PoŠtnina plačana v gotovini Izhaja v ponedcljck in petek ob 17. Stanc mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7'50 Din, za inozemstvo20 Din Raun pri poStriem čekovnem zavodu št. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št. \, pritličje, desno. l'un vaja, Kad sudbe mka rastavila nas. Neznanemu nemškemu skladate- lju, ki jo »avtor« neinške himne, je naša lepa narodna pesem vsekakor silno ugajala, in gotovo ni slutil, da homo mi Jugosloveni spoznali to »nemško« popevko kot svojo lastni- no. Ko bodo v rajhu zopet potrebo- vali kakšno novo liimno, naj se krat- koinalo obrnejo na naš naslov in mi jim bomo prav radi postregli, ko pa jo naš pevski zaklad tako lep in bo- gat. Kronist. Kriza in naše gospo- darstvo Mnogo sem ze pisal, kako se naj v prihodnje uredi sadjarstvo, da bomo dosegli zaželjen uspeb. Ce bomo pra- vilno in resno nastopili, bomo dose- gli plodonosno sadjarstvo in znatno ublažili kiizo. Odkar razpravljam o sadni kulturi in nje pomenu, sem doživel mnogo veselja in še veČ Ža- losti. Zelo me je marsikje razveselilo dejstvo, da se gospodinje kakor tu- di dekleta mnogo bolj zanimajo za sadjarstvo. Danes pa poglejmo malo, kako iz- gleda pri nas doma in na polju, zla- sti kako izgledajo naša gnojišča, ki tvorijo glavni vir in dobiček gospo- darstva. Ko sem bil že v nežni mla- dosti pri predavanju o umnem go- spodarstvu, je rajni dolgolctni rav- I, natelj g. Lapajne, takratni učitelj v Ljutorneru, rekel: »Kjer pri kmetu in sploh pri gospndarstvu ni gnoja lepo urejenega, tarn ni kruha, še manj pa mesa.« In ravno glede rav- nanja z gnojem se dandanes z ma- limi izjemami ravno tako greši ka- kor pri sadjarstvu, zato je moj na- men, da o tern važnem predmetu, ki je za vsakega posestnika življenske- ga. poniena, spregovoi'lmo danes res- no besedo. Naš domaCi hlcvski gnoj vsebuje vse za rast in razvitek rastlinstv» potrebne snovi, f-esar ni pri urnet- nih gnojilih, razen če jili pomešamo voč vrst. Glavne stvari, tudi najdraž- je, so dušik in ainonijak, posebno v konjskem gnoju. Te snovi pa so ne- vidne, plinaste, uhajajo v zrak in so za kmeta izgubljene, gnoj je slab in nima mofii, da bi dajal rastlinam po- trebni živež. fllehkjcy palmira -milo- napiatk ualapoit äulAcukyin Lepo- Kaka lazlika jc med dobro ureje- nim in konzerviranim gnojem in ta- kim, ki se kar tako po dvorišču in gnojišču raztrese, vam hočem poka- zati iz lastne izkusnje. Prišel sem za oskibnika na vlastelinstvo barona Ilcllenbacha. Obšii-no posestvo je bi- lo zelo zanemarjeno, polja z rodo zcmljo, večinoma vsled pomanjkanja gnoja, v najemu, dasi je bilo mnogo živine pri gradu. Sluge so vozili gnoj po vsem dvorišču, vsako samokolico so pievrnili posebej, gnoj se je spro- ti posuSil, (lušik in čamonijak sta izpuhtela. Tak gnoj je imel na polju prav majhen učinek, bil je pač pra- zen, kakor je n. pr. vino, ako ga pu- stite na zraku. Moje prvo delo jc bilo, da sem dal tik ob gnojišču navoziti deset voz rahle zemlje, ves gnoj po dvorišCu pobrati in narediti stirioglat kup, ki jc obstojal iz plasti, debelib po 10 do 15 cm. VsaJca plast je morala biti trdo poteptana in nato s pripiavljeno pi'stjo poti-ofiena. Tako se je rnoralo poteni delati pri vsakdanjem izme- tavanju. Poteptani in s prstjo pome- šani gnoj ni več