glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva okr			
LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna iOr, din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej - Za inozemstvo 1200 din oziroma i ameriške dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24	Štev. 25 (535)                       Leto XI. NOVO MESTO, 23. JUNIJA 1960	UREJUJE  uredniški  odbor —  Glavni  in  odgovorni   urednik  Tone Gošnik -NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg št. 3 (vhod 12 Dilar.čeve ulice) — Poštni predal Nove mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave Jt. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA Časopisne podjetje »Delo* v Ljubljani	
NENAVADNO SLOVESE N ZAKLJUČEK VII. ZLETA BRATSTVA IN ENOTNOSTI V NOVEM MESTU
Zlet je uresničil vsa pričakovanja
pokrovitelj zleta tovariš Aleksandar rankoviC Med otvoritvenim govorom, potem ko je sprejel stafetno palico
Veliki, nepozabni dnevi so za nami. z nedeljsko slav-nostjo, ki jo je začel pokrovitelj zleta, podpredsednik zis tovariš Aleksandar Ranković-Marko, je množica več kot 20.000 navdušenih gledalcev in 8.000 nastopajočih dala zletu bratstva in enotnosti najlepši zaključni pečat. Tradicionalno sodelovanje zletnih okrajev je dobilo z uspelim vii. srečanjem v Novem mestu nov zalet, ki ga bodo izpodbudne besede visokega pokrovitelja in navzočnost množic In dragih gostov plemenitile do novih medsebojnih obiskov. Vsa pričakovanja, ki smo jih vložili v Številne priprave, izbirna tekmovanja in športne nastope, pohod zletne štafete, finalna srečanja športnikov, telovadcev, gasilcev, tabornikov, kulturnih skupin in vseh drugih, so uresničena. Trdno smo prepričani, da ima naš okraj od zleta — kot njegov letošnji prireditelj in glavni organizator — še posebno korist: spoznali smo, da nas čaka na področju telesne vzgoje največja naloga v tem, da bomo poglobili vsestransko organizacijsko delo za množičnost v telesnovzgojnih organizacijah In društvih. Uspeli.zlet je nedvomno velika prelomnica sa naš okraj, saj nas je navdušil, nam dal novih moči ln potrdil, da je napredek in uspeh zagotovljen edinole v množični telesni kulturi ln množičnem športu. s tem pa je zlet v celoti tudi dosegel svoj osnovni namen, čeprav Je btl hkrati najdostoj-nejša počastitev letošnjega praznika mladosti in 15. obletnlee osvoboditve domovine.
Ze v četrtek zvečer so prišle bilo mesto že bolj podobno
v Novo mesto   prve   kolone velikemu mravljišču,   saj je
mladine in odraslih iz sode- kar preko noči dobilo nad 8000
1 u i' č h okrajev, v petek pa je novih   prebivalcev.   V soboto
zjutraj je prispel v Novo mesto s posebnim motornim vlakom pokrovitelj zleta, tovariš Aleksandar Ranković z družino; na kolodvoru je visoke goste pozdravil predsednik IS LRS tov. Boris Kraigher s predstavniki okraja in zletnega odbora. V soboto zvečer je tovariš Ranković skupaj s predstavniki vseh zletnih okrajev ob navzočnosti velike množice domačinov položil v spomeniški veži na Vratih venec padlim herojem in borcem Novega mesta, nato pa si je ogledal na Glavnem trgu mimohod udeležencev zleta in se poldrugo uro nato udeležil s soprogo velike akademije na novem stadionu. V njegovi družbi je bil tudi član ZIS Milentije Popović. predsednik Boris Kraigher, sekretar OK ZKS Franc Pirkovič, predsednik OLO Niko Belopavlovic in drugi člani zletnega odbora. V nedeljo zjutraj    je bilo
Novo mesto, že od petka slavnostno okrašeno kot že dolgo ne, priča zadnjih športnih srečanj. Kmalu po 13. uri so začele prihajati na novi stadion množice domačinov in gostov; zbralo se je nad 20.000 ljudi, ki so nestrpno pričakovali začetek zaključnega nastopa. Tik pred 15. uro so prišli na slavnostno tribuno visoki gostje: generalni sekretar SZDLJ Aleksandar Ranković, podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek -Luka. predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher, član ZIS Milentije Popović, org. sekretar CK ZKS Ivan Maček, podpredsednika IS LS LRS Viktor Avbelj in dr. Jože Vilfan, podpredsednica GO SZDL Slovenije Vida Tomšič, član IS Mitja Ribičič, igene-ralni podpolkovnik Rado Pe-haček, general LM Ivan Lo-košek - Jan, številni zvezni in republiški ljudski poslanci, narodni   heroji, predstavniki
OLO, ObLO in organizacij iz sodelujočih in drugih slovenskih okrajev.
Točno ob 15. uri j5 začel zaključno prireditev VII. zleta predsednik zletnega odbora Nilko Belopavlović, ki je prisrčno pozdravil zbrano mladino, visoke goste in množico ljudstva. Zahvalil se je vsem, ki so prispevali svoje napore za uspešen potek zleta, pri čemer je posebno pohvalil sodelovanje pripadnikov novomeške garnizije JLA. Takoj nato je pokrovitelj zleta tov. Ranković, ki ga je množica navdušeno pozdravljala, prevzel iz rok mladinca Slavka Pavlina štafetno palico ter poslušal poročilo o pohodu štafete na 1200 km dolgi poti. Po prevzemu štafetne palice je spregovoril tovariš Ranković; množica je njegove besede večkrat potrjevala z navdušenim ploskanjem in skandiranjem v čast tovariša Tita.
ne dežele. Tem podatkom je treba prišteti še znatno število preživelih borcev, izmed katerih je zdaj v organizacijah Zveze borcev v okraju včlanjenih 13.000 med njimi tudi mnogo vojaških vojnih invalidov.
Mi, tovariši in tovarišice, se z globokim spoštovanjem spominjamo vseh tistih tovarišev, ki so žrtvovali dragoceno življenje za boljšo in srečnejšo bodočnost naših narodov. Zato sta naša skrb in pozornost ne-
hovim uresničevanjem bomo nedvomno omogočili še ugodnejše življenjske pogoje našim borcem, zlasti vojaškim vojnim invalidom in družinam padlih tovarišev. To se nanaša med drugim na zboljšanje njihovega zdravstvenega stanja, strokovnega usposabljanja, zboljšanja življenjskega' standarda. Ta skrb skupnosti je pravica, ki jo imajo naši borci, pravica, ki so si jo pridobili za svoj prispevek k vzpostavitvi naše socialistične skupnosti.
Govor tov. Aleksandra Rankovića
Tovariši in tovarišice. fantje in dekleta!
Ko sprejemamo štafetno palico, ki nam prinaša pozdrave Dolenjske, Banije, Korduna in Bosenske krajine, mi dovolite, da vas v imenu zveznega odbora SZDL pozdravim in prosim, da sporočite te pozdrave vsej mladim in drugim državljanom naših krajev in mest, iz katerih ste prispeli sem, v ta čudoviti kraj Dolenjske.
Sedmi zlet, ki ga je kot manifestacijo bratstva in enotnosti teh okrajev organizirala SZDLJ v sodelovanju s fizkul-turnimi in družbenimi organizacijami tabornikov, Ljudske tehnike, gasilstva in drugih, kakor tudi s šolsko mladino ter
ti«)stje na glavni tribuni med nastopom: Viktor Avbelj-Rudi, Ivan Maček-Matija, Vida Tomšič, Aleksandar Ranković-Marko in Milentije Popović
Gostje na Partizanskem Rogu
NH Bazi 20 srečaš lahko obiskovalce iz vseh krajev države skoraj vsak dan. Zadnjo nedeljo so jo obiskali izletnik i-šol ar]1 i lz Gomiljskega v Savinjski dolini. Sredi pripovedovanja Lojzeta Murna so &e mali obiskovalci začudeno, Pa hkrati veselo obrnili k novim gostom, ki so prišli na bazo okrog 11. ure. To so bili tovariši Franc Leskošek - Luka, Slavka Beccle - Ranković, Podpredsednik dr. Jože Vilfan, Bogdan in Mara Osolnik, general LM Ivan Lokošek - Jan, kmalu za njim pa so prišli k
VREME
ZA CAS OD 2S. JUNIJA IX)  \\. JULIJA:
Približno do 26. Junija rve-****no » pogon Um i nevihtnimi ^•davinami, pozneje tudi ob-ohladitev.   - Nekako junija  dalje pretežno In luumeje močna vro-O Ivinem z vročino zno-V°9**te krajevne nevihte.
Dr. V. M.
Bazi 20 še tovariši Aleksandar Ranković, Milentije Popović, Boris Kraigher in Franc Pirkovič. Navzoči so bili tudi predstavniki ZB in ZVVI našega okraja. Gostje so se nato večkrat fotografirali in se slikali tudi z otroci z Gomil-skega. Tovariš Leskošek je nato razkazal Bazo 20, v kateri so si gostje ogledali več barak in njihovo okolico, nato pa so odšli do kraja, kjer so med NOB pozimi z lestvami omogočili varen dostop v bazo. Po skoraj enournem ogledu so gostje odšli v dolino, kjer so imeli v Dol. Toplicah kosilo.
Obisk v brSljinskem taborISču
V nedeljo dopoldne je tovariš Aleksandar Ranković v družbi predsednika zletnega odbora Niika Belopavloviča in sekretarja CK ZKS Franca Pirkoviča obiskal tudi taborišče mladine v Bršljinu, kjer je pomagala zletu gamizija JLA s svojimi prostori, kuhinjo in osebjem.
delovnimi kolektivi in enotami naše vojske, je tem pomembnejši, ker je prirejen v času, ko naši narodi proslavljajo 15-letnico osvoboditve in našega socialističnega razvoja.
Dosedanji zleti bratstva in enotnosti, na katerih se že več let zbira na tisoče udeležencev, rode čedalje večje sadove, ki jih žanje naša mladina prek organizacij za telesno vzgojo in kulturo, razen tega pa so hkrati pomembna manifestacija, v kateri se izražajo in krepe velike pridobitve socialistične revolucije, pridobitve bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov, in kažejo enotnost naše mladine, s katero sodeluje v družbenem in političnem razvoju svoje dežele.
Temelji te manifestacije bratstva in enotnosti so zelo trdni. Sodelovanje in zbiranje prebivalcev Dolenjske. Korduna, Banije in Bosenske krajine sta se razvila v dneh narodnoosvobodilne vojne prek skupne akcije enot naše narodnoosvobodilne vojske, prek sprejemanja in zdravljenja ranjencev in medsebojnega podpiranja prebivalcev. To jih je tesno vezalo v boju za narodno osvoboditev in za vzpostavitev novega socialističnega družbenega red*.
In že takrat, v dneh narodnoosvobodilne vojne, smo imeli leta 1944 v vasi Trnovo pri Drini zlet mladine Korduna, Banije in Bosenske krajine in udeležili so se ga tudi borci vojaških enot, ki so se takrat mudile na tem področju. Ta zlet torej lahko smatramo za vzor in predhodnika teh zle-tov, ki jih od it 1953 prirejamo vsako leto.
Vse to kaže, da sta se prek takšne skoraj dvajsetletne povezanosti teh krajev kovala med njihovimi prebivalci raznih narodnosti bratstvo in enotnost. Zato naj nas tudi ta zlet bratstva in enotnosti kot pomembna tradicija spominja na sadove velike zmage naših jugoslovanskih narodov in na uresničenje njihovih stoletnih teženj, da tesno povezani in združeni, čuvajo svobodo in neodvisnost. Vsi naši narodi, ki cenijo velike pridobitve naše socialistične revolucije, se zavedajo, da je bila Komunistična partija Jugoslavije v naj-odločilnejših trenutkih zgodovine tista sila, ki je sprožila in privedla do velike zmage oboroženih bojev naših narodov, tista sila, prek katere so v novi socialistični Jugoslaviji uresničili svoje stoletne težnje — svobodo in enakopravne odnose. Zato se je odločnost našega ljudstva v čuvanju bratstva in enotnosti v nadaljnjem razvijanju naše svobode in neodvisne socialistične dežele globoko zakoreninila v njegovi zavesti.
Tudi ta manifestacija, ki ste se je, tovariši mladinci in mladinke, udeležili v tako velikem številu, dokazuje, kako naša mlada pokolenja nadalje negujejo in razvijajo te pomembne pridobitve naše revolucije.
Nova, socialistična Jugoslavija, srečna in enakopravna skupnost naših narodov, je nastala iz revolucionarnega boja, katerega nosilci in udeleženci so bili globoko prežeti.ne samo z neizprosnim bojem proti osvajalcem, marveč tudi z odločnostjo in zavestjo za njeno družbeno, gospodarsko in politično preobrazbo. Politika fašistično-imperialističnih sil na svetu, ki je dosegla višek v strašnih dogodkih druge svetovne vojne, je imela tudi za naše narode hude posledice. Fašistične agresivne težnje niso poznale ne mere ne meja. Skoraj od vseh strani so vdirale čez naše meje sovražne fašistične sile, da bi okupirale deželo in podjarmile naše narode. Boj, ki so ga bili naši narodi proti močnejšemu osvajalcu, močnejšemu po številu, po tehnični opremi in organizacijski pripravljenosti, je bil težaven in dolgotrajen. Toda kljub temu za končni izid tega neenakopravnega boja to ni moglo biti odločilno. Sovražniki so pozabljali, da so se naši narodi v silnem boju znašli v položaju branilca svoje zemlje in svojega narodnega ob stoja. To je bila velika moralna prednost naših narodov. V tem je bila moč naših uspeš-
nih bojev, našega odpora in čvrste volje ter prepričanosti o končni zmagi.
Menim, da tu ni treba podrobneje navajati statističnih podatkov o številu človeških in materialnih žrtev, ki smo jih prispevali med drugo svetovno vojno, ker vam je vse to dobro znano. Samo kot enega izmed primerov hrabrosti in žrtev, ki so jih naši narodi prispevali v tistih težavnih bojnih dneh, bi navedel ta okraj: nad 3000 padlih borcev, nad 2000 žrtev fašističnega terorja, 22 narodnih herojev, od teh 14 padlih, nad 3000 otrok, ki so ostali ob koncu vojne brez enega ali obeh roditeljev, mnogo
Predsednik zletnega odbora in predsednik OLO tovariš Niko Belopavlovič je pravkar začel zaključni nastop vii. zleta in pozdravil zbrano množico ter drage goste — na desni: podpredsednik Zvezne ljudske skupščine tovariš Franc Leskošek-Luka
nehoma usmerjena na urejanje vprašanja pomoči borcem in invalidom narodnoosvobodilne vojne ter njihovim družinam, kakor tudi žrtvam fašističnega terorja.
Ob tej priložnosti ne bi podrobneje govoril o naporih v
Tradicijo zletov je treba nadaljevati
Predsednika Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS tovariša Borisa Krai0>-erja smo po končanih prireditvah VII. zleta bratstva in enotnosti prosili, da je za bralce Dolenjskega lista dal kratko izjavo o sedanjem zletu. Med drugim je tovariš predsednik dejal: Prav gotovo je najvažnejše srečanje mladine iz raznih okrajev in priložnost, da ob takih srečanjih ocenimo napredek telesnovzgojnega dela. Prav tu bo treba še marsikaj napraviti. Ni vse samo prireditev; poudarek naj bo v kulturi, ki jo mladina preko te dejavnosti dobiva, v kulturi r.ege telesa, pri čemer nas čaka vse še veliko nalog. Tudi ta prireditev je pokazala, da bo treba prav v tej smeri še veliko dela. Pomen zleta je v tem, da se mlad.na z vseh teh področij seznanja, da spoznava pridobitve našega boja in razvoja. To pa je izredno važno, zato je treba tradicijo teh zletov čimbolj vzorno nadaljevati.
v Slezijo in v taborišča širom po Nemčiji izseljenih družin — to so nedvomno prepričljivi podatki, ki nam najbolje govore o žrtvah prebivalcev tega okraja in njihovem boju za ustanovitev njihove socialistič-
tem oziru, pa tudi ne o velikih uspehih, ki jih je dosegla naša družbena skupnost od osvoboditve do danes. Kratko bi spregovoril samo o nekaterih ukrepih, ki smo jih storili zadnje čase v tej smeri. Z nji-
Tovariši in tovarišice! Narodi in mladina dežele, kakršna je socialistična Jugoslavija, ki so v vojni prispevali neštete žrtve za svojo svobodo, ki so se po vojni posvetili neutrud-ljivemu ustvarjalnemu delu za boljše življenje, so globoko zainteresirani na ohranitvi in utrditvi miru na svetu.
Po našem pojmovanju sta mir in aktivna koeksistenca med narodi, med državami v sedanjih pogojih tisti najbolj bistveni činitelj, ki omogoča najhitrejši družbeni razvoj v smeri socializma na vsem svetu. . ,
Zato presojamo mednarodne probleme in probleme boja za socializem predvsem z vidika boja za ohranitev miru in krepitev miroljubnih sil. Takšna naša politika je nespremenljiva ne glede na kolebanja v mednarodnih odnosih. S takšno politiko smo si pridobili na svetu mnogo prijateljev.
Zato v svoji politiki z vso doslednostjo podpiramo vse napore, ki prispevajo k zmanjšanju napetosti na svetu in katerih cilj je zagotoviti mir vsemu človeštvu. V mednarodnih odnosih ni dopustno izkoriščati prednosti v oborožitvi in v vojno tehničnih dosežkih, marveč morata prevladovati zdrava pamet in zavest o posledicah, ki utegnejo nastati, če bi takšni dosežki sprožili tudi akcijo.
(Nadaljevanje na 2. strani)
o. u na u.avno zleino tribuno med igranjem državne himne ob otvoritvi zaključne zletne prireditve. Skoraj še enkrat toliko ljudi se je zbralo tudi na travniku pod gozdičkom za tribuno
in na desni strani tribune
Govor tovariša Aleksandra Rankovićc
(Nadaljevanje s 1. strani)
Tovariši mladinci! Ko govorimo o uspehih, ki jih je dosegla naša socialistična skupnost v trn kratkem povonem obdobju na vseh toriščih družbenega in gospodarskega življenja, ni dvoma, da imate tudi vi v teh naporih določene naloge Seveda so te naloge takšne, da ustrezajo vašim letom, pa tudi potrebam naše socialistične skupnosti.
Čedalje hitrejši tempo gospodarskega razvoja naše dežele in dosedanji uspehi so vplivali in sprožili velike spremembe v razvoju vseh naših krajev, vseh naših ljudskih republik ter bistveno spremembo v gospodarski in družbeni sestavi prebivalstva. Naši delovni ljudje so v petnajstletnih naporih povojne graditve dosegli takšne uspehe, ki jim jamčijo za boljše življenje, zlasti pa, ki odpirajo nove in še svetlejše perspektive v gospodarskem in družbenem socialističnem razvoju. Ne bi želel ob tej priložnosti poudariti uspehov, ki smo jih dosegli v tem oziru doslej, ker je bilo to naši javnosti povedano na nedavnem V. kongresu Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Na tem kongresu je tovariš Tito med drugim navedel osnovne značilnosti našega petletnega plana in tako omogočil, da naša javnost obravnava nadaljnje smeri razvoja naše dežele, preden bo Ljudska skupščina sprejela nov petletni plan. Na kongresu so bili
v zvezi s tem sprejeti tudi sklepi, da bodo osnovne naloge naše   gospodarske   politike v
naslednjem obdobju: še hitrejši \n skladnejši razvoj gospo-dcv.-stva. povečanje delovne storilnosti, nenehno zboljševanje življenjskega standarda in nadaljnja krepitev socialističnih družbenih odnosov z razvijanjem sistema razdelitve. Naš bodoči razvoj poudarja posebno skrb za mnogo hitrejše šo-
lanje in izobraževanje strokovnih kadrov.
In prav zaradi tega sem hotel prav na tej mladinski manifestaciji poudariti pomen nalog naše mladine. Vaše Šolanje in usposabljanje za dobre strokovnjake je ena glavnih nalog, ki vam jih zastavlja naša skupnost.
V procesu našega nadaljnjega splošnega gospodarskega in družbenega razvoja, v katerem
Srečanje starih borcev v nedeljo dopoldne v Dolenjskem muzeju: predsednik ObLO Senovo Karel Šterban, sekretar sekretariata za   informacije   ZIS   Bogdan   Osolnlk,   Avgust  JazbinSek in Aleksandar Ranković
S sobotne večerne akademije
V soboto zvečer je bila v Novem mestu parada udeležencev Zleta bratstva in enotnosti. Udeleženci so Sli skozi Novo mesto, ob pozdravljanju množice Novome^ca-nov in gostov, ki so obiskali zletne prireditve. Med gledalci parade je bil tudi pokrovitelj zleta Aleksandar Ranković. Po polurnem mimohodu se je parada zaključila na stadionu, kamor se je vsula množica gledalcev. Ob 20.30 se je na stadionu začela slavnostna akademija, kateri je prisostvovalo 10.000 ljudi. Akademija se je začela z nastopom mladinskega orkestra harmonikarjev KPD Slovenski dom — Triglav iz Karlovca. Nastopilo Je 50 mladih harmonikarjev s pesmimi v priredbi I. Kopajtiča. Začeli so z znano pesmijo -Lisica je prav zvita zver- in so s prisrčnim nastopom poželi odobravanje gledalcev. Potem so se pred reflektorji zvrstile mladinke TVD Partizan Novo mesto v sestavi NuSe Smerdu in glasbeni opremi Staneta Finlta. Pokazale so »Vesele poskoke-«. Tudi pionirke TVD Partizan Narodni dom iz Ljubljane so s svojo   razgibanostjo   prispevale k
Aleksandar Ranković priredil sprejem na Grmu
V čast udeležencev velike telesnevagojne manifestacije je generalni sekretar SZDL Jugoslavije in pokrovitelj zleta tov. Aleksandar Ranković priredil v nedeljo zvečer na slavnostno razsvetljenem vrtu šole- na Grmu sprejem. Razen povabljenih predstavnikov domačega okraja in sodelujo-'čih zletnih okrajev so se ga udeležili tudi tovariši predsednik IS LS LRS Boris Kraigher, član ZIS Milentije Popović, sekretar sekretariata za informacije ZIS Bogdan Osol-nik, predsednik TVD Partizan Jugoslavije Milivoje Ra-dovanović - Farbin, sekretar OK ZKS Novo mesto Franc Pirkovič, predsednik zletnega odbora Niko Belopavlovič in drugi.
»ŠUMI-
tovarna bonbonov čokolade in peciva LJUBLJANA, Gradišče 9 priporoča svoje priznane in   kvalitetne izdelke: drops, fourres, melisnice, lizike, fondant, žele, čokoladne bonbone, napolitanke, čokolado vseh vrst itd. 0 Pri nakupu ne pozabite na Sumijeve okusne izdelke!
prazničnemu vzdušju. (Glasbena spremljava: Chopin, sestava: Jerica Vazaz).
Mladinci učiteljišča iz Novega mesta, taborniki voda Crni panter, so se predstavili z znanim Turškim maršem, ki ga je z njimi naštudi-ral prof. Marjan Dobovšek. Turški marš smo imeli priložnost že večkrat videti, vendar je bil sobotni v primeri s prejšnjimi zelo učinkovit. Pohvaliti je treba tudi kostume in opremo nastopajočih.
