najino sodelovanje je odlično. Verjetno je pri tem odtehtalo to, da sem že tretji mandat podpredsednik krovne nogometne organizacije. Glede na dolg igralski, trenerski, sodniški in funkci- Foto: Črtomir Goznik Podpredsednik Nogometne zveze Slovenije Stanko Glažar je bil potrjen v Izvršni odbor Olimpijskega komiteja Slovenije. onarski staž pa sem si nabral že veliko izkušenj na športno-organizacijskem področju. Na skupščini OKS sem tako bil soglasno izvoljen za člana izvršnega odbora. Vsekakor to pomeni priznanje in na drugi strani tudi odgovornost, saj omenjeni organ OKS v svoji bogati zgodovini še ni imel predstavnika iz širšega ptujskega območja. Kakšne bodo vaše naloge v IO OKS? S. Glažar: »Izvršni odbor v sodelovanju z izvršilno oblastjo in drugimi strokovnimi organizacijami (pristojnim ministrstvom za šport, Fundacijo za šport RS, Zavodom za šport Planica ... ) sprejema ključne odločitve za razvoj športa v Sloveniji. Sam bom pri tem pomagal kot predstavnik kolektivnih olimpijskih panog.« Ali lahko kot član IO OKS na kakršenkoli način pomagate lokalnemu športu? S. Glažar: »Vsekakor pri svoji vlogi v OKS ne bom pozabil na lokalno okolje. Pred leti, ko sem bil še direktor Zavoda za šport Ptuj, sem v okviru pristojnega ministrstva dosegel, da je ptujski zavod postal regijski športni center za vrtce, osnovne in srednje šole. Tudi v okviru nogometa, kjer sem predsednik Medobčinske nogometne zveze Ptuj, združujemo vseh 35 nogometnih klubov iz upravnih enot Slovenska Bistrica, Ptuj in Ormož. Zadnja prizadevanja in vzpostavitev regijske pisarne OKS za naše območje na Ptuju je dokaz uspešnega dela za lokalno področje. Delovanje v Izvršnem odboru OKS bo tudi priložnost, da se podprejo nekateri projekti, ki bodo pomenili razvoj športne dejavnosti in infrastrukture v naši bližini. Poudariti pa moram, da je moje delovanje v OKS podobno kot pri drugih športnih funkcijah volonter-sko. Če bi imeli tudi na drugih področjih podobne zanesenjake, Ptuj pri delitvi Slovenije na regije ali pokrajine ne bi smel izostati.« David Breznik 12 Štajerski Šport torek • 22. decembra 2015 Nogomet • Damjan Vogrinec, Drava Ptuj Ulovili isto »valovno dolžino « Foto: Črtomir Goznik Damjan Vogrinec, trener Drave: »Nastja je res dal znanje na razpolago ekipi, kar je izjemna lastnost.« Prehod v višjo ligo je v vsakem športu zahteven, a v NK Drava so prehod iz 3. v 2. ligo izpeljali presenetljivo dobro. K temu je veliko pripomogla izkušena in kakovostna zasedba, ki jo je trener Franc Fridl pred sezono popeljal skozi celovite priprave. Veliko igralcev ptujske sredine je že igralo tudi v prvoligaški konkurenci. Ta homogena celota je odlično startala in je bila od vsega začetka pri vrhu lestvice. Pravi preizkus je doživela, ko je v sredini septembra zaradi neizpolnjenih finančnih obveznosti odstopil trener Fridl, ki ga je prevzel Damjan Vogrinec. Ta je delo opravil uspešno, saj je Drava po jesenskem delu prvenstva na 2. mestu. Drava je zagotovo presenečenje jesenskega dela. Ste tudi po vaših merilih presenečenje tekmovanja? D. Vogrinec: »Če bi nas pogledali s strani novinca v ligi, potem bi se naše drugo mesto lahko reklo presenečenje. Kot se je prvenstvo odvijalo, se je hitro videlo, da je Drava konkurenčna in da lahko konkurira tudi za sam vrh. Ko smo videli, kakšna je situacija v ligi, smo se zavedali, da naša uvrstitev ni presenečenje, ampak je realna slika dogajanja v jesenskem delu tekmovanja.« Dosegli ste osem zmag, štiri remije in štiri poraze, kar pomeni 28 osvojenih točk. Kaj vam pomeni ta statistika? Drava Ptuj Strelci: 4 zadetki: Nastja Čeh; 3 zadetki: Aleš Čeh, Luka Šalamun, David Lon-zarič, Rok Kidrič; 1 zadetek: Aljaž Horvat, Dan Krajnc, Mateo Monjac, Denis Perger, Alen Romih, Marko Roškar, Niko Tisaj. Št. tekem, minutaža: Marko Roškar 16 1440 David Lonzaric 15 1350 Mitja Rešek 15 1321 Aleš Čeh 14 1215 Alen Romih 14 1200 Aleš Ajlec 13 1170 Denis Perger 15 1166 Nastja Čeh 14 1125 David Tomažič Šeruga 14 1108 Aljaž Horvat 12 975 Rok Kidrič 14 760 Luka Šalamun 12 549 Niko Tisaj 12 462 Yasuhiro Kato 8 433 Dan Krajnc 6 397 Mateo Monjac 7 342 Aljaž Musič 3 270 Luka Lavrinc 7 201 David Pauko 7 189 Klemen Zlatnik 3 29 Luka Petek 1 14 Blaž Zbičajnik 1 3 Nejc Belšak Denis Krajnc Klemen Lah Žan Pivko D. Vogrinec: »Statistika je dokaj dobra, saj se zavedamo, da smo ponekod po nesreči kakšno točko izgubili, a smo jo po sreči na drugi strani spet dobili. Kot se na koncu pokaže, je statistično stanje realno. Lahko pa bi imeli kakšno točko več, morda celo dve ali tri.« Ste šesta napadalna in tretja obrambna ekipa. Kaj pomenita ta dva parametra? D. Vogrinec: »Pomeni to, da smo dobili malo zadetkov, 21 na 16 tekmah, lahko bi še kakšnega manj. Kar se pa tiče napada se vidi, da imamo napadalno usmerjeno ekipo, da imamo igralce, ki so sposobni z individualno kakovostjo doseči zadetek, in ko se to vse skupaj sešteje, se vidi, da dajemo relativno veliko zadetkov. Rezerve imamo predvsem v obrambnih nalogah, to moramo pred nadaljevanjem prvenstva popraviti.« Po odstopu Franca Fri-dla ste kolebali, ali bi prevzeli mesto trenerja. Kakšna je bila situacija ob prevzemu ekipe? D. Vogrinec: »Z mojega stališča ni bila odločitev niti malo lahka. Zavedati se je treba, da imam sam veliko službenih obveznosti in prevzeti ekipo v takšnem rangu tekmovanja je bila zame sila velika odgovornost. Še posebej težka je bila situacija, ker trener Franc Fridl ni odšel zaradi slabih rezultatov, ampak zaradi spleta okoliščin in finančne situacije v tistem času. Ko sem prevzel mesto trenerja, sem se zavedal, da skupaj z igralci lovimo isto valovno dolžino in to nam je dokaj hitro uspelo. Ko sem to videl, je bila celotna stvar tudi zame veliko lažja.« Kako ste delovali kot moštvo? D. Vogrinec: »Mislim, da je bila največja kakovost naše ekipe, da smo bili kot celota zelo povezani in močni. Igralci imajo tisti pravi karakter in samo takšni igralci lahko v takšnih situacijah, v kakršni je bila Drava, oddelajo sezono profesionalno in odigrajo tekme na visokem nivoju. Nogomet je moštven šport in le dobro moštvo lahko naredi dobre rezultate. Igralce lahko zares pohvalim za njihov pristop, karakter, odnos do dela na treningih in prikazane igre na tekmah.« Kakšen vodja ekipe je na igrišču Nastja Čeh? D. Vogrinec: »Nastja je nesporni vodja, saj ekipi veliko pripomore k uspehom s svojo nesporno kakovostjo in ogromnimi izkušnjami. Mislim, da se lahko naši mlajši igralci od njega marsikaj naučijo - znanje je res dal na razpolago ekipi, kar je izjemna lastnost.« Na Mestnem stadionu je število gledalcev na vaših tekmah zelo nihalo. Ali ste zadovoljni z obiskom na tekmah? D. Vogrinec: »Zagotovo smo z obiskom kar zadovoljni, a na nekaterih tekmah smo si želeli še več gledalcev. Če pogledamo vse tekme, je imela Drava vseeno najboljši obisk med vsemi klubi v drugi ligi. Osebno si kot trener seveda želim, da bi bilo na naših tekmah gledalcev še več.« Kakšna je finančna situacija v klubu? D. Vogrinec: »Situacija v klubu sedaj ni takšna, kot bi si jo želeli, saj so težave, ki pa se počasi urejajo. Zavedamo se, da je celoten šport v Sloveniji v krizi, kot je v krizi tudi gospodarstvo - to je vzajemno. Vseeno upam, da se bodo stvari iz finančnega vidika uredile, saj se stvari premikajo na bolje in upam, da se bodo kmalu uredile. Kdo so igralci, ki prihajajo, in kdo so tisti, ki odhajajo? D. Vogrinec: »Zaenkrat še ni nič stoodstotnega, kdo prihaja, ampak v ekipi si želimo, da v klub pripeljemo dva ali tri igralce. Nekateri bodo verjetno tudi zapustili naš klub, med njimi so Luka Šalamun, ki je prestopil v Zavrč, Yasu-hiro Kato in mladi Klemen Lah, ki bo najverjetneje zaigral za Gerečjo vas.« Kdaj začnete priprave in kakšen je plan za naprej? D. Vogrinec: »Priprave bomo začeli 15. januarja, medtem ko bodo igralci po individualnem načrtu začeli trenirati 4. januarja. Pavza od zadnje tekme do začetka priprav traja skorajda dva meseca, zato smo sklenili, da igralcem pred začetkom skupnih aktivnosti naložimo deset dni individualnih priprav. Pred nadaljevanjem prvenstva bomo oddelali 39 treningov, saj se bo do prvega kroga spomladanskega dela prvenstva treniralo vsak dan. V načrtu imamo devet pripravljalnih tekem, naši tekmeci bodo štirje prvoli-gaši, ena tuja ekipa in nekaj tretjeligaških klubov. Vsekakor pa si želim, da bomo čim bolje pripravljeni pričakali drugi del prvenstva.« Kakšni so cilji in kakšne želje ob koncu prvenstva? D. Vogrinec: »Kot pravi športniki si želimo biti čim višje. Kaj bo to prineslo na koncu prvenstva, ne vem. Cilj je sicer enak, kot je bil, in ta je dobra priprava na vsako tekmo ter zmagati vsak obračun. Radi bi zadržali to drugo mesto, da bi igrali vsaj dodatne kvalifikacije.« David Breznik Nogomet • Simon Sešlar, Aluminij Premalo za oceno zadovoljivo Foto: Črtomir Goznik Simon Sešlar, trener Aluminija: »Manjkajoče točke smo izgubili, oz. jih nismo osvojili na nekaterih tekmah, ko smo prevladovali, a tega nismo uspeli unovčiti z zmago.« Za nogometaši Aluminija je polovica sezone 2015/16, s katero zagotovo ne morejo biti zadovoljni. Peto mesto je za ekipo, ki ji je lani le minuta zmanjkala za osvojitev 1. mesta in neposredne uvrstitve v 1. ligo, pač premalo. Ekipa je bila precej spremenjena, predvsem se je poznala odsotnost Marka Nuniča, prvega strelca Aluminija v lanski sezoni. Če k njemu prištejemo Murka, Lonzariča, Medveda, Petka, Leušteka, Školnika, Pe-čovnika, Prašnikarja, Pečov-nika, potem je slika nekoliko jasnejša. Novinci niso zapolnili teh vrzeli, ob tem pa je izjemna škoda, da so mladi nogometaši iz lastne šole dobili celo manj priložnosti kot v pretekli sezoni (npr. Vindiš in Kozar, le malenkost več Ploj in Pucko, med tem ko so Cesar, Podbrežnik in Rogina na posoji). Na klopi je sezono začel Damijan Romih (1 zmaga, 2 remija, en poraz), po štirih krogih ga je zamenjal nekdanji slovenski reprezentant Simon Sešlar. Ta je z ekipo skupno dosegel pet zmag, tri remije in štiri poraze. Kako bi ocenili jesenski del prvenstva? S. Sešlar: »Ko sem prevzel ekipo, sem šel z njo skozi tri faze. Prva je bila izjemno uspešna, tako glede same igre kot tudi rezultatsko, saj smo v štirih tekmah od 5. do 8. kroga trikrat zmagali in enkrat remizirali. Sledila je tekma proti Dravi, s katero se je začelo obdobje petih re-zultatsko neuspešnih tekem, kjer smo kljub obilici priložnosti skupaj zadeli le enkrat. Zadnji niz treh zaključnih tekem je bil znova uspešen, predvsem sem zadovoljen s tem, kako je celotna ekipa reagirala in kljub pomanjkanju samozavesti odigrala tri res dobre tekme. Ta zaključek nam kaže pot tudi za naprej.« Za pozitivno oceno manjka nekaj točk. S. Sešlar: »To je res, temu ni moč oporekati. Te točke smo izgubili, oz. jih nismo osvojili na nekaterih tekmah, ko smo prevladovali, a tega nismo uspeli unovčiti z zmago. Tukaj je v ekipi zmanjkalo nekaj individualne kakovosti, ko bi moral kakšen posameznik sam odločiti tekmo z individualno potezo, pa nam to ni uspelo. To je na koncu vidno tudi na lestvici, saj so na prvih treh mestih ekipe, ki to individualno kakovost imajo - Osmanaj pri Radomljah, N. Čeh pri Dravi in Vaš pri Veržeju. To so vsi igralci, ki so odigrali 100 tekem in več v 1. ligi, kar se seveda pozna.« Je igralec takšnega tipa vaša želja v prestopnem roku? S. Sešlar: »Vsak trener si to želi, tudi jaz nisem izjema. Pripravil sem poročilo po odigrani jesenski sezoni in ga oddal upravi, ta mora odločiti o nadaljnjih korakih. Ko pogledam sestavo naše ekipe, je jasno, da v njej ne manjka kakovosti, da so v njej igralci, ki so bodoči voditelji ekipe, a v tem trenutku jim nekaj malega še manjka. Prav zaradi tega bi si želel igralca, ob katerem bi ti lahko napredovali, se učili in čez leto ali dve prevzeli to vlogo voditelja.« Napadalci zagotovo niso izpolnili pričakovanj, golov je bilo premalo. S. Sešlar: »Če trije ali štirje napadalci skupaj dosežejo tri zadetke (Kastratovic, Kurež, Nikolič), potem to zagotovo ni zadovoljivo. Pa s tem ne morem reči, da se niso trudili, da niso dobro delali, le učinka ni bilo pravega. Napadalci so na drugi strani odvisni od žog, ki jih dobijo od drugih - vse skupaj je močno povezano. O sami individualni kakovosti pa sem že prej nekaj povedal - nismo imeli igralca, ki bi vzel žogo, prei-gral enega ali dva branilca in zabil gol. Tudi Bizjak in Ško-flek, ki sta zabijala iz 'drugega plana', bi lahko imela še boljši učinek, če bi imela ob sebi igralca, ob katerem bi se počutila bolj sproščeno.« Aluminij Strelci: 7 zadetkov: Lovro Bizjak, 4 zadetki: Žiga Ško-flek; 2 zadetka: Matic Vrba-nec, Alen Kozar, Alen Ploj, Dejan Krljanovič; 1 zadetek: Sandi Čeh, Robert Kurež, Žan Nikolič, Denis Topolovec, Dejan Petrovič, Jovan Kastratovic. Minutaža: Denis Topolovec ŽigaŠkoflek Matic Vrbanec Lovro Bizjak Mateo Damiš Vedran Turkalj Jovan Kastratovic Dejan Krljanovic SandiČeh Kristian Lipovac Denis Vezjak Alen Kozar Žan Nikolic LukaJanžekovič Robert Kurež Ion Paul Fratea Alen Ploj David Kajtna Luka Vindiš Dejan Petrovič Mitja Križan Klemen Pucko Tilen Ahec Rok Pintarič Žan Pungartnik Anton Rogina Žan Hrastnik Tomaž Murko Kako ste zadovoljni z igro v obrambi? S. Sešlar: »Tako kot napada cela ekipa, se tudi brani cela ekipa skupaj. V nekaterih tekmah smo stali predaleč stran od tekmečevih napadalcev in takoj smo bili kaznovani. V zadnjih tekmah smo odigrali s tremi branilci v zadnji liniji, kar se je izkazalo za zelo uspešno. Če bomo še izboljšali to različico, je možno, da jo obdržimo za dalj časa.« Kaj pa igralci iz mladinske vrste, Križan je npr. prvi strelec mladinske lige? S. Sešlar: »Križan bi že sedaj moral trenirati in igrati z nami, a so ga še potrebovali v mladinski vrsti, ki številčno ni tako močna, pa še poškodbe so jo redčile. Z njim imamo v načrtu speljati prehod v člansko vrsto, ki je zelo zahteven in občutljiv. Takšen je tudi Petrovič, ki je na koncu sezone v članski ekipi znova pokazal svoj res velik potencial, vmes pa je imel težave s poškodbo. Upam, da so te sedaj mimo in da bo spomladi glede na njegov potencial, ambicioznost in zrelost zasijal v polnem sijaju.« Kakšen je načrt priprav na spomladanski del sezone? S. Sešlar: »Igralci imajo individualne programe, ki so jih že začeli izvajati, takoj po novem letu pa se bomo že začeli zbirati. Uradni začetek skupnih priprav je 11. januar.