izpuhteval dragih dušičastih snovi, bil je tako mofan, da je voz tega, na popisan način kon- zerviranega gnoja zalegel za štiri vo- zove gnoja, ki jo bil izpostavljen sol neu in zraku. V dveh letih nismo vof (lajali polj v najem, pač pa nam je vsled moCnega gnoja setev pole- gala, a vsi pridelki so bili podvoje- ni. Sedaj vidite, koliko se pri nas gre- ši glede gnoja. Vse boljše tvarine gredo v zrak, slab gnoj se pa preva- ža na polja. Tarn se še pusti nekaj dm raztrošen, da tako popolnoma izhlapi in oslabi, zemlja pa ostane slaba, brez potrebnih zivil za rast- linstvo. Edino, kar tak od solnca in zraka absorbirani gnoj koristi, je, da jo zemlja bolj zrahljana. Kolikokrat floveka, ki razume, kolike viednosti je dobro urejeno gnojišče, zaboli sr- ce, ko vidi, kako je gnojnica, ki je pri gospodarstvu to, kar je pri clo- veku kri, kar od gnojišča naravnost v potok napeljana, po posestvu pa raste man in vresje in na njivah ma- lovredno dračje. Pred tridesetimi le- ti so vlada in okrajni zastopi poši- ljali na kmete kmetijske strokovnja- ke, ki so učili iimno gospodarstvo in delili vzornim gospodarjem, ki so imeli dobro urejena gnojišča, premi- je, danes v tej gospodarski krizi pa o tern ni duha ne sluha, kako naj se kmet reši iz nadlog! Prihodnjič bomo govorili o setvi, s posebnim ozirom na ozimino, ki je zelo pogrešna zlasti v bližnji celj- ski okolici. Vatraslav Kosi, strok. ekonom Lopatst pri Celjn. Savinjske zgodbe 1. »Stric iz Amerike« Na Brclnici blizu Petrovč je mala naseibina. V neki hiši stanuje nidar- ska družina. Nekega večera se je oglasil tamkaj zgovoren mož, ki je vprašal navzoče, Ce imajo strica v Ameriki. Dejali so mu, da ga pozna- | jo, vendar je že minilo 20 let, odkar jo zapustil rodnoi slovensko grudo. In tujec je izjavil odločno: »T.isti stric sem pa jaz.« Seveda so ostrmeli rudarjevi, ki jili je novica in pa ob- isk prav prijetno razveselil. Lepo so postregli došlemu »stricu«. Rodbin- SILVIJ HRUST: Moje dogodivščine 22. Moj prvi prašič žo kot «leček sem nadvsc ljubil puško. Vesel sem z očetovo puško pokal po vranah in šojah. Ko je v vinogradu pričelo zoreti grozdje, sem s streli strašil tatinske pastirje. V bližnji graSCini sem uCil citra- nje iii za nagrado sem si izprosil lov- sko puško. N Zdaj bi bil še psa rad imel. Slučajno sem nekje naletel na psa, ki je bil brez gospodarja. Tud'i pravico do tova sem si pridobil. Zdaj sem pridno preganjal zajce in si Sirii revir. Tudi srne, jeleni in gamzi so se me pričeli bati, zakaj vsak moj strel je bil uspeSen. Colo v soscdnjc dežele je segel moj sloves, marsikje sem b.l kot lovec v gosteh, povsods fastmi sprejet. P Končno sem se lotil še divjih svinj. tačas so se bile hudo zaplodile pri nas, veliko Äkodo so delale, ko so ri- le po travnikih in njivah. Oves in pšeirico, koruzo in krompir so uniöe- vale. Kmetjo so tožili in kleli, da so se mi res smilili. Lov na divje svi- Inje je b:il nevarcn, zato pa tembolj mikaven. Mnogo je trpela fara zabukovška in tja so me vabili, da jib rešim brez- srčne pošasti. Lepo so me sprejemail1 kmetje, bele postelje so mi ponujali povsod, z vsem spoštovanjcm so mi nudili obilo najboljšc jedačo in pija- če. Sc danes se tch dobrih ljudr spo- minjam z vso hvaležnostjo. Tako sem prvikrat žel na stražo v