Za medigro med posameznimi točkami so poskrbeli člani ansambla narodnih pesmi in plesov Veselin Masleša iz Banje Luke. Zaplesali so Trusko — narodni ples, potem še Siptarsko suito, Vransko suito in Komitsko kolo. Članice TVD Partizan Celje - Gaberje so s skrbno pripravljeno vajo Obroči osvojile občinstvo. Nastopile so še mladinke TVD Partizan Maribor I. z Vajo s trakovi v sestavi Ljubice Lorger in glasbeni spremljavi Ci-lenška, potem še TVD Partizan Narodni dom LJubljana z Deveto-rieo v ritmu v sestavi Jožice Uga-rović. Vsekakor je bila najbolj domiselna točka pionirjev TVD Partizan Maribor I. Lestve. Njihove lestve, ki so simbolično prikazovale šotor in veselo taborenje ob vodi, so dobesedno oživele. ,
Ob nastopu naših najboljših telovadcev na orodju je občinstvo vdrlo na stadion. To je bil višek akademije. Sele na poziv napovedovalca Staneta Ureka so se odstranili z atletske steze. Nastopili so naj bolj £ i slovenski in hrvatski telovadci na orodju. Imena, ki Jih srečujemo na športnih straneh dnevnih časopisov: Ccrar, Petek, Srot. Lesjak. Dražič, Sedlar. Tro-jar, Markulin. Pokazali so vaje na konju z obroči in na bradlji. Na gredi  so  nastopile  Nevenka Po-
Srečanje v Dolenjskem muzeju
V nedeljo dopoldan so si visoki gostje s pokroviteljem zleta tov. Aleksandrom Ran-kovićem ogledali razstavo partizanske grafike v Dolenjskem muzeju. Zletno razstavo in muzejske zbirke so si ogledali tudi tovariši Franc Leskošek - Luka, predsednik IS Boris Kraigher, podpredsednik dr. Jože Vilfan, sekretar sekretariata za informacije ZIS Bogdan Osolnik, general LM Ivan Lokošek - Jan in drugi. Po ogledu zbirk se je tovariš Ranković pogovarjal s predstavniki Zveze borcev in Z V VI; skupaj s soprogo se je pomenkoval tudi z nekaterimi partizanskimi mamicami in starši padlih borcev. Za obisk in sprejem se mu je pred odhodom zahvalil v imenu okr. odbora ZVVI Avgust JazbinSek - Iko, tovariš Ranković pa se je z drugimi gosti vpisal tudi v muzejsko spominsko knjigo.
gačnik, Renata S t romar ter Zdenka Prusnik.
Zanimivi so bili tudi preskoki čez mizo. V tej točki so nastopili mladinci Višje šole za telesno vzfcojo iz Ljubljane, pripravil pa jo je Miro Longvka.
Ob koncu je 200 pevcev združenega pevskega zbora iz Karlovca ob spremljavi godbe na pihala Ljudske milice iz Ljubljane zapelo pesem Jugoslavija pod taktirko Rudolfa Stariča.
Po konica ni akademiji je bU ognjemet, kakršnega Novo mesto še ni doživelo. Raznobarvne rakete so pokazale nočno panoramo Novega mesta. Navdušenje se še dolgo ni poleglo. (bp)
je na prvem mestu skrb z« delovnega človeka, je nujm opozoriti na potrebo po znatnem povečanju števila strokovnih kadrov, katerih izbira predvsem iz vrst mladine predočuje vsem družbenim činiteljem njihovo obveznost, da usmerjajo napore na . pravo časno ureditev teh vprašanj Zato čaka vse družbene činitelje posebna naloga, da sprejmejo mladino v redno šolanje v strokovnih šolah kakor tudi. da skrbe za njeno strokovno usposabljanje
Po končanem osnovnem šolanju se vam odpirajo zdaj široke možnosti nadaljnjega usposabljanja in pripravljanja na družbene posle — v proizvodnji, v družbenih službah in družbenem življenju nasploh Široko omrežje* višjih in visokih šol čaka, da vam prek najrazličnejših oblik, rednega in izrednega šolanja nudi svoje usluge in svojo pomoč. Znatna materialna sredstva, ki jih daje skupnost v raznih oblikah, da olajša šolanje, pa so samo dokaz, da vas naši delovni ljudje čakajo, da se jim pridružite in da skupaj z njimi nadaljujete veliko delo, ki so ga začeli in ki ga tako uspešno uresničujejo.
Te potrebe po novih strokovnih kadrih nenehoma naraščajo zlasti v tistih naših gospodarsko nerazvitih krajih, katerih industrijski ter splošni gospodarski in družbeni razvoj naglo narašča. To naraščanje je sad uveljavljanja naše politike, da v teh krajih čimprej odstranimo ostanke podedovane minulosti in da v naši socialistični skupnosti zagotovimo gmotno blaginjo vseh naših delovnih ljudi.
Vsem udeležencem VII. zleta bratstva in enotnosti se še enkrat toplo zahvaljujem za štafetno palico, ki sem jo danes prejel. Ta palica bo Socialistični zvezi delovnega ljudstva Jugoslavije in vsem nam ostala v lepem spominu na to manifestacijo ljudstva in mladine, ki v njej sodeluje in na to zaključno prireditev v Novem mestu.
Naj živita bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije! Naj živi naš tovariš Tito!
Na' Bazi 20 v nedeljo dopoldne: tovariši Franc Leskošek-Luka, Aleksandar Ranković in Boris
Kraigher v prijetnem pomenku
Poslanica pokrovitelju zleta
Z velikim navdušenjem smo sprejeli Vašo odločitev, da prevzamete pokroviteljstvo nad VII. zletom bratstva in enotnosti ter da se glavnega nastopa tudi osebno udeležite.
V času zletnih prireditev in priprav za glavni nastop je naša štafeta obiskala številne kraje, znane iz časov narodnoosvobodilnega boja. Obiskali smo področja Dolenjske, Bele krajine, Banije, Bosenske krajine. Like, Korduna, Gorskega Kotara, Kozare in Pod-grmeča, od koder Vam prinašamo tople in borbene pozdrave prebivalcev teh krajev. Povsod koder smo šli, smo naleteli na bratski sprejem, v vsakem kraju; posebej se je ob tej priložnosti manifestiralo bratstvo in enotnost naših ljudi, dragocena pridobitev narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije.
Povsod koder smo šli, smo videli velik delovni polet in izredno prizadevnost ljudi, da
UTRJUJM0 IN KREPIMO V KRVI ROJENO BRATSTVO NAŠIH NARODOV!
razvijejo gospodarstvo in si tudi v teh krajih, ki so do nedavnega veljali za pasivne, ustvarijo pogoje za lepše in boljše življenje. Te pogoje so ustvarili v nekaj povojnih letih naši delovni kolektivi in delovno ljudstvo, zlasti v sedanji etapi naše socialistične demokracije in družbenega razvoja, ki je postal skrb slehernega državljana FLRJ.
Priprave za zlet so še posebno razgibale številne pripadnike športnih in telesno, vzgojnih organizacij.
Dragi tovariš Marko! Ko Vam izročamo pozdrave prebivalcev zletnega področja in
preko Vas vsem borcem in aktivistom NOB Jugoslavije, Vam hkrati zagotavljamo, da bomo še naprej gojili in skrbno razvijali bratstvo in enotnost, ki so ga v krvavem boju s fašizmom skovali naši očetje, bratje in sestre v času narodnoosvobodilnega boja. Današnja manifestacija bratstva in enotnosti je odraz spontane privrženosti naši Zvezi komunistov, maršalu Titu in naši socialistični družbeni ureditvi.
Naj živi in se krepi bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov!
Udeleženci zleta
»Čestitam vsem nastopajočim in organizatorjem zleta!«
IZJAVA TOVARIŠA MILIVOJA RADOVANOVICA-FARBINA,   PREDSEDNIKA   ZVEZE   ZA TELESNO VZGOJO PARTIZAN JUGOSLAVIJE,  ZA BRALCE DOLENJSKEGA LISTA
»Zamisel o zletu mi je zelo všeč. Stiki med mladino teh okrajev so zelo pomembni za krepitev bratstva in enotnosti naših narodov. Kvaliteta nastopa raste iz leta v leto in povečava vrste nastopajočih. Ko že govorimo o tem, naj poudarim, da je bilo na glavnih nastopih več zelo kvalitetnih stvari, postavim sestave Nuše Smerdu jeve, Jelice Vazaz, majorja Bana in drugih, ki so pripravili za tokratno srečanje v Novem mestu res dobre zamisli. Prepričan sem. da bi naši avtorji lahko dali svoji fantaziji še širši razmah, toda računati morajo s tem, na kakšni ravni so izvajalci njihovih sestav. Zato po mojem mnenju ne morejo razviti vseh svojih spo-sobn—• * voTje -*""°t»i ,       bl t rn- r .
Zlet je prav lepo uspel. Organizacija prihoda taki-množice nastopajočih v Novo mesto, njihova prehrana, prenoiišč in vse drugo je terjalo od tovarišev v zlet-nem odboru nemalo dela in velike odgovornosti, za kar jih je treba javno pohvaliti. Prav gotovo je bilo zelo mnogo zapletenih vprašanj okrog prevoza, preskrbe, prenočišč in podobno zelo dobro rešenih.
Osnovna je bila seveda pri vsem tem glavna zamisel zleta, tega velikega srečanja v Novem mestu. Zlet bo prav gotovo precej populariziral delo in načrte naših telesnovzgojnih organizacij. V Sloveniji so v telesni vzgoji že sicer močne tradicije, bolj kot v drugih krajih naše države. Prav gotovo bo zlet vplival na nadaljnjo krepitev telesne vzgoje, na delo Partizana in drugih društev ter organizacij.
Lahko Čestitam vsem nastopajočim, organizatorjem in vsem, Id so pomagali zlet pripraviti in izpeljati, ki kor tudi avtorjem sestav in glasbe!
V soboto zvečer je tovariš Aleksandar Ranković s sekretarjem OK ZKS Francem Pirkovičem in predsednikom OLO Novo mesto Nikom Belopavlovičem položil venec pred spominske ploiče padlih narodnih herojev in borcev Novega mesta v avli na Vratih
USPEHI, DOSEŽENI V SOCIALISTIČNI IZGRADNJI, SO REZULTAT ZAVESTNE, ORGANIZIRANE IN VZTRAJNE BORBE MILIJONOV NAŠIH DRŽAVLJANOV!
Nedeljsko popoldne mladosti
Prijetno prcjenačcni so bili v Partizanskem Rogu tudi šolarji ko
nedeljo dopoldne v Bazi -0 na t. Gomilskega v Savinjski dolini, so se nenadoma srečtili z visokimi gosti. Na sliki: tovnrišira Mara Rupcna-Osolnik med učenci gomilske Sole
Prišli so iz mnogih krajev. Iz Siska, Prijedora, Bihaća, Gospića, Ogulina, Karlovca, Banje Luke, »Novega mesta ... Z nasmehom na licih in vedrino v očeh. Niti cvetje v mestu, niti čiste, novo prepleskane hiše, niti modro nebo in čudovita Krka niso prinesli v mesto toliko kot ta vedrina tisočih mladih fantov in' deklet v rdečih, belih in modrih telovadnih bluzicah. Vedrina, ki je bila pozdrav čistemu nebu njihove mladosti.
Glavni zaključni nastop na novem stadionu je bil napovedan za tretjo uro popoldne. Vendar so prvi gledalci prihajali že ob dvanajstih, da bi si lahko zagotovili mesto na tribuni. Uro pred nastopom je bila tribuna že povsem zasedena, množica pa je v nepretrgani koloni kar naprej prihajala. Izpolnili so tribuno, vse vzpetine v okolici in gozdiček nad stadionom. Točno ob treh se je prireditev začela s prihodom poklovitelja zleta tovariša Aleksandra Rankovića ln drugih gostov. Pogled na stadion je bil edinstven. Zeleni pravokotnik so izpolnili nastopajoči. Razpoloženje na stadionu je doseglo višek z uvodnimi besedami in dobrodošlico, ki jo je izrekel vsem nastopajočim in gledalcem predsednik Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto Niko Belopavlovič, in s predajo štafete brat-
stva in enotnosti pokrovitelju zleta. Štafeto je visokemu gostu predal Slavko Pavlin, član TVD Partizan Novo mesto, v imenu vseh ljudi Bosenske Krajine, Like, Korduna, Bele krajine in Dolenjske s prisrčnimi pozdravi zletu.
Ob zvokih fanfar se je začel telovadni nastop. Prva točka je bila vaja »Deca telovadi«, ki jo je pripravila Nuša Smerdu. Pionirji so s preprostimi gibi, ki so simbolično ponazarjali delo in dogajanja v naravi pokazali več kot dvajsettisočglavi množici rezultate napornega dela. Za njimi so pritekli na stadion pionirji, ki so se predstavili z vajami Dragice Basle-tič in glasbeno opremo Božidarja Krnica. Bili so kot pravi, hitri mravljinčki na soncu. Medtem so se že pripravili najboljši tekači na 100 m, ki so ob strelu starterja pohiteli proti cilju. Prvi je pritekel Mariborčan Gluk. Prikupno vajo je pripravil za nastop modelarjev Novomo.ščan Dušan Zupane. Mladi modelarji, bodoči možje na krilih, so z modeli pokazali, da so kos zapletenim miniaturnim letalskim motorčkom in njihovi letalni tehniki. Medtem ko so modelarji pokazali gledalcem delovanje svojih modelov, so mladinke modelarke spustile v zrak balone z vodikom. Baloni so bili opremljeni z zastvicami — pozdravi zleta.
Spet so pritekli na stadion •mravljinčki« — tokrat pionir-
ke z vajo s trakovi. To so bile učenke osemletk iz vsega novomeškega okraja. Tudi to vajo je pripravila znana avtorica že večkrat nagrajenih vaj ^Nuša Smerdu, za glasbo pa je poskrbel Stane Fink.
Kdo bo hitrejši? Pod tem geslom so pritekli na zeleno livado taborniki v zelenih krojih z rdečimi ruticami okoli vratu in z zvitimi šotori. Tekmovali so v postavljanju šotorov. Na žvižg piščalke so na stadionu z veliko hitrotsjo postavili raznobarvne šotore. Taborniki so nam pokazali, kako hitro je mogoče postaviti njihove hišice.. Šotori na zeleni livadi so bili postavljeni v obliki rimske številke sedem — sedmj Zlet bratstva in enotnosti. Tekmovanje tabornikov je vodil tovariš Jože Glonar. Prijetno presenečenje je bila množična vaja društev Partizan iz vseh nastopajočih okrajev. »Morate biti strumni- kot tankovska enota,« je rekel v šali na dopoldanski generalki prof. Marjan Dobovšek, avtor vaje z bruni  In res so bili prav taki.
Dan je bil zelo vroč, morda eden najtoplejših do sedaj, toda gledalci so kljub temu ? zanimanjem spremljali vsa dogajanja na zeleni livadi. Ploskali so in tako izjavljali svoje priznanje in občudovanje vsem nastopajočim, ki so ure in dneve vložili za nastop na zaključni prireditvi zleta.
2ivo vrvenje na zeleni liva-
di so z nastop! poživljali še
-fantje in dekleta rdeče steze-, atleti-tekači. Najbolj je razgibal gledalce tek na 1500 m. V borbi zadnjih 300 m je zmagal Važič iz Celja pred Hafnerjem iz Ljubljane, ki je bil ves Čas v vodstvu. Tretje mesto je zasedel Span, ki je tekel za Ljubljano. Tek na 800 m atletinj AZS je vzbudil precejšnje zanimanje, saj sta bili med nastopajočimi tudi Goršinova in Hudetova iz Novega mesta. Prvo mesto je zasedla Slamni-kova. Najboljši telovadci na orodju iz Slovenije in Hrvatske so pokazali nekaj svojih vaj na drogu in bradlji. Na popoldanski prireditvi ni nastopil Miro Cerar, ker si je na sobotni akademiji poškodoval prst.
Nastopile so še mladinke t vajo z ruticami. (Avtor Nuša Smerdu, glasba Stane Fink.)
Razen številnih telovadnih društev in organizacij so nastopili tudi gojenci Tehniške IXKloficirske šole iz Zagreba z vajo majorja Rafaela Bana. To je bila ena izmed najboljših točk. Na koncu so nastopajoč' napisali s svojimi telesi na livado TITO, z veliko zvezdo v ozadju. Spontano ploskanje njihovi točki je veljalo tudi prizadevanju vseh enot novomeškega garnizona JLA, ki so s svojim delom pripomogle, dn je bil stadion pravočasno ure-jeit in pripravljen za zlet.
Vse vaje je spremljala godba Ljudske milice iz Ljubljane.
Simbolične vaje so bile zadnja točka zaključne zletne prireditve. Nastopile so mešane skupine društev Partizan, folklorne skupine, učenci osnovne šole iz Novega mesta, pevski zbor Dušan Jereb in mešani pevski zbor iz Karlovca. To je bila vaja pod naslovom Bratstvo in enotnost Vlastimile in Milana Blaškoviča. Recitiral je Jože Tiran. Nastopajoči so se postavili na livadi v obliki Jugoslavije. Prebivalce posameznih pokrajin so označevali mladinci in mladinke, oblečeni v narodne noše. Obalo so predstavljali pionirji v mornarskih oblekicah. Nastopajoči so s simboličnimi gibi prikazali trenutke iz zgodovine naših narodov, čas NOB, »na katerega spominja vsak kamen, drevo, vsaka hiša v Bosenski Krajini, Liki, Baniji, Kordunu, Beli krajini, Dolenjski ali kjerkoli v Jugoslaviji«. Ob mogočni recitaciji Jožeta Tirana so simbolično pokazali tudi čus, koje puško zamenjal kramp, ko so mladinske brigade odhajale na prva delovišča. S simbolično vajo Bratstvo in enotnost je bil VII. zlet zaključen. Tisoči nastopajočih so odšli v svoja mesta in vasi, nazaj v tovarne, šole in tečaje. Po ulicah bodo prelepili plakate zleta z drugimi vsakdanjimi i" nevsakdanjimi. Toda m odrt zlet ni plakat bo ostal v src n kot simbol našega časa. našin l i vid i ln naših prizadevanj.
Peter BreŠčah
Stev. 25 (535)
DOLENJSKI LIST
Stran 3
la moderrieiše oblike dela
V soboto ob 9. uri dopoldne • bila na Otočcu seja Izvršnega odbora Zveze Partizan s'ovenije in Športne zveze Slovenije. Zbrali so se člani I / vršnega odbora obeh zvez, razen njih pa še predstavniki okrajnih zvez in svetov za telesno kulturo ter še nekateri t' lesnovzgojni delavci. Referat <• razvoju množičnosti v naših 'riesnovzgojnih organizacijah ie imel predsednik Zveze Partizana Slovenije tovariš Mitja Ribičič. V razpravi so sodelovali številni udeleženci izvršnih odborov obeh zvez. Tovariš Mitja Ribičič je v
Nt   ..idion, mravljišče! — tako je dejal marsikdo, ki je v nedeljo popoldne opazoval množico več kakor 20.000 navdušenih gledalcev, ki je napeto sledila nastopom 8.000 mladincev in mladink, članov in članic, pionirjev in pionirk iz nastopajočih okrajev
Dviga plamen se iz ognfa...
Trije so bili: eden iz Karlovca, drugi iz Banje Luke in tretji iz Novega mesta. S prižganimi baklami so tekli ob Krki. Snop isker se je vil za njimi v nočno nebo. Kakor vlak mladosti, sem pomislil. S ploskanjem jih je sprejela množica tabornikov na ravnici ob Krki. Plamen iz vseh treh Platnenic, vsaka je predstavljala eno izmed sodelujočih republik, je nato prižgal lepo Pagodo. Tako taborniki nazi-V&jo posebno vrsto grmade. Rdeči zublji so obltzntli les, Plamen je šinil kvišku in Osvetlil obrabe- Zadonela je Pesem »Dviga plamen se iz °Onja«, predsednik okrajnega *tarešinstva tabornikov Novo
mesto inž. Slobodan Rajič pa je s pozdravno besedo začel program.
Krog gledalcev se je razklenil, ko so člani KPD Sloga iz Starega trga ob Kolpi v narodnih nošah e ritmičnim korakom prišli na prostor ob ognju. Zaplesali so nekaj belokranjskih ženitovanjskih kol. Glasovi koiašev so se zlivali z zvoki tamburic in vriskanjem kolovodje, ki je z ban-dercem poskakoval okoli plesalcev in jih spodbujal:
— Kura se peče na mrzli vodi! Ne prehladite se, kolaši! Anka, poskoči!
Taborni ogenj je prasketal, folklorna skupina pa je osvetljena z rdečim plamenom, ži-
S SOBOTNE VEČERNE AKADEMIJE
•niče plesne skupine KUD Veselin Masleša iz Banje Luke
Članice TVD Furtizan Celje-Gaberje so nastopile z učinkovito vajo s krogi
1)0!«le ta iz hrvatskih in bosenskih krajev so prišla tudi v narodnih nošah in vzbujala splošno pozornost
vahno plesala. Od kod so, so se vpraševali gledalci? Nekje iz Hrvaškega bodo, je ugotavljal nekdo.
— Ne, mi smo Belokranjci! Iz Starega trga smo, je med odmorom pojasnil član skupine. Gledalci so se razžiueli, s ploskanjem in vzkliki so spodbujali kolaše. Povprašal sem, kdo skupino vodi. Poklicali so Faniko Sušteršič.
— Na zlet smo prišli. Občinski svet Svobod Črnomelj je dal pobudo. Zaplesali bomo kola Majka čeru,' Oj smrečica, Vrbniče nad moru, Smilja-niča in Stara baka, je povedala hitro, ker so jo že klicali razgre&i kolači. Ko je bila njihova točka pri kraju, so spet zapeli svoje pesmi taborniki. Otožne in poskočne so se vrstile, vmes pa smeh in vzkliki veselja. Branko Lukič, tajnik okrajnega starešinstva, je pel z ostalimi ob ognju. Komaj sem ga našel in zapletel v pogovor. V temi me ni prepoznal, čez 15 minut se mu je pa le »posvetilo«. »O, vraga, ti si vendar novinar in zato povprašuješ« ... Takrat se je znašel poleg njega ing. Rajič in rekel:
— Veš Branko, vse mu lahko poveš, samo to ne. da je na programu vse tisto, kar ni bilo predvideno. Nasmejali smo se. Spet je zadonela taborniška pesem, veseli klici, smeh in ploskanje so se zlivali v pesem mladosti, taborni ogenj pa je počasi dogore-val
Miloš Jakopec
Rezultati športnih srečanj
■ Atletika, moški - 200 m: Maz-nik (N. m.) 23,7, 100 m: Samec (N. m.) 11.3, višina: Markulin (Karlovac) 185, 1500 m: Macedoni (N. m.) 4:29.6, krogla: Penko (N. m.) 14.14. kopje: Spiler (N. m.) 57,91, 4 x 100 m: Novo mesto 45,9, ženske 60 m: Ko-vačevtć (Bihać) 8,3, daljina: Kova-čević (Bihać) 4.83. krogla: BartelJ (N. m.) 12.33. kople: Vidmar (N. m.) 30.42. 100 m: Serbec (N. m.) 13.3. 800 m: Goršln (N. m.) 2:31,9, višina: Kovačevlć (Bihać) 148. Ekipno so zmagali atleti Novoga mesta 36.390 točk. drugo mesto so zasedli atleti Banja Luke 22.280 točk, Karlovac 16.442, Sisak 15,101, Bihać 13.436. Otrulin 11,087, Gospić 8.1'3. Prijedor 6,62.
■ Kolesarjenje - mladinci: Tm mrli   (Banja  Luka),  člani: Furnć (K»rlovnc)  ekipno Karlovac.
■ Namizni tenis; člani posamezno: Tricanović (B. Luka), ekipno Banta Luka. članice posamezno; Ttirk (N. m.), ekipno Novo mesto, mladinci Dosamezno: Garić (Banla Luka), ekipno: Novo mesto, mln-d<«trp ekipno: Novo mesto.
H Odbojka - Člani: Novo mesto: Karlovac 3:0, članice, mladinke In mladinci: 1. Novo mesto.
■ Streljanje na glinaste enlob--: l. sisak. posamezno: Volk (Sisak)
B Košarka - člani, finale: Karlovac : Novo mesto «3:52, mladinci: Karlovac, mladinke: Banja Luka.