« Jože Mohorič 16 1440 16 1333 15 1296 15 1260 14 1238 12 1056 14 987 11 924 12 907 10 900 11 871 10 559 10 554 6 540 9 443 10 419 10 230 5 192 5 148 2 133 3 102 2 96 1 44 2 15 torek • 29. decembra 2015 Šport Štajerski 13 Piše: Jože Mohorič Piše: David Breznik Še drugič na tron in ... konec Atletska sezona za zgodovino Včasih se lahko v enem samem letu zgodijo zelo različne stvari, lahko se dotaknemo zvezd in dna, lahko tudi večkrat. To se je letos zgodilo tudi Dejanu Zavcu. Po 12 letih profesionalne kariere je bil na začetku leta v negotovosti glede kariere. Nato nas je vse skupaj presenetil in razveselil z novico, da bo pri 39 letih drugič v svoji karieri poskušal osvojiti naslov svetovnega prvaka. Decembra 2009 si je prvega, po verziji IBF v velterski kategoriji, priboksal v Južni Afriki, letos ga je aprila čakal v Mariboru dvoboj za naslov svetovnega prvaka super velterske po verziji WBF. Bilje uspešen in se tako znova vrnil na veliko sceno, kjer je možno prav vse - tudi dvoboji najvišjega ranga. In prav to mu je uspelo! Novembrski dvoboj s Kubancem Erislanyjem Laro, svetovnim prvakom v dveh verzijah, bi lahko bil krona celotne Dejanove kariere. Napovedani vrhunski spektakel je zaradi Dejanove poškodbe v uvodu dvoboja žal splaval po vodi, ostalo pa je zavedanje, da je v karieri poskusil prav vse, kar je bilo možno. In še več od tega... Prvi trenutek ob prekinitvi nas je vse, ki smo bili ob ringu, preletelo razočaranje, češ »pa ne spet poškodba, tako kot v primeru Berta«. Po kratkem trenutku je to razočaranje zamenjal strah za Dejanovo zdravje, ko je v očitnih bolečinah poskušal priti do zraka. Že čez nekaj minut pa nas je že prevevala nekakšna notranja sreča, »samo, da se ni zgodilo nič hudega za njegovo zdravje«. Boksarji na tem nivoju namreč vedno hodijo po robu, udarci so vse prej kot nedolžni in trenutek nemoči zaradi poškodbe je lahko vzrok za udarec, ki ti lahko spremeni življenje - na slabše . Na srečo se to v Dejanovem primeru ni zgodilo in to je bil vzrok za srečo v nesreči. Športna kariera je končana, življenje pa na srečo nemoteno teče dalje . Piše: Uroš Krstič Odgovor, ki bolj skeli od poraza Nekaj minut po 12. uri minulo soboto je zacingljal telefon z naslednjim SMS-sporočilom: »Halo! Prosim te za sestavek o športnem dogodku v letu 2015, ki ti je ostal najbolj v spominu.« Na drugi strani je bil urednik športnih strani Štajerskega tednika Jože Mohorič. Takoj sem vedel, o katerem dogodku bom pisal. O dogodku, ki je mnogim prinesel veselje, srebrno kolajno, štipendije, meni pa nočne more, ki mi ne dajo miru, da bi morali poseči po zlati kolajni. Gre za rokometni finale fantov letnika 1998 in mlajših na Olimpijskem festivalu evropske mladine avgusta v Gruziji. Na drugi strani igrišča je stal podmladek svetovne rokometne velesile Francije. Nasledniki bratov Karabatic, Abaloja, Narcis-sa, Omeyera, Sorhaindoa ... Tekla je 23. minuta, ko je francoska klop po zaostanku štirih golov še drugič zahtevala minuto odmora (13:9). Nekaj minut kasneje je na semaforju pisalo 16:11 za Slovenijo. Prvič sva se s trenerjem Sašem Prapotnikom nejeverno spogledala in vedel sem, da oba še ne verjameva, da nas le še dobre pol ure loči od drugega zaporednega zlata (prvega smo osvojili leta 2013 v Utrechtu z letniki 1996 in mlajšimi). V tistem hipu nisva verjela v zmago nad »francoskimi vesoljci« in najbrž so najino nejever- nost začutili tudi fantje, saj je bilo v nadaljevanju iz minute v minuto več napak. V 44. minuti je Tilen Kosi zadel za slovensko vodstvo s štirimi goli (23:19) in v sebi sem prvič začutil 'strah'pred odmevno zmago. Znova so se srečale najine oči s trenerjem Prapotnikom. Takrat so zmedene misli le za hip odtavale k osvojitvi naslova evropskih prvakov, že so Francozi v 53. minuti rezultat izenačili (26:26). Zaključek tekme bi težje zrežiral mojster srhljivk Alfred Hitchcock. Ob vsem napetem dogajanju na igrišču nas je še viroza (driska) prikovala na klop. Težko je bilo preživljati vsak dosežen ali prejet zadetek. Ob obilici smole za naše fante so z 28:30 slavili Francozi. Opazoval sem dogajanje na igrišču takoj po tekmi in kaj hitro ugotovil, da so vsi okrog mene srečni in zadovoljni z osvojenim srebrom. Številke v športu veliko povedo in letnica 2015 bo zaradi izjemnih uspehov našla posebno mesto v delovanju Atletskega kluba Ptuj. Uspehi so se vrstili čez vso sezono in so plod organiziranega, načrtnega in strokovnega dela trenerjev. Ti so s svojim sistemom dela in znanjem ustvarili mlado generacijo, v kateri izstopajo Veronika Domjan, Maja Bedrač in Grega Pavlovič. Metalka diska Veronika Domjan je na »domači« tekmi na Mestnem stadionu na Ptuju ob koncu februarja orodje vrgla 56,31 metra in s tem postavila nov državni rekord. Glavni fokus Domja-nove je bil nato usmerjen na evropsko prvenstvo starejših mladink v Švedski. Tam je z novo rekordno znamko 56,63 metra pristala na 2. mestu in dosegla enega največjih uspehov v ptujski atletiki. Ob tem je osvojila še srebrno medaljo na članskem balkanskem prvenstvu in nekaj naslovov državne prvakinje. Ob njen bok sodijo znamke Maje Bedrač, za katero je leto vidnega napredka v skoku v daljino in leto, v katerem je pobrala lepo število medalj. Najlepše se v njeni zbirki sveti bronasta s svetovnega prvenstva za mlajše mladinke v Kolumbiji. Prav v zadnjem poizkusu ji je uspel najdaljši skok - 622 cm - in skok na stopničke. Na festivalu evropske mladine v Tbilisiju je Maja na svečanem odprtju nosila slovensko zastavo, na tekmovanju v veliki vročini pa se je s skokom 601 centimeter veselila zlate medalje. Tretji izstopajoči član AK Ptuj, kije v letu 2015 zabeležil pomemben mednarodni nastop, je Grega Pavlovič, ki je v minuli sezoni naredil viden rezultatski napredek. Sprinter je tako kot Bedračeva nastopil na SP v Caliju, kjer je tekmoval na 200 metrov. Što-parice so se ustavile pri 21,82 sekunde, kar predstavlja njegov osebni rekord. Z njim je osvojil zelo solidno 26. mesto. Ob omenjeni trojki so se na različnih tekmovanjih s svojimi teki, skoki in meti izkazali še Nina Kolarič (četrta na balkanskem dvoranskem prvenstvu, op. a.), Doroteja Domjan, Melani Hentak, Žan Viher, Boštjan Nahber-ger, Luka Medic, Jaka Kosta-njevec, Jurček Korpič Lesjak, Kristjan Čeh... Posebej vsako leto zaznamujejo tudi atleti veterani (Marko Sluga, Miki Prstec in Branimir Komel), ki so uspešno tekmovali na svetovnem in balkanskem prvenstvu. Posebno pozornost si zasluži tudi atletska šola, v kateri se otroci skozi igro spoznavajo s kraljico športa. Ptujski klub je ob tem letos organiziral nekaj kompleksnih tekmovanj, ki jih je s svojo ekipo sodnikov in drugih članov izpeljal na visokem nivoju. Vsi omenjeni parametri kažejo številne pozitivne trende, kijih v ptujski kraljici športoi > želijo zadržati tudi v prihodnje. Piše: Tadej Podvršek Izjemni zgodbi slovenskih odboj-karjev in nogometašev Vidma Sam sem šel takoj v slačilni-co pred ogledalo in se vprašal, ali sem kot del strokovnega štaba res dal vse od sebe. Odgovor je bil negativen. To je bil še večji šok kot sam poraz. Negativen odgovor, ki me še danes - po skoraj pol leta - od tega dogodka preganja. Odgovor, ki bolj skeli od poraza. To je dogodek, ki mi je ostal najbolj v spominu leta 2015. Srebrno leto za ormoški rokomet, saj so srebro na reprezentančnem nivoju osvojili: Jure Kocbek (mladinska reprezentanca), Tilen Kosi, Gašper Horvat, Dominik Ozmec, Miha Kavčič, Saša Prapotnik, Uroš Krstič, Izidor Cukovic (vsi kadetska reprezentanca), na klubskem nivoju je tretjič zapored (letniki 1996, 1997, 1998) do srebrne medalje prispela kadetska ekipa, na šolskem nivoju pa je srebrno medaljo osvojila Gimnazija Ormož. Tudi odhajajoče športno leto je zaznamovalo veliko športnih dogodkov, ki bi si zaslužili posebno pozornost. Sam bi izpostavil dva, enega iz državnega in drugega iz lokalnega okolja. Prvo zgodbo o uspehu so spisali slovenski odbojkarji na EP v Bolgariji. Na lokalnem področju bi izpostavil kompletno zgodbo ŠD Videm, ki je napredoval v vseh ozirih. Že v preteklih letih so slovenski odbojkarji nase večkrat opozorili z dobrimi predstavami, za tisti dejanski preskok med najboljše pa jim je vedno nekajzmanjka-lo. Kot se je izkazalo letos, je bilo to vodenje s klopi v obliki karizmatičnega, nekoč izjemnega igralca Andrea Gianija. Ta je našim fantom dodal še nekaj malega predrznosti in samozaupanja, da se lahko kosajo z vsakim. Na krilih izjemnega medsebojnega zaupanja in spoštovanja so Slovenci najprej osvojili Evropsko ligo in se nato prvič v zgodovini uvrstili v Svetovno ligo, nato pa ves odbojkarski svet šokirali še na evropskem prvenstvu v Bolgariji, kjer so klonili šele v finalu proti Franciji. Zares zgodba, ki jo bo težko ponoviti, toda v športu nič ni nemogoče, še posebej ob dejstvu, da italijanski strokovnjak ostaja na slovenski klopi, prav tako pa počasi prihajajo novi, mladi in izziva željni odbojkarji. Prav tako izjemno zgodbo so letos spisali nogometaši Vidma, ki se jim je v letu 2015 sestavilo tako rekoč vse. Ob 80-letnici delovanja je klub prišel do zelo sodobnih klubskih prostorov in lastne nogometne šole, na področju infrastrukture je bil prav tako narejen velik korak naprej, vse skupaj pa je začinilo napredovanje članske ekipe v 3 SNL - sever. S tem pa se Videm nikakor ni zadovoljil, saj je za rumeno-zelenimi izjemna jesen, kjer so kot novinci šokirali prav vse in prvi del tekmovanja končali na visokem 5. mestu. Videm je torej izjemen primer, kako se da z veliko odrekanja in relativno majhnimi stroški, ob zglednem sodelovanju z občino in veliko mero volon-terstva napraviti simpatično in sila uspešno zgodbo. 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 18. decembra 2015 4. Božičkov tek na Ptuju Mali nogomet • ONL Videm » Ideja je prava, se vidimo naslednje leto« Božičnega teka se je letos udeležilo več kot 200 tekačev. Takšen je bil med udeleženci najbolj pogosto slišan odziv na četrto izvedbo bo-žično-novoletnega tekma, krajše imenovanega Božičkov tek. Ko sta Franci Zu-panič in Matija Brodnjak idejo o teku prvič udejanjila leta 2012, je ta združila majhno skupino prijateljev, letos je tek v lepem sončnem vremenu privabil več kot 200 tekačev! »S samim številom udele- žencev smo kot organizatorji seveda zadovoljni, a naša osnovna skrb bo še naprej zadovoljstvo vseh udeležencev. V pogovorih po teku so temu pritrdili, kar me navdaja z optimizmom tudi za naslednje leto. Ob tem bi se zahvalil vsem, ki so pomagali pri izvedbi, tako prijateljem teka, sponzorjem in tudi medijem za podporo,« je povedal Matija Brodnjak, ki je tekače na uvodu pozdravil pred ba- rom Maraton, tam je bil tudi zaključek. Tek je sicer dolg le dobrih 7 kilometrov, ob tem je na progi postanek. »V moji Skor-bi pri kmetiji Megličevih s prigrizki in toplimi napitki vedno lepo poskrbijo za tekače. Z dobro voljo in povezovanjem lahko naredimo marsikaj. Takšne enostavne, a prisrčne zgodbe navdušijo marsikoga, posebej bi letos izpostavil Vido Mulec, ki živi Šolski šport • Nogomet OS Breg, OS Kidričevo in OS Ljudski vrt Najmnožičnejše osnovnošolsko tekmovanje je že tradicionalno medobčinsko tekmovanje v nogometu za dečke letnikov 2001 in mlajših. Letos se ga je udeležilo 17 ekip. V predtekmovanju so bile ekipe razporejene v pet skupin, najboljša iz vsake je napredovala v polfinale, ob tem še tri drugouvrščene. Polfi-nalni obračuni v Markovcih in Gorišnici so bili zelo kakovostni in napeti, saj je bilo sito za uvrstitev v finale najboljše četverice zelo ozko. Uspelo je ekipam OŠ Breg, OŠ Kidričevo, OŠ Ljudski vrt in OŠ Vi-dem-Leskovec. Prve tri so se uvrstile na območno tekmovanje, kratko je potegnila ekipa iz OŠ Videm-Leskovec. Rezultati, predtekmovanje: Skupina A (ŠD Podlehnik): Podlehnik - Gorišnica 1:5, Majšperk - Kidričevo 1:4, Kidričevo - Gorišnica 4:1, Podlehnik - Majšperk 2:2, Majšperk - Gorišnica 0:2, Kidričevo - Podlehnik 6:2; Skupina B (ŠD Cirkulane): Cirkulane-Zavrč - Mladika 0:0, Videm-Leskovec - Breg 3:1, Breg - Mladika 3:0, Cirkulane-Zavrč - Videm-Le-skovec 1:6, Videm-Leskovec - Mladika 1:0, Breg - Cirkula-ne-Zavrč 4:0; Skupina C (ŠD Markovci): Markovci - Hajdina 2:1, Haj-dina - Cirkovce 4:2, Cirkovce - Markovci 0:5; Skupina D (ŠD Juršinci): Jur-šinci - Dornava 9:0, Dornava - Destrnik-Trnovska vas 2:4, Destrnik-Trnovska vas - Juršinci 4:3; Skupina E (ŠD Ljudski vrt): Ljudski vrt - Grajena 1:1, Grajena - Olge Meglič 1:0, Olge Meglič - Ljudski vrt 2:5. Polfinale: Skupina A (ŠD Markov-ci): Kidričevo - Grajena 3:1, Breg - Markovci 4:1, Grajena - Markovci 1:3, Kidričevo -Breg 0:1, Breg - Grajena 1:0, Markovci - Kidričevo 0:3; Skupina B (ŠD Gorišnica): Gorišnica - Ljudski vrt 0:1, Videm-Leskovec - Destrnik-Trnovska vas 3:2, Ljudski vrt - Destrnik-Trnovska vas 5:1, Gorišnica - Videm-Leskovec 1:2, Videm-Leskovec - Ljudski vrt 6:4, Destrnik-Trnovska vas - Gorišnica 1:3. Finale (ŠD Kidričevo): Breg - Kidričevo 1:0, Ljudski vrt - Videm-Leskovec 1:1, Kidričevo - Videm-Leskovec ČLANI REZULTATI 5. KROGA: ŠD Lancova vas člani - EHM Team 2 4:5, ŠD Pobrežje člani - NK Tržec R21 3:9, Joe Fer-nandes Copy Sitar člani - ŠD ZG. Pristava Bar Incognito 2:4, ŠD As - ŠD Selan Krovstvo Petrovič 5:8. Tekma EHM Team - KMN Majolka člani je bila preložena. 1. ŠD ZG. PRISTAVA 4 3 1 0 22:9 10 2. EHM TEAM 2 5 3 1 1 16:18 10 3. MAJOLKA ČLANI 3 3 0 0 22:11 9 4. EHM TEAM 4 2 11 15:9 7 5. SELAN PETROVIČ 5 2 12 19:17 7 6. J. FERNANDES/SITAR 5 2 1 2 18:16 7 7. NK TRŽEC - R21 4 1 1 2 25:23 4 8. ŠD AS 5 1 1 3 20:25 4 9. ŠD POBREŽJE ČLANI 5 113 14:24 4 10. ŠD LANCOVA VAS 4 0 0 4 10:29 0 VETERANI REZULTATI 5. KROGA: ŠD Pobrežje veterani - Joe Fer-nandes Copy Sitar-veterani 3:0, ŠD Lancova vas veterani - ŠD Selan Gostilna Kozel 0:3, JP Team - KMN Majolka veterani 1:11. 