BI
-	pojem arhiva,
-	razlike in podobnosti med arliivskim in biblio-tcenim gradivom,
-	arhivistika kot zgodovinska metoda,
-	uprava arhiva,
-	arhivi kot kulturna dediščina,
2.	ZGODOVINA PAPEŠKF DRŽAVE
3.	ZGODOVINA 1NŠT1TUC1J
4.	DIPLOMATIC
5.	ZGODOVINA AHR1VOV
Pri drobnem pregledu nemškega in ita ijanskega izobraževalnega programa se da ugotoviti, da sta to dva popolnoma različna sistema. V Nemčiji se izobražujejo arhivski delavci, ki so prehodno končali višjo ali visoko stopnjo izobrazbe {in ima i o drugostopenjsko diplomo zgodovine, prava.,), v Italiji pa so šole na višji stopnji in izobražujejo kandidate, ki sc 5e niso srečali z delom v arhivu.
Postavlja se vprašanje, kateri od teb dveh izobraževalnih sistemov je boljši, oz. kateri bi slovenskim razmeram in potrebam bolj ustrezni.
Nemški sistem izobraževanja je bolj racioBilcn, ker izobražuje delavce,, ki že delajo z arhivskim gradivom, in ne proizvaja viška delovne sile. torej ¡c s tega stališča za nas ustreznejši, seveda v nekoliko skrajšanem obsegu, ker najverjetneje ne bi bili sposobni izpeljati tako obsežnega učnega progra-'j predvsem zaradi pomanjkanja ustrezno bobra-'-enega predavateljskega kad m in tudi majhnega števila kandidatov, ki bi obiskovali šolo. Samostojni arhivska šola, brez tesne povezave z zgodovino !n pomožnimi zgodovinskimi vedam;., pa ne bi nriela večje prihodnosti.
Ol'OMim:
Glej; Arhivi; XIII/, 1-2, 1990, sir. 132-133. — 2. Glej; Prhivi, X]]]/, 1-2, 1990, str. 132-133. — 3. Polek oprav-■janju izpita pokončani liavarski ahrivski šoli; glej: Arhivi, X]|]/, ] -2, 1990. str. 132-133.
L|Tl;RATURA IN VIRI
'r^dlog pietlpisa o izobraževanju in opravljan i u izpila za visolu. ; rgvsko stopnjo v dc/di Hessen (1. okt. 19?0) -Jcr Arhivar, 43/, 4 1990, sir. 679. — Predpis o i/obra-?-cvanjn in opravljanju izpila 7.i\ visoko arhivsko slopr.jo ^ deželo Nord lici m Westfalen (8. jami::r 1987)- Der Arhivar, 41/, 2, 1988, sir. 259. — Predpis o izobraževanju 'n opravljanju izpita /a višjo (1979) in visoko arhivsko s'opnjo (I963| 1987) za deželo liavarsko. - Tečaj »od J: arhivsko delo in gradivo - Der Arhivar. 43, 1990, str. — Seoul a di Archivisliea. Paleografni c Diploinati-
-	Arehivio di slato di Roma (nov. 198R)
Slovenski in tuji predpisi in standardi na Področju materialnega varstva arhivskega
gradiva
J*(h't y<Hlopivec
v osemdesetih letih, torej v desetletju, ki seje iz-
^Kloje v arhivskih in sorodnih področjih, ki skrbijo za varovanja in prenos informacij, prišel v ospredje peric problem materialnega varovanja gradiva in informacij pred poškodbami, uničenjem in izgubo. O problemu se je pričelo obširno govoriti, pi .at in tudi delati. Naloga tega desetletja pa je te nroblcmc čimbolje razreševati
Pr pripravi prisnevka sem zbraia in pregledala nrednise, priporočila in standarde, ki urejajo materialno varovanje gradiva pri nas in po drugih državah.
Ugotovila sem, da večina, razen ZDA, Kanade, Francije, Velike Brilar je, Nemčije, prevzemajo navodila oziroma vsebmo predpisov {odvisno od govornegt .n geografskega področja) od omenjenih vodilnih drŽav. Le-tc pa so tako ali drugače v stalnih medsebojnih si ikih.
Pri nas ureja področje mate 'alncga varovanja arhivskega gradiva Zakon o naravni n kulturni dediščini (Ur.l. SRS, št. 1/81). bolj podrobno pa Navodilo o načinu izvajanja materialnega varstva arhivskega in registraturnega gradiva (Ur.l. RS, št. 10/69). Leta 1987 ;c Sil pri jravlien osnutek novega pravilnika, ki pa ni prinesel nič bistveno nove-
V	veljavi ic ostal sta r predpis iz leta 1969, k načelno Še vedno dovol' dobro pokriva vsa ključna področja varovanja arhivskega gradiva. Manjka le neko sodobnejše priporočilo ali standard, k bi bil v pomoč pri konkretnem ipclicvanju problemov. Problemi temperaturnih nihani, previsoke ali prenizke vlage, plcsn in inscklov so znani že vrsto stoletij. Problem onesnaženega zraka je nekatere zaskrbljeval že v sredini prejšnjega stoletja. Problem slabe kakovosti papira pa zaskrbljuje strokovnjake že od konca prejšnjega stoletja.