■ Rokomet - Člani: Sisak, članice: Novo mesto, mladinke: Bl-ha'4. mladinci: NovQ mesto.
B Tenis — ekipno: Ogulin, posamezno: Mitić (Prijedor), mladinci ekipno: Priledor. ženske posamezno- Cačić (Prijedor).
S Streljanje z malokalibrsko P"-«co - ekipno: Banja Luka, z VOla-■>« puško: Novo mesto.
B Tekmovanje letalskih modelov pk'nno: Sisak.
■ Balkanska štafeta z baklami po mestu - ekipno: Banla Luka
■ Športni ribolov — ekipno: Novo mesto, posamezno: Požar (Novo m^to).
B Nogomet - finale: Banja Lu-k.->  : Bihać 3:1.
B Ljudski mnogoboj: Novo meri*
■ KeclJanle - eklono: Prijedor NEDELJSKI REZULTATI
100 m moški: Gluk (Branik) 11 n 1500 m:   Važlč   (Kladivar) 8:54.4 lin movire: Brodnik (K) 13.5, žen-)*n: Slamnik (K) 3.91.8.
referatu najprej omenil problem športnih objektov. Družba posveča veliko pozornost »elesnovzgnjnim napravam, saj šolske telovadnice, IgrK.ča ob šolah dandanes zelo hftrn rastejo. Mreža sporinih objrk-tov postaja vse bolj gosta, saj so zgradili v z?dniem letu 150 novih telcsnov7gojpih naprav. Tovariš Ribičič j? poudaril, da smo tudi ponekod v določeni zaostalosti, ki j? posledica konservativnega gledanja. Tako se dogaja, da gradimo šol'» hrvr, telovadni*', stanovanjsko bloke brez igrišč. Pa tudi rwr*4*vanfe oh.iektov v komunah $~ nj dokončno urejeno. V"**y**V»- pa .je ena največjih na'ifr. da bi si postavili pors-^ektVn' nlan gradnje športnih objektov, ki bi ga vnesli v petletni gospodarski načrt.
»V Sloveniji imamo zdaj 1500 šol.. katere obisku.ip približno 270.000 dijakov. V zadnjem času srno lahko zabeležili približno 15.000 šolskih nastopov in prihližno 400?! športnih dnrvov. Vse to je prir razvoju šolskp telesne kulture velik nanredek. Vendar smo Ponekod šp preoej da'oč od tistega,   kar želimo. Telesna
Brežičani so se predstavili
V nedeljo 19. junija, se pravi — Tako majhen pa j« že «ol-
na sam zletnl dan, je igrala v dat.
Novem mestu razen ostalih — Saj ni soldat; muzikant godb. tudi brežiška. Okoli nje je... jn kako dobro i«ra! je bilo vedno precej ljudi, ki V nekaj mianutah sem slišai so nagrajevali dobro igranje s toliko pohval, kot že dolgo ne. ploskanjem. Muzikantje Pa so »Odlično.« »Za zjokati ©e je., vzbujali pozornost še zaradB »Vsi igrajo dobro.« Take in potega, ker je med njimi večina dobne hvale so kar deževale mladih. Več naj 0 njih. ki so se Skratka; mladi brežiški godbe-prvič predstavili Novomešča- niki so zaigrali lepo in odlično, iiom. povedo izjave poslušalcev: Buli  m tudi d98c4>Hnirand ln
— Dobro Igranje, pa tako »kromnl, kar je osnova za n-ajhni so! Daj jih za zgled uspeh, in upamo, da bodo ostah NovomesČanom, md je povedal taki tudi vnaprej.
znanec.
— Da si videl dopoldne l En tak majhen kot zamasek je šel na stol. ker ga drugače ne bi bilo vade*«, *rompeta je bila večja kot on, a zaigral je kot velik,..
Kmečka mamica je obstala na pol poti med poslušalci in godbeniki ter brez besede gledala, ne da bi trenila, najmanjšega in verjetno najmlajšega muzikanta, ki je bil kot ostali, oblečen v uniformo:
»INDUSTRIJSKI BIRO«
LJUBLJANA, Parmova 33
Telefoni: 30-102, 31-205, 39-141 Projektiranje, izgradnja ter uvoz opreme za industrijo   celuloze, papirja, lepenke in lesovine. Strojne konstrukcije Investicijski programi
— **^»r*.kiiti maršem« so nastopili novomeški taborniki, dijaki ^"•UUča: učinkovito točko s vložki na Beethovnovo glasbo Je naAtadlral « njimi prof. Marijan Dobe vlek
TELESNA VZGOJA — USTAVNA PRAVICA VSEH DRŽAVLJANOV
S sredstvi telesne kulture moremo pomembno vplivati na pravilno rast in telesni razvoj mladine, na oblikovanje m krepitev njenih fizičnih sposobnosti. Telesna k-tltura pomaga jačati organizem, povečuje odpornost in izboljšuje funkcije organizma.
Tele na kultura, načrtna in vsakodnevna, lahko ugodno vpliva na delovno sposobnost in gibne spretno .t, človeka, zato ima velik gospodarski in obrambni pomen.
Telesno kulturo so vedno radi sprejemali kot sredstvo razvedrila in zabave mladih ln starih. To je zlasti važno, če upoštevamo današnje pogoje življenja, posebno v mestih. Prosti čas, ki ga bo čedalje več, preživet v naravi v gibanji« in prijetni igri, je v današnjih pogojih življenja najkoristnejša oblika aktivnega odmora.
Pedagoška misel nikoli ni zapostavljala pomena telesnih vaj in športnih spretnosti za vzgojo in izobrazbo mladih . iml: in za nlhovo priprsvr za naloge, ki jih imajo • družbi.
Zavedajoč se lakega splošnodružbenega pomena telesne kulture za krepitev in učvrstitev ljudskega zdravja, za dvig delovnih in obrambnih sposobnosti naših državljanov, za vsestransko Izobrazbo in socialistično vzgajan le naših otrok In mladine, upoštevajoč njen vpliv na oblikovanje pozitivnih karakternih lastnosti in lika naše mladine, smo pri na« takoj po vojni pra vilno presodili in ocenili pomen dela za Mesno vzgojo naroda, ako j so bile postavljene pred organe ljudske oblasti In pred društveno skupnost kot celoto določen-1 dolžnosti. Telesna vzgota Je postala ustavna pravica vseh državljanov. Družbena skupnost je dolžna ustvarjati pogoje, da se ta pravica uresničuje,
I/ govora S. Komarja na kongresu za telesno vzgojo.
\Z;.;cja v šolj namreč ne more biti samo predmet in mora nam biti piedvs-in jasno, kaj lahko šola nudi učencem ali dijaka na področju telesne vzgoje. Potrebno je, da jih naučimo predvsem osnovnih stvari, je v svojem referatu poudaril tovariš Ribičič plavati, teči, smučati, kolesariti in podobno. Šolska telesna vzgoja dosedaj še nima ustaljenega načrta.
ZA ŠOLSKA ŠPORTNA DRUŠTVA
Šola mora biti tudi iniciator za vključevanje mladine v šolska športna društva. Ta društva Pa naj vodi mladina sama. Člani teh društev bi se morali povezati z večjimi klubi ali društvi, kjer bj lahko pravočasno dobivali strokovne in praktične nasvete.
Danes deluje v obeh največjih slovenskih športnih organizacijah pribižno 1100 društev. Obe organzaciji sta v kratkem času rešili nekaj bistvenih vprašanj, v katerih šc pred nedavnim nista prišli do popolnega soglasja. Vse torej kaže, da bo gibanje, ki ga danes opažamo v naši telesni kulturi, rodilo obilne sadove in
pomeni novo obdobje v naši telesni vzgoji.
V zadnjem času smo imeli kar 195 različnih zletov, 164 akademij, 187 telovadnih nastopov, kar vse k a/ . da v društvih Partizan marljivo ae-iajo. Vendar se včasih pokaže, da cblike dela niso najbolj prsrečene. Paziti moramo, da bo mladina na takih prireditvah s svojimi vajami zadovoljna, ne Pa da bo tako. da mladino samo kažejo drugim. Vse te danes že preživele oblike je treba zamenjati v novimi, modernejšimi.
Vsekakor igra kvalitetni šport velika vlogo pri množičnosti, zato ne smemo zanemarjati uspehov posameznika v določenih športnih panogah. Odlični dosežki športnikov namreč mnogokrat spodbujajo mlade ljudi k uveljavljanju v telesnj vzgoji — torej je to prav lepa izpodbuda za množičnost. Za mladino je torej treba odpreti čimveč igrišč in ji omogočiti vrsto nastopov na najrazličnejših kvalitetnih   športnih prireditvah.
Krepiti moramo torej vlogo mladine, vlogo mlade generacije, ki živi v svetu, ki ga je sama ustvarila.
Z L E T N A FOTOKRONIKA
Gostje na sobotni akademiji: Franc Pirkovič, Slavka Ranković, Milentije Popović, Aleksander Ranković.  Boris Kraigher in Niko Belopavlovič
Le kdo bi mogel do kraja natanko popisati njihovo veselje! To je bil njihov veliki, doigo pričakovani praznik — nanj so se pripravljali mesec? in mesece. Ni jih razočaral! Pionirji med govorom tovariša Rankoviča na novem stadionu
T-iborniki so pokazali izredno spretnost v postavljanju šotorov;  v  rekordnem  času  so prvi postavili šotor člani novomeškega Odreda gorjanskih tabornikov
Prav posebno veseli smo bili nastopa članic; gledalci so jih toplo pozdravili za strumno izpeljane vaje. Da bo treba vrste partizanskih društev okrepiti predvsem s članicami in člani, tak je zdaj
sklep vodstev naših društev
Mnoiićen nastop pionirk je požel viharno ploskanje množice
Novomeški avtomobi na mednarodni razstavi
»Velja, roke in stroj so ustvarili IMV avtomobil!« - geslo, ki prikazuje resnično podobo kolektiva novomeške Industrije motornih vozil
Značilna izjava
pomešal sem se med gledalce Mednarodne razstave motorjev in motornih vozil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Posebno me je zanimalo, kaj bodo ljudje povedali o avtomobilih naše Industrije motornih vozil Novo mesto.
— Štiri take avtomobile smo že kupili, pa se zelo dobro obnesejo, je povedal nekdo in pokazal na osemsedežni »Turist de Luxe~.
— Od kod pa se, če smem vprašati, se je pozan:mal zastopnik tovarne.
— Od Veletekstila.
In sta se začela pogovarjati o možnostih za nove nakupe avtomobilov.
Pri razstavnem prostoru IMV so se ustavili predstavniki Udruženja proizvod jača motora i m o tom: h vozila Jugoslavije, občudojoče gledali lepo izdelana vozila in se pomenkovali:
— Toliko časa sn bilj neznana tovamica.
— Še ni dolgi, kar so postali naši članj . . .
— ... pa nas že prehitevajo.
— Boš videl, da bodo prvi Izvažali!
Izdelk« IMV si je ogledal tudi predsednik Ljudske skupščine Slovenije tovariš Miha Marinko.
— To so pa izdelki motornih vozil Novo mesto, mu je razložil nekdo iz spremstva.
— Novo mesto? se je začudil predsednik. Ni mogel verjeti, da je prav slišal.
— Novo mssto, mu je zatrdil tudi direktor tovarne Jurij Levičnik, s katerim se je tovariš Miha Marinko nato zapletel v pogovor. Predsednik kar ni mogel verjeti, da je ves avtomobil, razen motorja, domač izdelek. Pozanimal se je še za ceno, možnosti za izvoz in še nekatere podrobnosti, nakar je dejal, da je zelo prijetno presenečen.
Pred avtomobili IMV so se vrstili gledalci, vrstila so se priznanja:
— Veš, da mi je všeč izvedba!
— Tale ima pomično streho!
— Notranjost je zelo lepa!
— Sanitejec je pa res nekaj posebnega!
— Saj je dobil priznanje kot naš najboljši izdelek, pripomni sosed.
Nekdo se je pritoževal:
— Mi imamo že precej časa naročen kombi, pa ga še nismo dobili.
IMV ima namreč razprodano že vso letošnjo proizvodnjo. Prav zaradi tega tudi ne more sklepati pogodb za izvoz. Vendar bo nekaj mora-
notkanjepouTlCNI  TEDENSKI pregled
Sedemindvajsetega junija 1950 je Zvezna ljudska skupščina sprejela zakon, ki je v zgodovini delavskega gibanja še vedno edinstven. Delavci so dobili pravico, da sami gospodarijo s tovarnami, se pravi s proizvodnjo in sredstvi, ki jih Ivaiijo. iovaiib Tuo je govoril na tem zasedanju in dejal, da ima parola »Tovarne delavcem« v sebi globok vsebinski smisel, saj vsebuje cel program socialističnih odnosov v proizvodnji: glede družbene lastnine, glede pravic in dolžnosti delovnih ljudi in — potemtakem ga moremo in moramo uresničiti, če hočemo resnično zgraditi socializem.
V desetih leti j so se delavski sveti tako uveljavili, da si brez njih gospodarjenje in seveda tudi socialističnih odnosov pri nas sploh ne znamo več predstavljati. Geslo »Tovarne delavcem«' smo uresniči'i in ga v podrobnostih še naprej razvijamo. Pred desetimi leti je pri nas prenehalo državno administrativno upravljanje v podjetjih in delavski sveti so povsem upravičili zaupanje, ki jim ga je takrat izreklo ljudstvo. Delavski sveti so pravzaprav samo razumljiva po-
Deset let
delavskih svetov
Bledica vse naše revolucionarne prakse, delavski sveti so razumljiva posledica ustvarjalnega uporabljanja marksistične teorije in njegovih načel.
^■e takrat pred desetimi leti so bili položeni prvi materialni temelji takega samoupravljanja. V nenehnem razvoju pa so delavski dreti dobivali vse večje osnove za gospodarjenje ter so postali vpliven gospodarski činitelj. Njihov pomemben vpliv na gospodarski razvoj in napredek naše domovine Je prav posledica vse večje materialne osnove, ki Jo Imajo. Leta 1953 so razp lagali delavski sveti s 27,7 % vsega narodnega dohodka. Ob petletnici delavskih svetov so razpolagali že z 31,6*/* narodnega dohodka, lani pa so sami odločali že o 41,8 % narodnega dohodka. Če bi to prevedli v številke, bi izgledala stvar takole: delavski sveti so lani odločali in razdeljevali za osebne dohodke ter v sklade 617 milijard dL- Jjev, družbi pa so v tem letu prispevali 1523 milijard dinarjev. Odstotki po posameznih letih kažejo, da vse več presežnega dela ostaja neposrednim proizvajalcem. To pa predstavlja vedno večji vpliv neposrednih proizvajalcev na gospodarjenje. Delavski sveti ne skrbe le za enostavno reprodukcijo, to se pravi, samo za redna obratovanje podjetja, marveč ti«di za razširjeno reprodukcijo, kar pomeni, da del sredstev s katerim razpolagajo sami, uporabljajo tudi za razširitev tovarn.
Zadnja leta, predvsem pa lansko leto, so pokazali, da Je zavest upravljalcev, njihov smisel za gospodarjenje ln končno tudi njihova osebna stimulacija že tako velika, da Je odveč strah da bodo vse porabili samo za nagrade, za osebne dohodke, pri tem pa pozabili na bodočnost svoje tovarne. Zelo veliko je cel© takih primerov, da so kolektivi zmanjševali svoje osebne dohodke samo zato, da so obnovili in moderniziral svoje podjetje. To dokazuje, da Je povsem napačno pojmovanje, da je socialistično samo tisto, kar si prisvaja država in potem s temi sredstvi gradi. Narobe, družbeno prisvajanje presežnega dela Je v določeni dobi samo nujno zlo in pa osnova za zbiranje sredstev, ki so potrebna za odpravljanje največjih problemov v gospodarstvu dežele. Cim manj je takih problemov, toliko več sredstev lahko pustimo neposredno izvajalcem, ki so sposobni s svo; ustvarjalno iniciativo in ob neposrednem materialnem interesu zgraditi in ustvariti s prepuščenimi sredstvi več, kot so pričakovali največji optimisti. Tako na primer bomo le.os — to z vsem pogumom trdimo že sedaj — i« v štirih letih izpolnili pet'etni gospodarski načrt. Ko smo sprejemali ta načrt, pa se nam je zdel celo za petletno obdobje zelo obsežen in smo v strahu, da ga ne bi izpolnili, zlasti v prvem letu pozivali delavce, naj se odločno lotijo dela. Bojazen se je, kot že tolikokrat, pokazala za neupravičeno.
Ob prazniku vseh naših proizvajalcev vsteh delavcev socialistične Jugoslavije bi kazalo govoriti še o drugih uspehih, ki so jih dosegli delavski sveti na prehojeni poti v minulih desetih letih. Delavski sveti so bili velika šola, ki Je vzgojila la milijone delavcev za odgovorne gospodarje in usmerjevalci gospodarskega ln politično-družbenega življenja. Delavski sveti so izpeljali mnoge akcije, ki so pomenile velik napredek v proizvodnji, ki je obenem omogočila tudi hitrejši porast življenjske ravni. Spomnimo se samo uvajanja nagrajevanja po delu in podobnih prizadevanj. Dejstvo je, da smo s pomočjo delavskih svetov od leta 1950 pa do lani povečali industrijsko proizvodnjo za več kot še enkrat od 100 na 227. V Sloveniji se je povečala v tem času proizvodnja od 100 na 205. Jugoslavija je v tem času dosegla tako hiter gospodarski razvoj, da je skorajda ni dežele v Evropi, ki bi jo v tem pogledu prehitela. Takrat ko smo uvajali delavske svete, so nekateri dejali, da je to samo eksperiment. V tujini so trdili, da bomo gosnodarskn pronađi i. zašli V gospodarsko an*rhi?o n podobno. No, po desetih letih pa ugotavljamo, da ni bilo nič takega, ampak nasprotno, hitre le Ino napredovali, hitreje kot dežele črnih prerokov, ln delavski sveti so postali t. m os našega razvoja.
TUDI NAS LIST IN VSE PREBIVALSTVO DOLENJ-SE PRIDRUŽUJE POZDRAVOM, KI JIH POŠILJAMO DESETLETNICI   VSEM   DELAVSKIM   SVETOM IN PROIZVAJALCEM.
la izvažati, ker bodo dobili lc-toliko pogonskih agregatov, kolikor jih bodo lahko plačali j z devizami,k: jih bodo dobili za izvožene izdelke. Razen za avtomobile IMV se inozemci zanimajo predvsem še za avtomobilska dvigala, ki jih tudi proizvaja naša IMV. Cehi bi jih na primer takoj želeli 100.
IMV se je na tej razstavi zelo dobro predstavila. Razstavlja avtomobile Kombi, Turist de Luxe, Turist Standard, Kurir, Servis in druga — skupno jih je 13 — ter še dvigala za avtomobile, hidravlično stiskalnico do 100 ton, snemalec gum. grelne naprave in druge izdelke. Vse to je ustvarila mlada tovarna in mlad kolektiv z zelo skromnimi investicijami (približno 280 milijonov dinarjev) — skratka papis »Volja, roke in stroj so ustvarili IMV avtomobil« povsem drži.
J. Prime
Zdaj kurivo - kmalu pa nova milijarda dinarjev
Ameriški minister za poljedelstvo Ezra Taft Benson je pred nedavnim izjavil: »Ameriško poljedelstvo trpi zaradi preveč vlade, preveč politike in premalo zdravega človeškega razuma . . .*
Moč potresi
Za zadnji katastrofalni potres v Čilu strokovnjaki sodijo, da je njegova moč dosegla 100 milijard kWh, kar ustreza moči nekaj sto atomskih bomb.
■ Ce ste bili kdaj v Sevnici, ste prav verjetno videli ogromne skladovnice lesa. Ce bi kdo hotel videti kam vse te ogromne koMcine lesa zginejo, kdaj bodo iz nllh nakladali ogromno izdelkov, bi se krepko zmotil. Iz tovarne gre namreč le borih 6'/» količine lesa v vrečah Temen prah je v njih. vse ostalo pa enostavno -zgine-. Kaj se doga-la tu z lesom?
H Okoli 30.000 ton kostanjevega ln hrastovrga lesa zmeljejo tu vsako leto. Iz nJega dobijo drobna, rjava prašna zrnca strojil za usnje, vse ostalo pa roma naravnost v — p e č . Kar naprej požirajo žrela kurišč pod parnimi kotli moker, lzlužen les, dan za dnem, mesec za mesecem, vse leto. Ce bt ta les popolnoma osušili, bi ga bilo skoraj 19.000 ton na leto. Kalorije so sicer dokaj poceni, saj plača kupec strojila tudi les, je pa velika škoda za splošno gospodarstvo, po-kuriti tolikšne količine leta, ki Je potreboval za rast dolga desetletja. Konec I - so rekli -Jugotaninci-in že dve leti planirajo, kako bi koristneje uporabili ta les, ki' so mu odvzeli le majhen del vrednosti.
■ Planirali in načrtovali so. Iz tega lesa bi lahko izdelovali sladkor, papir, karton in lesonit. Najboljše ekonomske pokazatelje je dala kalkulacija za lesonitne
»Odstopam, samo če bo človek...«
0 delu šentruperškega poravnalnega sveta
Tudi v Sentrupertu deluje poravnalni svet. Okrajno sodišče iz Trebnjeja mu pošilja v poravnavo tožbe iz Sentru-perta in okolice. Tudi stranke same so se ga že začele posluževati in kar naravnost naslavljajo nanj tožbe. Doslej je bilo sklenjenih preko 20 poravnav, le v treh posredovanja niso imela uspeha. Obravnavane so bile naslednje zadeve: razžaljsnje časti, telesna poškodba, vrnitev posojila, majhna tatvina, določitev me- , je, motenje gozdne posesti in podobno.
Vzdušje na poravnavah je manj moreče kot na sodišču. Ponavadi potekajo takole:
Predsednik pozove tožitelja, nato toženca, da razložita svojo zadevo. Stranki razlagata stvar in dajeta duška svoji prizadetosti. Ko razpravljanje prikipi do viška, vpraša predsednik, če imajo kako misel, ki bi jih privedla do poravnave. Takrat se izkaže, da se ljudje razburjajo bolj zaradi nagle jeze kot zaradi storjene kriuice. Stranke same se dostikrat takole poravnajo: t
— Saj mi ni treba ničesar njegovega, pustim se mu pa tudi ne'.*
— Saj odstopim, samo če bo človek!
Poravnava je sklenjena. Stranke podpišejo zapisnik, predsednik pa še pripomni:
Razpis štipendij ObLO Metlika
Komisija za štipendije pri Občinskem ljudskem odboru Metlika razpisuje v smislu Temeljnega zakona o štipendijah za šolsko leto 1960-61   naslenje štipendije:
1. Višja šola za socialne delavce
2. Višja   pedagoška   šola (angleščina ali nemščina ali mate-matika-fizika) 1
3. Glasbena srednja šola. Višja pedagoška šola. odsek za glasbo, akademija za glasbo -splošni predmeti - zborovod-stvo 1
4. Učiteljišče 2 B. Absolvente gimnazij sprejmemo v učiteljsko službo in jih med službovanjem   pošljemo   s plačanim dopustom na tečaj.
ProSnje, kolkovane s kolkom za 250 din državne takse, je treba predložiti tukajšnjemu občinskemu odboru najpozneje do 1. 8. 1960.
ProSnJi naj bo priloženo: 1. Prepis zadnjega šolskega spričevala, 2. Potrdilo o premoženjskem stanju. 3. Potrdilo o višini otroškega dodatka ali potrdilo, da ga ne prejema, 4. Potrdilo o vpisu v šolo, 5. Mnenje krajevne organizacije SZDL in mladinske or-ganiza d j ©•
Potrdlia, ki Jih prosilci ne morejo takoj predložiti (n. pr. o vpisu) lahko predložijo naknadno.