1. KMN MAJOLKA 5 5 0 0 43:8 15 2. SELAN GOS. KOZEL 5 3 11 13:11 10 3. ŠD POBREŽJE 5 2 1 2 16:12 7 4. JP TEAM 5 2 1 2 19:25 7 5. J. FERNANDES/SITAR 5 1 0 4 7:19 3 6. LANCOVA VAS (-1) 5 0 1 4 6:29 0 Darko Lah Foto: Črtomir Goznik in dela v New Yorku - spoznali smo se ob dvoboju Dejana Zavca v Brooklynu. Bila je zadovoljna s celotnim doživljajem,« je še dodal Matija. Prijetne vtise bodo s sabo v Nemčijo ponesli tudi člani družine Šibila, pa Davorin Gabrovec v Boston in Dejan Zavec. Slednji je progo pretekel med prvimi nato pa od-hitel na Orfejčkovo parado. Šport in zabava vedno hodita z roko v roki ... JM Boks • BK Ring Anja Jabločnik zmagala v Italiji Anja Jabločnik je ena najbolj perspektivnih slovenskih boksark, ki pa žal le redkokdaj dobil svojo priložnost za dokazovanje v ringu. Tokrat je bila povabljena na mednarodno revijo Trofeo Enrico Simoni, ki je bila v kraju Mestre pri Benetkah. Članica BK Ring iz Ptuja se je srečala s Francesko Moro, ko ji je premagala s soglasno sodniško odločitvijo 3:0. Italijanka je dvoboj malo bolje začela, a je Jabločnikova zadevo v ringu takoj umirila in nato zadala nasprotnici bistveno več natančnih udarcev. Zmaga bo za Anjo dobra spodbuda, saj jo v prihodnjih dneh čakajo intenzivne priprave na nastop na 5. Nations Cup v boksu za ženske. V Srbiji bo v prvem tednu meseca januarja prihodnje leto ob Jabloč- Ivan Pučko in Anja Jabločnik nikovi nastopila tudi njena klubska sotekmovalka Monika Božičko, za obe bo nastop v mestu Ruma nov velik izziv na njunih športnih poteh. David Breznik 2:0, Breg - Ljudski vrt 2:0, Ljudski vrt - Kidričevo 2:2, Vi-dem-Leskovec - Breg 0:1. Vrstni red: 1. OŠ Breg 2. OŠ Kidričevo 3. OŠ Ljudski vrt 4. OŠ Videm-Leskovec 5. OŠ Gorišnica 6. OŠ Markovci 7. OŠ Grajena 8. OŠ Destrnik-Trnovska vas 9. OŠ Juršinci 10. OŠ Hajdina 11. OŠ Mladika 12. OŠ Majšperk 13. OŠ Podlehnik 14. OŠ Cirkulane-Zavrč 15. OŠ Olge Meglič 16. OŠ Cirkovce 17. OŠ Dornava UR Plavanje • Miting v Ljubljani Deset rekordov in Lorin bron Plavalni klub Ilirija je na bazenu v Tivoliju pripravil miting Ilirija Challenge 2015, na katerem je bilo na startni listi 373 plavalcev iz Srbije, Bosne in Hercegovine in Slovenije. Na tekmovanju je bila prisotna večina slovenskih plavalnih reprezentantov na čelu z našim evropskim prvakom Damirjem Dugonjicem. V močni konkurenci je imel PK Terme Ptuj v različnih starostnih kategorijah prijavljenih pet plavalk: Loro Grobelšek, Klaro Benko, Viktorijo Rihtarič, Gajo Plohl in Saro Lampret. Varovanke trenerja Igorja Sternada so se izkazale, saj so skupno odplavale deset osebnih rekordov. Najboljše čase so odplavale Sara Lampret, Viktorija Rihtarič in Gaja Plohl. Novo medaljo si je priplavala Lora Grobelšek, saj je bila s časom 31,35 sekunde tretja na 50 metrov hrbtno. V popoldanski finale se je z dobrim plavanjem dopoldan na 50 metrov prosto uvrstila Klara Benko, ki je nato s časom 29,34 sekunde na koncu osvojila 8. mesto. Vseh pet plavalk je v Ljubljani zelo solidno opravilo s svojimi nastopi in jih po nizu tekmovanj sedaj čaka krajši premor. Po njem sledijo še napornejši treningi, saj se bodo začele priprave za nastope na zimskih državnih prvenstvih v zaprtih bazenih. David Breznik Ekipa OŠ Breg je zmagovalka najmnožičnejšega tekmovanja med osnovnošolskimi ekipami Spodnjega Podravja. Drugo mesto je osvojila ekipa OS Kidričevo. Plavalke TK Terme Ptuj v Ljubljani torek • 29. decembra 2015 Šport, šport mladih Štajerski 15 Hajdina • Sprejem za mlade športnike Kikboks • Croatia Open, Alpe Adria Rezultati, primerljivi z evropsko in Vuzem Vajda in Mlakar Valentin svetovno konkurencov zmagovalca v Zagrebu, Sternova, Ritlop in Mlakar Valentin v Avstriji Foto: Črtomir Goznik S sprejema uspešnih mladih športnikov pri hajdinskem županu Občina Hajdina se lahko pohvali s številnimi uspešnimi mladimi športniki. Za dosežene športne rezultate v letošnjem letu jim je 9. decembra čestital tudi hajdinski župan Stanislav Glažar s sodelavci, direktorico občinske uprave Valerijo Šamprl, predsednikom odbora za negospodarske dejavnosti Ivanom Ogrin-cem, podžupanom Karlom Svenškom in predsednikom Športne zveze občine Hajdina Sandijem Mertljem. Od mladih športnikov se je sprejema udeležila vrhunska perspektivna mlada atletinja Maja Bedrač, ki v zadnjem obdobju niza zavidljive rezultate tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Letos je bila med mlajšimi mladinkami proglašena za najboljšo atletinjo leta v Sloveniji. Nadvse uspešno so tekmovali tudi mladi karate-isti, člani WKSA Hajdina, in sicer kot člani slovenske reprezentance na svetovnem medgeneracijskem tekmovanju karateistov. Mitja Ko-derman, Žiga Javoršek, Jaka Javoršek in Aljoša Plajnšek so z doseženimi rezultati dokazali, da se lahko enakovredno kosajo ne samo z evropsko, temveč tudi s svetovno konkurenco. Gre za resnično izjemne rezultate glede na občinska vlaganja v šport, zato jim gredo vse čestitke, je povedal hajdinski župan Stanislav Glažar. Za vso podporo mladim športnikom se je zahvalil tudi vodstvu klubov, Športni zvezi občine Hajdina, predvsem pa staršem, ki se izjemno trudijo, da mladi športniki lahko Šolski šport • Rokomet OS Velika Nedelja pred OŠ Ormož V četrtek, 17. 12., je v telovadnici OŠ Ljudski vrt potekalo območno tekmovanje v rokometu za učenke letnika 2001 in mlajše. Na njem sta bili v polfinalu uspešni ekipi iz ormoškega območja, ki sta se med sabo pomerili za prestižni naslov območnega prvaka. Uspešnejša je bila ekipa OŠ Velika Nedelja, obe finalistki pa sta se uvrstili v četrtfinale državnega tekmovanja. Rezultati, polfinale: OŠ Ljudski vrt - OŠ Ormož 10:18, OŠ Velika Nedelja - OŠ Gorišnica 9:6; tekma za 3. mesto: OŠ Ljudski vrt - OŠ Gorišnica 10:8; tekma za 1. mesto: OŠ Ormož - OŠ Velika Nedelja 11:12. Vrstni red: 1. OŠ Velika Nedelja 2. OŠ Ormož 3. OŠ Ljudski vrt 4. OŠ Gorišnica UR razvijajo svoje talente, saj državi in lokalnim skupnostim za to primanjkuje sredstev. V občini si želijo, da bi jih s podobnimi rezultati razveseljevali tudi v starejših kategorijah. Rezultati niso slučajni, ob talentu je treba še veliko vaditi in biti vztrajen, je povedal predsednik Športne zveze občine Hajdina Sandi Mertelj, ki je mladim športnikom prav tako zaželel še veliko uspešnih nastopov. Črtomir Goznik Croatia Open 2015 Ekipa sedmih ptujskih kikbo-ksarjev, članov Kluba borilnih veščin Ptuj, se je v nedeljo, 13. decembra, udeležila zadnjega letošnjega tekmovanja. Nastopali so na 19. tradicionalnem mednarodnem turnirju Croatia open na Hrvaškem, ki je tokrat potekal v dvorani Sutinski vrelci v Zagrebu. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 590 tekmovalcev iz osmih držav. Rezultati: - največji uspeh med Ptujča-ni je dosegel Gašper Mlakar Valentin z osvojitvijo dveh prvih mest (mladinci do 74 kg in do 79 kg) ter Lara Vuzem Vajda (starejše kadetinje do 50 kg), ki je prav tako osvojila 1. mesto; - 2. mesto sta osvojila Staša Štern (mlajše kadetinje do 37 kg) in Nino Bratušek (mlajši kadeti nad 47 kg); - 3. mesto so osvojili Tilen Repina (mlajši kadeti do 42 kg), Anej Pivec (mlajši kadeti do 47 kg) in Rok Potočnik (mladinci nad 94 kg). Ptujsko ekipo so na tekmovanju vodili Luka Vindiš in Timi Sitar, sodili pa so ptujski sodniki Edvard Štegar, Milan Breg, Aleš Skledar in Aleš Najdek. Na tekmovanju je v vlo- Ptujski tekmovalci in trenerji na Hrvaškem Foto: Franc Slodnjak gi predsednika KZS ter kot član predsedstva svetovne kickboxing organizacije WAKO bil prisoten tudi Vladimir Sitar. Alpe Adria Ekipa članov KBV Ptuj se je konec novembra udeležila mednarodnega turnirja »Alpe Adria« v Kolfachu v Avstriji. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 175 tekmovalcev iz Avstrije, Madžarske in Slovenije. Iz Ptuja je na tekmovanju tokrat nastopalo 8 tekmovalcev, ki so se odlično odrezali. Rezultati: - največji uspeh med Ptujča- Šah • Območno osnovnošolsko tekmovanje ni so dosegli Gašper Mlakar Valentin z osvojitvijo 1. mesta med mladinci do 84 kg in 2. mesta med mladinci do 74 kg; - Staša Štern je prav tako osvojila 1. mesto med mlajšimi kadetinjami do 37 kg ter 2. mesto do 42 kg. Niko Ritlop je osvojil 1. mesto med starejšimi kadeti do 63 kg; - 2. mesto so osvojili Tilen Repina med mlajšimi kadeti do 42 kg, Nino Bratušek med mlajšimi kadeti nad 47 kg, Lara Vuzem Vajda med starejšimi kadetinjami do 50 kg in Nina Duh med mladinkami do 60 kg. Franc Slodnjak Kar 13 medalj za OS s ptujskega območja Ekipa OS Velika Nedelja je postala zmagovalka območnega tekmovanj v rokometu za dekleta. Večnamenska dvorana v Spuhlji je bila prizorišče območnega osnovnošolskega šahovskega tekmovanja za šolsko leto 2015/16, ki ga je organiziral Zavod za šport MO Ptuj. V šestih skupinah je iz 13 osnovnih šol skupaj nastopilo 178 mladih, od tega kar 125 iz osmih šol s ptujskega območja, kar je izredno pohvalno za vse mentorje in vodstva šol, ki so jim nastop omogočila. OŠ Ljudski vrt Ptuj (25 ša-histov), Destrnik/Trnovska vas (23), Cirkulane/Zavrč (22), Gorišnica (18), Žetale (17), Hajdina (8), Markovci in Olga Meglič Ptuj (obe 6), so zaznamovale tokratno območno tekmovanje. Pri dekletih do 9 let so sodelovale le učenke OŠ Ljudski vrt Ptuj in tako osvojile vse tri medalje. Vse tri medalje so pripadle tudi učenkam OŠ Gorišnica pri dekletih do 12 let, kar 8 iz te šole se jih je uvrstilo med prvo deseterico. V tej konkurenci je desetletna Gorišni-čanka Nika Kralj kot edina na tekmovanju osvojila vse možne točke. Izredno uspešni so bili tudi mladi iz OŠ Žetale, saj so tako v konkurenci fantov kot deklet do 15 let osvojili prvi mesti in bili edina šola z dvema zlatima medaljama, ki so jima dodali še eno srebrno. V številčno najmočnejši skupini fantov do 12 let, kjer se jih je pomerilo kar 69, je zmaga odšla v roke Tadeju Murku iz OŠ Hajdina. V konkurenci fantov in deklet do 12 let ter v obeh konkurencah Na šahovskem območnem tekmovanju v Spuhlji se je zbralo kar 178 mladih šahistov in šahistk. do 15 let so se mladi borili za nastop na državnem prvenstvu, ki bo 10. januarja 2016 v Kozjem, kamor so se uvrstili po trije najboljši. V konkurenci deklet in fantov do 9 let pa so se mladi potegovali za naslove območnih prvakov. Sodniški del tekmovanja so vzorno izpeljali sodniki ŠD Ptuj. Rezultati: dekleta do 9 let (4 udeleženke): 1. Zala Kramberger 4 točke, 2. Sara Anita Peklar 3,5, 3. Ema Vidovič 3, 4. Nuša Ar-nejčič 1,5 (vse OŠ Ljudski vrt Ptuj); fantje do 9 let (34): 1. Liam Lugarič 8,5 (OŠ Poh. Odreda), 2. Jakob Vid Horvat 7 (OŠ Čre-šnjevec), 3. Tevž Vargič 6,5 (OŠ Ljudski vrt Ptuj) ... 6. Leo Ko- kot 6 (OŠ Cirkulane/Zavrč), 7. Matjaž Alič 6 (OŠ Olga Meglič), 8. Samo Širec 6 (OŠ Destrnik/ Trnovska vas) ... 10. Val Firbas 5,5 (OŠ Gorišnica) ...; dekleta do 12 let (16): 1. Nika Kralj 9, 2. Maša Rižnar 6,5, 3. Zala Vesenjka 6, 4. Evelina Marin 6, 5. Saša Arnuš 6, 6. Lara Lovrenčič 6 ... 9. Anja Kociper 4, 10. Vita Irgolič 4 točke (vse OŠ Gorišnica) .; fantje do 12 let (69): 1. Tadej Murko 8 (OŠ Hajdina), 2. Nino Šegula 7,5 (OŠ Ljudski vrt Ptuj), 3. Lovro Ozimič 7 (OŠ Poh. Odreda), 4. Tai Starčič 7 (OŠ Gorišnica), ... 7. Viktor Prav-dič 6,5 (OŠ Cirkulane/Zavrč), 8. Luka Hodnik 6 (OŠ Olga Meglič Ptuj) ...; dekleta do 15 let (17): 1. Amalija Skok 8 (OŠ Žetale), 2. Lana Čibri 6,5 (OŠ Poljčane), 3. Barbara Kokol 6,5, 4. Iva Vidovič 5,5 (obe OŠ Ljudski vrt Ptuj), 5. Andreja Štumber-ger 5,5 (OŠ Cirkulane/Zavrč), 6. Maja Leskovar 5,5, 7. Pia Kramberger 5 (obe OŠ Ljudski vrt Ptuj), 8. Mateja Golc 5 (OŠ Cirkulane/Zavrč) ...; fantje do 15 let (38): 1. Žiga Polajžar 7, 2. Nejc Butolen 7 (oba OŠ Žetale), 3. Nejc Marovt 6,5 (OŠ Poljčane), 4. Vid Čabri-jan 6,5, 5. Nik Kaisersberger 6,5 (oba OŠ Ljudski vrt Ptuj), 6. Jernej Kos 6,5 (OŠ Žetale) ... 8. Denis Klemenčič 6 (OŠ Destrnik/Trnovska vas), 9. Naj Pivec 5,5, 10. Jure Kramberger 5,5 (oba OŠ Ljudski vrt Ptuj) ...; Silva Razlag 16 Štajerski TEDNIK Naše prireditve torek • 29. decembra 2015 Podravje • Finale projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Praznični večer, ki je navdušil Mlade nadarjene pevke in pevci iz osnovnih šol Podravja, sodelovanje v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo so jim omogočile dvorana OŠ Ljudski vrt je bila tudi letos polna. Direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak je zadovoljen, da se je projekt v drugi sezoni dobro petje in lepe trenutke, ki so jih s tem poklonili vsem, ki cenijo slovensko pesem in glasbo. Suzana Petek, ravnateljica OŠ Cirkulane-Zavrč: „Učenci naše šole, OŠ Cirkulane-Zavrč, se vsako leto dokazujejo na različnih področjih. Letos ni bilo nič drugače. To smo dokazali že dve leti zapored; na lanski, prvi prireditvi Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je zmagal naš učenec z lokacije Cirkulane, Nejc Kralj, letos pa je to uspelo učenki z lokacije Zavrč, Minei Gabrovec. Minei je s svojo suverenostjo in veliko mero poguma uspelo prepričati komisijo in zmagati. Lahko pa rečemo, da ni bila sama; na tribunah jo je spremljala velika in glasna množica njenih navijačev. Vsi učenci in zaposleni na šoli se veselimo in smo ponosni na njene uspehe. Bravo, Minea. Hvaležni pa smo tudi občini Zavrč, da nam je to prireditev omogočila." Bogomir Širovnik, ravnatelj OŠ Mladika Ptuj: "Izjemno smo veseli in ponosni, da našo šolo obiskuje tako nadarjena mlada pevka. Želim si, da se Kaji začno s to zmago odpirati poti na glasbene odre, predvsem pa, da se ji odpro vrata v ustanove, kjer bo lahko nadgradila svoj glasbeni talent. Prireditev je v šole, s svojo vsebino, poleg glasbene obogatitve prinesla tudi veliko na področju domovinske vzgoje, saj v ospredje postavlja njeni bistveni komponenti: domoljubje in slovenstvo. Nekaj zadržkov imam v zvezi s tekmovalnostjo prireditve, saj se v šolah trudimo slehernemu učencu ponuditi izkušnjo javnega nastopanja na odru. Dejstvo je tudi, da se talenti skozi šolanje razvijajo in se v danem trenutku (na nastopu) mogoče niso izkazali v najboljši luči, jim pa je 'neuspeh' zamajal samozavest in jih demotiviral. Druga resnica pa je, da je življenje nenehno dokazovanje in tekmovanje, kar pa v ospredje zopet postavi vzgojni moment, ki ga prinaša taka prireditev. Alternativne ideje, kako zmanjšati vpliv tekmovalnosti na takem dogodku, nimam, upam pa do jo bodo našli snovalci prireditve in s tem v največji meri omilili razočaranja učencev, ki se ne uvrstijo naprej oz. niso zmagovalci. Naj povzamem, iskrene čestitke vsem tekmovalkam in tekmovalcem, učiteljem mentorjem ter snovalcem prireditve. Upam, da bomo s skupnimi močmi prireditev v prihodnje samo še nadgrajevali." rečno Na finalni prireditvi so ocenjevalno komisijo sestavljali Dejan Vunjak, Miran Rudan, Barbara Žerjav, 6pack Čukur in Ana Karneža. Mladi pevci so jim dali vetra; da so prišli do prvih treh v vsaki kategoriji, so se precej namučili. Predvsem pa jih je navdušilo njihovo odlično petje, obvladovanje odrskega nastopa, tudi stajling. Nastopili so kot prave male zvezdice. „Sam sem imel na začetku kariere kar nekaj problemov z nastopanjem na odru oz. s poslušanjem svojega glasu, česar pa pri teh mladih pevcih ni več. So izredno točni, lepo pojejo, tudi sam izbor pesmi me je izjemno navdušil. Vesel sem, da pojejo slovenske pesmi iz različnih obdobij in praktično tudi vse zvrsti glasbe. Želim si, da bi bilo takšnih in podobnih prireditev z mladimi talenti čim več. Če bomo tako nadaljevali, se za obstoj slovenske pesmi in glasbe ni bati," je prepričan Dejan Vunjak. 