oves, kjer je bilo mnogo sledi, kar bos. Odkril sem nekaj stojišC, kjer so razni lovci tiste dnr prežali. Neki kmet se mi pr.ibliža in mi ka-> že na niže ležečo pšenrčno njivo. Tja da pride to noč prašič. Pa sem se napotil tja — o, žalostna slika! Velik del pšenico jc bil okleS- čen ali povaljan, Skoda lepega žita! Razgledam se, ixberem si stojiSčo, nabašem ccvi in se prihulim k tlom. Solnce je že bilo zašlo, nebo je bilo oblačno. Prisluškujem, iztegujem vrat. Ure tečejo, že je polnoCi, nebo jo prav temno. Težak soparen dih za- veje Cez njivo, od zahoda zaropoCc grom, bliža se nevihta, že se bliska, veter ziblje klasje, prvo kaplje pa- dejo. Že se huje bliska, groin mi grozi. V tern hipu se mi zdi, da čujem čuden sum. Kakor da nekdo smuka ; klasjo. Toda bila je pravcata egip- tovska tema, a vsak blisk je povsem razsvotlil pokrajino. V svetlobi blis- ka sem oči nameril tja, odkoder je prihajal sum. Pa sem zares opaz.il senco, kjer je pi-ej ni bilo. Morda je bil tarn prasi'C? »Ce je ščetinec, ne bo ostal na mc- stu, obračal se bo,« sem menil. Spot se je zabliskalo, dvakrat za- poredoma, sencc pa zdaj ni bilo vi- ileti več. Zato sem svoj pihanlik na- meril tja, kjer sem bil prej ugotovil t.-enco. Vnovič se zabliska, spet vidim sen- co. Sprožim! Trikrat se je pošast pognala proti moni. No, Blaž. zadnja ura se ti bli- ža! Še eno ccv sem imel nabasano. Na tla sem pokleknil, namesto da bi bil odšel z bojišča. Pričakoval sem na- skok. Enki'at bom ustrelil, potem pa naj mi Bog poniaga! Hipi so dolgi, negotovost me muCi. Cakam. Napolnim Se drugo cev. Vso mirno. Vstanem. Z nlektriöno svetilko si Hvetim, vso njivo obkrožini. Kor ni- Česar ne najdem, stopam v smer, ka- mor je padel moj strel. Ti-isto vragov! Že po par korakih! Mrtva zver jc lcžala pred menoj, ogromna in strašna, dales iztegnje- na, grdo je zijala, molela jezik izza velikih čeljusti. Dolga ji je bila gia- va, vrat airok, život visok in močan v ospredju. Krepke noge so bile opremljene z robnatimi parklji. S tcm nestvorom pa se no bi bil rad pomcril v rokoborbi. Poskušal sem žival potegniti za nogo v kraj, a bila je celo zame pre- ogrouma. Deževalo je na vso moč, vmes je bliskalo in grmelo. Sei sem v vas pomof. iskat, pa tudi trem se nam ni posrečilo, da bi bili kos ple- nu. PrašiC so ni dal odreti, toliko ga je bilo, celih stošestdeset kil! Utrujen ležem, zaspim. Navsezgo- daj me zbude, kar Sest lovcev je pri- šlo do mene, bili so oni, ki so prejšnjo noč stražili na njivah. Zdaj smo se spet lotili zvcrinc. Polovico pra-šiča sem oddal kmetu v odäkodnino za unisono žito, ostalo som razdelii med lovce. Sebi nisem pridržal niti kože, niti repa. Saj mi jc itak pripadlo mnogo slave in ob- čudovanja, s tcm sem se rad zado- voljil. 23. Uhani Na nekem svojem potovanju sem stopal skozi večji kraj, ko me z okna prijazno pozdravi znana gospa. Po- vabila me jo na dom, mi postregla Stran 2. >Nova Doha« 15. V. 1933. Stev. 40. ski oče — rudar — je sei na Siht Žena, babica in otroci pa so ostali doma in šli k počitku. Gostu so od- kazali najlepžo sobo za prenočišče. Žena rudarja jo bila vendarle prcvidna in ni šla k počitku, nainreč je skrivaj opazovala »Amerikanca«, ki se pač nikakor ni mogel odpraviti k počitku. Vedno je imel v odkazani mu sobi dovolj posla. Končno