Komisija za štipendije ObLO Metlika
— Vidite, pa ste se le bolje pogovorili tu kot bi se v gostilni ali na cesti.
Napetost popušča, prihranjenih je mnogo potov, stroškov in jeze. Poravnava'je boljša kot sodba, saj sta z njo zadovoljna tožiteli in toženec.
2. F.
Odloči m o se?
Bi volili obraine deiavske svete ali jih ne bi? V večjih kolektivih o tem burno razpravljajo. Mnenja »za« in »proti« se brusijo. Kdo ugovarja? Največkrat upravna vodstva podjetij in tisti člani DS, ki so se znašli z njimi na isti črti. — Drobili bomo sredstva, posamezni obrati si bodo delili prevelike plače, na ta račun bodo slabeli skladi — to so najčešći »dokazi« onih, ki trdijo celo to, da bi bili obratni DS škodljivi.
Leta 1950 je pomenilo delavsko samoupravljanje novo revolucionarno spremembo. Nobenih izkušenj na tem področju nismo imeli takrat, celo kako začeti nismo vedeli, pa navzlic temu nismo omahovali. Zdaj, po desetih letih, skoraj ne moremo verjeti vsem doseženim uspehom. Zakaj bi se torej bali zdaj, ko že imamo številne in bogate izkušnje v delavskem samoupravljanju?
Ncgodnega otroka ne pustimo samega na cesto; obratnim delavskim svetom bomo zato vnaprej določili njihove pristojnosti. Ni torej prav, da takoj za vpijemo: — ne bo šlo, sredstva bomo drobili, delili preveč plač in slabili sklade —. Če gradimo veliko stavbo, se kaj rado primeri, da nam ostane nekaj opeke in lesa. Pri gradnji majhne stavbe zidarji vse do skrajnosti izkoristijo. Obratni DS je taka majhna stavba. ...
Se nečesa ne smemo pozabiti. V našem okraju je malo kolektivov, ki so že uvedli ali pa pripravljajo nagrajevanje po ekonomskih enotah. Veliko dela je s tem, knjigovodje pa se izgovarjajo, da je premalo časa, da ne utegnejo in podobno (splošno znano Je, da Je med njimi zelo malo takih, ki bi delali samo v enem podjetju!). Res, težko je začeti, ledine pa morajo zaorati prav večji kolektivi. Ti imajo najboljše kadre, zato jim bo tudi najlaže začeti. Čc ustanovimo obratni delavski svet, b« ti želel vedeti, s čim razpolaga. Določiti bomo morali meje pristojnosti. Izdelali bomo poslovnik. Skoraj mimogrede pa bomo lahko opravili tudi vse, kar je potrebno za nagrajevanje no ekonomskih enotah. Teorija o prevelikih plačah, ki jih bodo delili obratni delavski sveti, torej n« drži. Le brez strahu! Pri KGP Novo mesto so se odločili. Trinajst obratnih delavskih svetov bodo imeli. Izdelali so poslovnike zanje, kolektiv Jih pravkar pretresa. Direkcija KGP in dosedanji DS sta imela zaradi raztrese-nosti obratov, ki so po vsem okraju, doslej mnogo nenntreb-nega dela. Zdaj bosta mnogih skrbi rešena. V tem je še ena dobra ^tran obratnih delavskih svetov.
p 1 o S č e. Tako se sedaj sliši v Jugotaninu venomer govoriti o -taninki- in -lesonitkl«. Kupi načrtov, projektov, razprav se večajo in večajo ...
M Nekaj osnovnih podatkov lz obsežnih elaboratov nam pove, da le potrebno investirati 1,6 milijarde dinarjev v osnovna in obratna sredstva. S temi sredstvi bi zgradili obrate, ki bi lz teb 19.000 ton i/.Iužene lesne snovi Izdelali 15.000 ton kvalitetnib lesovinskih plošč. Popolnoma normalne so te plošče. V edini slovenski tovarni v Ilirski Bistrici so že napravili industrijski poizkus in so bile kostanjeve plošče enakovredne onim lz smrekovega lesa. V nekaterih lastnostih jih celo znatno presegajo! Ker so lesonitne plošče tudi cenjeno blago na zunanjem tržišču, bi Jih lahko brez težav izvažali. Izračun rentabilnosti izkazuje, da bi Investicijo povrnili v pičlih osmih letih. Devizni obračun pa pokaže, da bi v petih letih vrnili dvojni znesek dobljenih deviz. Zaposlili bi 160 novih ljudi in dali družbi letno vrednost proizvodnje 1 milijardo in 200 milijonov dinarjev. Skupno s sedanjo proizvodnjo tanina bi dajala tovarna dnevno skoraj za 7 milijonov dinarjev blaga na trg. Postavili bi parne kotle, ki bi dajali na uro v začetku 16, pozneje pa celo 24 ton pare. Kurili bi z velenjskim premogom. Projekti predvidevajo, da bi stalo glavno obratno poslopje vzdolž Save od železniškega mostu. Dolgo bi bilo 230 metrov, dnevno pa bi naložili 50 ton Izdelanih plošč.
ES Načrti so gotovi, manjka le še - denar. Po zadnjih izjavah odgovornih činiteljev bo Izgradnja te tovarne planirana v naslednjem petletnem perspektivnem planu. Ta začne veljati že i. Januarja 1961. leta. Tovarno lesonita bi zgradili v dveh in pol letih, dokončno pa bi pričela obratovati po polletni poizkusni proizvodnji. Zanimiv Je ?e tudi podatek, da Je strojna oprema skonstruirana tako, da Je kapaciteta 15.00 ton najnižja in da jo je možno povečati do 30'/» (torej za 4500 ton) brez dodatnih investicij, le z brzino osnovnega stroja. Po izkušnjah inozemskih tovarn je možno dodajati osnovni
surovini znaten del bukovih odpadkov. Teh je v sevnlškem lesnoindustrijskem bazenu dovolj, saj jih imajo na žagi ln v Kopitarni v znatnih količinah.
■ Ves kolektiv se je zagrizel v to nalogo. 2e drugo leto zbira vsa prosta sredstva na račun soudeležbe pri investiciji in rekonstrukciji. Hoče preprečiti, da bi se tako velika gospodarska škoda delala še naprej. Medtem pa je na trgu lesnih plošč dokajšnje pomanjkanje. Vsi tanincl v Sevnici vedo, da bi proizvodnja te količine plošč nadomestila kar 60.000 mi žaganega lesa ali okoli 85.000 m* hlodov! Danes pa vse to pokurijo ln spremenijo v paro. Njihove napore popolnoma razumejo na vseh me-rodajnih mestih in jim bodo z vsemi silami tudi pomagali doseči težko a nadvse pomembno novo gospodarsko nalogo. -ok
Tekoči računi za delavce in uslužbence
Od i. julija bodo lahko delavci in uslužbenci v Sloveniji odprli svoje tekoče račune pr* vseh bankah in mestnih hranilnicah. S prenosom dela sJA vsega zneska mesečnih prejemkov na osebni tekoči račun bo* do denarni zavodi njihovim imetnikom brezplačno opravljali vse posle plačevanja oziroma prenosa sredstev na druge tekoče račune. Razen tega bodo banke in hranilnice na željo imetnikov tekočih računov plačevale najemnino, naročnino za radio, časnike in revije ter razne članarine v začetku meseca. Narodna banka za Slovenijo bo na kakih 10.000 lepakih obvestila ljudi o tem načinu poslovanja.
Spremembe v uredbi o otroškem dodatku
S 1. julijem 1960 začne veljati uredba o spremembah uredbe o otroškem dodatku, objavljena v Uradnem listu FLRJ, št. 48-59 in popravljena v Uradnem listu FLRJ, št. 49-59. Po tej uredbi sta spremenjena 34. in 35. člen uredbe v tem smislu, da se upravičencem, ki jim gre otroški dodatek v polnem znesku, dodatek poveča za 250 din mesečno za vsakega otroka, začenši od drugega otroka dalje. Lestvica otroškega dodatka I. skupine iz 35. člena uredbe se fore j s I. julijem spremeni'' tako, da gre za enega otroka 3240 dinarjev, za 2 otroka 6310 dinarjev, za 3 otroke 8960 dinarjev, za 4 otroke 11.190 dinarjev in za vsakega nadaljnjega otroka 1730 dinarjev.
Opozarjamo, da se» navedeno povečanje nanaša samo na i\;ste upravičence, ki prejemajo otroški dodatek v polnem znesku, to je na upravičence ,ki nimajo nikakršnev davka na zemljo, ki nimair
Pokažite
DOLENJSKI LIST sosedom in znancem ki ga še ne poznajo!
nad 150 din dohodka na člana družine mesečno od zgradbe (vrednost lastnega stanovanja ne vpliva na pravico otroškega dodatka), ki nimajo nad 500 din dohodka na člana družine mesečno od zemlje, vzete v zakup, in ki nimajo drugih davku zavezanih dohodkov (od obrti itd.). Otroški dodatek v povečanem znesku se mora izplačati že s plačo za mesec julij 1960.
Videli so Narerja in Tita
Večje Število prebivalcev iz Vidina-Krškega Je 17. junija na avtocesti pri Drnovem nestrpno pričakovalo prihod predsednika Naserja in Tita. Sonce Je pripekalo, toda vse to nI skalilo razpoloženja. Ko je kazalec na uri kazal 17.35 minut, Je med množico završalo. V odprtem avtomobilu sta se pripeljala Naser in Tito. Prebivalci Vidma-Krškega so burno pozdravljali visoka državnika. Pionirji so ju obsipavali z rožami in mahali z arabskimi in Jugoslovanskimi zastavicami. Stoje v avtomobilu in vidno zadovoljna, za izkazano pozornost, sta gosta odzdravljala z rokami.
ŽELEZARNA ŠTORE
ŠTORE PR! CELJU
INDUSTRIJSKI TIR STORE TELEFON 21-08 CELJE ali STORE 1
0 proizvaja:
surovo železo: belo, sivo in specialnih kviw.*et, SM jekla v toplo valjanih profilih, litoželezne valje za potrebe črne In barvaste metalurgije, industrijo gume, papirja In mlinske Industrije, kokile vseh vrst, litoželezne vodovodne cevi, fazln-ske komade, strojno litino do komadne težine 15 ton, ognje vzdržni Samotni material: samotno opeko, Samotno malto in mase ca nabijanje peči v kvaliteti SK 34, eksploatacija bentonitov, livarskih peskov in santinobra, izdelava žllndrine opeke.
»■m et a t na «
Tovarna konstrukcij in strojnih naprav
maribor
SE PRIPOROČA!
Nabirajte zdravilna zelišča
Cvet: rmana, rdeče deteljice, bele deteljice, lipe.
List: gloga, gozdne jagode, jeternlka, melise, ozkolistnega trpotca, regrata, pekoče koprive, verbene.
Rastlino: hribovske rese, dišeče perle, kopitnika s korenino, krvi ve ga mlečka, smolnice, melise, navadne klslice. čmobi-ne, ženiWlj a, grenke ramsele, navadne ramsele, ientjanžovke in gladi šn lika-
Korenine: frrnoblne, arnike, repjnea, smamlci, trobentače, srčne moči, male norice, medvedovih tac-
Lubje: češminovih korenin, češmlnovih palic, krhlike.
Seme: jesenskega podleska.
Plod: suhih borovnic.
Razen navadnih zdravilnih zelišč odkupujemo še razna druga zelišča; vsa pojasnila ln cene dobite pri vaših, zadrugah aH pri GOSAD, skladišče Novo mesto. Slakova ul. 8.
Podružnica socialnih delavcev končno tudi v Novem mestu
Društvo socialnih c)elavcev Slovenije je bilo ustanovljeno leta 1857. Dejstvo, da tako dolgo nI bila ustanovljena podružnica v našem okraju, še ne pomeni, da pri nas ni bilo zanimanja za ustanovitev podružnice. Svet za socialno varstvo okrajnega ljudskega odbora je £e leta 1957 razpravljal o ustanovitvi podružnice, vendar do uresničitve sklepa ni prišlo zarad>; raznih objektivnih težav. V preteklem letu je Svet imenoval petčlanski Iniciativni odbor z nalogo, da čimprej ustanovi pod.ružnico za okraj Novo mesto-
Inlciatl i odbor je uspečno opravil svojo nalogo ln je pripravil vse potrebno za ustanovni občni zbor. ki je bil s&li.-an v nedeljo 5. VI. 1960. Občni zbor je bil zelo dobr0 obiskan. Razen poklicnih socialnih delavcev se ga je udeležilo še veliko prostovoljnih socialnih ds_ lovcev, ki delajo v raznih družbenih organizacijah. Zbora so se udeležili tudi predstavniki go-
spodarskih, družbenih in političnih organizacij.
Ustanovni občni zbor je začel predsednik iniciativnega odbora Franci Brine, ki je med drugim dejal, da združuje društv0 socialnih delavcev v svojih vrstah poklicne ln prostovoljne delavce. Danes socialne politike pri nas ne rešujejo ie upravni organi, temveč vodijo skoraj vso socialno politiko družbeni organi. Z reševanjem socialnih problemov se prav tako ne bavljo le poklicni socialni delavci, temveč Se množica prostovoljnih delavcev, ki dstajo v raznih družbenih organizacijah. Uspešnega varstva družine v komun! si danes ne moremo predstavljati brez sodelovanja upravnih OnganOV komune ,z .orgnnlzar jami kot ?. RK, ZB ZVVI. ZZD !n t drugimi- Te organizacije imajo že nekako v svojem delovnem programu .skrb za socialno ogrožen« Mudi Vj premalo pa so na področju re ševanla In vodenja socialne po Htflc« storile doslej ostale mno
žične organizacije kot SZDL, ZK, LM ln prav tako malo tudi sindikati. Ena glavnih nalog bodoče podružnice bo: zedlnlti delo raznih organizacij, ki se danes še vsaka po svojem programu ukvarjajo z reševanjem socialnih problemov.
Osrednja točka občnega zbora je bli referat Ing. Vilme PIR-KOVIC, podpredsednice OLO. k! Je govorila o »Vlogi socialne politike v našem cV-užnenem razvoju«. V bogatem in Izčrpnem referatu je opisala povezanost socialne politiko g celot nim družbenim !n gospodarskim razvojem. Poudarila je pomen ustanovitve podružnice soHal-n'h delavcev v Novem m^stu 'n ppkaznla Klavrne naloge nov.) ustanovljene podružnic«. Deja-DPM. la je da smo zaradi podedovane go.spodar.ske zaostalosti vsa do-srdnnia leto skrbeli le 73 Roson-dnrsk! nnnredek. ob tem nt smo vse Prepogosto zanemarjali skrr Zf delovnega človeka in zn nje gove življenjske pogoje. Nalogfa socializma je predvsem skrb za
Vse   vse r
čioveka !n zato nas na tem področju dela čaka še veliko nalog, k! jih bom0 morali Izvršiti, če bomo hoteli dohiteti v razvoju ostale kraje.
Program dela novoustanovljene podružnice le razložil delovni predsednik Janez SOLMA-JER. Poudaril J*, da socialno delo v socialistični ureditvi dobiva vse večji pomen ln vrednost. V sedanjem obdobju tudi to področje že krepko presega likvlro državne uprave In zato nudi široke možnosti za udej-slvovanje najrazličnejših organizacij, zavodov, organov družbenega ln delavskega upravljanja, ustanov In posameznikov ter terja njihovo čim bolj aktivno 'n intenzivno delovanje. Zlasti razvoj Inrljstrlallzaclje odpira povsem nove orobleme ki dajeio socialni službi novo vse. hino In hkrati zahtevajo, da dobi socialno delo v nnšl družbi mesto ki mu po sedanjem pomenu pripada.
Po plodni razprav! sta bila izvoljena   upravni  ln nadzorni
odbor novoustanovljene podružnice. V upravni odbor so bUJ Izvoljeni: Pctrič Martina, Sall Miljea, Brumat Ivan, Suštaršl* Roman, Lovše Tončka,
Guitln
Slavka. Stukelj Janko. Gornl* Marija In Brine Franci. V nadzorni odbor: Moreti Jože, Hrj' bar Valentin in Nepužlan Jo*1* ca. Po konstituiranju je "P1®^ n! odbor izmed članov I**0"1 za predsednika Petrlč Martino, za tajnika Brine Franceta za blagajnika Gornik M^J£\£! predsednika nadzornega odbor« je bil Izvoljen Moreti Jože-
Ob zaključku občnega «**J Je zastopnik Društva socialni delavcev  Slovenije dr. Br0~L slav   SKABERNE   zaželel PJ" družnld mnogo uspeha ln d*Lij da čeprav smo zadnji ustano wj podružnico to Se ne pomenL bomo zarVMI tudi v delu, K" področje nalefta okraja j^SJf, no. raznih socialnih Pr0DJr^^ ki so specifični le za n*8e- vtr močje ln terjajo hitrega reSC
nja.
F. *
KULTURA IN PROSVETA
Drama SNG v Novem mesto
Menda ni treba posebej poudarjati, da je bil obisk ljubljanske Drame v Novem mestu po več ko 10-letnem presledku pravi kulturni praznik. Z uprizoritvijo »Dvanajstih porotni-
kov« smo Imeli srečno priložnost videti vso garnituro odrskih igralcev mojstrov na tehnično nezahtevni sceni, tembolj pa je prišla do izraza kvalitetna    sposobnost vsakega
Dovolite mi, spoštovani tovariši, da se vam za izredno doživetje, ki ste ga nam nocoj s svojim gostovanjem pripravili, v imenu Sveta za prosveto in kulturo okraja, v imenu naših prosvetnih in kulturnih ustanov in društev ter v imenu nas vseh in našega mesta iskreno zahvalim. Saj je kar praznik nocoj in srečni smo, da moremo med nami pozdraviti umetnike osrednjega slovenskega gledališča, ki ste prišli, da nas povedete v svet lepote in umetnosti. Naši ljudje, verjemite mi, si žele takih srečanj. Hvaležno in z razumevanjem spremljajo že napore naših domačih gledaliških družin, ki s svojo tradicijo segajo prav v oseminštirideseto leto prejšnjega stoletja, do prve slovenske uprizoritve Linhartovega Matička. Od tega, takrat resnično revolucionarno prerodnega dejanja, pa preko Vrhovčevega poživljenja čitalniškega odra in vse do današnjih dni sledimo pri naših ljudeh ljubezen do gledališča in dramske umetnosti. Zato vas nocoj s posebnim veseljem pozdravljamo. Dovolite mi pa spoštovani tovariši, da med vami še prav iskreno pozdravim našega rojaka Ivana Cesarja, ki mu je prav na deskah novomeškega čitalniškega odra vzbrstela silna in globoka ljubezen do dramske umetnosti.
Nocoj začenjate gostovanja po večjih krajih naše Dolenjske. Prepričan sem, da vas bo povsod na vaši poti spremljala radostna hvaležnost naših ljudi in iz srca želim, da v prihodnje vse pogosteje prihajate med nas z bogastvom in lepoto svoje velike umetnosti, za katero Vam ponovno najtoplejša hvala!
(Pozdrav prof Janka Jarca ljubljanskim gostom 16. junija zvečer na novomeškem odru)
igralca. Res je, v vsakem prikazanem liku smo občudovali njega — to je igralca — samega. V dveh nastopih so umetniki dali mladim in odraslim poslušalcem nekaj, kar bo trajno in globoko učinkovalo. Morda več odraslim ko mladini, saj je delo izrez iz psiholoških in življenjskih situacij odraslih, že v življenju stoječih ljudi. Nič ljubezni, ne sentimentalnosti, marveč trda železna logika, ki bi v brezdušnosti vladajočih razrednih motivov obsodila in ubila mladega človeka, če... In tukaj se pojavi dvom, ki pripelje do nasprotnega zaključka.
Pri vsej tragičnosti problema je bilo dovolj komičnih situacij, ki jih je mladina pri prvi predstavi sebi primerno registrirala, ne da bi izgubila zvezo s celoto. Uvod v umetniško doživetje je mladini podal profesor Kasesnik Ivan s kratkim prikazom o vlogi in pomenu
Razstava Tehniške srednje šole
Ob zaključku šolskega leta je Tehniška srednja šola v Vidmu—K-šk-em pripravila tradicionalno razstavo. Nazorno so bili prikazani uspehi šole. predvsem pa so vzbudili pozornost razstavljeni predmeti, ki so jih gojenci sami izdelali v svoji delavnici. Razstavo je obiskalo večje število domačinov.
gledališkega igralca. Ob večerni proslavi je v imenu sveta za kulturo OLO in novomeške publike pozdravil člane Dramskega gledališča prof. Janko Jarc.
Upajmo, da bo ta nastop ljubljanske Drame začetek tesnejših vezi in pogostejših obiskov te ustanove v Novem mestu, saj nam to zatrjujejo v imenu institucije tudi besede upravnika Smiljana Samca ob zaključku predstave.
Z nič manjšim zanimanjem niso v minulih dneh sprejeli dragih gostov tudi v Črnomlju. Kočevju, Ribnici, Kostanjevici na Krki in v Vidmu-Krškcm, povsod pa so ljubljanski umetniki pustili nešteto globoko hvaležnih src za nepozabni večer.
Dve razstavi v prazniških dneh
V prostorih Dolenjskega muzeja so si udeleženci iz bratskih republik lahko ogledali razstavo umetniških slikarskih stvariteu iz obdobja NOB naših najboljših partizanskih grafikov: Božidarja Jakca, Doreta Klemenčiča — l/laja in Franceta Miheliča. Prvi je kot udeleženec zasedanja AVNOJ v Jajcu dal
RAZPIS
Okrajni zavod za izobraževanje odraslih v Novem mestu razpisuje vpis v I. letnik TEHNIČNE SOLE - ODDELEK ZA ODRASLE za sledeče stroke: strojno, elek-tro in lesno stroko ter v šestmesečni tečaj za tehnične risarje.
Kandidati za tehnično lolo morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1. B1U moralo zaposleni v stroki s najmanj dveletno prakso kot Kvalificirani delavci.
S. Imeti morajo potrebno iolsko izobrazbo (dovrdena osemrazredna osnovna šola ali odgovarjajoča strokovna šola).
Za sprejem v tečaj za tehnične risarje pa je potrebno:
1. dovršena osemrazredna osnovna šola,
S. zaposlitev na odgovarjajočem delovnem mestu.
Rok za vlaganje prošenj je 13. Julij 1960. Prošnje morajo biti kol-kovane s 90 din.
V kolikor bo dovolj prijavljenih kandidatov za posamezne odseke la tečaj, bo dokončni vpis 3. septembra 1960 ob 6. url v prostorih zavoda v Novem mestu. Ulica talcev (nova vajenska šola - II. nadstropje).
umetniško dokumentacijo pohoda v ta kraj, razen ostalih grafik in upodobitev znanih in značilnih oseb iz partizanske dobe. Obiskovalec se znova čudi tisti za Jakca značilni čudoviti zbranosti, koncentraciji, eleganci, fotografski doslednosti njegovih upodobitev, ki Jakca približujejo tudi preprostemu človeku. Ostala dva imata svoj prijem in način upodabljanja, ki morda bolj odgovarja trdi, neusmiljeni stvarnosti tistih časov. Če je Jakac poet in lirik dobrote in humanosti, ki je bila značilna za partizanske ljudi (in kar je lahko v teh trdih dneh videl le tisti, ki je sam poln te lirične humanosti), sta druga dva tudi v umetnosti izrazila Zunanjo, objektivno težo in krutost časa. Soočenje vseh treh pa daje šele resnično podobo in doživetje zgodovinsko usodnih časov.