6Pack Čukur se ni počutil kot član komisije, bil je del zgodbe o slovenski glasbi. „Vesel sem, da mladi pojejo slovenske pesmi, da je bilo nocoj na odru toliko talentov. Vesel pa tudi, da si jo je ogledalo toliko ljudi. Resnično, enkratna prireditev. Upam, da se bo projekt razširil na vso Slovenijo, ker je zelo pristen, pozitiven in vesel." Tudi za Mirana Rudana, ki je na glasbeni sceni že zelo dolgo, gre za enkraten projekt. „Slovenci smo malo pozabili na Slovence, prav tako tudi na našo glasbo. Prisluhnili smo lahko le majhnemu delčku tega, kar premore slovenska glasba. Upam, da bodo tudi odgovorni, tisti, ki so nad nami, spoznali, da živimo v izjemno lepi državi in da imamo vse, samo ceniti ne znamo tega. Presenetili ste me, zato sem se tudi odzval. Vsa pohvala snovalcem tega projekta, da so si ga sploh upali zasnovati. Upam, da bo takšnih prireditev v prihodnje še več." Tudi pomensko je projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo zelo pomemben, je poudarila Ana Karneža. Dobro je, da imajo otroci priložnost, da se pokažejo. „Ko sem se sama v teh letih, kot so sedaj mladi pevci, ki smo jih poslušali, želela Foto: Črtomir Goznik Na finalni prireditvi so nastope otrok ocenjevali Dejan Vunjak, Miran Rudan, Barbara Žerjav, 6pack Čukur in Ana Karneža; z aplavzi pa tudi občinstvo. ■mi a * ia H 1 ■ 'G i ■ ^ jf ' iKLnp*V " jN^^li .. ... J 1 Ja^X AM *■^^■f Ty v» ■ W 7 JrrjtjBk ' ^L^Jb* FV / m \ r. ~ i if tfR ■ Sn^ki Foto: Črtomir Goznik Finalno prireditev si je ogledalo več kot 1500 obiskovalcev, pogum so mladim pevcem dajali tudi glasni navijači s transparenti. pokazati, takšnih priložnosti ni bilo. Z veseljem bi se je udeležila, tudi zato sem se prijavila za sodelovanje v oddaji Slovenija ima talent, da bi dobila neke večje izkušnje. To je zelo dober projekt na lokalni ravni, da smo sami začeli z njim. Otrokom oz. mladim talentom smo s tem dali veliko, stik z občinstvom, samozavest. Gre za odličen projekt, tudi zaradi tega, ker daje poudarek slovenski pesmi, slovenski glasbi." Navdušena pa je bila tudi pevka ansambla Donačka Barbara Žerjav, ki tudi kot učiteljica v šoli uči otroke slovenske pesmi. „Želim, da naša mladina naprej raste v duhu tradicije, da ne bomo pozabili na pravo slo- vensko besedo. Želim si, da bi se projekt razširil tudi na druge osnovne šole, tudi na našo šolo, ker si otroci želijo nastopati. Osrečimo jih lahko s tem, da jim omogočimo, da se predstavijo svojim bližnjim in širši okolici. Izjemno sem navdušena, zelo rada imam takšne prireditve. Ena velika pohvala družbi Ra-dio-Tednik Ptuj za ta projekt." Na koncu je komisija med pevkami in pevci prve kategorije (Eva Lukman Ducman, Marcel Majcen, Naja Prelog, Žiga Kokol, Lea Murko in Lara Čeh, Ajda Bezjak, Kaja Kumer, Tjaša in Tilen Šimenko, Nina Toš in Kaja Kralj) za zmagovalko razglasila Kajo Kralj (OŠ Mladika), drugi je bil Žiga Kokol (OŠ Videm), tretja pa Kaja Kumer (OŠ Markovci). V drugi kategoriji so nastopili Maja Novak, Naja Fridl, Barbara Prelog, Minea Gabrovec, Sara Brumen, Dora Mertelj, Sara Horvat, Katarina Hercog, Nuša Bezjak in Nika Belaj. Zmagala je Minea Gabrovec (OŠ Cir-kulane-Zavrč), druga je bila Katarina Hercog (OŠ Starše), tretja pa Nuša Bezjak (OŠ Dornava). Najboljši v vsaki kategoriji so se svojega uspeha izjemno veselili, bili presrečni, polni emocij, hkrati pa priznali, da uvrstitve med najboljše niso pričakovali glede na hudo konkurenco v obeh kategorijah. Dobili so še dodatni zagon za razvoj svojih fashion RIKA □ 4D 5B 33 5B RIKA.ZADRAVEC@GMAIU.CDM PREŠERNOVA ULICA 1 5, PTUJ torek • 29. decembra 2015 Naše prireditve Štajerski TEDNIK 17 občinstvo in nastopajoče občine, družba Radio-Tednik Ptuj pa je kot nosilka ideje poskrbela za izvedbo, so tudi na finalni prireditvi projekta dali vse od sebe. Športna še bolj razširil, da so na oder stopili novi talenti. Za usodo slovenske pesmi in glasbe se s takimi talenti ni bati. Zahvalil se jim je za pogum, za m Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik V prvi kategoriji so bili najboljši (od leve): Žiga Kokol (drugouvr-ščeni), Kaja Kralj (zmagovalka) in Kaja Kumer (tretjeuvrščena) V drugi kategoriji so bili najboljši Nuša Bezjak (tretjeuvrščena), Minea Gabrovec (zmagovalka) in Katarina Hercog (drugouvrščena). Simona Pušnik in Dalibor Bedenik sta prireditev všečno zapeljala skozi uro slovenskega jezika. ,^(UWOPTUJ Štajerski TEDNIK Foto: Črtomir Goznik Za konec so vsi finalisti skupaj zapeli božično pesem. talentov in petje slovenskih pesmi. Talenti, ki jih premorejo, jim bodo odprli poti na večje odre. Z glasbo in petjem se bo še naprej ukvarjal tudi prvi zmagovalec projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Nejc Kralj, ki je skupaj z ansam- blom Donačko in otroki iz OŠ dr. Ljudevita Pivka nastopil v revijalnem delu druge sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Na odru sta se ob vseh odlično odrezala tudi voditelja finalne prireditve Simona Pušnik in Dalibor Bedenik, vsak v svoji vlogi. Simona kot stroga profesorica slovenskega jezika, Dalibor kot nagajivi učenec, ki se ne trudi dovolj za slovenski jezik, zato ga je morala pogosto spomniti na pravilno uporabo slovenskih besed. Škoda, da je bilo letošnje učne ure tako kmalu konec. Ostalo pa je zadovoljstvo ob spoznanju, ki spodbuja slovensko pesem. Finanlna prireditev je bila dobrodelna, posnela jo je SipTV, za sceno je poskrbel Avgustino. MG Prireditev so omogočile občine: Majšperk, Zavrč, Kidričevo, Vitomarci, Starše, Duplek, Destrnik, Trnovska vas, Juršinci, Gorišnica, Dornava, Markovci, Videm, Rače-Fram in MO Ptuj. Nastopili so otroci iz osnovnih šol Majšperk, Zavrč, Kidričevo, Cirkov-ce, Vitomarci, Starše, Duplek, Korena, Destrnik, Trnovska vas, Juršinci, Gorišnica, Dornava, Markovci, Videm, Fram, Mladika, Olge Meglič, Ljudski vrt in Breg. Sponzorji in donatorji prireditve: Podjetje Live, največji proizvajalec šolskih nahrbtnikov v Sloveniji z lastno blagovno znamko Target, prevozno podjetje Arriva Štajerska, GP Project Ing, Talum, Sodo - sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, Elektro Maribor, frizerski salon Frizi, ki je poskrbel za frizure nastopajočih, kozmetični salon Anis (Mateja Krajnc in Mateja Skočir), ki je poskrbel za liče-nje nastopajočih in voditeljev prireditve Simone Pušnik in Daliborja Bedenika, ki sta nastopila v kreacijah Rike Zadravec - modnega ateljeja Rika s Ptuja. / Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Nejc Kralj, prvi zmagovalec projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, za katerim je uspešno leto nastopanja. Zadovoljni sponzor finalne prireditve, Marko Vuk, direktor podjetja Live, Izola, največjega proizvajalcev šolskih nahrbtnikov v Sloveniji z lastno blagovno znamko Target, skupaj z šestimi najboljšimi druge sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Podjetje Live je vsem udeležencem finalne prireditve podarilo šolske nahrbtnike. FRIZI FRIZER Dejan Krajnc s.p. Drazenska cesta 11, 2250 Ptuj 1 3 Tel.: 00386 2 620 97 Mob.: 00386 m 28 6^ email: frizer@frizi.si http::/www.frizi.si V NAŠEM SALONU OPRAVLJAMO STORITVE KOT SO: • Striženje • BARVANJE • PRIČESKE ZA POSEBNE PRILOŽNOSTI • PODALJŠEVANJE LAS • MANIKURA, GELISH • MAKE UP • SODELOVANJE NA RAZNIH MODNIH DOGODKIH • IZOBRAŽEVANJE FRIZERJEV • PRODAJA PROFESIONALNE LASNE KOZMETIKE 18 Štajerski TEDNIK Naše prireditve torek • 29. decembra 2015 Podravje • Projekt Otroci pojejo tudi letos dobrodelen Darovali za otroke z downovim sindromom V družbi Radio-Tednik Ptuj so se tudi letos odločili, da bo finalna prireditev projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo dobrodelna. Namesto za nakup vstopnic so obiskovalci darovali prispevke za pomoč Centru za downov sindrom Ptuj, ki že od leta 2009 deluje v prostorih Dijaškega doma Ptuj, kjer se tudi izvajajo zgodnje obravnave in terapije za otroke z downovim sindromom. Te sicer potekajo v okviru Društva za downov sindrom Slovenija in zveze Sožitje Ljubljana, ki jih tudi v celoti financirata. Trenutno jih obiskuje devet otrok. Kot pojasnjuje koordinatori-ca Centra za DS Ptuj Silvestra Emeršič, je vsak otrok upravičen do ene obravnave na teden. Gre za specialno pedagoške obravnave, logopedske in nevrofizioterapevtske obravnave in terapije s pomočjo konja, ki se izvajajo v zavodu Nazaj na konja v Starošincah. „Special-no pedagoški učni program je usmerjen v izobraževanje, pridobivanje in osvajanje šolskih znanj, spretnosti in veščin, ki pomembno vplivajo na optimalni celostni razvoj otroka ter ga pripravijo za samostojnejšo vključitev v vse oblike družbenega življenja. S primerno oblikovanim vadbenim programom pa z nevrofizioterapev-tskimi obravnavami lahko vplivamo na zvišanje mišičnega tonusa, s tem omogočimo izboljšanje kakovosti ravnotežnih in vzravnanih reakcij drže telesa, boljšo orientiranost v prostoru in času, pa tudi izboljšanje fino-motorike otrok, kar je pri šolskih otrocih zelo pomembno. Dokazano je, da z redno vadbo otroci z downovim sindromom izboljšajo svoje gibalne sposob- selijo, ki je bila 23. decembra v vek, ki bo pomagal otrokom z RADIO))! športni dvorani OŠ Ljudski vrt Ptuj, kjer so obiskovalci skupaj donirali 664,65 evra. Silvestra Emeršič je v zahvali povedala, da je dobrodošel vsak prispe- downovim sindromom pri njihovem samostojnejšem vključevanju v vse oblike družbenega življenja. MG Foto: Črtomir Goznik Direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak je dobrodelni prispevek predal koordinatorici Centra za DS Ptuj Silvestri Emeršič. nosti. Terapije s pomočjo konja pa predstavljajo pomemben del medicinske, pedagoške in psihosiocialne obravnave," je pomen obravnav za otroke z downovim sindromom še podrobneje predstavila koordina-torica Centra za DS Ptuj Silvestra Emeršič. Obravnave so se pokazale kot zelo koristne, glede na potrebe pa jih je premalo oz. so zaradi prevelikega časovnega zamika preredke, četudi se nekatere izvajajo preko Zavoda za zdravstveno zavarovanje. V Centru za downov sindrom Ptuj si izjemno prizadevajo, da bi se omenjene obravnave izvajale tudi v letu 2016, da bi bile pogostejše, zato si starši poskušajo pridobivati sredstva z raznimi aktivnostmi in donacijami. Pri tem jim bodo v pomoč tudi zbrana sredstva na finalni prireditvi Otroci pojejo slovenske pesmi in se ve- Zciz/rti 0- uspešno sodebu-Qnje tudi 0" letu 2016 duh/i lzlič,(>M.o S&EQM'o! m (eotoiu* podjetja GP PROJECT ING PODJETJE ZA GRADBENIŠTVO IN INŽENIRING d.o.o. Vošnjakova 6, 2250 PTUJ Tel: 02/ 795 23 61, Fax: 02/ 795 23 62, E-mail: gp.projecting@siol.net Ptuj zakladnica tisočletij Zaklenite vrata svojega doma in se odpravite na Izlet v zakladnico tlsočletlj-mesto stoterih dobrot. Poskusite rezino domačega kruha, iz poliča si natočite chardoneya, renskega rizlinga ali souvingnona. Odpravite se skupaj z nami na potep po ptujskih ulicah. Odpiramo vam vrata samostanov, knjižnic, arhivov in muzejev. Pa seveda tudi vinskih kleti, gostiln, viničarij in kmečkih pristav. Pridite, povabite svoje prijatelje, začutite, zaživite in spoznajte Ptuj in ptujskost. MESTNA OBČINA PTUJ Vsem bralkam in bralcem Štajerskega tednika, poslušalkam in poslušalcem Radia Ptuj ter poslovnim partnerjem želimo prijeten praznični december in srečno novo leto! torek • 29. decembra 2015 Naše prireditve Štajerski TEDNIK 19 Ptuj • Osemnajsta mega prireditev Za male in velike Zvrhan koš prazničnega razpoloženja in sladkih dobrot Na 18. praznični prireditvi Za male in velike so v dvorani OŠ Ljudski vrt za zabavo naših najmlajših skrbeli Alenka Kolman, pujsa Pepa, brata Malek, čarovnik Avgustino, plesna šola Mambo in mnogi drugi. Foto: M. Ozmec Tudi na 18. božično-novole-tni zabavno-glasbeni prireditvi, ki smo jo sodelavci družbe Ra-dio-Tednik Ptuj ob praznikih podarili vsem otrokom zadnjo letošnjo nedeljo, je bilo nadvse luštno, zabavno in veselo. Kako tudi ne, saj se je v praznično okrašeni dvorani OŠ Ljudski vrt dogajalo res veliko prijetnega za otroke vseh starosti. Prijazna voditeljica Natalija Škrlec, ki pri- pravlja sobotne oddaje Za male in velike na Radiu Ptuj, je skupaj z osrednjo glasbeno gostjo Alenko Kolman skrbela, da je bilo zanimivo, veselo in razigrano tako na odru kot v dvorani. Zabave željni otroci so se skupaj s svojimi spremljevalci veselili in prepevali ob nagajivi, a nadvse poučni gledališki predstavi pujse Pepe in skupaj z njo tudi zaplesali. Občudovali so gibčne in spretne plesalce iz plesne šole Mambo ter neverjetne glasove mladih zmagovalcev naše prireditve Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo: Kaje Kumer iz OŠ Markovci, Žiga Ko-kola iz OŠ Videm, Kaje Kralj iz OŠ Mladika, Nuše Bezjak iz OŠ Dornava, Katarine Hercog iz OŠ Starše in Minee Gabrovec iz OŠ Zavrč. Ves čas je bilo živahno tudi v dvorani, kjer sta za rokohitrske in žonglerske spretnosti ter najrazličnejše posli-kave obrazov najmlajših pridno skrbela brata Malek s sodelavci. Nekoliko podaljšani čarovnik Avgustino je s svojo simpatično pomočnico pripravljal vsemogoče oblike in figure iz živo-pisnih balončkov, otroci pa so skupaj s svojimi spremljevalci navdušeno ustvarjali v kreativnih praktičnih delavnicah, ki so Voditeljica Natalija Skrlec je predstavila tudi zmagovalce naše prireditve Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. jih pripravili sodelavci iz kidri-čevske družbe Boxmark, prodajalne Pikapolonica in Društva prijateljev mladine Ptuj. Kot se spodobi, pa je ob koncu razigrano družbo razveselil še stari dobri dedek Mraz s polnimi košarami sladkih dobrot, ki jih je skupaj s svojimi pomočniki razdelil vsem pridnim otrokom; preden pa se je poslovil, je vsem skupaj zaželel vse dobro tudi v novem letu 2016. -OM Foto: M. Ozmec Majhne in velike otroke sta hudomušno, a poučno razveseljevali Alenka Kolman in pujsa Pepa. Foto: M. Ozmec Razigrano družbo je razveselil tudi stari dobri dedek Mraz s polno košaro sladkih dobrot. KAGER www.kager.si Tudi v novem letu naj bo vaš korak odmeven, vaša beseda pogumna, vaše življenje iskrivo, ustvarjalno in polno toplih trenutkov. Vesel božič in srečno novo leto 2016 ! Milošič Danilo elektronika PE Ptuj, Gubčeva ulica 23 - servis PE Ptuj Domino center - posrednik Telemach info@mdeptuj.si, www.mdeptuj.si telemach Brezžični internet WiFi Haloze Prodaja in servis GSM aparatov Servis elektronskih naprav Oblikovanje spletnih strani Prodaja in servis računalnikov USPEŠNO, ZDRAVO IN SREČNO NOVO LETO 2016 K.B.KOKOT d.o.o. Moškanjci 45a, 2272 Gorišnica, tel. 02 743 02 26, e-mail: k.b.kokot@siol.net PLIN OGREVANJE VODOVOD KLIMA PREZRAČEVANJE SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO LETO 2016! 