V	vsem tem času so bile pre kušcnc mnoge ideje. Nekatere so bile spreiele, druge zavrnjene ali pozabljene. V skladu s preEaMjočimi socialnimi, ekonomsk mi in tehnološkimi možnostmi, jih je danes mogoče bolj učinkovito razreševati. Posebno v razvitih deželah posvečajo precej pozornosti naravoslovnim raziskavam, ki preverjajo uspešnost posameznih postopkov reševanja in varovanja kulturne dediščine
Na to temo je v svetu že precej objav, ki se čedalje bolj pogosto pojavljajo tudi v arhivskih revijah ali samostojnih publikae ih. Izsledki najnovejših raziskav so objavljen,' na kongresih, okroglih mizah, seminarjih (zadnji sem iar o raziskavah na področju varovanja in konscrvacijc, ki je potekal letos maja v državi New York, 25.-29.5,1991).
Seminar o raziskavah na področju varovanja in konscrvacijc so pripravili: Mednarodna knjižničarska organizacija IFLA, Mjdnarodr arhivski svet 1CA h Knjižničarsko-arhivski-konservatorski izobraževalni program na univerr' Columbia v New Yorku, Namen seminarja je bil pripraviti pregled nad tekoč mi raziskavami in razvojem aktivnosti za dvig pomena raziskav pri reševanju problemov ter priprava predlogov in prioritete raziskav na tem področju.
Na konferenco je bilo vabljenih 90 predstavnikov iz 33 držav. V 23 predavanjih so bile predstavljene sledeče teme:
92
-	pregled zgodovine in razvoja varovanja ter us-me: itvc za naprej,
-	pomembnost primerne hrambe {zgradbe, razporeditev, oprema, emba'aža) in stalnega vzdrževanja reda čistoče in kontrole klime,
-	razmere in ukrepi v nerazvitem svetu i> v tropskih krajin,
-	predstavitev prednosti in slabosti novih arhivskih stavb {Pariz, Koblenz),
-	ogrevanje, prezračevanji, dezinfikacije v arhivih in knjBiieah,
-	efekt onesnaževalcev
-	vpliv nihanj relativne vlage n temperature na graf<ivo.
Zaključki konfcrcnee so podani v skupni resolu-eiji ter so strnjeni v sledečih točkah:
1.	Rfzvijati in vzpodbujat' ie potrebno vedenje, ki izhaja iz rezultatov raziskav in aplikaeij teh in-formaeij na praktičnih rešitvah.
2.	Podpirati je potrebno izvaianje preventivnih varovalnih ukrepov.
3.	Pri gradnji skladišč in uporabi materialov je potrebno izhajati i? izkušenj regionalnih tradicij.
4.	Zbirati in uporabljati je treba enostavne in učinkovite tehnične rešitve ob nenehnem vzdrževanju prostorov in zbirk.
Pri pregledu predpisov, navocd, priporoči1 in standardov, ki jih uporabljajo evropske države za področje materialnega varstva gradila, sem ugotovila, da maju predpise, ki načelno urejajo varovanje in uporabo arhivskega gradiva. Konkretna navodila ali bolje priporočila na so navedena v lokalnih ali mednarodnih priporočilih oziroma standardih. Eden takih pomembnejših standardov, ki je pred kratkim postal tudi mendarodno priznan, jc britanski standard - BS 5454 iz leta 1989 {kopijo hrani knjižniea Arhiva Republike Slovenije).
Pri pri nravi standarda so sodelovali mnogi tudi mednarodno p zna"i strokovnjaki iz vodilnih institucij v Veliki Britianiji. Standard BS 5454 je letos postal tudi mednarodno priznani standard za področje hrambe, varovanj« in razstavljanja arhivskega gradiva.
Vseb na standarda je slcdcea:
P-cdgovor
Pri poročila
1.	Namen
2.	Definicije
3.	Lega stavbe
4.	Struktura in materiali zgradbe
5.	Nadzor in varnost
6.	Požarna varnost
7.	Okolje
8.	Osvetljevanje
9.	Oprema skladišča
10.	Oprema gradiva
1 1. Ariiivsko gradivo, ki n nastalo na papirju ali pergamentu
12.	Razstave
13.	Reprodukcija dokumentov
Dodatki
A (Arhivske) pc ee
B Materiali za opremu gradiva in način opremljanja gradiva
C Pomožna oprema v skladiščih
D Čiščenje
E Pogoji izposoje
Namen standarda jc dati priporočila - navodila-ali smerniee arhivistom, konservatorjem, arhitektom in vsem drugim, k so kakorkoli vključeni v planiranje, konstrukeijo opremljanje, vzdrževanje in delo v arhivskih skladiščih.