Fotografska razstava v Domu JLA nam zvrsti tiskovni in slikovni material od l. 1937 do H. kongresa AntifaŠistične
mladine   Jugoslavije   (4. V. 1944) v  Drvaru. Obiskovalcu nudijo   vrsto dokumentarnih zanimivosti, predvsem s stališča udeležbe mladine v NOB. Saj je od 1941 do 1945 dala mladina kar 470 narodnih herojev. Zanimiv je faksimile znane »Bilečanske*< s slovenskim in srbsko hrvatskim jezikom, poleg osebnih in situ-acijskih fotografskih posnetkov   iz   celotnega obdobja NOB, podanih predvsem z območja naših sosednjih bratskih pokrajin. Zanimiva dokumentacija v tiskovnem materialu je za izletne dni v fizkulturnem programu, ki so ga sredi borb in ognja izvajali člani delegacij na Drvarskem kongresu 4. 5. 1944. Pazljivi obiskovalec je lahko na razstavi mnogo pridobil.
Ka-
Na dragocenih temeljih NOB gradimo srečno domovino, deželo svobodnih skupnosti vseh naših narodov
STOLETNICA ŠOLE V ADLEŠIČIH
V nedeljo 26. junija bodo v Adlešičl proslavili stoto obletnico šole. Slavje bo združeno s festivalom belokranjskih ljudskih plesov. Ob 10. url:
Bola v Adlellčih
slavnostno zborovanje pred šolo, nastop pionirjev iz AcHesičev in harmonlka,-ikega zbora Triglav iz Karlovca.
Ob 12. uri:
Program za raz ved rdi© ob Kolpi pri podbreškem gradu ln mlinu. Poskrbljeno bo z« pijačo in jedačo-Ob 14.30 url:
festival belokranjskih ljudskih plesov pred šolo. Po programu prosta zabava. Pripravljalni odbor za proslavo stote obletnice šole vabi na proslavo   vse   učitelje,   ki so službovali na tej soli. vse ostale prosvetne delavce, borce ln aktiviste ter prijatelje Adleši-čev ln Bele  krajine,   pa tudi vse druge. Pojdimo v Adlešiče ln ae poveselimo skupaj z domačimi!
Med Črnomljem ln AtTeš.či bo v nedeljo 26. Junija stalna avtobusna zveza!
Navdušen aplavz hvaležne publike je bil nagrada .jubljanskim umetnikom v Novem mestu ln na vseh drugih odrih Dolenjske, v Kočevju in Ribnici
Obljuba dela dolg...
0 težavah fn skrbeh Šentjernej-ske knjižnice, ki ne dobi od nikoder nobene pomoči
Šentjernejska knjižnica Je odprta trikrat na teden in Ima nad 2000 knjig. 815 vpisanih ln 300 redn.h bralcev. V lanskem letu so obiskali čitatelji knjižnico 2532 krat (delavci 335 krat, kmetje 233 krat, uslužbenci 263 krat, šolarji 1622 krat ter upokojenci, gospodinje in ostald 179 krat.) tn al Izposodili 4730 knjig. Knjižnica je bila ustanovljena leta 1950. V decembru istega leta Je knjižnica dobila le 104 dinarje izposoj evalnme, decembra 1954 že 1005 dinarjev, decembra lani pa 5300 din To doka>-zuje, da zanimanje za knjige med SentJemejCanJ m okoličani vedno bolj raste ter da Je knjižnica na pravi poti.
Denarne podpore za redno delo ni dobila knjižnica Že od leta 1956. Lansko poslovanje so zato zaključili s 55.750 dinarji priman-kljaja. seveda bi bil ta še večji, če ne bi knjižničarka prtrejala vsako leto srečoJova m tako zbrani denar porabila za knjižnico. Tudi novih knjig knjižnica ne tri imela, če ne bi knjižničarka' založila svojega denarja za njihov nakup.
Za vodenje knjižnice, se oravl za požrtvovalno nadurno de"l, je dobivala knjižničarka še pod bivšo šentjernejsko občino honorar po 2000 dinarjev n« mesec. Del tega honorarja je porabila za nagrado dijakom; kd so Ji pri delu pomagali (Zfvijali knjige in drugo). Nikar pa ne mislite, da dobiva knjižničarka' zdaj. ko sta se šentjernejska in novomeška občina združili, večji honorer. Nasprotno! Sploh ga ne dobiva! Se pravi, da njeno delo nI cenjeno, ker je nepotrebno, saj nepotrebnih del nikjer ne plačajo! (?)
GOVORE NAJ  ODLOMKI IZ
PISEM
— Odkar spadamo pod občino Novo mesto, Je odpadla še ta, mala denarna nomoč (namreč honorar — op. ur.). Oddala sem prošnjo Studijski knjižnici v Novem mestu. Tov. Komelj je skušal na občini zadevo urediti. Brez uspeha — za ljud. knjižnice na vasi ni denarja! Tovariš upravnik nam je svetoval, naj KUD Brata Pir-kovlč takoj vloži prošnjo na občinski svet Svobod in prosvetnih društev. — Odgovora n.l
Kaj naj ukrenemo? Vse leto delamo zastonj, za knjige smo dolžni nad 30.000 dinarjev. — Toliko je govora ln pisanja o Izobraževanju ljudskih množici Kaj knjižnice ne služijo temu namenu?
(Odlomek tz pisma šentjernejske knjTŽmčarke Zvezi svobod in prosv. društev, rep. odtoor Ljubljana. Društvu bibliotekarjev LJubljana ln Sekretariatu za kulturo in prosveto LRS, rei. za ljud. knjižnice. V pismu so v glavnem opisane razmere, ki smo jih že prej navedli.)
KNJIŽNICA JE PREJELA DECEMBRA LANI ODGOVOR OD SVETA ZA KULTURO LRS:
— Zahvaljujemo se Vam za Vaš dopis z dne 16. 12. 1959 im sporočamo, da smo ga odstopili pristojnemu okrajnemu organu v Novem mestu z obvestilom o nujnem primeru šentjernejske knjižnice. Hkrartl sporočamo, da Vam bomo v kratkem poslali nekaj knjižnih novosti z* izpopolnitev vase knjižne zaloge.
V ŠENTJERNEJ JE PRIŠLA KOMISIJA IZ NOVEGA MESTA IN SVETOVALA;
— Povečajte izposojevalnino pa boste dobili več denarja.
Kako bo knjižnica dvignila iz-posojevalnino ljudem, ki najprej pogledajo, koliko je za knjigo iz-posojevalnina in jo šele potem vzamejo, če imajo dovolj denarja'. BJLi bi lahko veseli, da ljudje v prostem času vzamejo, knjigo v roke, da berejo ln se tako izobražujejo! Knjige uče ljubiti pra. vico, resnico, dobroto, človečnost — skratka vse, na čemer mora temeljiti vsaka napredna stvar. Res je, da pri nas poudarjamo in ln da damo precej za izobrazbo
ljudi — toda le strokovno in politično, medtem, ko splošna kulturna vzgoja (ki mora biti del politične) zaostaja. Zaostaja pa zato, ker zanjo nI sredstev, nI prostorov, ni... vsega ni (vsaj v naši občini).
Večkrat beremo, da Je bilo kje kaj polomljeno, zaradi raznih brezvestnežev, da je b;lo drugje spet kaj ukradeno (n. pr.: brisača lz stranišča novomeške kavar-ne), skratka naletim na primere, ki jih ne bi napravil niti človek z nizko kulturno izobrazbo. Včasih pravilno, da manjka kulture, idealizma in ne vem česa še vse; toda kje bo človek vse to dobil, če ne v dobri knjigi, igri, filmu? Tako se nam maščuje premajhno vlaganje v knjižnice in ostale kulturne ustanove.
Res Je, da je občina šentjernej-ski knjižnici obljubila pomoč (obljubila jo je tudi novomeški), pomoč v knjigah Je obljubil tudi Svet za kulturo in prosveto LRS morda je obljubil pomoč še kdo, toda končalo se je vse tako, kot pravi tisti ribniški pregovor: »Ce sm obliibu. najsm še dau .. .« Knjige pa nas uče resnice, zato
Napredovanje učenceg v osnovni
šoli
V časopisju so bila zadnje Čase objavljena razna mnenja in privatna tolmačenja glede napredovanja in ocenjevanja ućcncev v osnovni šoli. Ker Je konec šolske ga leta tu, Je potrebno, da tuđi starši poznajo točno zadevna določila Zakona o osnovni šoli, k) lih Je treba seveda dosledno upo. ItevaU.
Člen 35, Zakona pravi, da učenci do vključno IV. razreda praviloma napredujejo v naslednjem šolskem letu v višji razred. Ce pa razredni učitelj ugotovi, da bi bil zaradi napredovanja učenca v višji razred otetkočen nadaljnji razvoj ln uspeh učenca, se o tem pogovori s staTši ln odloči, da mora učenec razred ponavljati.
Učenci od V. do vključno VII. razreda pa lahko napredujejo v višji razred tudi še z dvema negativnima ocenama (čl. 36.)
Ce pa je razredni zbor mnenja, da bi bil učencem od V. do VII. razreda, ki Imajo negativno oceno lz dveh predmetov, oteikočen nadaljnji razvoj in uspeh v višjem razredu, lahko p0 predhodnem posvetovanju s starši odloči, da mora učenec razred ponavljati. («. 37.)
ucenej od V. do VU. razreda, ki so ob koncu šolskega leta ocenjeni z negativno oceno iz treh ali več predmetov, morajo razred ponavljati (čl. 37.)
Učenci VIII. razreda uspešno zaključijo obvezno šolanje samo, če so iz vseh predmetov ocenjeni s pozitivnimi ocenami, (čl. 38.)
Ce imajo učenci Vin. razr. ob koiicu šolskega leta negativno oceno Iz enega ali več predmetov, lahko z Izpitom popravijo negativne ocene (čl. 38.)
Popravne Izpite lahko opravj tak učenec v Junijskem ali pa jesenskem roku, v tekočem letu uli pa pozneje. Ce ima slabe ocene lz več predmetov, ni nujno, da polaga popravni Izpit za vse predmete naenkrat.
Popravni izpiti so mogoči torej samo v VHI. razredu osnovne Sole.
Oddelek   za   družbene službe odsek za prosveto ln kulturo OLO Novo mesto
ne obljubljajmo stvari, fct Jih ne nameravamo, nočemo ali ne moremo nuditi, pač pa ljudem razložimo, zakaj Je tako stanje.
Kljub vsemu temu pa še vedno vztrajamo pri tem, da Je potrebna človeku razen telesne hrane tudi duševna, kulturna hrana!
JOŽE PRTMC
Nov roman Prešernove knjižnice
Ruski pisatelj Konstantin Pau-stovski se je potrudil, da je v Sevafitopol(ju Izkoristi bogato gradivo sevastopoljske pomorske knjižnice in v romanu »Crno morje« nanizal vso zgodovino ljudi In časov okoli tega morja. Iz bogatega zgodovinskega materiala, pesniška fantazije in pisateljske spretnosti je na&tal roman, ki se bere prijetno, napeto, a hkrati poučno ln koris4no.
V0HUNKA 907vGradacu
V nedeljo, 12. junija so se gradaškemu občinstvu predstavili kostanjeviški igralci z igro -Vohunka 907«. Pred številnim občinstvom so odigrali precej težko psihološko igro. V glavni vlogi je nastopila učiteljica Marija Sketa kot Sara. V svojo vlogo se je povsem vživela. Nič slabše niso odigrali Ladko Kukec kot obveščevalec Edvard Corton, Ivan Mlakar in Tone Stebe. mp.
Sinove, može ali fante.
ki služIjo vojaSki rok / vrstah JLA, boste prijetno presenetili, Ce jim naroČite DOLENJSKI LISTI
izšla je 4. in 5. knjiga vecerove zbirke »za zaprtimi vrati«
ZAUPNI DNEVNIK GROFA CIANA v dveh delih
Knjigo, opremljeno s številnimi dokumentarnimi fotografijami, dobite v vseh knjigarnah, podružnicah časopisov, kioskih ter pri kolporterjih.
0 naroČite pa jo lahko tudi neposredno
v upravi
VEČERA — MARIBOR, Gosposka 23.
Seminar slovenskih geografov v Novem mestu
O' 25. do 30. junija bomo imeli v gosteh slovenske geografe, ki bodo v času seminarskih dni in ob pripravi Geografskega društva Slovenije obdelali Dolenjsko in Belo krajino z geografskega vidika, poglobili moderno spoznavno metodo lokalno geografskega raziskovanja, z razstavo geografskih učil in literature prispevali delež k pouku geografije na naših šolah. Zvrstili se Lodo referati naših najodličnejših geografov, k čemur bodo dala tertenska dela in ekskurzije praktično osnovo udeležencem seminarja. Referati se v celoti in v podrobnostih naslanjajo na teren Dolenjske in Bele krajine (geografski pregled, raziskovanje dolenjskega krasa, gospodarska problematika novomeškega okraja, geom. rfološki razvoj teh pc krajin in njega učinki na pokrajino, prirodna in agrarna izraba tal, ne* grame panoge gospodarstva, populacijska rast in podobno). Drugi referati obsegajo učno načrtne probleme, geografske učbenike in učila.
Organizatorju — Geografskemu društvu Slovenije — In Institutu za geografijo pri SAZTJ izrekamo hvaležnost za to'odločitev, vsem udeležencem pa veljaj topel pozdrav in dobrodošlica v srcu novomeškega okraja!
STO LET ŠOLE V ADLEŠIČIH
Letos mineva sto let, odkar je bila v Adlešičih zgrajena nova šola. Ta belokranjska vas, ki je v zadnji vojni dala vrsto partizani ki h borcev, pa je malo pred osvoboditvijo doživela enega najhujših udarcev: 22. marca 1945 so jo napadli Nemci in ustaši in jo potem, ko so se maloštevilni partizanski borci morali pred veliko sovražno premočjo umakniti, oplenili in požgali. V Adlešičih so takrat bile rešene samo tri hiše; vsega pa je tisti dan pogorelo v Adle-iifilh ln šestih okoliških vaseh 167 gospodarskih in stanovanjskih poslopij. 2rtev plamenov Je postal tudi mogočni grad Po-breŽJe ob Kolpi, kjer je bila komanda Kar-lovškega voinega področja in so imeli v Kradu ali pa v neposredni okolici hrvatski Partizani Številne vojaške delavnice ln skladišča.
Po vojni so po zaslugah Obnovitvene zadruge in s pomočjo ljudske oblasti zrasli "O*! Adlešičl z novo dvonadstropno šolo in "mogočnim zadružnim domom. Vas je dobila elektriko, telefon, poštni urad in zdravstve-jo pofrtajo. Leta 1953 je skozi Adlešiče pri-*•! *o«ltl prvi avbobua, ki je prebivalce še
tesneje povezal z ostalim svetom. Močna Kmetijska zadruga je postala osnova gospodarskega življenja.
Vendar v tem kraju ni bilo vedno tako. Adlešič i so bili reven, zaostal kraj, poln sicer lepih, zanimivih ljudskih običajev, zato tudi poln vraž in praznoverja. Ljudje so se le mukoma trgali iz srednjeveškega mračnjaštva. Glavni delež pri tem prosve-tljevanju pa je imela adlešička šola, ki so jo v tem kraju sezidali pred sto leti.
Sicer so že pred tem časom v Adlešičih poučevali razni organisti in prigodni učitelji, vendar je b'l šele v decembru 1861 imenovan za učitelja Janez Gantar, doma blizu Zirov na Gorenjskem, in se je šele z njegovim prihodom v Adlešiče začel redni Šolski i> uk.
Leta 1860 Je torej bila v Adlešičih dogra-lena šola — to poslopje je današnja Vrlini-čeva gostilna, ki pa je že močno predelana — in določen je bil šolski okoliš, v kateregu le poleg Adlešič bilo vključenih še desel okoliških vasi.
Ko je leta 1866 odšel Gantar na novo službeno mesto, ga je v Adlešičih nasledil
MatevI Germ, ki je tu ostal do svoje smrti 1. 1888. Germ je bil doma iz Velikih Lašč na Dolenjskem ln se je zlasti trudil, da bi v Adlešičih in okolici dvignil dokaj zanemarjajo sadjarstvo. Leta 1867 je šoli pridobil šolski vrt, ki ga je spremenil v pravo drevesnico.
Za Germom je do prve svetovne vojne tu službovalo še šest učiteljev, in ko je zadnji od njih, Janko Rauhekar, 1. 1916 odšel na vojsko, ga je nadomeščala in do 1. 1919 poučevala prva učiteljica na tej šoli Milka Paulinova.
Šolsko poslopje pa je v tem času že postalo p desno, zato so 1. 1913 na nasprotni strani  ceste zgradili  lepo enonadstropno
stavbo. Ker pa je bilo poučevanje številnih otrok za enega učitelja prenaporno, je bila šola 1. 1919 razširjena v dvorazrednico in sta odslej poučevala po dva učitelja.
Med upravitelji, ki so med obema vojnama vodili šolo v Adlešičih, moramo omeniti predvsem Boža RnčiČa, znanega propaga-toria belokranjskih domačih obrti in kasnejšega -i.vnatelja Državnega osrednjega zavodu za ženske obrt, Andreja Zvana, Ivana ^unipererja, Vaclavn Požarja. Vinko Bučarjevo in ' 'eno Hrbarjevo Ostalo uČi-teljstvo je poslalo številnejše, saj je bila •ola 1. 1924 razširjena v trirazrednico, 1935 9 štirira/.rcdnieo. 1. 1941 pa je dobila še peti oddelek. — V teh letih so v šoli tudi marsikaj prenovili, postavili so čebelnjak in zgradili nov šolski vodnjak.
Ob začetku druge svetovne vojne se je tudi nad šolo v Adlešičih zgrnila vrsta te-
žav. 2e v juniju 1941 so italijanski vojaki zasedli eno učilnico, naslednje leto pa še obe ostali. Ko so v oktobru 1942 Šolo izpraznili in se preselili v župnišče in nato v pobreški grad, je pouk spet redno potekal. Po kapitulaciji Italije se je v šolo vselila bolnica Karlo\škega odreda in, ko so to premestil; drugam, je njene prostore zasedla komanda Karlovškega vojnega področja.
Odslej je adlešička šola gostovala v gostilni Radeta Vrliniča, za okoliške vasi pa so osnovrli tri nove šole. in sicer v Velikih Selih, Dolenjcih in Gorenjcih. Sole so gostovale po kmečkih hišah, oprema pa je bila zasilna, saj so učenci sedeli kar po stolih in klopeh okoli mize. Pač pa so imeli tablo in tudi nekaj krede in zvezkov. V vse.i "tirih šolah s»a takrat poučevali Helena Hribar in Nada Gostič.
28. »vgusta 1944 so vdrli preko Kolpe Nemci in pričeli ropati, naslednji dan pa so razen gradu Pobrežjt. in nekaj poslopij zažcali tudi šolo. Prej so razbili vsa okna, vrata, opravo, nanesli notri slame i po->'op;e 7nf«n\i. Od lepe v..!e so ostali samo
■>..' -p li zidovi.
Pouk v začasnih šolskih poslopjih pa se je n dalieval in ga je prekinil šele velik napad Nemcev in ustašev na Adlešiče in oko'iske vasi 21 in 22 marca 1945, ko so okupatorji na veliko ropali, morili in požgali «t-dem vasi Od tega napada dalje v AJ!cšičih ni bilo več pouka in se je ta obnovil šele v svobodi 15. maja 1945, ko so bile ukinjene vse provizorne šole in Je osta-
la .amj šola v Adlešičih z istim šolskim okolišem, kot je bil pred vojno.
V svobodi je bilo trett misliti na obnovo šole. V juniju 1946 so bile s prostovoljnim delom očiščene ruševine, potem pa je gradbeno podjetje Novograd (današnji Pionir) iz Novega mesta prevzelo obnovo in nadzidavo šolskega poslopja. V aprilu 1947 :- radaljevalo dela okraj, gradbeno podjetje iz Črnomlja, ki je jeseni 1954 šolo dokončne obnovilo.
Po vojni je prevzela šolsko vodstvo Helena Hribar, nato pa so bili šolski upravitelji še Zofija Vrhovec, Dušan Muc, Metod Plut i- Rudolf Stangelj. Zadnji trije so opravljali hkrati tudi posle ravnatelja nižje gimnazije, ki je v Adlešičih obstajala od i iqm do 1^54. Po odhudu S»anglja vodi od 1. 1P55 adlešičko šolo sedanja upraviteljica Anica Kure.
Za <-toietni jubilej so letos vso šolo v Adlešičih prenovili - dobila je tudi vodovod —, posebni odbor za proslavo stoletnice šole oa ;e izdal spominsko knjigo, v kateri je Tikazan razvoj Adlešič in okolice skozi stoletja i hkrati zgodovina adlešičke Šole. Ta odbor ie tudi organiziral za 26. junij prosla--'^ruženo z razstavanv. nastopom belokranjskih folklornih skupin in ljudskim rajanjem. Povabljenih je tudi lepo število še živečih adlešičkih učiteljev ln učiteljic — v ifi*Hh se iih je na tei šoli zvrstilo ravno 70 —. Ki naj bi s svojo navzočnostjo in hkrati z zastonniki ljudske oblasti dalj poudarek tc&iu pomembnemu jubileju.
Torej: na svidenje 26. junija v Adlešičih!
TAPISKI Z ZAKLJUČNIH SfORTNIH TEKMOVANJ VII. ZLETA BRATSTVA IN ENOTNOSTI
OD TR
DO TREH..
Pravzaprav bi se moral Človek razčetveriti, če bi hotel videti vsa Športna srečanja, ki so bila od petka do sobote in nedelje. Kolesarji, stro.ci, košarkaši, odbojkarji, potem s*? atleti, igralci namiznega tenisa, modelarji, kegljači . . . Ker ni bilo mogoCe vseh obiskati, smo se odloČili, da bomo sledili tekmovalcem vsaj nekaj Casrf, da bomo tako lahko videli vsai delček v mozaiku vseh Športnih prireditev in srečanj. Sledili smo jih bolj počasi (kdo bi dohitevali mojstre rdečih atletskih stez. koles, skakalcev troskoka ?).
SlediU smo jih zaceli v petek ob treh popoldne. Toćno za tretjo uro so bile napovedane kolesarske dirke na progi: Novo mesto—Otočec— Kronovo - Šentjernej — Ratež—Novo mesto. Ze pol ure pred tekmo so se zbrali tekmovalci iz Siska, Banja luke m od drugod. Nekaj Časa smo se zaman ozirali po domaČih tekmovalcih. Končno smo dobili Janeza Kumpa s Cerovca.
-Kje pa so NovomeJCani?- ga vprašamo.
»Ne vem«, pravi in zgibije z rameni.
Potem, tik pred zaCetkom tekme, ■e pripravijo se trije, ki so zastopali Novo mesto.
Kolesarji so se že pripravljali za ■tart. Razdeljujejo jim številke.
-Ti si prvi,« pravi nekdo fantu, ki je stal najbliže in mu ponuja startno stev-ilko 5.
»Zar ne mogu dobiti broj jedan, da budem zaista prvi?- pravi fant v šali in vzame številko pet.
Kolesarji so pripravljeni. 2e so na startu. Se kTatek intervju z najmlajšim tekmovalcem.
-Za katero moštvo tekmuješ?«
»Za BSK  Banja Luka.«
»Koliko si . . .«
»Štirinajst le*,« se odreže m a,'i Božo VukadinoviC. Njegovi kolegi iz Banja Luke še povedo, da je bil pred nekaj dnevi osmi na tekmi seniorjev po Bosni in Hercegovini.
Starter ima že pripravljeno zastavico.
-Polako čemo,« pravijo fantje iz Siska, ki so prišli na zlet kar na svojih dirkalnih kolesih. Toda tri-četrt ure pozneje se ni nič vedelo, da so vozUi »polako«. Drug za drugim so se zvrstili skozi cilj. Končno je prišel že neki Janez, ki sc je pred tekmo premislil in ni tekmoval. odločil pa se je, da bo dirkačem sledil. Prostovoljno je zasedel zadnje mesto (izven konkurence).