se jej tudi spreoblekel v boljšo obleko ru- darja, ki je visela v omari. Rudarjeva žena je šla k sosedovim in jih poklicala, da si ni mogel do- mišljevati »ljubi stric«, da je sam. Pa so se oglasili kmalu v temni noöi pri hiši fantje in zapeli. V tem tre- nutku jo »Amerikanec« upihni] ; luč v sobi, odprl vrata in skoCil na cesto s kovčkom. Ko je opazil svoj nevarni položaj, je sipustil kovček, zdirjal proti gozdu in izginil v temi. Domačini so pogledali v kovček in našli v njem obleko »Amerikanca«, z rudarjevo pa je »Amerikanec« po- begnil spreoblečen. Pa ni trajalo dolgo, in že je bil elegantni »Amerikanec« na žalski orožniški postaji, od koder je bil od- premljen nazaj v — »Ameriko«. 2. Griški pretepaöi Lepa nedelja je bila in fantje pod Kamnikom so se napili najbrž šmar- nice ali podobne tekočine. Ni trajalo dolgo, pa je fantom zavrela kri. Be- seda je dala besedo. Prijateljsko raz- položenje se je spremenilo v sovra- štvo, kakor je pač to že navada med kmečkimi fanti. In zgodilo se je, da jo je eden izmed njih pošteno sku- pil. Malo je manjkalo, da ni dotični podlegel ranam. Posledice niso izostale. Enajst fan- tov se je prcselilo kmalu v bliznji Zalec, kjer so imeli »skupno ležiščc«. Lepega dne je vsa bratovščina med žvenketanjem verig korakala na ko- lodvor v varnem spremstvu. V bliž- njem Celju jih čaka zaslužena ka- zen. 3. Prijatelj tujih koles Pred dnevi jo prislonil neki gospod svoje kolo pred hišo, v kateri so pro- stori Savinjskc posojilnice v Žalcu. Ljubitelj tujih koles pa je zopet pri- §el v trg in opazil kolo ob zidu. Ne- opazovan sede nanj in se pel je po pešpoti mimo Grdomlje proti Ložni- ci in Pirešici. Tatvina je bila kmalu opažena. Sledila je orožniška kolesarska dir- ka do št. Janža na Vinski gori, pa brez uspeha. Nekaj dni pozneje se oglasi neki fant s koJesom pri žalskem meliani- ku g. Pepelu, ki je po sedežu spoznal kolo in vedel tudi za lastni-ka. Dobro premišljeno je pritrdil kolo na priinuž, kar se je fantu zdelo ž"e Gramofoni radioaparati in raznovrstna poppavila j ANTON LECNIK, Celje, Glavni trg 4 ' nevarno, zlasti ko mu je g. Pepel iz- javil, da je kolo ukradeno. Pa ni nif: pomagalo. Fant je dejal, da je kolo kupil. Hotel je iztrgati kolo, kar se mu pa ni posrečilo. Pozvani orožnik je povabil fanta s seboj in sc bo kma- lu pokazalo, kje iskati pravega tatu 4. Krckarija brezposelnih. i V šaleški dolini so najbrž brezpo- 'sclni prav dobro organizirani. Te~ densko službo imajo samo nekateri, ki imajo nalog, da nabran denar od dajo svojemu »društvenemu blagaj- niku«. Ta razpolaga z vsoto za vso lepo organizacijo, ki se vsako soboto zl)ere v kakšnem lokalu, kjer se vrši krokarija brezposelnih. Zgodilo se je, da je našel neki žu- pan v neki gostilni v Šoštanju tudi znanega brezposelnega lenuha v tej neobičajni veseli družbi. Župan si je baje dobrega znanca iz svojega kra- ja, malo privoščil, kar je dotični tudi zaslužil. Tako so prišli tej novodobni in moderni »skupščini« na sied. DOMACE VESTI d Kraljevska rodbina v Novem Vi- nodolu. Nj. Vel. kraljica jo 12. t. in. z Nj. Vis. prestolonaslednikom Pe- troin ter princem Tomislavom, in An- drejem odpotovala za dalje časa v Novi Vinodol. d Anton Kač f. V petek 12. t. m. zjutraj je umrl na Groblji pri öt. Pavlu pri Preboldu