t
ŠOLSKO SVETOVALNO DELO,
letnik XXII, številka 1 Ljubljana 2018 ISSN 1318-8267 Uredništvo: mag. Cvetka Bizjak (odgovorna urednica), mag. Tanja Bezic, Ivica Gracelj,
dr. Petra Gregorčič Mrvar, mag. Tamara Maleševic (gostujoča urednica), Urška Margan, dr. Milko Poštrak, dr. Melita Puklek Levpušček, dr. Tomaž Vec
Urednica založbe: Simona Vozelj
Jezikovni pregled: Mira Turk Škraba
Prevod povzetkov v angleščini: Ensitra prevajanje, Brigita Vogrinec s.p. Oblikovanje: Suzana Kogoj
Računalniški prelom: Medium d. o .o.
Tisk:
Eurograf d. o. o.
Naklada:
570 izvodov
Izdajatelj in založnik:
Zavod Republike Slovenije za
šolstvo
Predstavnik: dr. Vinko Logaj
Naročila:
Zavod RS za šolstvo - Založba, Poljanska cesta 28, 1000 Ljubljana faks: 01/30 05 199 e-pošta: zalozba@zrss.si Letna naročnina (3 številke): 31,00 EUR za šole in ustanove; 23,25 EUR za individualne naročnike; cena posamezne številke v prosti prodaji je 11,00 EUR. V cenah je vključen DDV.
Revija je vpisana v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 576. © Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2018
Vse pravice pridržane. Brez založnikovega pisnega dovoljenja ni dovoljeno nobenega dela revije na kakršenkoli način reproducirati, kopirati ali kako drugače razširjati. Ta prepoved se nanaša tako na mehanske oblike reprodukcije (fotokopiranje) kot na elektronske (snemanje ali prepisovanje na kakršenkoli pomnilniški medij) medijske oblike reprodukcije. Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana.
Q
O
Uresničevanje
inkluzije je zahtevna naloga, in šole (tako pri nas kot v tujini) se srečujejo s številnimi izzivi. Oblikovanje učnega okolja, v katerem se bo vsak učenec dobro počutil in bo našel svoj prostor za optimalno učenje, od pedagoških delavcev zahteva veliko znanja, iznajdljivosti, predvsem pa čisto osebne občutljivosti za različnost med otroki, starši in drugimi deležniki, ki vstopajo v šolski prostor.
Prva letošnja številka revije med drugim prinaša članke o vključevanju priseljencev in beguncev. V Slovenijo prihajajo z vizijo dobrega življenja, ki je usmerjena v prihodnost in uteleša upanje. Migracija je v prihodnost usmerjen proces, ki nemalokrat zahteva žrtvovanje v sedanjosti. Klara Kožar Rosulnik v svojem članku omenja primer slovenskih aleksandrink (Makuc 1993). Poročene žene in matere so pogosto zapustile svoje komaj nekajmesečne dojenčke in odšle v dobro plačane službe dojilj v Egipt. Zaslužek, ki so ga pošiljale domov, je bil namenjen boljši prihodnosti družine -šolanju otrok, izgradnji ali obnovi hiše oz. poslopja. Danes se je Slovenija znašla v skupini držav, v katere prihajajo migranti z enakim upanjem, ki je v preteklosti vodilo Slovence, da so v tujini skušali uresničiti svoje hrepenenje po boljšem življenju.
Republika Slovenija je ena izmed držav članic EU, ki ima med prebivalci enega najnižjih deležev oseb, ki niso slovenski državljani. V zadnjih letih pa tudi pri nas raste število prosilcev za mednarodno zaščito in beguncev. Med njimi so tudi predšolski otroci. Andreja Hočevar v svojem članku predstavlja predloge nadvladnih organizacij (EU, UNHCR, UNICEF), ki zadevajo vključevanje te populacije otrok v vrtce. Predstavi tudi sistemske rešitve vključevanja teh otrok v vrtce v Sloveniji in kritično pokaže, da te rešitve ne sledijo predlogom nadvladnih organizacij ter ne podpirajo vključevanja otrok prosilcev za mednarodno zaščito in beguncev v vrtce v Sloveniji. Tako ti otroci nimajo enakih izhodiščnih možnosti za vključitev v vrtec kot otroci, ki so slovenski državljani. Ob koncu poda predloge sistemskih rešitev, ki bi tem otrokom omogočile vključitev v vrtec.
1
šd
Kakšna je pri tem vloga svetovalnega delavca? V tretjem članku avtorice opisujejo tri vrste nalog:
1.	svetovalni delavec kot organizator in koordinator vključevanja,
2.	svetovalni delavec kot podpornik učiteljem in učencem priseljencem,
3.	svetovalni delavec kot evalvator udejanjanja inkluzivne šolske kulture.
Pri tem posebej poudarjajo: »Kadar gre za udejanjanje nečesa novega ali drugačnega, je še toliko pomembneje, da uvajanje poteka premišljeno, postopno in z nenehno refleksijo.
Del te refleksije seveda poteka spontano, del pa jo je smiselno vzpostaviti na višji ravni v obliki samoevalvacije. Šolskega svetovalnega delavca vidimo kot spodbujevalca samoevalvacije in kot ključnega akterja pri načrtovanju in izvajanju samoevalvacije ter pri analizi njenih rezultatov.«
Člani uredniškega odbora vam želimo zanimivo branje.
Cvetka Bizjak,
odgovorna urednica
2