Medtem sb na Loki tekmovali košarkaši in odbojkarji. Košarkaši se podijo za žogo in jo nočejo prepustiti drugi ekipi. In po tihem fctejelo koše. Medtem pa se skupina veselih Karlovcanov sprehaja od enega do drugega konca igrifca ln vpije zdaj »plavim« zdaj -crvenim-: -Dajmo naši...«
Na atletski stezi se pripravljajo tekači za nastop v soboto zjutraj. * .
Ob sedmih zvečer se začne v telovadnici novomeške osemletke namiznotenisko prvenstvo med ekipama Slovenije in Hrvaške. Nastopajo naši najboljši igralci namiznega tenisa. Tekmovanje sta organizirali obe republiški namiz-noteniški zvezi s sodelovanjem naših Elanovcev, ki so poskrbeli za organizacijsko stran srečanja.
»Prvič nastopamo na zletu,« je dejal sekretar republiške namizno-teniske zveze iz Ljubljane tov. Dušan Novak. »Veseli nas, da sodi srečanje med zletne prireditve.
Zvečer je množica Novomešča-nov pričakovala Balkansko štafeto. Mladinci, nosilci štafete, so res kmalu pritekli z baklama. Prvi je pritekel na trg član banjaluške šta-fetne ekiDe I. Tukirič.
»Sedaj že drugič nastopamo v Sloveniji. Člani našega ansambla so navdušeni nad lepoto tega mesta. Med nami so študentje, dijaki srednjih šol in uslužbenci. Bili smo lepo sprejeti — radi bi vam vašo gostoljubnost vrnili s čimbolj-šim izvajanjem pesmi ln plesov naših narodov.«
Drugi dan, v soboto zjutraj so se tekmovanja začela že navsezgodaj. Tekmovalci so že ob sedmih zjutraj prihajali na Loko. To so bili tekači na dolge in kratke proge, metalci diska, kopja, krogle, skakalci v višino in daljino in drugi. Vrvenje na stadionu niti za trenutek ne neha. Sodniki beležijo rezultate.
Največ zanimanja je vsekakor vzbudil tek na 3000 metrov. Novo-meščani so največ pričakovali od Maeedonija. Sprva se Macedoni ni
uvrstil med vodeče.
»Danes ne bo prvi,- je nekdo med gledalci pripomnil z glasom strokovnjaka.
-Tiho bodi, kaj ne vidiš, da teč. kot ura?« ga je takoj zavrnil njegov sosed. »Kot ura teče,« je še enkrat pribil.
Ko je Macedoni v zadnjem krogu stopil v vodstvo, je navdušenje doseglo višek.
-Treniram eno leto,« je povedal Jože Macedoni, ki je zaposlen pn IMV v Novem mestu. -Nisem pričakovali, da bom zasedel prvo mesto. Za svoj uspeh s moram zahvaliti publiki.«
Proti dvanajsti uri so tekmovale: že končavali s tekmovanji. Na atletskem telovadišču so končno ostali samo še tekmovalci, ki so se udeležili narodnega mnogoboja. To je bila kmečka mladina. Tekmovali so v teku, metanja krogle in skoku z mesta. Fantje so se nazadnje pomerili še v vlečenju vrvi.
Atletski stadion se je izpraznil.
Tekmovalci so se pripravljali za zaključno prireditev v nedeljo.
P. B.
Badovinac (Karlovac) je vodil pri Cešnjicah
Med gledalci na Loki
OLIMP
Okrajna mladinska reprezentanca v narodnem mnogoboju, je osvojila v obeh kategorijah prvo mesto na zletu
BELA KRAJINA
2:0
V kvalifikacijskih tekmah prvakov podzvez v nogometu je bila minulo nedeljo v Celju pred 800 gledalci odigrana tekma za vstop v SCL med Olimpom in Belo krajino iz Črnomlja.
Čeprav je nogometni klub Bela krajina nastopil v polni postavi, je bila njegova igra pod povprečjem; zlasti napad je zapravil vrsto zrelih priložnosti za dosego golov in zmage. Obramba z Vinkom Va.i-sem je bila znatno boljši del moštva, zaradi premajhne vzdržljivosti celotne ekipe pa so proti koncu igre vsi popustili in Olimp je z dvema goloma osvojil obe točki.
V nedeljo, 26. junija bo v Črnomlju povratno srečanje. Tu ima BK poslednjo možnost, da se oddolži za nedeljski poraz in se uvrsti v nadaljnja tekmovanja med najboljše enajstorice v LRS.
Črnomaljska športna javnost to pričakuje, ker ve, da domači igralci lahko zaigrajo dobro in da to zmorejo, V. J.
Ko sem prišel prvi dan la'hko-atletsk-h zletnih tekmovanj na stadion, (to je bilo 17. junija dopoldne), so bila tekmovanja V polnem teku. pravkar so tekle tekmovalke na 800 m. Startale so le tri Novomešcanke, <m novomeški gledalci so jih bodrili:
— Napred naši!
Na 800 m so se zapodili tudi mladinci. Teh je startalo precej več.  Spet bodrenje:
— Stane, dajmo! so se drla dekleta.
— Kje pa je kak stane? je vprašalo nedolžno dekle
— Trči ko bos ili u patikama? ee je zanimal nekdo, potem je dodal:
— Toj je sigurno naš (drugi so imeli šprintarice).
Pri skoku v višino je pisalo ■ 180«. kar je pomemlo 180 cm.
— Bo Potrč preskočil? je vpraševala skupina deklet.
— Dve popravi ima že. Potrč je stekel, skočil in .
skočil
— Bravoooo!!
Toda na 1S5 je omagal in se je moral na žalost navijačev voljiti  z drugim mestom.
pre.
zado-Dva
-Vesel sem. ker je moja ekipa zmagala.« je rekel, ko je pritekel na trg.
Zvečer so za pester spored na kopališču na Loki poskrbeli člani ansambla narodnih pesmi in plesov Veselin Maslesa iz Banja luke. Na sporedu je bila truska, bosanski ljudski ples, bosanske pesmi, šiptarske pesmi in plesi, hrvatski, srbski, makedonski plesi in pesmi. Program je bil malce dolg. vendar zanimiv. BaksijareviC Ismet, tajnik ansambla, je po konfianem programu povedal:
Železni koniički-v dir!
Spodnji članek je bil napisan že za zadnjo, predzletno številko našega lista, a ga zaradi obilice gradiva prejšnji teden nismo mogli objaviti. Čeprav so se medtem naši kolesarji že udeležili tudi zletnih tekmovanj, objavljamo člank tako, kakor Je bil prejšnji teden postavljen - z željo, da bi naši kolesarji po zletu le doživeli preporod svojega udejstvovanja in hitro organizacijsko zaživeU, saj bo potem pomoč skupnosti prav gotovo učinkovita.
Takole so delili hrano tisočerim udeležencem zleta v bršljinskem taboru. Pomoč borcev, podoficlrjev in oficirjev novomeSke gar-nizije je bila ves čas zleta nadvse dragocena
Adolf Mivrovič je kolesarski veteran. 2e več desetletij se ukvarja s kolesarskim športom. Kar dvoje vprašanj -na en mah smo mu zastavili:
- Kako se pripravljate kolesarji na zlet? Kje je vzrok, da po vojni ne more več zaživeti kolesarstvo v Novem mestu?
- Najprej bom odgovoril na prvo vprašanje. Tudi kolesarji se pripravljamo in to kar pridno. Zadnjo nedeljo maja so bile okrajne izbirne- tekme. Tekmovali smo z dirkalnimi in S turnimi kolesi. Z dirkalnimi kolesi so imeli več sreće Krcani, po pravici, saj Je ta šport pri njih razvit. Naš up in nada Markovič je imel na žalost smolo. Pri tekmi s turnimi kolesi pa je le ostala zmaga v naši občini. Članom jo je priboril miličnik Ivo Salmič iz Šentjerneja, mladincem pa Janez Kump s Cerovca. Ekipo, ki bo zastopala naš okraj na zletnih dirkah, bomo le nekako sestavili.
Priznanje prometni službi in LM
Na sam glavni zletnl dan, se pravi 19. junija, je parkiralo v Novem mestu 540 osebnih avtomobilov, 182 tovornjakov, 57 avtobusov in 346 motornih koles. Kljub izrednemu številu vozil pa ni prišlo niti do najmanjše prometne nezgode in nesporazuma. Posebno dobro je bil urejen promet po zaključku zleta, ko Je bil največji. Obe glavni novomeški križišči (v Kandiji in pri Industriji obutve) sta bili najbolj obremenjeni, vendar tudi tu ni prihajalo do zastojev.
Leseni mostiček preko Krke v Kandijo Je predstavljal ozko grlo prometa, hkrati pa se je, že kadar je bil polovično obremenjen, nevarno majal. Tudi na nJem je začela pravočasno urejevati promet Ljudska milica. Ljudje so skraja malo godrnjaU, ker so morali čakati, da pridejo na vrsto. Kmalu pa so uvideli, da je bolje malo počakati in priti preko Krke zdrav, suh in živ.
Uslužbenci LM so opravljali v nedeljo težko in zahtevno delo. Rešili so ga dobro (o tem priča dan brez nesreč) in zaslužijo vso pohvalo!
Prijav je že precej: mislim, da iz vseh okrajev ne bo sodelovalo mnogo manj kot 40 dirkačev. Poseben mik bo dala dirkam udeležba kompletne tekmovalne ekipe tovarne koles ROG. Ta se bo sicer borila izven konkurence, bo pa navzlic temu pripomogla k zagrizenemu boju. saj so Karlovčani, ki bodo v zletni dirki sodelovali, znani kolesarski rivali. Se posebno zanimiva bo tekma, če bo Karlov-čan« zastopal znani državni re-prezentant Ivan Levačič iz Karlovca. Obeta se nfrm torej .lep športni užitek, čeprav Novomeščani ne moremo računati na boljša mesta.
Zdaj pa še drugo vprašanje. Za okrajno izbirno tekmovanje pred 14 dnevi smo komaj zbrali 15 tekmovalcev. Za začetek je to kar lep uspeh, če pa upoštevamo, da nas je pred vojno iz Novega mesta odhajalo na eno tekmovanje tudi pc 60 tekmovalcev, ne moremo biti zadovoljni! 2e pred leti smo poizkusili v okviru Kolesarske zveze ustanoviti vsaj klub, pa ni šlo. Premalo zanimanja je za ta lepi šport. Vzrokov je več. Med tehnične smo doslej šteli pomanjkanje dirkalnih koles in primerne steze za trening. Na novem zletnem sta-
dionu bomo imeli lepo stezo. Potrebovali bomo le še finančno pomoč. Tri dirkalna kolesa bi za začetek zadostovala, takoj pa bo treba misliti tudi na nadomestne dele.
Pri kolesarjenju s turnimi kolesi za mrtvilo ni pravega opravičila. Koles je dovolj. Zaradi naglega razvoja tehnike pa smatramo kolo, seveda po krivem, za že zastarelo prevozno sredstvo. Vpričo številnih mopedov in fičkov je marsikoga ze sram sesti na železnega konjička. No, priprave za zlet so nas razgibale. Prepričan sem, da bo šlo odslej mnogo laže.. Tekmovanj je v bodočnosti na izbiro: v Vi-dem-Krfko nas vabijo na medklub-sko srečanje, pa v Hrastnik prav-tako in še na razne druge strani. Le pogumno naprej in dobre gume, tako pravim jaz!
pionirja, ki sta dajala duhovite m neduhovite pripombe, sta po-gruntala:
— Kaj ko bi midva stopila tja dol, ga prijela za roke m noge in  ga vrgla preko letve?
Pn teniškem igrišču sta se dva zafrkavala;
— Dokler si bil ti tukaj, so naši izgubljali, komaj pa sem pri. šel jaz, že dobivajo ...
Pni košarkarjih je bil tudi drenj. Pravkar so naši zmagovali ekipo Gospića. Vodili so skoraj za polovico in neki nas je pripomnil, da bodo tudi za polovico košev boljši ob koncu — toda naenkrat se je vse obrnilo an Gospića ni so rezultat občutno znižali.
— Tek na štiri sto metrov! je povedal zvočnik. Gledalci so stekli od košarkarjev k tekačem. Spet je neka mladinka obžalova-je ugotovila:
— Skoda, ko ne moremo videti vsega
Pod kostanji pri teniškem igrišču so se zbrali možje s trebuščki. Posedli so v senco kostanja in pndno metali karte. Mimoidočim so pojasnjevali:
— Mi tekmujemo pa' v preferansu. Skoda, da ni tudi tega v zletnih tekmovanjih. Tu bd osvojili verje<tno prvo mesto ...
Slučajno sva se srečala še s predsednikom »Partizana« iz prijedora: Povedal je:
— Sest naših mladincev je prišlo pes iz Knež polja (ki je srce partizanske Kozare), 22 km daleč v Prijedor, nekaj pred odhodom vlaka za Novo mesto. Vprašal: smo jih. kam gredo. Rekli so: »V Novo mesto na zlet!« Pojasnjeval sem jim, da ne morejo z nami. ker je število omejeno in ker za njih v Novem mestu nimate pripravljenega stanovali)a in hrane, pa tudi voznih kart za njih ne. Odgovorili so, da nič hudega. Bodo prfcli že peš 7a nami, '--'o mordo - yi-' (dokler jih n? bi vrgli z vleka),
lo z v;vizstopom. . .uji.- n. glavnega zletnega dne bodo v Novem mestu. . . Kaj sem hotel? Vzel sem karte še za njih. m potem je prišlo še 12 mladincev iz San-skega mosta. Tudi oni znajo odlično zletne vaje, tudi oni so hoteli v Novo mesto peš in — vzeli smo jvh s seboj. Kaj hočeš? mladina ee je dobro naučili a zletne
vaje, mladima hoče videt^ svet, spoznati nove ljudi, se spoprijateljiti. Dobra je naša1 mladima . ..
Malo je pomolčal. potem pa povedal:
— In veš kaj? v taboru, kjer naši tekmovalci in telovadci stanujejo, so zelo disciplinirani. Ze prvi dan so dobili to pohvalo, da so bili pridni, disciplinirani m da imajo v sobah zelo čisto.
J. PR1MC
Zdravstvena služba med zletom
Zdravstvena služba v zletnih dneh ni imela veliko dela, resnega pa sploh ne. Veliko zaslug" za to ima tudi preventivna zdravstvena služba, ki je delala že 14 dni pred zletom (organmzirala sanitarije, kontrolirala vodo, skrbela za zdravo prehrano in higiensko nastanitev itd.). V glavnih zletnuh dneh pa do ponedeljka zjutraj, ko je ob sedmih odpeljal zadnji vlak, je bilo v akciji 7 avtomobilov ln nad 50 zdravstvenih delavcev, od tega 7 zdravnikov. Avtomobile so dala na razpolago zdravstveni službi nekatera podjetja, za kar se jim zdravstvena komisija lepo zahvaljuje. Posebno pohvalo zasluzi zdravstveno osebje, ki je svoj prosti čas žrtvovalo, da je po svojih močeh pomagalo pri varni izvedbi zleta.
Zlet je pozitivno vplival tudi na našo zdravstveno službo, ki se je mobilizirala m pokazala, kaj zmore. Zdravstveni delavci so bili pripravljeni na veliko več dela in na težje slueade. Pokazalo se Je, da funkcionira naša zdravstvena služba brezhibno ter da Je kos veflikim in še večjim akcijam.
PIJTE PRIZNANO
LAŠKO PJV0!
PIVOVARNA LASK0
Tovarna . železniikih vozil »Boris Kidrič« MARIBOR
izdeluje, obnavlja in popravlja raznovrstna železniška vozila.  Zgrajena je bila 1863. leta.
Tovarna umetnih brusov MARIBOR
proizvaja bruse vseh vrst za industrijo in obrt ter
poljedelstvo. Svojim   cenjenim strankam se toplo priporoča!
»Ccz tisoč gostov nas obišče ob nedeljah, med tednom pa tudi po 300 do 400, posebno zdaj, ko je bilo precej šolskih izletov...« nam je v nedeljo dopoldne povedala tov. Cveta Pelko, hlagajničarka odprtega kopališča v Dolenjskih Toplicah, ko amo se zanimali, kako teče promet ob tem prijetnem bazenu, ki ga vidite na sliki. Parkirni prostor je ob nedeljah precej poln; mnogo je gostov is Zagreba in drugih hrvatskih krajev, ki imajo po novi avtomobilski cesti do toplic v Čatežu, Smarjetl in v Dol. Toplicah zdaj res prijeten sprehod. Kopanje v novem odprtem bazenu velja 50 din, družinska kabina 100 din, omarica 30 din, brisača 20 din, medtem ko plačajo otroci do 10 let le 30 dinarjev sa kopanje. Bife vam nudi prijetna, ohlajena osvežila vseh vrst. Obiščite Dolenjske Toplice in odprto kopaliiče, ne bo vam žal!
0 športih v novomeškem okraju
(Nadaljevanje in konec)
V rokometu spet zastoj
Skoraj hkrati z vzponom črnomaljske atletike so se nenadoma dvignili tudi Črnomaljski rokometaši, ki so kmalu posegli po najvišjih mestih v republiki. Ženska ekipa je bila celo republiški prvak, moška pa takoj pod vrhom. Ko so izgubili igrišče, je šla pot navzdol in sedanje črnomaljske ekipe so le blede sence onih iz obdobja okoli leta 1956. Pohvalno je, da so rokometu posvetili precej pozornosti v Brežicah, Krškem, Sevnici in na Mirni, le v Novem mestu je vedno životaril. Tu ne more prodreti, predvsem zaradi slabega igrišča, ki pa bo za zlet preurejeno in V glavnem dokončano.
Naš okraj bodo na zletnem tekmovanju zastopale okrajne reprezentance, v katerih bodo najboljši igralci vseh boljših moštev okraja. Posebno velikega upanja na visoka mesta nimajo, ker je v vrčini sodelujočih okrajev rokomet zelo kvaliteten, zlasti še v Banji Luki.
Košarka: več pomoči mladini!
Košarka sodi med najmlajše športne panoge v našem okraju. V zadnjem času je zlasti v Novem mestu močno zaživela. Zal se še niso našli sposobni ljudje, ki bi pomagali voditi košarkarsko sekcijo. Mlademu naraščaju, zlasti pionirjem in pionirkam, ki so se polnoštevilno vključili v tečaje za košarko, bi bilo treba posvetiti več pozornosti. Košarka, ki je razširjena zaenkrat le med srednješolci, bi morala prodreti tudi v delovne kolektive in v vaška društva!
Novomeški okraj bodo na zletu zastopale ekipe novomeškega in brežiškega Partizana. Največ možnosti za dober plasma imajo košarkarji domačega Partizana, medtem ko so ostale ekipe še brez večjih tekmovalnih izkušenj.
V tenisu: premolo mladine
Novo mesto razpolaga z zelo lepimi teniškimi igrišči, za katera pravijo, da so med najlepšimi v Sloveniji. Zal igrišča niso popolnoma zasedena, ker je tenis drag šport in je mladini težko nabaviti drage rekvizita (rekete, žoge). Teniški klub Elan,
ki ima namen formirati teniško Solo, je našel zasilen izhod v posojanju loparjev pionirjem in mladincem, zato pričakujemo, da bo naraščaj kmalu dosegel primerne uspehe.
Na zletnem tekmovanju bo okraj zastopala članska in mladinska ekipa domačega teniškega kluba Elan. Težko je reči, kakšno mesto bodo zasedli, ker nam ni znano kako močne bodo ekipe Karlovca, Siska, Ogulina itd.
Pionirji in pionirke med najboljšimi v LRS
Načrtno delo s pionirji in pionirkami v novomeškem NTK -Elan- je že rodilo sadove. Novomeški pionirji in zlasti pionirke so kljub zelo slabim pogojem za treningo dosegli visoko raven. Ekipa pionirk je na prvenstvu LRS osvojila prvo mesto, prvi dve mesti pa sta Turkova in Mikčeva osvojili tudi v tekmovanju posameznic. Posebno je razveseljivo, da se namizni tenis širi tudi v ostale manjše kraje v okraju in da so tudi tam pričeli z načrtnim delom, ki je pogoj za uspehe. Pri tem mislimo na Krško, Cerklje. Stražo in deloma
Črnomelj. Zelo pereče je vprašanje rekvizitov, ki so dragi. Zlasti primanjkuje žogic in dobrih miz.
Na zletnem tekmovanju bodo v glavnem nastopili igralci in igralke Elana (kot predstavniki okraja), razen njih pa bodo v reprezentanci še nekateri igralci iz Krškega (Turna m Naraglav) in Črnomlja (Bolj-kovac).
KK »Pionir« predstavnik okraja v kegljanju
Kegljanje sodi med najbolj razširjene športne panoge v okraju. Ker se pogoji za Rojenje tega športa izboljšujejo, pričakujemo še večje uspehe, zlasti v množičnosti. Zelo je razveseljivo, da je kegljanje našlo pot med delavsko mladino. Zadnji uspehi mladih tekmovalcev v republiškem merilu dajejo upanje, da bomo kmalu imeli v Novem mestu vrsto dobrih tekmovalcev, tako da ne bo težav sestaviti dobro ekipo za republiško ligo.
Okrajni predstavnik na zletnem tekmovanju v borbenih partijah bo KK »Pionir-, ki si je to pravico priboril na okrajnem prvenstvu. Ekipa bo izenačena in ker nastopa na svojem kegljišču, je resen kandidat za plaketo zmagovalca.
Kolesarjenje ial Se »v povojih«
Kolesarski šport je v našem okraju .še v povojih. Resneje ga gojijo le v Krškem, kjer je ljubljanski »Rog- ustanovil svojo podružnico. Resna ovira za množičnost so dragi rekviziti — dirkalna kolesa, ki se
tudi težko dobijo. V okraju imamo vrsto dobrih mladih tekmovalcev — turistov, ki pa so neorganizirani. Nujno bi bilo treba v Novem mestu oživeti kolesarski klub v okviru športnega društva »Elan-, morda tudi kot podružnico ljubljanskega »Roga-. V sili bi bila tudi ta varianta dobra, samo da bi pričeli delati.
Naš okraj bodo na zletnih dirkah zastopali tekmovalci, ki so se uvrstili na prvih pet mest na zadnjem okrajnem prvenstvu. Ker nimajo večjih tekmovalnih izkušenj, ne smemo pričakovati prvih mest, s tem pa ni rečeno, da niso izključena presenečenja.
Tudi strelci nastopajo na zletu
Tudi strelski šport sodi med tiste panoge, ki so v našem okraju precej razširjene. Uspehi, ki so jih doslej dosegli naši strelci, niso majhni, čeprav nimajo takih pogojev za vadbo in tekmovanja kot v ostalih okrajih Slovenije. Z dograditvijo strelišča v Bršljinu, na katerem bodo vsa strelska tekmovanja in tekmovanja lovcev v streljanju na glinaste golobe, bodo precej izboljšani pogoji za vadbo in to se bo gotovo poznalo tudi pri rezultatih.
Strelce bo na zletu zastopala okrajna ekipa, ki jo bodo setavljali najboljši strelci okraja. Ker ne vemo, kako močne bodo ekipe ostalih sodelujočih okrajev, je težko reči, kakšen bo plasman naže okrajne vrste.
/m—td
Štev. 25 (535)
DOLENJSKI LIST
Stran t
Najstarejši vinogradnik v Gadovi peči
Pred kratkim sta praznovalo, na Vinjem vrhu pri Pod-bočju zlato poroko — 50 let skupnega življenja — zakonca PEPCA IN MARTIN UNETIČ. Rodilo se jima je 13 otrok, izmed katerih jih živi deset; razen enega so vsi poročeni in imajo 18 vnukov in 8 pravnu-kov.