v starosti 52 let ugledni posestnik in šentpavelski župan g. Anton Kač, brat novinarja in pisatelja g. Janka Kača. Pokojnik je bil član krajnega šolskega sveta, ustanovitelj in naeelnik gasilnega društva na Groblji, agilen Sokol in uvaževan delavec v mnogih drugih društvih. Zapušča vdovo in tri otro- ke. Pokojniku bodi ohranjen časten spomin, žalujočim svojcem naše is- krouo sožalje! (I Gospodarski stroji in orodje ho razstavljeno v posebni skupini na letošnjem XIII. ljubljanskem velo- sejmu od 3. do 12. junija. Zastopani bodo izdelki našc države, Avstrije, Čehoslovaške, Holandije, Francijc, Ltalije, Kanade, Madžarske, Nemčijc, švedske in Amerike. Naši gospodarji hodo imeli tu najlepšo priložnost, da si izberejo pluge, brane, kösilne stro- je, mlatilnice, čistilnice, sla-morezni- ce, pluge za okopavanje in osipava- nje, traktorje, lokomobile, motorje in veliko število najrazličnejšega orod- ja. Večina strojev bo v obratu, gna- nih z lokomobilami, motorji in elek- j tričnhn tokom. d Kakor juhi sol, tako pripada Katliroiner Kneippovi sladni kavi pravi :Frankov: dodatek! d Dunajska vremenska napeved za torek 16. maja: Izpremenljivo, hladno, na jugu nekoliko boljše vre- me. Celje in okolica c Spreiuembe v okoliškem obdin- skem svetu, Z odlokom kr. banske upravc v Ljubljani z dne 10. t. m. so razrešeni naslednji člani občinske uprave za Celje-okolico: Martin Plan- kar, Ivan šmerc, Avgust Keblič, Erna- nuel Janežič, Simon Kegu, Valentin Lebič in Ivan Štante ml. Na novo so imenovani za občinske odbornike naslednji gg.: Martin Božič, posest- nik v Polulah; Martin Čerenjak, zi- dar na Ostrožnem; Milan Cetina, po- sestnik na hribu sv. Jožefa; Alojz Ve- lenšek, posestnik in tesar v Lokrov- cu; Valentin Šuperger, posestnik in gostilničar na Lopati; Franc Ratajc, posestnik na Ostrožnem in Ivo Gams, posestnik v Gaberju. c Dijaški koncert v celjskem gle- dališču. Podmladek Rdečega križa na drž. realni gimnaziji v Celju je priredil v soboto 13. t. m. zvečer v (lohi'o obiskanem Mestnem gledali- šču vokalni in instrumental!!! kon- cert. V začetku je spregovoril osmo: šolec Gorečan o ciljih in nalogah Kdečega križa ter povabil odrasle, da hi podpirali človekoljubno delo pod- mladka. Dijaški mladinski in mešani zhor ter dijaški oktet pod vodstvom ambicijoznega učitelja petja g. Stan- ka Tavžlja so zapeli 15 umetnih in narodnih pesmi. Mladinski zbor in oktet sta uravnovešena, disciplini- rana in pojeta precizno, s točnimi nastavki. Mešani zbor je uCinkovit, manikajo pa mu še tenoristi. Dijaški godalni orkester Glasbene Matice pod voilstvoni g. ravnatelja K. Sancina je, poinnožen z gosti, izvajal Griegove »Srčnc rane«, »Pomlad« in drugi stavek »Peer Gyntove« suite. Orke- ster je podal vse tri skladbe izglaje- no, z obtutjein in harmonic no. Ob- činstvo je prircjalo dijaštvu, pevo- vodji g. Tavžlju in dir.igentu gosp. ravn. Sanciiiu navdušene aplavze. Di.jaštvo je pokazalo lepe sadovc kul- turnega dcla. Prircditeljem iskreno C-estitamo k uspehu, ki naj da novih pobud za iiadaljno dolo. — K. P. c Proslavo Materinskega dne je pi'ii'edilo v nedeljo 14. t. in. Kolo ju- gosl. sester v Celju. Popoldne je bil cvetliCni dan, od pol 11. do 12. se je vršil v parku koncert celjske želez- nicarsko godbo, oh 15. pa se je pri- čela