Priporočila so prilagojena narav gradiva: najsi bodo to tradicionalni materiali (pergament, papir) ali najnovejši materia1 (film, elektromagnetni zapisi). Skupna značilnost jc, da jc gradivo nenadomestljivo in da mora biti trajno varovano.
To je nova dopolnjena izdaja standarda iz leta 1977 in upošteva spremembe pri hrambi arhivskega gradiva, ki so nastale v času od izida prve izdaic do leta 1989.
BS 5454 v svoji novi izdaji razširi in preei:.ira podrobnosti iz prve izdaje na več.ni področij, najbolj izrazito dopolnjeno pa jc poglavje o elektron-sk.h in računalniških arhivih ter o razstavljanju gradiva. Ti dve temi sta sieer med seboj različni, vendar zelo značilni /a razvoj v zadn h desetih letih.
Nekatere novosti v besedilu novega standarda zvenijo prceei samoumevno, npr.:
-	strop n«j bi bil za vodo nepropusten
-	električni in drugi vodi ne smejo biti napeljani skozi skladišča, razen kolikor je nujno potrebno za skladišče
-	klimatski sistem naj bi redno čistili in vzdrževali,
-	občutljivi materiali, ki jih prenašamo iz hladnih skladišč v tople čitalnice, naj bi bili vmes akli-matizirani.
Nekatera nova priporočila so zelo natančna, npr.1.
-	poliee naj bi bile globoke minimalno 400 mm (prej 350 mm)
-	SO2 in N oksidi naj h bili filtrirani do koneen-traeijc 10 mg. m3 {prej 50 mg/m3)
-	priporočila za opremo gradiva (škatle, srajčke, ovoji ...) so zelo natančno izdelana
-	zahteve po točno določenih klimatskih pogojih za posamezne materiale, ker nekateri materiali zahtevajo hladnejše in /ali bolj suhe pogoje hranjenja {film, fotografije, pergament).
Nekatere zahteve so v novem standardu tudi omiljene, npr.:
-	opuščena jc prei absolutna zahteva po klimatskih napravah.
Nov st idard je daleč pred svojim predhodnikom, posebno pri navodilih za hrambo gradiva, ki se strojno eita. Opozarja na nevarnosti, ki lahko povzročijo poškodovanost ali eelo uničenje tovrstnega gradiva.
Na področju razstavljanja gre novi standard v preeejšnje podrobnosti, npr.:
-	kmstruk ja razstavnih omarie
-	konstrukcija podstavkov za knjige
-	navodila /j\ razstavljanje občutljivih vrst gradiva (lotografijc, barvni tiski ...)
-	mikroklimatski pogoji
7 precizira zahteve, ki jih je potrebno upoštevati pri izposoji gradiva za razstave.
V nasprotju / verzijo v/, leta 1977 se novi standard dotika tudi odnosa osebja v skladiščih do gradiva,
Popolnoma novo pa je priporočilo za reprograf-ske procese.
Moj predlog je. da ne bi odkrivali že odk itega i| bi tudi mi prevzeli priporočila ki j h navija novi Mednarodni standard za področje varovanja in ra/-stavljama arhivskih dokumentov in poizkusili po nJCm speljati v praksi vsaj, kar jd posamezen arhiv ali vrsto gradiva najbolj nujno.
Da 2 priporočilo vedno in povsod težko spraviti v življenje v vseli podrobnostih se zavedajo tudi avtorji tega standarda, Nc smemo sc uJtraŠTli previse-ko postavljenih standardov, Tudi v zelo razvitih deželah le malokatero skladišče, če sploh k-dero, Povsem ustreza temu priporočilu. Predstavlja pa 'deal, h kateremu bi delavci, ki imamo opravka z
arliivsk.m pa iudi dokumentarnim gradivom, morali težiti,
LITERATURA
I. Navodilo o načinu izvajanja materialnega varstva ar-Ir'v^kcga in registry t urwa gradiva Ur.l.SRä, št. 10, 1969 stran 253-255 — 2, Michael Duchein, Archivi Bi ildings and Equipment, ICA Handbook Series, Volume 6, K,G, Saur, Paris, London 1988, — 3, Vladimir Je rie. Standardi i normativi za arhivsku djelatnpst Bil t. S;: vetovanj.: arhivskih radnika Bil t, Sarajevo 1991, — 4, BS 54*54: British Standard Storage and Fxhibition of Archival Documentes, 2nd edition, British Standard Institution, London 1989. — 5 Gesetz über die Sicherung und Nutzung von Archivgut des Bundes, Bundesgesetzblatt, Ttil 1, Jahrgang 1988. — I. Mary Lyme Kitzen t ha 1er, Prccrvation of Archival Records: Holdings Maintenance at the Nrtional Archives, National Archives Technical Information Taper No. 6i Washington, DC, 1990,