Vnetiča poznajo daleč naokrog kot dobrega in enega najstarejših vinogradnikov te okolice. V vinogradu je začel delati, ko je bil star 10 let. ' Zdaj jih ima 75, pa je še kar Čil in zdrav za ta leta. Sam rad pove takole:
»Gadova peč je dobila ime zato, ker je bilo v lapomi zemlji veliko strupenih kač, ko so naši predniki začeli pripravljati zemljo za vinograde. Okrog leta 1893 so bile trte okužene od trtne uši. Avstrijska oblast je ukazala trte posekati, kole pa smo morali zvoziti na kupe, da: so jih potem zažgali. Trte so potem ponovno sadili. Leta 1894 so Prišli strokovnjaki iz Ljuto-mera« da so vsem vinogradnikom trte pocepili z najboljšimi novimi vrstami. Leta 1895 so prinesli že cepljene trte, spet iz Ljutomera.« Unetič je kasneje sam pocepil veliko trt. Ko so cepili »zeleno na zeleno«, je bilo treba trto ovi-*• z gumijem. Vsak ovoj je stal krajcar, zato so začeli domačini ovijati cepljena mesta s slakom, ker je bilo težko za denar. Unetič se spominja, da ie imel" njegov oče vinograd
tudi izven Gadove peči, ki ga je zatajil pred uničenjem; od tam so dobili precej cepičev.
Crnina, ki so jo pocepili iz stare trte na novo podlago, je dala dober sad šele čez nekaj let; imenovali so jo žametna Črnina, ker se je po cepljenju spremenila v debele jagode, kakor še danes zori. Tudi kraljevino so precepih iz stare trie. Od takega grozdja, trdi Unetič, in še nekaterih černinskih trt dobimo najboljši cviček v Gadovi peči.
Unetič se dobro spominja hudega potresa 1895, ko so se po vaseh rušili dimniki in je pokalo zidovje. Najhuje je bil prizadet v zadnji vojni, ko so' ga zaprli Nemci in z družino odpeljali v internacijo. Ko se je vrnil, je našel doma vse upostošeno. Začeti je bilo treba znova. Pravi ,da še prav dobro ve, kako so leta 1902 pridelali izredno veliko slabe-
ča vina, prav tako l. 1909, medtem ko sta bili letini 1911 in 1917 odlični po kvaliteti, čeprav je bilo vina zelo malo. Leta 1929 sta z okrajnim glavarjem Tomšičem obiskala zidanico in si ogledala vinograd. Ključ je Unetič obesil na trto za zidanico; ko sta se vrnila z ogleda, je na njem visel gad. Takrat je tudi Tomšič dejal, da verjame v Gadovo peč.
Vinogradnik Unetič ima dober spomin in se rad pošali; kot dobrega družabnika ga poznajo daleč naokrog, njegova kapljica pa je tista prava, res iz Gadove peči... K jubileju zakoncema čestitamo in jima želimo predvsem mnogo zdravja in zadovoljstva v krogu svojih dragih!
J.
Praznik krvodajalcev v Metliki
VTEM TEDNU VAS ZANIMA
Četrtek 23. junija - Kresnica Petek 24. junija — Janez Sobota 25. junija — Jaroslav Nedelja 26. junija - Gruda Ponedeljek 27. junija - Ema Torek 28. Junija - Zorana Sreda 29. junija - Peter in Pavel
Kot po drugih občinskih središčih našega okraja, je bila tudi v Metliki v nedeljo 5. junija lepa proslava v čast krvodajalcem, ki so letos v našem okraju prvič praznovali svoj praznik. Pred številnim občinstvom je tajnica ob-činskega odbora Rdečega križa Slava Guštinova spregovorila o velikem pomenu krvodajalstva in globokem socialnem čutu vseh, ki so doslej darovala svojo kri za bližnjega.   Pri tem so dali svetel
TOVARNA TEHTNIC CELJE, Mariborska c. 1
Telefon 26-27, 21-41 proizvaja   vse vrste tehtnic za potrebe industrije, trgovine, transporta   in   široke potrošnje.
Zahtevajte $ prospekte in ponudbe! Odlike naših proizvodov so točnost, trajnost in zanesljivost! Za  vse  tehtnice dajemo enoletno garancijo!
Podjetje »ELEKTRO-1NSTALACIJE« V LJUBLJANI
PetkovŠkovo nabrežje 9
izvršuje vsa v elektro-Lnstalacijsko stroko spadajoča dela in sprejme visokokvalificirane, kvalificirane in priučene elektroinstalaterje v zaposlitev. Samska stanovanja zagotovljena.
zgled prav člani Rdečega križa. V metliški občini je danes 8 krajevnih odoborov te humane organizacije, ki šteje 800 članov in 860 podmladkar-jev. Občinsko vodstvo Rdečega križa je doslej uspešno opravilo v občini 3 krvodajalske akcije, pri katerih se je vsakikrat prijavilo povprečno po 450 ljudi, ki so oddali skupno 235 litrov krvi. Letos v avgustu ali septembru bodo v občini pripravili četrto krvodajalsko akcijo.
Nato so krvodajalcem razdelili 9 srebrnih značk, ki so jih prejeli tisti, ki so vsaj petkrat oddali svojo kri. Največkrat, to je sedemkrat, in sicer štirikrat pri vojakih in trikrat v Metliki, jo je oddal
25-letni Martin Krštinc, doma iz Dragomlje vasi, ki je zaposlen kot mizarski pomočnik v Mizarskem podjetju v Gradacu. Temu tovarišu so pionirji tudi poklonili lep šopek. Diplomo za krvodajalstvo sta dobila, kolektiva trikotažne tovarne BETI in predilnice NOVOTEKSA. Občinski odbor Rdečega križa je javno pohvalil tudi podmladkarje Rdečega križa za njihovo pomoč pri krvodajalski akciji. .
Nato so pionirji izvedli pod vodstvom tov. Viktorja Švig-Ija in Silva Mihelčičalep kulturni program, s katerim je bila zaključena ta prisrčna in pomembna proslava.
-ar
Tehnična dejavnost pionirjev novomeške občine
feomeska kronika
D Šoferji se vsak dan jezijo
v Pilančevi ulici, kjer se včasih nagnete po več vozil in ne morejo nikamor. Pred pivovarno nalagajo zaboje na kamione in ker je cesta enosmerna, razen tega pa še zelo ozka, morajo vsa vozila čakati, da so kamioni polni in da odpeljejo. Bi se dalo to drugače urediti?
□ Kaj je z ozvočenjem? Znano je, da lahko v Novem mestu prireditve, na katerih so ozvočevalne naprave delovale kot je treba, preštejemo na prste. Prejšnji tpden, ko je ansambel narodnih pjesama i igara »Veselin Masleša« iz Banje Luke izvajal svoj kvalitetni spored na Loki, so. spet ozvočevalne naprave odpovedale prav mod najboljšo točko. — Bi res ne mogli Novomcščani najti sposobnega ln vestnega človeka, lei bi skrbel za ozvočenje tako, da bi delovalo brezhibno in da nas ne bi bilo sram pred gosti, ki pri nas nastopajo?
OZehmjavna trgovina je bila zadnji teden zelo dobro založena. Prodajali so že para-
dižnike, papriko, fižol, grah, breskve, ohrovt, smokve in zelje. Ce ne bo ostalo le pri eni pošiljki, je to lep napredek za vse mesto. '
□ Spet po starem? V ponedeljek je bilo na tržnici vsega dovolj. Vrtičkarji so prodajali že zgodnjo domačo zelenjavo kot peso (90 din kg) ali 20 din šopek, koren 15 din šopek, grah 100 din kg, solato 60 din kg, čebulo 70 din kg, kolerabo 60 din kg, češnje 70 din kg. Otroci so imeli naprodaj tudi jagode po 200 din liter in borovnice po 100 din liter. Čudimo se, da ženske kljub ostrim meram tržne inšpekcije prodajajo še,, zmeraj na šopke in litre! Prodajali so še jajca po 19 din, semena in sadike. Stojnice z otroško konfekcijo, volnenimi in lončenima izdelki ter vrtnar jeva stojnica so bile prav tako dobro založene.
□ Gibanje prebivalstva: rodila je Marjana Stine, Nad mlini 7 — dečka. Porok in smrti ta teden v mestu ni bilo.
Pionirski tehnični krožki po šolah in odredih v novomeški občini so tudi v letošnjem šolskem . letu zelo napredovali. Pobudo za to delo jim je dala uspešna lanska okrajna razstava tehnične dejavnosti in razpis tekmovanja mladih zadružnikov. Svoje izdelke zdaj že završujejo in urejajo. Da bi to svojo dejavnost pokazali tudi letos javnosti, posebno pa staršem in vzgojiteljem, so sklenili pri tehnični komisiji za mladinsko vzgojo pri Obč.
Zahvala iz šmarjeških Toplic
Ze pozimi smo dobili od ObLO Novo mesto na posodo drobilec za kamen, s katerim smo pripravili precej gramoza za posipavanje naših cest. S prostovoljnim delom smo že prej pripravili kamenje, nato pa smo pripravili z rirobM-cem v obojnih Toplicah pribl. 200 kubikov gramoza, v Zalov-čah nad 200 kubikov, v Celah pribl. 100 kubikov in v Obrhu kakih 50 kubikov. Spomladi smo to razvozili in cesto nekoliko popravili, ki je bila že nadvse slaba. Sicer še vedno ni v redu, saj bi bilo treba še pribl. 100 kubikov gramoza. Zahvaljujemo Se tov. predsedniku Maksu Valetu in tov. Lukšiču za pomoč z drobil-cem, pa tudi našemu Alojzu Pepelu iz Toplic, ki je poskrbel, da smo drobilec dobili v našo vas.
Jože Dragan
odboru Ljudske tehnike, da bodo pripravili ob zaključku šolskega leta najprej odredne razstave, nato pa po sektorjih še skupne razstave. Tako bodo 12. junija take razstave zasle-12. junija take razstave na sledečih krajih: Šentjernej z odredi Drča, Zameško, Orehovi-ca in Dobrava, Dol. Toplice s šolami Poljane, Gor. Sušice, Soteska, Vavta vas s šolo Dr-ganja sela in Mirna peč s šolo Globodol. 26. junija bodo razstave na sledečih sektorjih: Prečna, Otočec s šolami Trška gora, Mah Sletnik- z = odredi Brusnice in Gaberje, Stopiče s šolami Podgrad in Dol ž, Skocjan s Klenovikom in Smarjeta z Belo cerkvijo in Šmar. toplicami.
Obč. odbor Ljudske tehnike je postavil posebno ocenjevalno komisijo, ki bo skupno z obiskovalci ocenila najboljše izdelke in odrede ter krožke in jih ob koncu obdarila s praktičnimi nagradami. Z najboljšimi izdelki bo mladina občine Novo mesto sodelovala jeseni na republiški razstavi tehnične dejavnosti. -mtr-
CRNOMELJ: 24. in 28. VI. ameriški barvni film -»Ljubezen in obrekovanje«. 29. VI. ameriški barvni film -Goli in mrtvi-«.
DOL. TOPLICE: 25. In 26. VI. francoski film »Helena ln možje-. 29. in 30. VL nemški film »Zato, ker te ljubim-«.
KOSTANJEVICA: 26. VL Češki barvni film »Ljubezenska legenda«. 29. VI. poljski film »Resnični konec vojne-.
METLIKA: 29. VL »Devet življenj«.
MOKRONOG: 25. in 26. VL italijanski film »Prepovedane zveze«.
SEMIČ: 26. VI. ameriški fUm -Bosonoga grofica«.
SENOVO: 25. in 26. VL francoski film »Nana«. 29. in 30. VI. Jugoslovanski film »Poišči Vando Kos«.
SEVNICA: 25. in 26. VI. ameriški fiim »Trobente opoldne«.
TREBNJE: 25. in 26. VI. ameriški barvni film »Najhitrejši revol-veraš«. Predstava v nedeljo ob 14.. 16. ln 18.30 uri.
VrDEM-KRSKO: 25. ln 26. VT ameriški film »Hrabri in smeli«. 29. in 30. VL češki film »Nevaren izum«.
ŽUŽEMBERK: 26. VL madžarski film »Dve priznanji«.
WSBSSSk
UGODNO PRODAM v Novem mestu 20 salonitnih plošč za pokrivanje strehe, nekaj kosov cementnih strešnikov in nekaj žleb-nikov. Naslov v upravi lista. -(769-60)
DKW AVTO F-7, prenovljen, registriran za leto 1960, ugodno prodam. Ogled vsak dan po 15. uri ali v nedeljo dopoldne v Šolski ulici 6-Novo mesto. Plačljivo lahko delno s čekom.
MIZARSKEGA POMOČNIKA za pohištvo sprejmem. Zasilno stanovanje zagotovljeno. Prelovšek, Pot na Rakovo Jelšo, Trnovo, Ljubljana.
SPREJMEM PEKOVSKEGA vajenca. Oskrba v hiši. Pogoj 6 razredov osemletke. Alojz Noč, Slovenski Javornik na Gorenjskem.
DIMNIKARSKEGA vajenca sprejmem. Pogoj: 6 razredov osnovne šole. Vsa oskrba pri mojstru. Ratej Anton, Dobrovlje 54 pri AjdovS-činL
16. JUNIJA SEM IZGUBILA od stadiona do pošte medaljon. Poštenega najditelja prosim, naj ga vrne v upravo lista. (771-60)
10. JUNIJA sem v Novem mestu od Glavnega trga po Ljubljanski ulici in dalje po Cesti talcev proti Otočcu izgubil polivinilasto aktovko zelene barve z naslednjo vsebino: denarnico z dokumenti, glasečimi se na ime Franc Ambrož, Jurčičeva ulica 7, Maribor, z raznimi drugimi poslovnimi spisi, ter blok naročilnic Poštenega najditelja prosim, da mi najdeno vrne na naslov, naveden v dokumentu), denar .pa naj si obdrži za nagrado.
PRODAM DVIGALKO ZA VOZ (vinto). Pintar Pepca, Novo mesto - Strojarska 3.
ZAMENJAM LEPO, SUHO in komfortno dvosobno stanovanje v centru Novega mesta za trosobno v mestu ali okolici. Povrnem stroške za selitev. Naslov v upravi lista. (774-«0)
*w» k L + 4k^*h
Ob izgubi moža, očeta in starega
IGNACA ZBACNIKA lz Novega mesta se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, vsem darovalcem cvetja, pevcem, godbi in govornikom. Posebej se zahvaljujemo dr. Miru Vodniku za njegov trudi
2alujoči: žena Karla, sin Tone, hčerki Dragica in Sonja ter ostalo sorodstvo.
Avtomoto društvo Novo mesto bo prevzelo od Tovarne motornih vozil TOMOS iz Kopra servisno delavnico za motorna kolesa Tomos-Cottbri, kakor tudi za motorna kolesa Puch. Servisna delavnica je pričela delati že 20. Junija 1960 na Ragovski cesti v Novem mestu.
NOVO MESTO
V času od 13. do 20. junija Je bilo rojenih 22 dečkov in 18 deklic.
Poročila sta se: Franc Bojane, sin kmeta s Hmeljčlča, in Stanislava Bevc, hči kmetovalca s Hudega.
Umrla Je Amalija Tekavčlč, gospodinja z Mlake, stara 52 let.
dan iz Salke vasi - dečka, Pavla Mrgole iz Telč - dečka, Antonija Pene iz Podturna - deklico, Pavla Kolar iz Male Bučne vasi - deklico, Pepca Korasa lz Gaberja -deklico, Ana Simc iz Vel. Oreh-ka - dečka, Marija Gašperšič lz Podgore - deklico, Antonija Cam-pa zi Prečne - deklico, Marija Rus iz Zvirč - deklico.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Vidmar iz Mokronoga — dečka, Jožefa Butala lz Gor. Pake - dečka, Marija Kramer z Vel. Kala - deklico in dečka, Marija Cenlč iz Speharjev — deklico in dečka, Ida Uzmak iz Dobrine - dečka, Ana Plut iz Drašičev - dečka, Angela Medvešček iz Roj - dečka, Marija Markeljc lz Sevnice - deklico, Jožefa Pust iz Dolenje vasi - dečka, Ana Turk z Vrha - deklico. Angela Horvat z Mlake - deklico, Slavka Rajer lz Žabje vasi - deklico, Neža Novak z Loke - dečka. Angela 2ugelj lz Gor. Dobra-vic - dečka, Fani Osmak lz Kočevja - deklico, Vera Jaklič iz Dol. Kota - dečka, Kristina Mat-kovič z Goleka - dečka, Ana Ru-peršič iz Dol. Maharovca - dečka, Jožela Kernc iz Praproč -dečka, Ana Mravinec lz Nove Lipe- deklico, Ivanka Zalar iz Kli-nje vasi -  deklico, Ivanja Jor-
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Marija Ahčin, žena posestnika iz Brezlj, je padla in si zlomila levo nogo. Peter Borštnik, avtoelektričar iz Ljubljane, je na avtocesti padel z motorja in si poškodoval glavo in desno nogo. Jože Ivaneš, sin gozdnega delavca lz Gaberja, si je z vročim mlekom opekel prsa. Jožeta Adlešiča, kmeta iz Brdarcev sta napadla s koli dva moška in mu poškodovala glavo, desno roko in rebra. Mu-nih Smajić, sin čuvaja lz Bihaća, si Je pri prometni nezgodi poškodoval glavo. Franc G rum, mizar iz Dol. Toplic, je padel s kolesa in si poškodoval glavo. Filip Hudorovac, sin delavca iz Srednje vasi, je stopil na koso ln se urezal v desno nogo. Anton Macedoni, upokojenec lz Dolenje vasi, se je pri brušenju urezal s koso.
Nekaj kmetijskih iz Šentjerneja
Področje kmetijske zadruge Šentjernej spada pod mlečno vzrejni rejon. Mlečno kontrolo vodijo že več let in na njeni podlagi ohranjajo krave z večjo tolščo. Precej je pripomoglo k temu, da dajejo krave več mleka tudi umetno osemenjevanje. Cez leta bo šentjernejska okolica glavno področje za prodajo plemenske živine. Kmetje privezujejo vedno več živine, zato se je številčno stanje živine zelo popravilo.
kombajn in več drugih kmetijskih strojev.)
V šentjernejskem okolišu se vedno bolj uveljavlja setev
italijanskih vrst pšenic. Predvsem v gornjem koncu (nad cesto) jo posejejo kmetje že na 55 do 60% vseh zemljišč, zasejanih s pšenico. Hibridne koruze so letos posejali v kooperaciji za okoli 91 ha.
Pred kratkim je bil v Šentjerneju končan tečaj traktoristov. Zaključne izpite je uspešno opravilo 19 kmečkih fantov. (KZ ima 4 traktorje,
Zvezni sklad za znanstveno delo
Zvezna ljudska skupščina je sprejela važen zakon o zveznem skladu za znanstveno delo. Smernice za uporabo sredstev sklada daje Zvezni znanstveni svet. Sklad financira znanstvena  dela zavodov in
posameznih znanstvenih delavcev bodisi v celoti ali pa kot dopolnitev tistim sredstvom, ki jih v ta namen dajejo razni zavodi in organizacije. Zakon je objavljen v Uradnem listu FLRJ 15. junija 1960.
CENIK, KS LAŽE
Cenik kopnlišča Loka, kjer med ostalim plJe, da stane ena ura vožnje s čolnom 60 dinarjev, je zavedel tudi mene, da sem vprašal oskrbnika (morda niti ni oskrbnik ln se Imenuje njegova funkcija kako drugače) za čoln. Dejal mi Je, da bo odkrit ln da mi zato Vožnje s čolnom ne priporoča (hkrati pa je namignil, da Je enkrat že dobil od nekoga zn odkritost dva deci), ker vsi puščajo vodo, skratka: ker so vsi zanič. Pogovora se je udeležilo še več ljudi, v njem pa je pndl.i marsikatera odkrita in prikrita na račun novomeške občino, ki je lasi nlca kopališča ln čolnov.
V kakih petih minutah Je prišlo Se pet kandidatov za vožnjo s čolni. Vsi so odšli z d<n!#lm nosom. Oskrbnik se je branil, da on teRa nI kriv. s«j je že večkrat pravočasno opozoril, da Je treba čolne Popraviti. Povedal je še, da bi zaslužil vsnk dan lepe denarce, če bi bili čolni sposobni za vodo, ker ga ljudje zaradi čolnov vsak dan kar oblegajo,
Ce občina ne misli čolnov popraviti, naj jih vsaj no k uri, da ne bodo strohneli v vodi brez hnska, na ceniku pa naj prečrta tisto *enn ura vožnje s čonom 60 din«, da ne bo zavajala državljanov *udi v Rieh (Ui-r veliko prekolnejo, ko vidijo, da cenik ne drži).. .
TISKARNA
»TONETA TOMŠIČA«
LJUBLJANA
GREGORČIČEVA TJL. 25a Telefoni: 20-552, 22-940 ln 22-990
sprejema v izdelavo vse
vrste naročil v knjižnem
tisku kot: 0 časopise, revije, 0 knjige, brošure, £ vse vrste tiskovin, 4) prospekte v eno 0 ali večbarvnem tisku.
Vsa naročila Izdelamo kvalitetno in po solidnih cenah
Več pohištvenih mizarskih pomočnikov
sprejme takoj ali po dogovoru
OPREM ALES — HOVO MESTO
TRDINOVA 45
RAZPIS ŠTIPENDIJ
KOMISIJA ZA STIPENDIJE TEKSTILNE TOVARNE
N0V0TEKS, NOVO MESTO
razpisuje v smislu 10. člena »Pravilnika o štipendiranju« nasledje štipendije:
1. 4 Stipendije za predilski oddelek srednje tekstilne šole
2. 2 Stipendiji za tkalski oddelek srednje tekstilne Sole
3. 3 štipendije za apreterski oddelek srednje tekstilne Sole
4. 2 Stipendiji za strojni oddelek srednje tehnične šole
5. 1 štipendijo sa električni oddelek
srednje tehnične šole
6. 2 Stipendiji za tekstilno fakulteto
7. 1 štipendijo za ekonomsko fakulteto
8. 2 štipendiji za višjo komercialno šolo
9. 4 štipendije za ekonomsko srednjo šolo
10. 2 štipendiji za administrativno šolo
Podjetje bo sprejelo v uk
tndi   vajence   za   nasledje poklice:
11. 7 vajencev za predilce
12. 5 vajencev za tkalce
13. 2 vajenca ta apreterje y
14. 2 vajenca sa ključavničarsko stroko f
15. 1 vajenca ca električarsko stroko
Pogoji za sprejem: pod točko 1., 2., 3., 4., 5., 9., 10., 11., 12., 13., 14. in 15. 8 razredov osnovne šole ali njej enake šole; pod točko 6., 7. in 8. popolna srednja šola.
Prosilci morajo predložiti naslednje dokumente: 1. prošnjo s kratkim življenjepisom, 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. rojstni list, 4. potrdilo o premoženjskem stanju. 5. potrdilo o prejemanju otroškega dodatka. Prošnje sprejema Uprava NOVOTEKS, tekstilna tovarna, Novo mesto, F5rsterjeva ulica 10, poštni predal 36 — do 15. julija 1960.
AKCIJI ZA KOLESARJE »NA CESTI NISI SAM« SLEDI NOVA ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL
Akci a končana - nadzor poostren
Ljudje so se v sedonjl akciji »HA CESTI NISI SAM« naučili mnogo koristnega — Uspešna prizadevanja uslužbencev LM, komisij za varnost prometa pri ObLO In članov AMD — Mnogo so v dosedanji akciji naredili tudi številni prosvetni delavci — Vozniki motornih vozli: zdaj se začenja obdobje vašega poučevanja! Vedi te se na cestah tako, da ne boste ogrožali drugih in ne škodovali sebi. Tudi za vas velja pravilo: NA .EST! NISI SAM!
Hotel grud Otočec na Krki je dobil za praznične dni slovesno razsvetljavo, ki bo ostala kot stalna naprava in bo gradu prav gotovo še bolj dvignila ceno
Dvomesečna kolesarska akcija, ki se Je začela 3. aprila letos, je končano. Poglejmo, kaj vse je bilo med akcijo napravljeno za zmanjšanje števila kolesarskih nesreč.