20 Štajerski TEDNIK Naše prireditve torek • 29. decembra 2015 Foto: M. Ozmec Foto: M. Ozmec Otroci so bili navdušeni nad ustvarjalno delavnico prodajalne Pikapolonica. Nekoliko podaljšani čarovnik Avgustino je s svojo simpatično pomočnico iz balončkov pripravljal vsemogoče oblike in figure. Foto: M. Ozmec Foto: M. Ozmec Zanimivo in privlačno je bilo tudi v ustvarjalni delavnici Boxmar-ka, kjer so nastajali okraski in privlačni izdelki iz usnja. Brata Malek sta pridno žonglirala in opravljala poslikave razigranih otroških obrazov. Dravske elektrarne Maribor smo največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji in eden najpomembnejših finančnih stebrov nacionalnih naložb v energetiko. m SAdcm dravske elektrarne maribor Za vas načrtujemo nove proizvodne objekte. Hvala vsem, ki nam v tem procesu stojite ob , strani in nam zaupate! r . ' ■ ' ' V V M . - v ' •< V ' • v ' 1 .« ' • «v. .'(>•' •„•.. v . ;V . V t v s. «.' . . v - • v ' Ï» . ••• .• ■ - ^. v '*>"*•• ; -••v^ v % ' •••r ■• . V • v i,- • •' . - H i*, v \ .-: ..-.v\ . v ; Dravske elektrarne Maribor, d.o.o. Obrežna ulica 170, SI-2000 Maribor Energija iz naravevža človeka in narava-Ze 90 let. •• v ■ • ' • . v v - -.v •• VODOVODNO INŠTALATERSTVO Stanko Donal s.P. Zunanje in notranje hidrantne mreže, hišne instalacije, kanalizacije, popravilo vodovoda,! pluvia sistemi ravnihj Gajevci 24a, 2272 Gorišnica tel 02 740 81 63 GSM 041 705 491 V novem letu 2016 vam želimo zdravja, sreče, poslovnih uspehov in zadovoljstva! INDUSTRIJSKA MONTAŽA Industrijska montaža, Industriemontage ELLNE - TEC d. o. o. Ervin Nedelko, Trnovska vas 8, 2254 Trnovska vas GSM: 00386 31 832 306 Fax: 00386 2 753 00 57 E-mail: ellnetec1@gmail.com SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 2016! MURKO CNC Murko d.o.o. Špindlerjeva ulica 27, 2250 Ptuj Tel: 02 620 24 04 SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO 2016 OBA«^ rv1 »„. at m v0" Joistoi*6' Branko Goričan s.f 2853 destrnik, Plačah hb itl.: 02/ 761 0034 Fax: ox/ 761 0035 ev slikopleskarstvo gsm: 041/ 688 317 Polaganje cementnih tlakov - estrihov Jože Trnovska Telefon vas Pihler s.p.. Trnovska vas 757 79 91, Gsm 041 739 206 SREČNO, ZDRAVO IN USPESNO 2016! ^▼TTTTTTTTTTTTTTTTVTTTTTTTTTTTTTTVTTT^ MONTAŽA - SERVIS STROJNIH INSTALACIJ /IJnlrnj Anton Milošič s.p., Ob železnici 9, 2250 Ptuj Gsm: 041 699 880 - OGREVANJE -TOPLOTNE ČRPALKE - VODOVOD - SOLARNI SISTEMI Srečno, zdravo in uspešno 2016! torek • 29. decembra 2015 Naše prireditve Štajerski TEDNIK 21 Foto: M. Ozmec Razigrana množica je plesala, pela in se zabavala. Da je tudi osemnajsta prireditev Za male in velike lepo uspela, se iskreno zahvaljujemo vsem sponzorjem in dona-torjem. Prireditev so omogočili Boxmark, Talum, Dravske elektrarne Maribor, Zerox, Kager hiša, Dimnika rstvo Kamin, Čisto mesto, Parketa rstvo Mitja Šibila, Strojna zemeljska dela Milan Zajšek, Tesarstvo Peter Matjašič, CNC Murko, Slikopleskar-stvo in splošna gradbena dela Branko Goričan, MDE Danilo Milošič, Polaganje cementnih tlakov Jože Pihler, Monting Anton Milošič, KB Kokot, Zidarstvo Matija Sla-ček, Janko Montaža, Stanislav Donaj, Bilka Korant, Zaključna gradbena dela Da-moss, Baukom, Ellne Tec, Mesna občina Ptuj in GP Project ing. Sladke dobrote pa so prispevali Spar, Mer-cator, Tuš in Jager. ELEKTROUNIVERZAL & STROJNA ZEMELJSKA DELA -ZAJŠEK- Milan ZAJŠEK s. p. Kozminci 24, PODLEHNIK teb, tel.: 02 788 41 00, fax: 02 788 41 01 Mtel.: 041 612 460, e-mail: milan@elektro-zajsek.si SREČNO, Z-PRAVO IN USPEŠNO LETO 2D1b\ Montaža, gradbene in druge storitve d.o.o. Zadružni trg 8, 2250 Ptuj tel.: 02 780 11 26 e - mail: baukom.doo@siol.net Srečno 2016! Strauss Karl Silvester s.p., Stojnci 136 c, 2281 Markovci, 041-387293, damoss@teleing.com SREČNO 2016! ZIDARSTVO Matija Slaček s.p. Zagorci 83, 2256 Juršinci gsm 041 603 927 SREČNO NOVO LETO 2016! Bombone in čokoladice za našo prireditev so prispevali: S Mercator 0 0 www.trgovinejager.com r 1AGER Ftrgovine tuŠ Vaš slovenski trgovec RAR HVALA! Ustvarjalne delavnice na prireditvi Za male in velike so pripravili: B O^iMAR K® Best Leather Interior ČAROVNIK AVGUSTINO 7P Društvo 71 / Prijateljev M Mladine °tuj Zahvaljujemo se tudi: ■ ALENKI KOLMAN za pevsko plesno animacijo ■ PUJSI PEPI za predstavo ■ zmagovalcem prireditve Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo (Kaji Kumer, Žigu Kokol, Kaji Kralj, Nuši Bezjak, Katarini Hercog, Minei Gabrovec) ■ BRATOMA MALEK z ekipo ■ Plesni šoli MAMBO ■ DEDKU MRAZU HVALA! Ptuj zakladnica tisočletij Zaklenite vrata svojega doma in se odpravite na izlet v zakladnico tisočletij-mesto stoterih dobrot. Poskusite rezino domačega kruha, iz poliča si natočite chardoneya, renskega rizlinga ali souvingnona. Odpravite se skupaj z nami na potep po ptujskih ulicah. Odpiramo vam vrata samostanov, knjižnic, arhivov in muzejev. Pa seveda tudi vinskih kleti, gostiln, viničarij in kmečkih pristav. Pridite, povabite svoje prijatelje, začutite, zaživite in spoznajte Ptuj in ptujskost. MESTNA OBČINA PTUJ Zaz/iti O- uspesno sodelovanje, tudi O- ta 2016 IXM fe&i&ao SPSOAfO! (eotoiü- podjetja Mm GP PROJECT ING PODJETJE ZA GRADBENIŠTVO IN INŽENIRING d.o.o. Vošnjakova 6, 2250 PTUJ Tel: 02/ 795 23 61, Fax: 02/ 795 23 62, E-mail: gp.projecting@siol.net HHI9 22 Štajerski TEDNIK Naše prireditve torek • 29. decembra 2015 Ptuj • Srebrni jubilej Orfejčkove parade Jubilej pesmi, dobrega razpoloženja Na odru srebrne Orfejčkove parade so se 26. decembra v športni dvorani OŠ Ljudski vrt na Ptuju zvrstili mesečni zmagovalci lestvic Pop 7 Top in 7 slovenski izvajalci narodno-zabavne in zabavne glasbe. Nekateri med njimi so praznovali skupaj z Orfejčkovo parado, saj so ji ostali zvesti vseh 25 let. boksarskemu šampionu Dejanu Zavcu, ki je postal tudi osebnost leta 2015 na Radiu Ptuj. Drugi so se predstavili šele prvič, med njimi ansambel Hopla. Jože Potrebuješ (Čuki) se je javno zahvalil Radiu Ptuj, da še vedno vrti veliko slovenske glasbe, kar glasbeniki izjemno cenijo. Miha Lesjak iz ansambla Vikend lani na paradi ni nastopil, ker je v porodnišnici čakal na rojstvo sina. Nastala je izjemno čustvena pesem Sin, ki se je dotaknila vseh v dvorani, ki jih je bilo okrog 1500. Precej nostalgije sta na praznično Orfejčkovo parado prinesla legendarni Alfi Nipič, ki je že več kot 50 let na glasbeni sceni, in najstarejši udeleženec letošnje parade 72-letni Jože Kobler. Kobler je zapel pred 40 leti prvič izvajano skladbo na ptujskem festivalu narodno-zabavne glasbe Stari kočijaž, še vedno pa vreže tudi njegova Še eno rundo. Orfejčkovi paradi je od vsega začetka zvesto tudi podjetje Gastro, tokrat so podarili tudi jubilejno torto, ki jo je na oder pripeljal Emil Breg. Razrezali so jo Danica Godec Ansambel Ekart je slavil skupaj z Orfejčkovo parado, nastopil je na vseh pa bo povabil na koncert ob svoji 40-letnici. Foto: Črtomir Goznik Jubilejno torto so razrezali Danica Godec, Luka Huzjan (Luka) in Jože Ekart (Pepi), ki so nastopili še zadnjič skupaj. Danica Godec se je po 25 letih namreč poslovila od Orfejčkove parade in oddaje Orfejček: „Bilo mi je lepo z vama in z vami, spoštovani poslušalci. Želim vam veliko zdravja, dobre volje, sreče in zadovoljstva v letu 2016 ter vseh naslednjih letih. Naj vas Orfejčkova parada tudi v prihodnje povezuje." Na fotografiji tudi mali zvezdici letošnjega finala Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Kaja Kralj in Minea Gabrovec ter predstavnik podjetja Gastro Emil Breg. in Luka Huzjan, povezovalca parade, ter nepogrešljivi Pepi (lože Ekart), ki z Lukom že 25 let na njej skrbi tudi za humor. Prva kosa so odrezali majhnima zvezdicama letošnjega projekta Otroci pojejo slovenske pesmi, zmagovalkama prve in Ptuj • Osemdeset let turističnega zanesenjaka Zdravka Zamuda Človek dejanj in številnih zamisli Ptujčan Zdravko Zamuda je 1. decembra letos praznoval 80. rojstni dan. Večina ga pozna kot izjemnega obrtnika s področja orodjarstva in stru-garstva, uspešnega inovatorja na področju izdelave medicinskih pripomočkov in velikega ljubitelja urejenega okolja, zlasti še cvetlic. Zato ni naključje, da se je že zgodaj vključil v delo TD Ptuj, katerega aktivni član je že 38 let. Vrsto let je bil tudi podpredsednik TD Ptuj, ki bo prihodnje leto staro 130 let. Obrtnik je bil od leta 1969 do leta 2005, ko se je upokojil. Vzgojil je več uspešnih kovinostrugar-jev in orodjarjev. Pri delu pa je vedno razmišljal o tem, kako nekatere procese še izboljšati, jih uspešno nadgraditi. Za svoje inovacije je prejel več priznanj. Še posebej pa je ponosen na veliko priznanje mariborske bolnišnice leta 1983, ki ga je prejel za stezalce za kosti kot medicinski pripomoček pri operacijah na travmatološkem oddelku. Leta 1992 si je pripel Foto: Langerholc Valentin Zamuda, oče ptujskega Evroparka in marsikatere ptujske turistične ideje, je praznoval 80. rojstni dan. tudi državno priznanje za inovacije, ki ga je sicer prejel že leta 1990 v Beogradu. Kot obrtnik pa si je prizadeval tudi za kakovostno rast obrtniške organizacije, da bi jo kot svojo prepoznali vsi obrtniki in podjetniki. Ko je leta 2005 izpregel, se upokojil, se je še bolj zavzeto posvetil delu v TD Ptuj. Skupaj z Območno obrtno-podjetniško zbornico Ptuj je na noge postavil ptujski božično-novoletni sejem. Še posebej pa je ponosen na svoj projekt - Evropark Ptuj, ki je bil pri ptujskem podvozu odprt leta 2004. Kot predstavnik Ptuja in TD Ptuj se je leta 2002 udeležil podelitve srebrnega priznanja, ki ga je mesto osvojilo v mednarodnem projektu Entente Florale. Skrb za urejeno okolje in cvetlice ga spremlja tudi danes. Škoda, da je v zadnjem času Ptuj na področju ocvetličenja mesta stopil korak nazaj. Prepričan je, da bi morala zamenjava korit potekati načrtno in usklajeno, ne pa horuk, in mimo tistih, ki so jih pred leti postavili. Zmanjkalo pa je tudi denarja za brezplačno delitev cvetlic za več cvetja v starem mestnem jedru. Kljub menjavi političnih garnitur v mestu bi morala biti veljava enega najstarejših turističnih društev v Sloveniji in društva, ki je na Ptuju v preteklosti naredilo izjemno veliko, veliko večja, je prepričan. Tudi prvi mož občine bi se moral videti v njem. Zdravko je vedno imel čas tudi za živali in vinsko trto. Ostali so številni lepi spomini kot tudi priznanja za pridelano kakovostno vino, še posebej zlati znak za sovinjon, letnika 2000. Jelenčke, katerih vzgojo je prav tako prepustil drugim, pa še vedno redno obiskuje in z njimi preživlja lepe trenutke. Ko so mu pred dnevi nazdravili družinski člani in prijatelji, so mu zaželeli še veliko zdravih, srečnih in zadovoljnih let ter še kakšno zamisel za večjo prepoznavnost mesta. MG druge kategorije, Kaji Kralj in Minei Gabrovec, ki sta prav tako nastopili na letošnji paradi in navdušili. Luka in Pepi sta se z letošnjo parado tudi poslovila od svoje Danice, ki je 25 let v oddajo Orfejček in na oder Orfejčkove parade prinašala vedrino, smeh, srčnost in dobro voljo. »Vedno boš ostala naša, tudi ko te v oddaji več ne bo, bila si naš sonček in ostajaš naš sonček,« sta povedala. Orfejčkova parada se je v teh 25 letih zasidrala v srca poslušalcev Orfejčkove oddaje in vseh, ki cenijo slovensko narodno-zabavno in zabavno glasbo. Naj tudi v prihodnje povezuje, pa je želja Danice Godec, njene srebrne povezo-valke. Letošnjo parado si bo zapomnil tudi lanski zmagovalec projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Nejc Kralj, ki si je prislužil zlato verižico Zlatarne Divjak. Tudi jubilejno parado sta organizirala družba Radio-Tednik Ptuj in podjetje Megamarketing. Generalni pokrovitelj so bile trgovine Jager, srebrni pa MO Ptuj in restavracija Gastro. Jubilejno parado je posnela SIP TV. MG Eno od presenečenj letošnje parade je torek • 29. decembra 2015 Naše prireditve Štajerski TEDNIK 23 in prijateljstva Slovenskih polk in valčkov ter nekateri gostje. Tako kot vedno so nastopili Med njimi tudi ansambel Ekart s pesmijo Dejan, Dejan, s katero seje poklonil Z venčkom Avsenikovih pa so razveselili Slovenski zvoki. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik dosedanjih paradah. Prihodnji mesec Ela je ponovno navdušila s pesmijo Naj ti bo, ki jo je zapela na lanski Slovenski popevki. él t) CI fÉf'l C11 2Í m - ■ Bíf^r W K v J ^^H^Lnfci^rj^B^^^^V l^K ; hShiH Foto: Črtomir Goznik Ansamblu Vrt so se na odru pridružili Oplotničani s Tinetom Lesjakom, ki so zapeli pomenljivo pesem Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi. Tine Lesjak je z Brati iz Oplotnice zapel že na prvi Orfejč-kovi paradi. Ptuj • Dejan Zavec, osebnost leta 2015 Radia Ptuj „Vsakdo ima pravico do slabega in čudovitega dneva M Foto: Črtomir Goznik Dejan Zavec, osebnost leta 2015 Radia Ptuj. Na Orfejčkovem odru mu je priznanje izročila odgovorna urednica Radia Ptuj Polona Ambrožič Bombek. Poslušalci Radia Ptuj so za osebnost leta 2015 izbrali boksarskega šampiona Dejana Zavca. „Ta naslov je v bistvu priznanje za moj celotni športni opus, to ni priznanje samo za leto 2015. Zagotovo pa gre za poseben občutek.To so priznanja, ki so nepričakovana, ki se te še posebej dotaknejo, saj ne živiš zaradi neke pozornosti. Morda malo drugače razmišljam tudi zaradi tega, ker je boks malo drugačen šport. Razveseljivo je, da ga je večina kljub vsemu vzela za šport, v katerem gre prav tako za tekmovanje, in nanj gleda pozitivno. Prav zaradi tega je ta naslov (priznanje) všečen," je poudaril Dejan Zavec, ki se je s svojo osebnostjo in športnimi uspehi trajno zapisal v srca ljudi. „Verjetno je k temu prispevalo tudi dejstvo, da je boks zapostavljen šport, da je bila pot do uspeha vse prej kot z rožicami postlana. Javne osebnosti lahko velikokrat dajemo neko upanje posamezniku ali pa družbi. Z mojimi rezultati se je poistovetila tudi družba. Videla je, da sem začel praktično iz nič, uspel, se dotaknil zvezd, a še vedno ostal prizemljen, takšen, kot sem vedno bil. Še posebej pa sem vesel, da me nihče ni poskušal spremeniti, da so me ljudje vzeli takšnega, kakršen sem. Ne maram iger, pretvarjanja, vsakdo ima pravico do slabega in do čudovitega dneva. Družba me je nagradila za to, kakršen sem." Priznanje za osvojeni naslov mu je na jubilejni, 25. Orfejčkovi paradi izročila odgovorna urednica Radia Ptuj Polona Ambrožič Bombek. Življenje vedno poskrbi za trenutke, ki jih ne pričakuješ, je še povedal Dejan, zato tudi v še vedno zelo sveži situaciji, ko ni več tekmovalnega tempa in vsega, kar je povezano z njim, nima dokončnega odgovora o tem, kaj bo počel v prihodnje. Šport mu je osmislil življenje, zato želi ostati v njem. Bogata boksarska kariera, z njo povezani uspehi in življenjske izkušnje, poznanstva, so mu odprli številna vrata tudi v tujini. „V življenju bom generalno zmagal šele takrat, izpolnil svoje želje, pričakovanja, če bom lahko nekomu pomagal tako, kot so meni pomagali. Se pa zavedam težavnosti te poti, v boksu se nič ne zgodi čez noč, potrebni so kilometri poti znoja in naporov, da prideš do rezultatov. Ti se po navadi začnejo po desetih letih trdega dela, treningov. Za doseganje višjih ciljev so potrebni odrekanje, disciplina, vztrajnost, delo in veliko samoobvladovanja ter ne nazadnje tudi športna in življenjska sreča. Niti enega od teh ne moreš preskočiti." Dejanovo sporočilo v teh prazničnih dneh je pomensko, zavedati se moramo, da je vse odvisno od našega zdravja. »Če je človek zdrav, je lahko uspešen, družaben, strpen, prijazen do drugih ljudi ter čuti s tistimi, ki potrebujejo pomoč. To je v tem času še kako pomembno. V novem letu 2016 bomo vsi skupaj potrebovali več razuma kot nekih eksplozivnih dejanj,« še pove Dejan Zavec. MG vik m * m : \urnm s iu.tr bil tudi nastop mini godbe Pepi Krulet. Foto: Črtomir Goznik Foto: črtomir Goznik Slovenski muzikantje, ki so stari že dvakrat po 25 let, so na srebrni Orfejčkovi paradi zapeli Ob zlatem jubileju. 24 &o/m¿zTEDNIK Naše prireditve torek • 29. decembra 2015 Recepti • Decembrsko praznično omizje starih jedi Preplet okusov treh stoletij V kuhinji restavracije Gastro je 18. decembra ponovno dišalo po starih jedeh, tokrat so se mešali okusi treh stoletij. Lastnik restavracije Marjan Skok je sestavil zanimiv jedilnik, ki je končno obliko dobil pod vodstvom vodje kuhinje Nataše Gabrovec. » Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Čokoladna juha (Magdalena Bleiwels, 1890) Pečeno zelje na ognju (Amweisungzu Kochen, 1786) Foto: Črtomir Goznik Kuhana teletina z naribanimi žemljami (Amweisungzu Kochen, 1761) Foto: Črtomir Goznik Krompir, kuhan v govejem bujonu (Amweisung zu Kochen, 1786) Omizje, ki so ga sestavljali Valerija Rižnar, podjetnica in članica Sorop-timist kluba Ptuj, Valentin Zamuda, upokojeni obrtnik z ženo Darinko, Veljko Škovrlj, odvetnik, Marija Ško-vrlj, notarka in članica Soroptimist kluba Ptuj, Sonja Purgaj, nekdanja ravnateljica OŠ Mladika Ptuj in predsednica Soroptimist kluba Ptuj, Polona Berlak in Majda Goznik, je uživalo v jedeh treh stoletij, čokoladni juhi, kuhani teletini z naribanimi žemljami, pečenem zelju na ognju, krompirju, kuhanem v govejem bujonu in belja-kovi torti. Največje zanimanje je vzbudila nevsakdanja čokoladna juha, ki pa je prav tako teknila kot vsa ostala jedila tokratnega jedilnika. Čokoladna juha: zavri pičlo poldrugo litrovo četrtino (maseljc) dobrega mleka (smetane), zribaj četrti del navadnega čokoladnega koščka in ga deni v mleko, ravno tako tudi sladkorja, da bo sladko, in vaniljo za dišavo, nato pa v loncu posebej vmešaj dva rumenjaka, ju postopoma vlivaj v vrelo čokolado, dobro mešaj, da ne zakrkne, potem pa jo vlij na opečen in na kocke zrezan kruh in daj na mizo. Kuhana teletina z naribanimi žemljami: teletina naj nekajkrat prevre, nato odstrani kosti in kožice ter daj meso v posodo. Dolij močno juho, dodaj nekaj lovorjevih listov, celi poper, muškatni cvet, celo čebulo, maslo, sol, limonino lupino ter vse skupaj kuhaj. Nato dodaj naribane žemlje in na koncu še limonin sok. Pečeno zelje na ognju: zeljno glavo enkrat prerezi ali pa pusti celo, skuhaj jo v vodi z malo soli do mehkega, vzemi ven in ohladi. Nato iztisni iz nje vodo in jo razrezi na kose, velike kot dlan in debele kot prst, kar se da iz kuhanega zelja lepo narediti. Namazi tortni model z maslom, položi koščke zelja notri; vzemi dober del kuhanega in drobno nasekljanega zelja, po presoji nekaj fino naribanega kruha, kolikor želiš surovih jajc, maslo, sol in muškatni cvet ali naribani muškatni orešček in iz vsega naredi dober nadev. Položi ga poldrugi prst visoko na zelje, gladko poravnaj s toplim nožem in speci na ognju od zgoraj in spodaj. Spodnji ogenj je lahko malo močnejši, da se bo zlatorumeno zapeklo. Pred serviranjem jed s penov-ko lepo vzemi ven, da se ne zlomi, okoli lahko narediš kupčke iz masla ali smetane, po želji lahko tudi garniraš. Krompir, kuhan v govejem bujonu: krompir operi, olupi in ga skuhaj v vodi z malo soli, kmalu bo postal mehak. Odlij vodo in ga nareži na malce debelejše rezine in ga daj v globoko cinasto skledo, dodaj maslo, muškatni cvet, naribane žemlje in malo soli. Zraven vmešaj goveji bujon in postrezi. Beljakova torta: stepi beljake iz 15 jajc, malo posoli in dodaj toliko mleka, kot je beljakov. Dodaj pol funta (28 dag) zmletih mandljev in funt sladkorja ter vse zmešaj. Vsipaj v namazan model za torte in speci. Čas peke 40 minut pri 170 stopinjah Celzija (preizkušeno). Zapisala: MG Foto: Črtomir Goznik Beljakova torta (Kochin, 1691) Decembrsko omizje (od leve): Valerija Rižnar, Zdravko Zamuda z ženo Darinko, Veljko Skovrlj, Foto: Črtomir Goznik Marija Škovrlj, Sonja Purgaj, Polona Berlak in Majda Goznik v družbi z vodjo kuhinje Natašo Gabrovec in lastnikom restavracije Gastro Marjanom Skokom Tudi decembrske stare jedi so imele dobrodelno noto. Zbrana sredstva bodo namenili paraplegiku Danijelu Milošiču, ki si želi postati mobilen, da si bo lahko poiskal službo in obrnil nov list v svojem življenju. v torek • 29. decembra 2015 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 25 Ptuj • Prva vožnja muzejskega vlaka s ptujske železniške postaje 300 Ptujčanov na praznični vožnji „Izjemno vrednost, ki jo ima v slovenski zgodovini železnica, najbolje ohranjajo in predstavljajo žive muzejske lokomotive. Tistim, ki so imeli pred tremi desetletji dovolj poguma in vneme, da so začeli udejanjati večplasten in daljnosežen projekt, kot je muzejski vlak na slovenskih železnicah, se lahko iskreno zahvalimo in jim čestitamo. Po tridesetih letih voženj muzejski vlak še vedno deluje nadvse živo in z njim SŽ dejavno ohranjamo bogato železniško dediščino," so ob 30-letnici voženj muzejskega vlaka med drugim poudarili na Slovenskih železnicah. Na muzejski vlak pa moramo biti še posebej ponosni Ptujčani, saj so njegove vagone obnavljali v železniških delavnicah na Ptuju, ki so projekt vzele za svoj, sodelovale so z navdušenjem in bile ponosne na svoje delo. Od muzejskega vlaka ima korist tudi slovenski turizem „Naš cilj ni masovni turizem, saj ga majhna Slovenija ne bi prenesla, temveč turizem osveščenih, omikanih gostov, ki si želijo oddahniti od službenih naporov in se želijo kulturno izpo- polnjevati, doživeti kaj novega, se izobraževati. Zanje se je treba potruditi in jim ponuditi pisano paleto kakovostnih storitev,"pravijo na Slovenskih železnicah. Muzejski vlak je letos začel redno voziti dvakrat dnevno na relaciji Celje-Podčetrtek. Na 46 povratnih vožnjah se je v tem času prepeljalo več kot 3000 potnikov. V letu 2016 naj bi se število potnikov muzejskega vlaka povečalo za 30 %, saj v SŽ že snujejo nove projekte. Foto: Črtomir Goznik Za vožnjo z muzejskim vlakom je bilo med Ptujčani izjemno zanimanje. Slovenski muzejski vlak je začel voziti spomladi leta 1986, vleče ga parna lokomotiva. Muzejski vlak, katerega vagone so obnavljali na Ptuju, je v teh prazničnih dneh prvič zapeljal tudi s ptujske železniške postaje. Okrog 300 potnikov je peljal do Ljutomera. Praznična vožnja je navdu- šila. Vsi, ki so bili 23. decembra na vlaku, jo želijo ponoviti. MG Ljutomer • Kronali vinsko kraljico Na prestol Tadeja Heric »Jaz, ljutomerska vinska kraljica Martina XVIII., obljubljam, da bom s spoštovanjem in polno odgovornostjo nosila krono vinske kraljice kot simbol odličnosti naših vin. Obljubljam, da bom širila vedenje o ljutomerskih vinih, si prizadevala za širjenje kulture pitja vina. Obljubljam, da bom sledila in zastopala prizadevanja ljutomerskih vinogradnikov pri uveljavljanju in promoviranju ljutomerskih vin,« se je glasila zaprisege nove vinske kraljice Društva vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer Tadeje Heric iz Razkrižja. Heričeva, ki je krono prevzela od Ines Munda iz Ljutomera, je študentka specialne in rehabilitacijske pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, njena želja pa je, da bi tudi z njeno pomočjo prleška vina postala še bolj prepoznav- Naslednji dve leti bo prleška vina kot vinska kraljica Društva vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer promovira-la Tadeja Heric. na tako doma kot tudi v tujini. V prleški prestolnici so prvo vinsko kraljico kronali že davnega leta 1986, ko so krono nadeli Sonji Lipič. NŠ Hajdina • Sprejem za Marto Sitar, prejemnico zahvalne listine „Nikoli si nisem mislila, da bo moje dobrote prepoznalo širše okolje ..." Hajdinčanka Marta Sitar, uspešna kmetovalka, družbena in društvena aktivistka, vodja skupine ljudskih pevk, ženska z velikim srcem za težave drugih, je letošnja prejemnica zahvalne listine revije Ženska in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pri svojih 76 letih še vedno uspešno vzreja prašiče za prodajo, za strojno obdelavo zemlje poskrbi sin Branko. Njena kmetija je vedno odprta za takšna ali drugačna druženja, še posebej pa za izobraževanje kmečkih žensk. Prve so se pri njej zbirale že pred več kot štirimi desetletji. Marta Sitar se ves čas trudi, da se tradicija nekdanjega življenja na vasi prenaša tudi na mlajše rodove. Hajdinski osnovnošolci so z njeno pomočjo spoznali marsikatero staro jed in Foto: Črtomir Goznik Marti Sitar, prejemnici zahvalne listine, sta čestitala tudi hajdinski župan Stanislav Glažar in direktorica občinske uprave Valerija Šamprl. tradicijo. Nobene akcije na Zgornji Hajdini in v župniji ni bilo, ne da bi bila vanjo aktivno vključena. Ob prejemu zahvalne listine ji je za vse, kar je naredila v dobro hajdinske občine, za njeno promocijo in razvoj, čestital tudi hajdinski župan Stanislav Glažar. Skromna, kot je, je povedala le, da česa takega ni pričakovala in da je to velika čast, ki ji je olepšala življenje. »Nikoli si nisem mislila, da bo moje dobrote, ki sem jih delila z drugimi, prepoznalo tudi širše okolje.« Črtomir Goznik Ljutomer • Mir povezuje - Share peace Državna razstava bo v Ljutomeru Lions klub Ljutomer se je tudi letos vključil v mednarodni natečaj Plakat miru. Na temo Mir povezuje - Share peace je v začetku tega šolskega leta ustvarjalo več kot 50 otrok iz osnovnih šol Ivana Cankarja Ljutomer, Stročja vas, Mala Nedelja, Križevci pri Ljutomeru, Cvetka Golarja Ljutomer in Razkrižje. Po mnenju komisije so najlepše risbe ustvarili Nana Horvat (OŠ Ivana Cankarja Ljutomer), Maša Rubin (OŠ Janka Ribiča Cezanjevci), Zarja Kozar (OŠ Stročja vas), Klemen Košar (OŠ Mala Nedelja), Julija Osterc (OŠ Križevci), Niko Voršič (OŠ Cvetka Golarja Ljutomer) in Iva Kuhar (OŠ Razkrižje). Poleg sedmih zmagovalnih je komisija izbrala še pet risb, ki so uvrščene na koledar Lions kluba Ljutomer za leto 2016: Jan Križan (OŠ Mala Nedelja), Eva Hanžekovič (OŠ Cezanjevci), Grega Štih (OŠ Ivana Cankarja Ljutomer), Pia Zupančič (OŠ Križevci) in Hana Pušenjak (OŠ Stročja vas). Omenjeni avtorji so svoja dela postavili na ogled v Galeriji Anteja Tr-stenjaka v Ljutomeru, kjer bodo aprila prihodnje leto na ogled najboljša likovna dela s celotne države v okviru natečaja. NŠ V Ljutomeru so podelili nagrade avtorjem najboljših likovnih del v sklopu projekta Plakat miru. Slovenska Bistrica • Srednješolski dobrodelni koncert Na srednji šoli letos nežneje December je mesec veselja, hkrati pa tudi čas praznovanj in številnih dogodkov. Tradicionalni dobrodelni koncert Srednje šole Slovenska Bistrica je tudi letos pritegnil pozornost mnogih obiskovalcev. V polni športni dvorani je dogajanje na prireditvi bilo obarvano predvsem z ljubeznijo. Voditelja in povezovalca večera, Eva Cehtl in Rok Horvat Baaron, sta odigrala naivni ples čustev s srečnim koncem. Nadja Stegne in Gregor Artnik, ki sta skrbno načrtovala že drugi tovrstni skupni projekt, sta poskrbela tako za barvito glasbeno dogajanje kot tudi za prijetno in premišljeno odrsko postavitev. Osrednji gostje večera so bili člani zasedbe Jebe'la cesta, ki so v sozvočju s šolskim pevskim zborom navdušili in bili deležni gromkega aplavza. Pred svečanim za- ključkom prireditve so dijaki tudi zaplesali - za skupinski nastop je poskrbela Urška Pristovnik, za kakovostno glasbo pa šolski bend. Po koncertu so se vsi prisotni lahko posladkali in se okrepčali s čajem. Ob tem so predstavili tudi delovanje dijaških podjetij, in sicer pod okriljem Zavoda za spodbujanje podjetnosti mladih. MV Foto: SSSB Dijaki Srednje šole Slovenska Bistrica dokazali, da znajo muzicirati, plesati, igrati in navdušiti. Foto: NS Foto: NS 26 Šta/m&TEDNlK Zeleni tednik torek • 29. decembra 2015 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Ljubezen gre skozi želodec Pred nami je še zadnja gostija letošnjega leta. Mnogi si boste privoščili tudi romantično večerjo. Pomagajte si še s »ta pravo« zelenjavo. Na zelenjavo vedno gledamo S ^.