na Dečkovem trgu dobro ohis- kana javna tombola z mnogiini lepi- mi (lohitki. Podrobnejše porotilo ho- mo objavili v prihodnji številki. c Planinsko predavanje. Savinjska podružnica SPD v Celju ho priredila v petek 19. t. m. ob 20.15 v risalnici meSČanske sole predavanje o moder- ni plezalni tchniki na gorah. Preda- vala bo najboljša jugoslovenska ple- zalka ga. Mira Debelakova iz Ljub- ljane, ki uiiva tudf v inozemstvu sloves. Predavanje bodo pojasnjeva- vale lepe ¦skioptične slike. Na ta za- nimivi večer opozarjamo vse planin- co in prijatelje n a rave. c Podružnica Jugoslovanske-če* škoslovaške lige v Celju bo imela svoj redni občn.i zhor v soboto 20. t. m. ob 18. v klubovi sohi v Celjskem domu z običajnim dnevnim i'edom. — Predsednik. c Ljudsko vseučilišče v Celju ho imelo svoj redni občni zbor v pone- deljek 22. t. m. ob 20. v risalnici deš- ke meščanske sole. Dneviji red: 1. Porof-ilo predsednika, tajnice, bla- gajnika, gospodarja in revizorjev. 2. Volitev novega odhora. 3. SluCajno- sti. — Odhor želi, da bi se ob&nega zbora udeležilo čim večje število članstva. c Celjski studio. Vsi vpisani in pri- javljeni člani studia se prosijo, da se zanesljivo udeleže sestanka drevi ob osmih v Zdravstvenem domu. Važno! — Umetniško vodstvo. c Uboj pri Dramljah. V soboto 29. aprila je neki moški napadel 53-let- nega dninarja Jožeta Lavbiča iz Se- dine pri Dramljah z motiko in ga udaril s tako silo po glavi, da mu je zdrobil lobanjo. Lavbiča so prepelja- li v celjsko bolnico, kjer je v soboto 13. t. m. zvečer podlegol poškodbam. c Polaganje mojstrskih izpitov v Celju. Pred posebno komisijo je do- slej položilo mojstrske izpite 88 kan- didatov, prijavljenih pa je še okrog labnemu in žejnerrm. In že je prišla na dan s svojo željo. Prodala bi bila rada uhane z briljanti, kot nevesta jih je bila dobila. Veljali so nekoC 120 goldinarjev. Njih sedanjo vred- nost je cenila na 6000 kron, od teh naj bi meni tisočak ostal. Ponudil sem briljante neki imoviti gospe, pa ji niso ugajali. Medpotoma se ustavim v mestu in dam oceniti uhano dvema zlatarjema in so dra- guljarju. Pa mi vsi poreko, da to sploh niso briljanti, da so le safiri, vendar izredno Cisti, vredni 700 kron. Pa se nazajgrede oglasim pri1 go- spe, da ji uhane vrnem. Ko ji pojas- nim zadevo, pa se zelo zaöudi, kako je bilo mogoče, da so se briljanti ta- ko hitro spremenili v safire! Uhano suöe med prsti in nateguje oči, poln sumničenja ji je glas: »Saj to vendar niso uhani, ki sem vara jifr dala! To je zamenjano bla- go! Moji so bili briljanti! Ti pa se- veda niso! Zahtevam svoje nazaj!« In je pričela stokati, krifiati'. Neizmerna jeza me pograbi ob tej podlosti. Kaj naj ji jaz zdaj plačam briljante, kar niso bili? Hitro jo vprašam, kje so bili uhani kupljeni. »Prav v tem kraju, par minut od- tod!« »Pojdite z menoj, da se resnica do- žene. Toda nimate besede, dokler vam je ne dovolim. Govoril born sa- mo jaz.« Vstopiva. V trgovini vljudno vpra- Sam starega trgovea: »Tu pri vas so bili kupljeni li uha- ni?« »Da. Pred leti. Seveda! Jaz sam sem jih prodal, zdi se mi.« »No, prav. Povejte mi samo, rad bi jih namreC kupil od gospe, ali so to safiri, ali so briljanti?« »Briljanti so, na vsak način bri- ljanti, in ge izredno lepi briljanti!« »Hvala vam lepa za pojasnilo!