Za potek akcije je bila ustanovljena 11-članska okrajna komisija za varnost prometa ln 9 občinskih komisij. Vanje je bilo vključenih 83 ljudi. Vse te komisije so imele med akcijo 23 sestankov. Podjetjem, šolam, KZ, ustanovam, uradom ln drugim so razdelili precej propagandnega materiala, večina brezplačno.
PROMETNA VZGOJA MLADINE . ..
Med akcijo je bilo na šolah ustanovljenih 236 kolesarskih krožkov, ki so imeli skupaj 6730 članov, učili so se prometnih znakov, predpisov ln pravil vožnje s kolesi. Vse to Je bilo združeno s praktičnimi vajami.
Za vse pionirje Je bilo na šolah 1890 predavanj v zvezi s kolesarsko akcijo, ki se Jih je udeležilo 49.800 otrok, in 158 predavanj s filmi, katerim je prisostvovalo 14.840 otrok. Predavali so člani AMD
ln ZSAM.
Kolesarski krožki so Izvedli 40 tekmovanj s kolesi. Za te krožke so kupili tudi 2 kolesi, ki so Ju uporabljali pri praktičnem pouku. Kolesariti se Je naučilo 363 otrok.
5400 pionirjev - članov prometnih krožkov, se Je prijavilo za izpite za srebrno značko II. stopnje AMZ. Okoli 3000 pionirjev Je izpite že opravilo, 210 Jih ni, ostali pa bodo opravili Izpite v začetku novega šolskega leta.
Za učiteljišče, srednjo tehnično šolo, trgovsko šolo, administrativno šolo ln vajenske šole je bilo 42 predavanj brez filmov In I i filmi. Prvih se Je udeležilo 1550 mladincev, drugih 1200.
Za zaključek akcije je bilo 10. junija v Sevnici veliko javno nagradno tekmovanje -Spoznavajmo varnost prometa«. Na njem Je sodelovalo 16 šol ■ 3 članskimi ekipami. Zmagala Je ekipa šole Studenec, sledita jI Radna in Bučka. Te tri ekipe so bile nagrajene z moškimi koleni, nasldnjl dve pa s sračno puško ln badmintonom.
Nagrade so last prometnih krožkov Sol, katerih ekipe so jih osvojile.
Dan kasneje je v Vidmu-Krškem tekmovalo 90 pionirjev v vožnji a kolesi. Tekmovale so ekipe vseh šol, prve tri pa so bile nagrajene Tekmovalci so morali upoštevati prometne znake, nakazovati smer vožnje z roko Itd. Pokazalo se Je, da bi bilo potrebnih še ve« takih tekmovanj.
... IN ODRASLIH
Za odrasle kolesarje Je bilo v delovnih kolektivih 66 predavanj (od tega 54 s filmi), ki se Jih je udeležilo 5640 kolesarjev. Za ostalo prebivalstvo Je bilo organiziranih 37 predavanj (29 s filmi) - udeležba 3500 ljudi. Sirokotračnl filmi o prometu so bili predvajani pri 128 kino predstavah - prisotnih 24.200 državljanov.
Občinska komisija za varnost prometa pri Ob LO Senovo je • posebnimi opozorilnimi listki, ki so jih obešali na nezadostno opremljena kolesa, seznanjala in opozarjala lastnike koles, kaj morajo še kupiti ali popraviti, da bodo lahko varno vozili. Tako je bilo opozorjenih 1680 kolesarjev. Ta način dela so prevzele tudi ostale komisije.
Med kolesarsko akcijo Je bilo v okraju prodanih 1740 dinam ln reflektorjev, preko 3000 odbojnih stekel, večje število zvoncev ln drugih delov koles.
Kolesarska akcija je končana, vendar kontrola zaradi tega ne bo zmanjšana, ampak celo poostrena, ker so se kolesarji med akcijo lahko naučili vseh pravil (akcija je tudi precej stala) in jih naj zdaj upoštevajo.
Kolesarji, imejte kolesa predpisano opremljena ln upoštevajte
cestno prometne predpise!
B V nedeljo, 19. junija se Je začela nova akcija za vzgojo voznikov 13 vseh vrst motornih vozil ln mopedlstov. Trajala bo do 31. avgusta. B v tej akciji naj pomagajo prometnim organom avtomoto društva, ta društva traktoristov in zveza šoferjev in avtomehanikov. Z 19 združenimi močmi naj skrbe za vzgojo šoferjev, da bodo čim Mf B neje vozili - do bo na cestah čim manj nesreči Obširneje bMM B o novi akciji pisali v naslednji številki.
Stran S
DOLENJSKI LIST
Načrti za polet človeka v vesolje
Zdaj, ko v vesolju okrog Zemlje že kroži prva sovjetska vesoljca ladja, si tudi tehnd'ki ZDA prizadevajo uresničiti podoben načrt: da pustijo na krožno potovanje okrog Zemlje umetni satelit s pilotom. To je» takozvani načrt Merkur, ki naj bi bil prva stopnja nadaljnjih človekovih potovanj na Mesec, Ve-
nero, na Mars in še dlje- Za izstrelitev konice Merkurja — pilotske kabine — bodo vzeli kot onovno izstrelek Atlas. V Sovjetski zvezi se 16 pilotov pripravlja na polet z vesoljsko ladjo, v ZDA pa se sedem pilotov navaja na življenje in pogoje v kabini rakete in na delo z aparati, od katerih so nekateri za pilote po-
Angleška kraljica Elizabeta je podvržena človeškim slabostim, krit vsak zemljan, ki ima le dovolj denarja, da se lahko udeleži konjskih dirk in morebiti celo stavi na določenega konja aH pa ima na hipodromu celo svoje dirkače, kot jih Ima kraljica. Vidimo jo na dirkališču v Epsomu, kako si grize nohte, dokler ni trenutek kasneje poskočila in vzkliknila od veselja, ker se je na čelo dirke prebil jockey z njenimi barvami, na konju iz njenih hlevov.
Demonstracije proti nameravanemu obisku ameriškega predsednika Eisenhowerja na Japonsko in proti sklenitvi vojaške pogodbe med obema deželama so posebno v Tokiju in drugih večjih mestih dežele vzhajajočega sonca zavzele izredno velik obseg. Na slilki je videti, kako se policaji dajejo s skupino študentov, ki so v Tokiju uspešno demonstrirali proti vladnemu predsedniku Kišiju in njegovi politiki.
Znana ameriška sex-bomba Javne Mansfield je v resnici med najboljšimi ženami in materami filmskega sveta. Družinsko življenje ji ugaja in zdaj že v tretje pričakuje otroka.
Prva diplomirana črnka z univerze v rasističnem središču ZDA Little Rocku v Ar-kansasu je Carlotta Walls, o kateri smo že pisali pred leti. da so jo morali k vpisu na univerzo in pozneje k predavanjem spremljati policaji, ker so se belci z vso silo upirali odloku Zveznega vrhovnega sodišča o enakopravnosti vseh ras v ZDA in je temu nasprotoval celo sam guverner države, zloglasni Faubus. ki je napravil iz Little Ročka simbol rasne nestrpnosti belcev nasproti črnemu ali mešanemu prebivalstvu. Vendar pa je Carlotta uspela tft danes ima v rokah prvo diplomo za črnskega študenta na jugu ZDA.
V Ameriki se vedno bolj uveljavlja sistem bančnega poslovanja s tekočimi računi vseh zaposlenih ljudi ln plačevanje s čeki tudi /a manjše nakupe v trgovini in drugod. Seveda se pri tem pripeti, da marsikdo skuša pri tem vnovčitl ček, ki nima pokritja v banki, čeprav so za to določene ostre kazni. Ker so mini.;«• trgovine na ta način izgubile precej denarja, so prišle na izvirno zamisel: dale so izdelati poseben fotoaparat, ki pri blagajni hkrati fotografira ček in osebo, ki ga je predložila. Ce potem ni kaj v redu, je na podlagi slike lahko najti krivca. -Slika kaže, kakšen posnetek napravi omenjena aparatura.
vsem novi, kot je to poka zova lec položaja in tira satelita okrog Zemlje. Pokazovalec ima globus, na katerem premična točka predstavlja satelit in opisuje njegovo pot, tako da ima piilot točen položaj satelita v trenutku opazovanja. Razen tega kabino rakete mečejo v morje, da se piloti navadijo, kako se rešiti iz nje. V okviru teh priprav so letos sredi aprila izstrelili umetni satelit Diskoverer 11, težak 136 kg, da bi preveril delovanje naprave za spušča' nje kabine na Zemljo. Po 17 obletih Zemije bi se bil moral satelit spustili blizu Havajev, toda naprava je odpovedala in satelit še naprej kroži po svoji poti. To priča o važnosti poizkusov, ki so potrebni za razvoj metode in zanesljivosti, novih tehničnih sredstev, da se preprečijo katastrofe in pogin posadke.
Po načrtu bi Merkur izstrelili na isti način kakor sovjetsko vesoljsko ladjo, najprej brez pilota, nato pa z njim. Predvideva se, da bodo sovjetski piloti prvi »stopili« v vesolje, in sicer najprej s kroženjem okrog Zemlje.
Naslednji cilj človekovega vesoljskega poleta je Mesec. V prvem poletu naj bi astronavt obletel Mesec in se vrnil na Zemljo, na drugi stopnji razvoja teh poletov pa se že spustil na površino Meseca. Preden bo prišlo do teh poletov s človekom, bodo izstrelili sondažne satelite brez posadke.
Tako Sovjeti kot Američani imajo svoje dolgoročne programe za osvajanje vesolja. Med zanimivimi načrti je v Ameriki takozvani projekt Saturn, ki naj do leta 1965 izstreli okrog 17 satelitov, preden bo usposobljen za polet. Ena od inačic Saturna — C-l s tristopenjsko raketo, pri kateri ima prva stopnja 910.000 kg potisne sile ,naj bi bila gotova 1964. leta, po desetih izstrelitvah. Cena vseh deset raket bo 886 milijonov dolarjev, lansirne naprave pa bodo veljale 30 milijonov dolarjev. Saturn C-l bo pošiljal v kroženje okrog Zemlje satelite s posadko ali pa izstreljeval na Mesec tisoč kilogramov težke tovore.
Druga inačica Saturna — C-2 — naj bi bila končana do leta 1965 in bo lahko poslala . vesoljsko ladjo z dvema človekoma do Meseca in nazaj na Zemljo ali poslala manjši
Prvi mostovi
Prvi mostovi, ki jih zgodovina pozna, so iz Egipta. Zgrajeni so bili 3600 let pred našim štetjem. Drugi so grški, iz dobe okrog leta 450 pred našim štetjem.
»NAZAJ NA DREVESA!«
V Londonu so se razširile goyorice, da se namerava Švedska filmska Igralka May Britt (na nadi sliki) poročiti z ameriškim črnskim pevcem Samyjesn Davisom. T© vesti so izkoristili pristaši angleškega fašističnega voditelja sira Oswalda Mosleva, da so uprizorili pred gledališčem, v katerem sedaj Samv Daviš z izrednim uspehom nastopa, demonstracije in skušali delati nerede s klici in napisi: »Go home, Samv Daviš!« (Vrni se domov, Samv Daviš) in »Samy, get bach to the trees!« >*Samy, get back to the trees!« Fašističnim razgrajačem Je uspelo, da so povzročili pretep z množico Londončanov, ki so se potegnili za popularnega Samvja, kar se Je seveda končalo z nujno intervencijo policije.
satelit v kroženje okrog Venere ali Marsa.
Za vesoljsko ladjo, ki bi ponesla dva, tri člane posadke do Marsa, bi bil potreben jedrski pogon raket, kar bo nemara uresničeno v 15-30 letih. Z jedrskim raketnim pogonom se ukvarjajo tudi v okviru načrta Saturn. Tak pogon bi bil veliko ugodnejši kakor čisto kemično gorivo, saj bi omogočil znatno daljši polet, vesoljska ladja pa bi bila lahko za 50 odstotkov težja.
V Ameriki imajo tudi posa-
mezne firme svoje načrte za osvajanje vesolja. Tako Boeing projektira univerzalno vesoljsko ladjo, ki bi lahko opravila osem raznih nalog, od katerih so najbolj zanimive Zemljin satelitski observatorij, navigacijska središča ali točke daleč od Zemlje za vodenje in navtigaerijo drugih vesoljskih ladij, medplanetne sonde in rakete za kolonizacijo in raziskovanje drugih planetov. Posadka teh raket naj bi irmela po 20 članov.
(Po Sedmi sili)
Reševalcem »ALI POZNATE DOMAČE KRAJE?«
č?z poletje bomo naš kotiček ukinili spet pa bomo z njim nadaljevali v jeseni. Na zadnjo uganko ni bilo težko odgovoriti: predstavljala je Novo mesto, kulturnih ustanov pa je v njem kar lepa bera: Studijska knjižnica Mirana Jarca, Dolenjski muzej, učiteljišče, gimnazija, dve osemletki, administrativna šola, ljudska knjižnica, kmetijska šola. nižja glasbena šola in tako dalje.
Tokrat je bil žreb naklonjen temle reševalcem: 1. nagrado — 1000 din dobi Anica Urbanč. 2. letnik Administrativne šole.   Novo mesto; dve
Orjaški transformator
Zahodnonemška družba AEG je izdelala transformator za 200.000 kW. To je doslej največji transformator na svetu. Težak je 271 ton, navili pa so nanj 72 km bakrene žice.
— Vas ne moti, če smo z vami, gospodična? Samo tako namreč lahko upamo, da nas bo mož našel v takšni gneči na pečini...
knjižni nagradi pa bosta prejela: Slavi Simonič, c. kom. Staneta 32. Novo mesto, in Zorka Ulepič, učenka 2. razreda osnovne šolG Trščina 22, p. Tržišče na Dol.
Na svidenje v jeseni, dragi mladi reševalci!
V Sovjetski zvezi se pripravlja za pot v vesolje 16 astronavtov, v ZDA pa navajajo na življenje v posebnih pogojih takega potovanja 7 pilotov... Ce delajo res v takih oblekah In s pripravami, kot jih kaže naša slika, ne vemo; res pa je, da se razvija srdita bitka za prvi vstop človeka v vesoljni prostor
Konec varšavskega geta
(i
»Preden smo začeli to veleakcijo, smo ogradili meje židovske stanovanjske četrti z zunanjo zaporo, da bi preprečili izbruh Judov. Pri prvem prodoru v geto je Judom uspelo, da so s pripravljenim ognjevitim napadom odbili in zavrnili napadalne čete, z njimi tanke in oklopljene vozove. Kljub ponovnemu strelskemu napadu je uspelo pri drugem nastopu po načrtu prečistiti komplekse stavb. Sovražnika smo primorali, da se je umaknil s streh in više ležečih oporišč v kleti, bunkerje in kanale. Da bi preprečili umik v kanalizacijo, smo kaj kmalu zajezili kanalsko mrežo pod židovskim stanovanjskim okrajem in nabrala se je voda, toda Judom je zvečine uspelo, da so razstrelili zajezitvene naprave.
Poglavitna bojna skupina Judov, pomešana s poljskimi banditi, se je umaknila na trg Mura-nowskega. Njen načrt je bil, da bi se z vsemi sredstvi utaborila v getu in nam preprečila vdor. Judovsko in poljsko zastavo so razvili na neki betonski hiši za oklic k boju. Ze kar po prvih dneh sem spoznal, da prvotno zasnovanega načrta ne bo mogoče izvesti. Judje so imeli vse v svojih rokah, od kemikalij za izdelovanje razstreliva do obleke in bojne opreme, vsakovrstna bojna sredstva, zlasti ročne granate in molotov-ske koktajle. Nadalje je Judom uspelo urediti v podjetjih odporniška gnezda. Neko takšno,odporniško gnezdo je moral že drugi dan naskočiti pionirski vod z metalci ognja in s topovskim ognjem.
Ce smo prve dni domnevali, da imajo samo o^samezne bunkerje, se je med veleakcijo vendarle pokazalo, da je ves geto sistematično pre-prežen s kletmi, bunkerji in hodniki. S teh hodnikov in bunkerjev so bili vsepovsod dohodi h kanalizaciji. Tako so si Judje omogočili nemoten promet pod zemljo. Kako skrbno so Judje delali, je pokazala v mnogih primerih ugotovljena spretna razmestitev bunkerjev v stanovanjih za cele družine, s pralnicami in kopalnicami, toaletnimi napravami, s skladišči orožja in streliva in velikimi zalogami živil kar za več mesecev.
Spočetka je še bilo mogoče trumoma zajeti sicer strahopetne Jude, toda v drugi polovici veleakcije je bilo zajemanje vedno težje. Venomer so nastopali bojni odredi, v katerih je bilo po 20 in 30 in več judovskih fantov od 18. do 25. leta, z njimi pa prenekikrat primerno število žensk, ki so podžigale ven in ven k odporu.
Tem bojnim odredom je bilo zapovedano, da se branijo z orožjem do zadnjega in da se v sili s samomorom ognejo ujetništvu. V obrambi z orožjem so bile ženske v bojnih odredih oborožene takristo kakor fantje. Neredko se je primerilo, da so te ženske streljale oberoč s pištolami. Vedno in vedno se je dogajalo, da so do poslednjega trenutka skrivale v svojih jopicah pištole in majhne granate, ki so jih nato zabrisale proti mrifem oborožene SS, policije in vojske.
Dne 23. aprila 1943 je zapovedal državni vodja SS po krakovskem višjem vodji SS in policije za vzhodni del, da je treba varšavski gčto prečistiti s hujšo ostrino in brezobzirno odločnostjo. Z?to sem sklenil, da bom zdaj popolnoma uničil ves judovski stanovanjski ok-aj, in sicer tako, da bom požgal vse stanovanjske bloke.
Nato so Judje skoraj redno prihajali iz svojih skrivališč in bunkerjev. Nemalokrat so Judje tako dolgo vztrajali v gorečih hišah, da so naposled zaradi vročine in iz strahu, da bodo živi zgoreli, poskakah iz višjih nadstropij, poprej pa
so iz gorečih hiš pometali na cesto žimnice m blazinjake.
Z zlomljenimi udi so se nato še skušali splaziti Čez cesto v bloke, ki še niso goreli* ali pa jih je le delno zajel požar.
Tudi prebivanje po kanalih že po prvih osmih dneh nikakor ni bilo prijetno. Pogosto smo la :ko zaslišali na cesti skozi jaške glasne klice iz kanalov. Pogumno so nato splezali možje oborožene SS ali policije ali pionirji vojske v ItJke, da bi izbezalj Jude, in nemalokrat so se spotikali ob judovskih truplih ali pa so bili obstreljevani. Kar naprej so morali uporabljati zameglitvene sveče, da bi Jude izgnali. Mnogi Judje, ki jih kar ni bilo mogoče prestreči, so našli smrt pri razstreljevanju kanalov in bunkerjev. Cim dlje je trajal odpor, tem ostrejši so bilj možje oborožene SS, policije in vojske, ki so tudi tu v zvestem bratstvu orožja neutrudno nastopali k izpolnjevanju svojih nalog.
Napad je trajal nemalokrat od ranega jutra do poznih nočnih ur. Nočne ogledniške patrulje, noge zavite v cunje, so bile Judom za petami in su jih venomer držale pod pritiskom. Nemalokrat - ustavile in postrelile Jude, ki so se okoriščali z nočjo, da bi iz zapuščenih bunkerjev popolnih svoje zaloge živil ali navezali stike s sosednimi skupinami.
Ce upoštevamo, da so imeli možje oborožene SS pred tem naskokom zvečine le tri do štiri tedne vojaške vzgoje, jim je treba posebej priznati korajžo, s katero so se tu izkazali. Ugotoviti ie treba, da so tudi pioniru vojske z. neutrudnim in požrtvovalnim delom razstre-ljevali bunkerje, kanale in betonske hi.šc. Častniki in možje policije so se izkazali z zglednim naskakovalnim junaštvom. Samo z nepretrganim in neutrudnim naskakovanjem teh sil je uspelo zajeti, oziroma, kakor je dokazano, po-kor.čatj vsega skupaj 56.065 Judov. Prišteti je treba še Jude, ki jih je zadela smrt pri raz-strelitvah, požarih in (sodobnem, pa jih ni bilo mogoče prešteti.
»Z lepaki smo opozorili arijsko prebivalstvo, da zapade smrti vsakdo, kdor bi vedoma nudil zavetje 'takšnemu Judu. zlasti še, če spravlja Jude zui.^j judovskega stanovanjskega okraja na vai »o. jih hrani in skriva. Poljski policiji smo dovc'ili, da izroči vsakemu poljskemu policistu, k' zajame kakšnega Juda v arijskem delu mes^a Varšave, tretjino judove gotovine.
Veleakcijo smo zaključil' 17. maja 1943 s tem, da smo ob 20.15 razstrelili varšavsko sinagogo, holikoi je bilo poslopij in drugega, vse je pokončano. Ker je treba tudi po opravljeni veleakciji računati s tem, da se še vedno skrivajo posamezni Judje pod ruševinami bivšega židovskega stanovanjskega okraja, moramo to področje v bližnjih dneh čvrsto Za pahniti pred lrijskim stanovanjskim območjem in ga zastražiti! Tako moramo doseči, da bomo te kakšne morda še žive pičle ostanke Judov držali pod stalnim pritiskom in jih pokončali. Z uničenjem vseh poslopij in skrivailšč in z zajezitvijo vode moramo še preostalim Judom in banditom onemogočiti vsakršen obstanek.« Le to Stroopovo poročilo dopolnjujejo še mnogoteri daJjnopis-:, s katerimi je Stroop obveščal Krakovo o razvoju bojev. Tako je sporočil 22. aprila
-V
v
riter*
19.
»To je naš tabor,« je pojasnil Mišo.
»Vas je mnogo?« je vprašal Nemec. Mišo na vprašanje ni odgovoril. Ce je tujec, naj bi šel v hotel. Le kako bi se ga dalo
odgnati?
Medtem ko sta že prišla na jaso, se je začelo daniti. Tujec je pogledal šotor, toda stopil je dalje in odložil nahrbtnik pri skali, na kateri so fantje čez noč stražili.
»Lepo je tu,« je rekel. »Vse je tako, kot je bilo včasih.«
»Ali ste že bili na tem kraju?«
»Da, pred leti,« je rekel Nemec. »Pravzaprav lansko leto.« — Laže, je pomislil Mlio. Teca človeka ae moramo bati.
20.
Mišo je skušal se kaj zvedeti, toda mož mu ni odgovarjal. Nekaj je momljal okrog skale, pogledal na vzpetino nad zalivom, izvlekel zemljevid in si ga ogledal.
Milo je odiel in zbudil prijatelja. Vsa dremotna sta prilezla Iz šotora. Ko sta opazila Nemca, sta namriila obrvi.
»Ali mu nisi povedal, da tu ni prostora?« je vprašal Bojan.
»Reci, da pride še sto tabornikov.« je dejal Jure.
.»Daj, reci mu,« se je uprl Milo. »Poglej kakšen je. Vsi trije ne pridemo z njim na kraj.«
21.
Slednji« je Bojan, ki Je tnal nemški, stopil k tujcu In mu povedal, da je prostor zaseden. Motak Je nagubal telo. Videli so, da je Jesen.
»Ostal bom samo dva dni,« Je rekel. Zbiram morske rastline In školjke. Ko končam, grem dalje. Svoj lotor b morali postaviti nlije doli...«
Ni Jim ušlo, kako se pri tem ni mogel ločiti z očmi od skale. »Dovolite ml, da si tukaj pri tej skali uredim prostor za fhranja* vanje školjk in rastlin.«
»Ali ne bi III na drugo stran jase?«
»Ne. tale Je najbolje — saradl zračno«*!.«