^^^KiMUM9r M t s » t kot na zdravo hrano. Ravno zato jo verjetno veliko otrok sovraži, saj ljudje nagonsko ne maramo biti v nekaj prisiljeni. Na praznični večer pa lahko na zelenjavo gledamo tudi z drugega zornega kota. Že od nekdaj je znano, da nam lahko določena hrana vzbudi posamezna čutila ali občutke in želje, tudi običajno »zdrava« zelenjava in seveda tudi sadje nam lahko pomagata, da bo prihod novega leta ro- mantičen. Katera zelenjava je tista, ki nam vzbudi romantične občutke Na prvem mestu med zelen-jadnicami, ki jih omenjajo v povezavi z ljubeznijo, sta dve, nam manj poznani zelenjadnici: arti-čoka in špargelj. Zal sta obe rastlini trajnici, tako da zdaj svežih na trgu ni (hvala bogu), vendar se obe kupita tudi vloženi. Drugo leto pa si ju seveda lahko vložite tudi sami. Šparglje res brez težav pridelamo na svojem vrtu, sem pa vesela, da se je tudi v naši bližini, v Podrav-ju (ne spodnjem in ne zgornjem) pojavilo nekaj pridelovalcev, pri katerih se da to odlično vrtnino tudi kupiti povsem svežo. Artičoka v Sloveniji Artičoko lahko gojimo predvsem v Sredozemlju, čeprav jo za lastno uporabo in nekaj dela lahko gojimo tudi v zavetnih kotičkih v notranjosti naše dežele. Predvsem v rastlinjakih bo prezimila brez težav. Artičoka je bila po svojem učinkovanju na večjo željo po ljubezni znana že pri starih Rimljanih, saj je bila obvezna hrana na njihovih slavjih in pojedinah. Zelo popularna je bila tudi na francoskem dvoru. In prav ta dva naroda sta najbolj znana tudi po svojih ljubezenskih navadah. Artičoko vzgajamo iz semena, ki ga zdaj ni več težko nabaviti tudi vrtičkarjem. Dokaj enostavno kali, kasneje jo prepikiramo v večje lončke s premerom 8-10 cm. Takoj po novem letu, v januarju, je tisti čas, ko jo že lahko sejete. Na prosto jo posadimo takrat, ko mine nevarnost slane. Tla pred presajanjem obogatimo z domačim kompostom. Po presajanju rastline zalijemo. Zelo priporočljivo je predvsem v notranjosti Slovenije, da rastline obdamo s slamo ali pokošeno, posušeno travo. Takšna zastirka bo obdržala tla topla in vlažna, saj je artičoka rastlina toplega podnebja. Užitna so mlada, omesenela socvetja. Zraste v precej veliko rastlino, zato jo v rastlinjaku posadite v kot, da vas ne bo ovirala pri obdelavi tal in senčila poletnih vrtnin. Artičoka, že od nekdaj znana kot hrana ljubezni Preko zime jo poskušamo obdržati tako, da liste zvežemo v šop, jih obdamo z koruznico ali smrečjem. Najpomembneje je zaščititi koreninski sistem, tega zavarujemo s slamo, listjem ali debelo plastjo smrečja, s katerim obdamo tla okoli rastline. Kljub temu je prezimitev na prostem v celinskem podnebju negotova. V rastlinjaku pa ne bi smelo biti težav. Špargelj Je trajnica, ki jo lahko gojimo prav posod, v vsaki zemlji. Zemlja mora biti samo dovolj globoka, saj ima zelo močan koreninski sistem, v tleh ne sme biti veliko večjega kamenja in predvsem pa ne sme zastajati voda. Tako pozimi, kar pogosto pozabljamo, kakor poleti morajo biti tla odcedna in prepustna. Najbolje je spomladi nabaviti sadike, danes jih dobimo tudi v Sloveniji. Sadike so lahko take, posajene v lončkih, te so enoletne. Najbolj priporočljivo pa je, da kupite sadike v obliki koreninskega sistema. Pri presajanju moramo biti pozorni na smer rasti korenin. Korenine se ne razvijajo v krogu okoli rastline. Kot smo navajeni, rastlina se širi bolj levo in desno. Zato jih sadimo tako, da je rast korenin usmerjena v smeri vrste, ne pa iz vrste. Tako bomo kasneje tla okoli rastlin veliko lažje obdelovali. Špargelj lahko na istem mestu pridelujemo tudi do 20 let in več. Za obeljeni špargelj je potrebno veliko več dela, sam pridelek pa vsebuje veliko manj za naše zdravje in seveda tudi ljubezensko razpoloženje koristnih in zaželenih sestavin. Zato ga raje ne osipavamo, ampak pobiramo okusne mlade poganjke. Te režemo od sredine aprila do konca junija. Ce ste kupili sadike v lončkih ali jih celo sami posejali lani, potem bo polno obiranje možno tri leta po presajanju. To je zelo pomembno, da se rastline dovolj okrepijo in nam bodo potem rodile dolga leta. Ce pa ste kupili sadike v obliki koreninskega sistema, pa lahko že prvo leto po sajenju porežete Kipiwm pgff MfcSL Listnati ohrovt - lep in zdrav Foto: Miša Pušenjak poganjek ali dva, tako za pokuši-no. Vendar bodo tanjši, šele povsem razvita rastlina naredi take poganjke, kot ste jih navajeni iz trgovine ali s fotografij. Tudi špargelj je hvaležen za obilno gnojenje s hlevskim gnojem pred presajanjem. Spomladi mora bit le ta dobro odležan, z njega se ne sme več kaditi. Katere pa so za nas bolj poznane vrtnine, s katerimi postrežemo ob pričakovanju novega leta? Ker je večerja svečana, je sicer zelo primerno, da se kot posebni specialiteti znajdeta na naši mizi špargelj ali artičoka. Vendar ju zdaj seveda ne moremo pobirati z lastnega vrta. Sveža zelenjava ima namreč vedno najmočnejši vpliv na naše zdravje in tudi ljubezensko razpoloženje. Upam, da imate na vrtu kaj listnatega, brstičnega ohrovta ali špinače. Tudi te vrtnine lahko zelo stimulativno vplivajo na našo duše, srce in seveda tudi kakšen drug del telesa, zato naj bosta na dan praznovanja na našem jedilniku. Tudi belo in rdeče zelje, predvsem pa kislo zelje nam dvignejo razpoloženje za ljubezen. Čebule se bomo predvsem zaradi njenega vonja raje izognili, čeprav je že od nekdaj služila tudi kot afrodiziak. Za vse, ki bi si mogoče želeli ravno v teh dnevih zagotoviti tudi potomstvo, pa bo najpomembnejša vrtnina prav gotovo rumeni ali rdeči korenček. Vsebuje izredno veliko selena, kar poleg tega, da povečuje plodnost močnejšega spola, zelo koristno deluje tudi na premagovanje stresa, imunski sistem in seveda dober vid. Zdaj vemo, zakaj ga imajo zajci tako radi. Vendar je korenček tudi zgled odpornosti in žilavosti. Svojih koristnih sestavin nam ne prepusti kar zlahka. Največ jih prepusti našemu telesu tako, da ga dobro pre- Foto: Miša Pušenjak kuhamo in ob temu uporabimo tudi nekaj maščobe. Tako bodo selen in ostale snovi lahko prodrli skozi stene črevesja do krvnega obtoka in tam opravili svoje koristno delo. Zelo veliko bomo naredili, če si bomo za večerjo privoščili KGZS obvešča solato iz korenčka in kalčkov ka-pusnic, vse skupaj pa začinili z oljčnim oljem in sokom limone. Tudi soja in leča, v tem času seveda predvsem kalčki obeh stročnic, lahko dvignejo razpoloženje ljubezenske večerje. Med zelo stimulativne rastline oziroma prehrano pa lahko uvrščamo tudi ajdo. Najučinkovitejše je seveda seme, vendar je lahko zelo zdravilen tudi čaj iz posušenih delov rastline. Ajda je tudi koristna rastlina za zeleno gnojenje na vrtu. Tla zelo obogati z organsko snovjo, izločki njenih koren pa uničijo marsikatero seme plevela. Ajdovo kašo lahko pripravite namesto riža ali testenin, krompirja na Štajerskem verjetno ne bo zamenjala. Sama ji dodam sataraš, mešanico na čebuli prepražene paprike, in paradižnika, ki sem si jo naredila poleti. Tako je njen okus še polnejši. Tisti, ki kupujete te plo-dovke tudi pozimi, pa ju lahko uporabite tudi »sveži«. Tako je okus polnejši in manj oster, taka kaša je okusnejša od riža. Tudi novoletno praznovanje je lahko lepo, praznično brez pokanja. Praznujte lepo in mirno, pa bo tako tudi prihajajoče leto 2016. Želim vam lepo praznovanje. Miša Pušenjak Priprava na vstop v KOPOP Za vstop v ukrep KOPOP v letu 2016 morajo upravičenci pred izdelavo programa aktivnosti (PA) za vse GERK-e, na katerih se bodo uporabljala mineralna gnojila, izdelati gnojilni načrt na podlagi veljavne analize tal; če se bodo uporabljala le živinska gnojila, je treba voditi evidenco o razvozu teh gnojil in analiza tal gnojilni načrt nista potrebna. Za upravičence, ki so v KOPOP vstopili v letu 2015 in že imajo izdelan program aktivnosti velja, da v kolikor so v letu 2016 pridobili nove GERKe, na katerih prav tako uporabljajo mineralna gnojila, da prav tako potrebujejo analize tal in gnojilne načrte (potreben bo vpis podatkov za ta GERK na Programu aktivnosti). Upravičenci, ki bodo v letu 2016 vstopili le v naravovarstvene operacije HAB, MET, STE, VTR brez drugih KOPOP operacij in zahtev, za leto 2016 analiz tal in gnojilnih načrtov za KMG ne potrebujejo. Analiza tal in gnojilni načrti V zvezi z analizo tal in gnojilnim načrtom morajo upravičenci upoštevati naslednje: Gnojilni načrt mora biti izdelan na podlagi analize tal, ki ni starejša od 5 let. Kot še veljaven datum analize tal za leto 2016 se upošteva datum 1. januar 2011. To pomeni, da gnojilni načrt izdelan 15. marca 2016 na podlagi analize tal z veljavnostjo 1. januar 2011 ni ustrezen, ker je bila analiza tal v času izdelave gnojilnega načrta že starejša od 5 let. Na gnojilnem načrtu mora biti naveden datum izdelave tega načrta in ne la datum, ko je bil natisnjen. Analiza tal se mora izdelati za vsaj naslednje parametre: P, K, pH in organska snov. Za travinje analiza tal na organsko snov ni potrebna. Na analizi tal morajo biti navedeni vsi GERK-i, za katere je izdelana oziroma na katere se nanaša. Iz analize tal mora biti razvidno, kdo je analizo tal izdelal in datum analize tal. Obstoječe analize tal, ki so še veljavne, morajo vsebovati vse zgoraj navedene zahtevane podatke. V nasprotnem primeru jih je potrebno dopolniti z manjkajočimi podatki. Če gre za manjkajočo navedbo GERK-ov na v letu 2016 še veljavni analizi tal, podatke vpiše in s podpisom ter žigom potrdi Javna služba kmetijskega svetovanja (kmetijska svetovalna služba). Če še veljavna analiza tal ne vključuje vseh zahtevanih parametrov, je treba narediti novo analizo tal, ki bo vsebovala vse zahtevane parametre, in bo iz nje razvidno za katere GERK-e je izdelana oziroma na katere GERK-e se nanaša. Pri jemanju vzorcev tal je potrebno upoštevati Navodila za odvzem vzorcev tal, namenjenih za kemijsko analizo, ki so dostopna prek spletnih strani ministrstva, agencije in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. (KGZS) (kgzs) torek • 29. decembra 2015 Na sceni Štajerski TEDNIK 27 S svetovne glasbene scene Pri ameriški glasbeni reviji Billboard so razglasili najpopularnejše izvajalce v letu 2015- Na njihovi letni lestvici Hot 100 ni večjih presenečenj, saj je tudi letos prevladovala ameriška zvezdnica Taylor Swift, ki se je kar s tremi svojimi skladbami uvrstila zelo visoko. Podoben uspeh sta dosegla tudi Fetty Wap in The Weeknd. Slednji se lahko pohvali s kar dvema No. 1 hitoma Can't Feel My Face in The Hills. Priznanje za najboljšega moškega izvajalca bo prejel Ed Sheeran, ki je letos osvajal z dvema velikima uspešnicama Thinking Out Loud in Photograph. Za največji hit v letu 2015 so proglasili skladbo Uptown Funk Marka Ronsona in Bruna Marsa. ®®® Top 10 leta 2015 po izboru revije Billboard: 1. Mark Ronson & Bruno Mars - Uptown Funk 2. Ed Sheeran - Thinking Out Loud 3. Wiz Kalifa & Charlie Puth - See You Again 4. Fetty Wap - Trap Queen 5. Maroon 5 - Sugar 6.Walk The Moon - Shut Up And Dance 7.Taylor Swift - Blank Space 8.Silento - Watch Me 9.The Weeknd - Earned It 10.The Weeknd - The Hills ®®® Slavna ameriška raperka Nicki Minaj (Onika Tanya Maraj) je pred dnevi nastopila v Luandi, glavnem mestu Angole na božični zabavi, ki jo je organiziral kontrover- zni predsednik države Hoze Eduardo dos Santos. Sama novica niti ne bi bila tako zanimiva, če ne bi pevka za nastop prejela vrtoglavih dveh milijonov dolarjev. Organizator dogodka je bilo največje angolsko telekomunikacijsko podjetje, v katerem ima pomemben delež tudi družina dos Santos. Številne organizacije za zaščito ljudskih pravic, ki pogosto opozarjajo na razširjeno korupcijo, kršitev zakonov in zastraševa- pa živi z dvema dolarjema na dan. ®@® Še se spomnite globalne uspešnice iz leta 1995 Love Is Everywhere? Če je bil vaš odgovor pritrdilen, imamo za vas dobro novico, saj se na glasbeno sceno vrača skupina Caught in the Act, ki se je tudi podpisala pod to skladbo. Skupina Caught in the Act je v začetku devetdesetih prejšnjega stoletja skupaj z zasedbama New Kids On The Block in Backstreet Boys obvladovala svetovno najstniško sceno. Tudi številne slovenske najstnice, ki so danes že prave dame, so v tistih časih vzdihovale za člani te zasedbe. Skupina Caught in the Act, ki so jo sestavljali Lee Baxter, Eloy de Jong, Bastiaan Ragas in Benjamin Boyce, je nastala leta 1993. V nekaj več kot sedemletni karieri so posneli štiri studijske albume, ki so se prodali v več kot 15-milijonski nakladi. Fantje so kar nekajkrat nastopili tudi v Sloveniji in povzročili pravo evforijo. Janko Bezjak Lestvi NAJ nje političnih nasprotnikov v tej državi, so pevko javno pozvale, naj se odpove svojemu nastopu. Nicki Minaj se je na vse prošnje požvižgala in na družbenih omrežjih celo objavila selfi z Isabel dos Santos, 45-letno predsednikovo hčerjo, ki je edina milijarderka v sicer tej revni afriški državi. Kljub temu da je Angola druga največja afriška izvoznica nafte, tretjina prebivalcev živi pod pragom revščine, kar 70 odstotkov 1. HELLO - ADELE 2. CATCH & REALESE - MAT SIMONS 3. ADVENTURE OF A LIFETIME - COLDPLAY 4. HOTLINE BLING - DRAKE 5. LOVE YOURSELF - JUSTIN BIEBER 6. RUNNIN1 (LOSE IT ALL) - NAUGHTY BOY FT. BEYONCE, ARROW BENJAMIN 7. LOOKING UP - ELTON JOHN 8. TAKE ME HOME - JESS GLYNNE 9. COMING HOME - SIGMA & RITA ORA 10. LIKE I'M GONNA LOSE YOU - MEGHAN TRAINOR FT. JOHN LEGEND 11. ALL I WANT FOR CHRISTMAS IS YOU - MARIAH CAREY Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2 °I04;3 bo Janko Bezjak NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili ^ . naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da ¿lujevSRl boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev. |(t RADIOPTUJ Vj^ 89,8-98,2-I04;3 Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade pisno obveščen po pošti. Slike so simbolične. NAROČILNICA ZA Štajerski ¿taiersni TEDNIK Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bll/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, «...<, Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - vsi, ki se boste na Štajerski tednik naročili v času trajanja akcije, boste prejeli toplo zimsko kapo in rokavice "touch screen" - za lažje brskanje po pametnem telefonu ali tablici. S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ IN PRIDOBITE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanju okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... TV-priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov • ogled brezplačne gledališke predstave • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejši ceni) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • vstopnice za prireditve in gledališke predstave POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! 28 Štajerski TEDNIK Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 29. decembra 2015 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—j NEDELJA PONEDELJEK ričet s prekajenim juha, krompirjeva grahova kremna juha, juha, goveja rulada, mineštra s kislim juha, ocvrt piščanec, jetra v omaki, mesom, rižev musaka, motovilec, čebulna pita, solata, radič, pečen krompir, zeljem, jabolčni dušen riž, rdeča pesa krompirjev pire, narastek sadna solata sočne rezine potica zavitek v solati, snežni vložki v vanilijevi omaki solata, sadje Sočne rezine Sestavine: biskvit: 5 jajc, 250 g sladkorja, 10 žlic olja, 10 žlic mlačne vode, 250 g moke, pecilni prašek, vanilijev sladkor; 1. premaz: 500 g skute, 120 g sladkorja, 50 g masla; 2. premaz: 9 dl sadnega soka (pomaranča - limona), 2 vaniljeva pudinga. Sestavine za testo zmešamo, zlijemo na velik pekač in pečemo pri 180 stopinjah Celzija 15-20 minut. Ohlajeno prelijemo in namočimo z 2 dl soka. Za prvi premaz zmešamo skuto, sladkor in maslo ter na-mažemo na testo. Za drugi premaz v 9 dl soka zakuhamo 2 vanilijeva pudinga. Nekoliko ohlajen puding zlijemo na testo. Vse dobro ohladimo, narežemo na kocke in postrežemo. Čebulna pita Sestavine: za testo: 200 g moke, sol, 150 g surovega masla, 4 žlice hladne vode; za nadev: 4 čebule, 3 žlice surovega masla, 1 žlica moke, 3 jajca, 1,5 dl sladke smetane, 1,5 dl mleka, sol,poper, ščep muškatovega oreška. Zamesimo testo in ga v hladilniku dobro ohladimo. Za nadev popražimo na maslu čebulo, a ne sme po-rumeneti. Zmešamo moko, jajca, smetano in mleko ter vmešamo že ohlajeno čebulo. Solimo, popramo in dodamo ščepec sveže nastrganega muškatovega oreška. Z razvaljanim testom obložimo plitvo okroglo ognjevarno posodo, tudi rob, vlijemo vanj nadev ter pečemo 30-40 minut v srednje segreti pečici. Pod drobnogledom ZPS • Okrasna svetila na testiranju Čarobna osvetlitev? Da, toda previdno! Zdi se, da so hiše v decembrskem času vsako leto bolj čarobno osvetljene. Z lučkami skušamo našim prostorom, hišam in vrtovom za nekaj časa nadeti praznično podobo. Ne glede na to, kako domiselni smo pri tem, pa ne pozabimo na previdnost, saj gre za izdelke, ki jih napaja elektrika. Praznično vzdušje skušamo vsak po svoje pričarati tudi doma s smrečico in božičnim zelenjem, najrazličnejšimi dekoracijami, svečami in vedno pogosteje z električnimi lučkami. Z nizi številnih večjih, manjših ali zelo drobnih žarnic različnih oblik in barv ovijamo božična drevesca, s kitami iz zelenja krasimo vrata, okna in balkone, žarnice pa obešamo tudi po grmih in drevesih, na fasade hiš in po stenah in stropih. Poskrbimo za varnost Če želimo mirno uživati v prazničnih dneh, moramo poskrbeti tudi za varnost. Ne pozabimo, da so lučke električni izdelek, elektrika pa ne dopušča napak. Vsi izdelki, s katerimi osvetljujemo hiše in smrečice, niso enako kakovostni, previdnost pa je potrebna tudi pri nameščanju oziroma napeljevanju in priključevanju lučk. Posledica pomanjkljive kakovosti svetlobnih dekoracij je lahko tudi električni udar. V božičnem času se vsako leto dogajajo nesreče, ki jih povzročijo božične lučke. Tretjina svetlobnih nizov neposredno nevarnih Zgovorne so ugotovitve dveletnega projekta petih držav članic EU, ki so s sredstvi Evropske komisije v obdobju 2007 do 2009 testirale in preverile kakovost in varnost kar 196 prazničnih lučk, nekaj manj kot polovico pa so jih izdelali na Kitajskem. V projektu je sodelovala tudi Slovenija (Tržni inšpektorat RS). Kar 30 odstotkov vseh testiranih vzorcev je bilo neposredno nevarnih, pri 40 odstotkih pa so bile ugotovljene pomanjkljivosti, ki ogrožajo varnost ali vplivajo nanjo, vendar pa ne usodno (vzorci niso imeli opozoril ali pa so bila pomanjkljiva, ni bilo tehničnih oznak). Najpogostejše resne napake so bile pomanjkljiva izolacija in neprimerno pritrjeni kabli, kar lahko povzroči električni udar. Skoraj četrtina lučk je imela pretanke žice za jakost električnega toka, ki potuje po njih, kar pomeni resno nevarnost, da se pre-grejejo in povzročijo požar. Okrašujte z LED-svetili! Danes prevladujejo svetlobni nizi, opremljeni z LED-svetili. Prednost te okrasitve je predvsem v nizki porabi energije - porabijo tudi do 80 % manj energije kot klasične lučke. Kaj lahko za večjo varnost storimo sami? Predvsem poskrbimo, da z okraše-vanjem ne bomo nikogar ogrožali! Da bodo decembrski prazniki varni in veseli, se mora previdnost začeti že v trgovini. Ne kupujmo cenenih izdelkov. Lučke kupujmo v trgovinah, ki jim zaupamo. Izdelki, ki so opremljeni s podatki o proizvajalcu, s tehničnimi podatki in opozorilnimi znaki ter imajo skrbno pripravljena navodila, so zelo verjetno varnejši kot tisti, ki teh informacij nimajo ali so pomanjkljive. Preden se odločimo za nakup, premislimo, kje želimo lučke uporabiti. Dekoracija na prostem zahteva drugačno izvedbo od tiste, ki je namenjena okrasitvi v stanovanju; biti mora ob-stojnejša in odporna na vlago in veter. Tudi nameščanje svetlobnih nizov zahteva pazljivost. Ne obešajmo svetlobnih verig po materialih, ki so hitro vnetljivi (zavese, suhe veje ...), lučke in kabli se lahko pregrevajo in hitreje se lahko zgodi nesreča. Posebej pozorni bodimo pri priključevanju nizov. Poskrbimo, da bodo vtičnice enakomerno obremenjene, da ne prekoračimo zmogljivosti varovalk. Osvetlitve ne smemo pustiti brez nadzora. Ko odidemo z doma in zvečer, ko gremo spat, jih je treba ugasniti. Za večjo varnost skušajmo otrokom preprečiti dostop do svetlobnih verig. Občasno velja preveriti, ali se deli pregrevajo, ugotoviti, ali so se morda žice sčasoma razmajale in kako trdni so še priključki. Če je potrebno, zamenjajmo razmajane in utripajoče žarnice. Po končanih praznikih skrbno preglejmo vse kable in žarnice, in če ugotovimo kakršno koli napako, raje izdelek odnesimo v smetnjak, kot da bi ga sami popravljali. Pred ponovno uporabo v naslednji sezoni pa ne pozabimo še enkrat preveriti, ali so vse žarnice brezhibne. Foto: Splet torek • 22. decembra 2015 Poslovna in druga sporočila ŠtajerskiTEBUlK 29 Za Planet TVje bilo leto 2015 nov začetek. Nov začetek premikanja mej, dvigovanja pričakovanj in izpolnjevanja drznih idej. Hvala, ker ste z nami! Naj vam prihajajoče leto prinese polno smeha, zabave in uspehov. Na nepozabno 2016! P.S: In bognedaj, da bi vam crknu televizor. £ PLANET Podravje • Življenje ob žičnatih ograjah „Ograja ni prava rešitev, samo otežuje naša življenja" „Mi, ki tukaj živimo, vidimo, da žičnata ograja tukaj sploh ni potrebna in ji nasprotujemo. Ograja ni prava rešitev, kajti ne predstavlja nobene resne ovire za migrante. Poleg tega pa otežuje naša življenja. Je izjemno moteča, ne moti pa samo nas, ampak tudi živali in naravo. Še huje bo, ko bo čez kako leto dni ograjo preraslo rastlinje. Nikoli si nismo predstavljali, da bo tukaj postavljena žičnata ograja. Bili smo izjemno veseli, ko je Hrvaška vstopila v Evropsko unijo, da so se meje ukinile, sedaj pa doživljamo to," razočarano pripoveduje prebivalec Koga Željko Gjura. Željko Gjura je le eden izmed številnih nezadovoljnih prebivalcev na Ormoškem, ki se ne strinjajo s postavitvijo žičnate ograje z ostrimi rezili ob meji s Hrvaško. Bodečo žico so na tem koncu sprva pričeli vleči v občini Središče ob Dravi, kjer je bilo najprej povedano, da bodo postavili samo kilometer ograje - po 500 metrov ograje na vsako stran mednarodnega mejne- ga prehoda. Nato pa so ograjo potegnili po celotni meji proti Kogu. O času postavitve žičnate ograje pa ni bil obveščen predsednik Krajevne skupnosti Kog Slavko Bedekovič, kaj šele lastniki zemljišč, po katerih so namestili žičnato ograjo. „V začetku decembra so začeli nameščati ograjo na območju kogovske krajevne skupnosti. Moti nas predvsem to, da nas Ormoška občina opozarja na nesmiselnost ograje ob kanalu Ormoška občina je decembra ministrstvu za notranje zadeve pisala o smotrnosti postavitve žičnate ograje na delu zelene meje v krajevni skupnosti Kog. Župan Alojz Sok pa je pred kratkim na pristojno ministrstvo še naslovil dopis, v katerem se čudi informacijam, da nameravajo ograjo postaviti ob kanalu hidroelektrarne Formin od Ormoža proti Forminu v občini Gorišnica: „Ponovno bi vas rad opozoril, da se nam tovrstna namestitev žičnatih ovir zdi nepotrebna, ker je že v naravi kanal hidroelektrarne Formin dovolj velika prepreka in ne omogoča enostavnega prehoda meje. Prav tako pa vas opozarjamo tudi na veliko prepreko in nevarno oviro, ki jo žična ograja predstavlja za divjad v tem delu naravnega biotopa." Ormoški župan je tako predstavnike ministrstva pozval k vnovičnemu razmisleku o smiselnosti namestitve tovrstnih žičnatih ovir. Foto: ML Žičnata ograja je postavljena tudi na območju MMP Podlehnik. Pogled na ograjo, ki razburja domačine. o postavitvi ograje niso nič obvestili, saj je bil dogovor drugačen. Vojaki in policisti so tako brez vednosti lastnikov začeli postavljati ograjo. Kot vemo, pa je Avstrija za postavitev ograj najprej pridobila soglasja lastnikov, šele nato se je lotila postavljanja ograje," je pojasnil Bedekovič in še dodal, da so se ogorčeni krajani spraševali, zakaj je postavitev ograje sploh potrebna in zakaj o tem nič ne vedo, čeprav ograjo postavljajo na njihovih zemljiščih. K sreči meja ne poteka med hišami Obvestilo o tem, da ograja poteka po njihovih zemljiščih, so lastniki prejeli pred kratkim oziroma dva tedna po tem, ko je bila ograja že postavljena. Na tem gričevnatem kogovskem terenu so postavili dober kilometer ograje, ki je na več lokacijah zelo vijugasta. „Še dobro, da meja ne poteka med gosto naseljenimi hišami, oziroma da niso tik ob meji hiše. Meja namreč poteka po gozdovih, njivah in travnikih." Kljub temu pa Bedekovič meni, da je ograja nesmiselna: „Trdim, da ograja v tem trenutku tukaj ni potrebna. Bolje bi bilo, da bi šli naši politiki v Zagreb na kavo in bi se dogovorili, kam bodo usmerjali migrante, kajti k nam, na Kog, ne morejo priti peš, razen če jih pripeljejo do meje in tukaj odložijo. Vseeno pa mislim, da to ni prava rešitev, saj ograja ne predstavlja neke resne ovire za migrante, le v primeru, če jo bosta varovali vojska in policija. Ker drugače pa ni noben problem prerezati ograjo ..." Predsednik krajevne skupnosti pa je skupaj z domačini v skrbeh, kakšne posledice bo prinesla žičnata ograja, ki že razburja številne: „Ljudje so prestrašeni, kaj bo sedaj. Nobenega obvestila nismo prejeli, kaj sledi. Vse je v nekem čudnem vzdušju. Tudi ne vemo, kako dolgo bo ograja ostala tukaj. Ker če bo to tako nekaj let, nas skrbi, da bo ograjo preraslo rastlinje. Problem bo tudi glede divjadi ... Ne vemo, kakšne posledice bo vse to prineslo s sabo." Bedekovič se sprašuje, ali bodo lastniki teh zemljišč -travnikov, njiv in gozdov, po katerih poteka ograja - dobili tudi kakšne odškodnine. Sicer pa je kogovski predsednik še povedal, da so veseli, da se jim je uspelo dogovoriti glede postavitve vrat, ki omogočajo lastnikom dostop do njihovih zemljišč, saj ograja ne poteka povsod po državni meji. Prav tako jim je uspelo zadržati nekatere mejne prehode, ki jih sedaj varujejo zapornice. V nasprotnem primeru bi se le nekaj metrov dolga pot domačinov, ki imajo zemljišča na drugi strani meje, bistveno podaljšala. Ograjo te dni postavljajo tudi v Cvetkovcih in v občini Zavrč. Monika Levanič Osebna kronika Rojstva: Sandra Pravdič, Ga-jevci 24 b, Gorišnica - deklica Vita; Maja Nadelsberger, Kun-gota pri Ptuju 116, Kidričevo - deček Jaka; Metka Kozel, Velika Varnica 112 a, Zgornji Le-skovec - deček Žan; Patricia Pajcur, Majšperk 54, Majšperk - deklica Vita; Nastja Galun, Stoperce 55, Stoperce - deklica Marisa; Irena Princl, Tržec 18 j, Videm pri Ptuju - deček Izak; Mojca Sedlašek, Krče-vina pri Vurbergu 86 c, Ptuj -deklica Sofija; Adriana Zemljič, Čermožiše 80, Žetale - deček Tim; Darja Emeršič, Gradišča 51 a, Cirkulane - deček Tjaš; Andreja Korošec, Veliki Okič 5, Zgornji Leskovec - deklica Vita; Tamara Rožman, Raičeva ulica 4, Ptuj - deček Jan. Umrli so: Marija Matjašič, roj. Ovčar, Ptuj, Slomškova ul. 12, roj. 1941 - umrla 13. decembra 2015; Justina Marija Fištravec, roj. Deutschman, Ptuj, Vičava 134, roj. 1922 -umrla 15. decembra 2015; Erik Lesjak, Apače 182, roj. 1964 - umrl 15. decembra 2015; Anton Pihler, Ptuj, Fra-sova ul. 7, roj. 1938 - umrl 11. decembra 2015; Ivan Pal-fy, Ptuj, Peršonova ul. 43, roj. 1925 - umrl 18. decembra 2015; Alojzija Intihar, roj. Re-pec, Kungota pri Ptuju 116, roj. 1935 - umrla 18. decembra 2015; Dijana Kotolenko, Goričak 15, roj. 1994 - umrla 17. decembra 2015; Elizabeta Skuhala, roj. Sok, Sodinci 13, roj. 1923 - umrla 16. decembra 2015; Stanislav Beranič, Cirkovce 58, roj. 1924 - umrl 20. decembra 2015; Franc Simonič, Gabrnik 3, roj. 1926 - 22. decembra 2015; Darja Kokot, roj. Kokol, Ptuj, Minorit-ski trg 2, roj. 1973 - umrla 15. decembra 2015. £tčy&uko, budilko, ¡Q>áíuíajte naó tudi na ápietu: www. raclio-ptuj.ói. RADIOPTUJ 89,8 -98,2-104,3 Foto: OM freéno £#16 www.pomaranca.si f www.facebook.com/pomaranca.si Napoved vremena za Slovenijo Danes zjutraj bo po nižinah in ob morju še megleno, drugod bo delno jasno. Čez dan se bo od vzhoda postopno pooblačilo. Hladneje bo, zvečer bo na Primorskem začela pihati šibka burja, ki se bo v noči na sredo krepila. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 1, ob morju okoli 5, najvišje dnevne na vzhodu in v osrednjem delu od 1 do 5, drugod pa od 6 do 10 stopinj C. Obeti V sredo dopoldne bo oblačno, nekaj sonca bo le ob morju. Ponekod v notranjosti bo lahko občasno naletaval sneg. Popoldne se bo delno zjasnilo. Hladno bo, na Primorskem bo pihala zmerna burja.