« Zapustila sva trgovino. »Vidite, gospa, kako je lahko ko- mu delati krivico! In šo poštenjaku, kakor sem jaz!« In pustil sem babo, da je obstala na mestU| in od sramu ni vedela kam so dati. Z uhani pa nikoli vefc nisem ba- rantal. V „Slag e r" Celje, Dečkov trg 4 a. Vsled prevelike zaloge razprodaje gra- mofonskih plošč od 1. maja dalje, dokler traja zaloga, od Din 15— naprej. 30 oseb. V zadnjem času so položili mojstrski izpit: slikar Alojzij Jago- dič iz KaC-jega dola pri Rogaški Sla- tiui, mizarji lgnač Majerič iz Celja, Janez Vipotnik iz Celja in Josip Gra- zer iz St. Ilja pri Velenju, hrivea Alojzij Lenart iz Soštanja in Bogo- mir Lakner iz Ljutomera, mesarji Ivan Gmajner iz Braslovč, Avgust Halužan z Brezna pri Humu oh Sot- li, Ivan ÜJ-ozim iz Celja, Alojz Kolar iz Rogaškc Slatine, Anton Stern iz Rogaške Slatine, Josip Pirih iz Vi- tanja, Karl Žener iz Rajhenburga in Stanko Staroveški iz Podčetrtka, kljufiavničarji Viktor Žohar iz Ga- herja pri Celju, Franc Germadnik iz Gaberja in Alojzij KonCan in Gaber- ja, urar Karol Penteker iz Ptuja, klo- bučarji Viktor Florjan iz öt. Jurija ob juž. žel., Vladimir Bahošek iz Ma- riboi-a in Franc Schuster iz Slovenj- gradca, čevljarji Anton Markl z Zi-' danega mosta, Ivan Plevnik iz Hrom- ca pri Gjurmancu, Ivan Koradej iz Šoštanja, Franc Verdoušek z; Lave pri Celju in Franc Gorišek s Plani- ne ter šivilji Angela Vrečkova iz Cre- ta pri Celju in Marija Kačičeva iz Laškega. — Ta mesec se hodo vrSili mojstrski izpti po naslednjein redu: v torek 10." t. in. ob 14., v sredo 17. t. m,. ob 14. in v četrtek 18. t. in. ob 19. za mesarje, v sredo 17. t. in. ob 19. za šivilje, v soboto 20. t. m. oh 19. za mizarje, v torek 23. t. m. oh 19. za kleparjc in v sredo 2-4. t m. ol» 19. za kolarje. c Letni delcvni čas v ekspozituri OUZD v Celju. Vsled odloka OUZD v Ljubljani z dne 4. maja 1933, opr. St. 100/2-33, se odreja za ekspozituro OUZD v ,Celju od 15. niaja dalje letni clelovni fas in sicer: 1. Ob ponedelj- kih, sredah in petkih se uraduje red- no od 7. do 13., popoldne pa vrši eden namesCencQV dežurno službo od 17. do 18. 2. Ob torkih in Cetrtkih se iu*a- duje redno od 7. do 13. in od 17. do 19. 3. Ob sobotah se uraduje od 7. do 12., popoldne pn vr.ši samo eden na- mcščenec dežurno .služho od 12. do 13. in od 17. do 18. 4. V ambulatoriju OUZD v Celju ordinirajo uradovi zdravniki vsak delavnik od pol 9. do :|/*13. Poleg rednih ordinacijskih ur vrši bolnicai'ka redno vsak dan, ra- zen ob sobotah, tudi dežurno služho od pol 8. do pol 9. in od pol 17. do 18.; ob sobotah pa samo od pol 8. do pol 9. 5. Ob nodeljah in praznikih delo počiva, a za nujne slučaje vrši samo cden nameščenec dežurno slvižbo od 9. do 11. Za sprcjemanje strank je od- rejen čas od 8. do 13., ostali čas pa za interno uradovanje. c Planinske legiUmacije v svrho žigosanja za polovično vožnjo naj blagovolijo izročiti člani SPD do sre- de 17. t. m. opoldne blagajniku gosp. Vrtovcu, drogerija Central, Kralja Petra cesta. V soboto jih lahko nato zopet dohijo opremljene s potrebnim žigom. c Zahvala. Ob priliki 50-letnice celjske obrtne nadaljevalne sole v Celju so darovali temu uCneinu za- vodu: g. Ivan PrekorŠek, narodni po- slanec v Celju, 100 Din; g. dr. Juro HraSovoc, odvetnik v Celju, GO Din; g. Anton Lečnik, juvelir v Celju, 50 Din in g. Dmgo Žabkar, žel. uradnik v p., 30 Din. — Odbor obrtne nada- ljevalne Sole izreka vsem daroval- cem svojo iskreno zahvalo. c Uničevanje majskih hrošiev in sadnih škodljivcev. Mestno načelstvo v Celju razglaša: Na podlagi odred- be kr. banske uprave dravske bano- vine v Ljubljani z dne 2. maja t. 1. št, 3975/1 in Clanov 2., 13. in 14. za- kona o zatiranju bolezni in gkodljiv- cev kulturnih rastlin z dne 9. decem- bra 1929, U. L. St. 23/1930/104 se za- radi obsežnega nastopanja rjaVega hrošča, ki povzroča z objedanjem listja na sadnem in gozdnem drevju zelo občutno škodo, in zaradi prepre- Štev. 40. »Nova Doba« 15. V. 1933. Stran S. čenja še večje razploditve tega škod- Ijivca naroča vsem zemljlškim po- sestnikom, odnosno najemnikom v mestu Celju sl&deče: 1. Kjer se na drevju in grmičevju pokaže rjavi ! hroše, ga jc treba, in to posebno v zgodnjih zjutranjih urah, otresati, zbii-ati in na primeren naein uničiti (najbolje s poparjenjem z vrelo vo- do). Poginul© hrošče je bodisi v vre- čah ali drugih posodah oddati v mestnem parku (pod hribom) za to dolocenemu pazniku dnevno do 10 dopoldne. Za oddano količino hroS- Cev se dobi potrdilo. Na podlagi ta- kega potrdila bo mestna blagajna izplačala nabiralcem hroSCev manj imovitih posestnikov 0.50 Din za li- ter. Z nabiranjem in uničevanjem rjavega hrošča se mom takoj pri- četi in se mora to delo nadaljevati, dokler se opaža polet majskega rjavega hrošča. 2. Morebitno ogrce (ličinke majskega rjavega hrošča) mora jo posestniki in najcmniki po- Ijedelskih zemljišč in vrtov o prili- ki oranja in prekopavanja sproti uničevati. Obenem se odreja, da se- daj kakor tudi v jeseni lastniki sa- dovnjakov očistijo sadno drevjc za- leg in ličink raznih Skodljivcev sad- nega drevja, ter posvetijo največjo pažnjo uničevanju zalege in gosenic glogovcga belina. Neupoštevanje te odredbe bo mestno načelstvo z vso strogostjo zasledovalo in bo krivcc po § 21. gori navedenega zakona kaz- novalo z globo v denarju od 100 do 5000 Din v korist državnega kmetij- skega zaklada. Pol eg tega bo mest- no načelstvo pri onih, ki ne bi upo- Stevali te odredbe, izvrSiJo otreblje- njc in unicenje skodljivcev kultur- nih rastlin na raCun prizadetih po- sestnikov odnosiio najemnikov. ( Dražba zaplenjenih predmetov. Pri okrožnoin sodišču v Celju (raz- pravna dvorana 17) se bo vršila v petck 2. junija ob 9. dopoldne javna dražba raznih zaplenjenih' predme-1 tov (corpora delicti) — obleke, peri- la. oi'odja ild. Kupnina se mora ta- koj položiti v gotovini, izdražbani predmeti pa istočasno prevzeti in odstraniti. c Psa so odpeljali. Neznan storilec je pred dnevi odpeljal na dvorišču gosiilne »Pri angelu« v Prešernovi ulici priklenjenega 1J4 leta starega velikega psa z dolgo dlako in sive barvo. Psu je ime »Crt«. Kdor kaj ve o psu, naj to sporoči predstojništvu mestne policije. c Izgubljeno in najdeno. V nedoljo 14. 1. m. okrog- pol 8. zjutraj jo bil na poti od Glavnega trga do Franko- panske ulice izgubljen srebrnik za 50 Din, istega dne opoldne pa je bil v mestnem parku najden okrog 150 Din vreden zlat ščipalnik. »Cestitam, gospod državni pravd- nik: trijo Jjudje so bill danes obsoje- ni na smrt.« — »O, prosim, ne preti- ravajte. Pri prvih dveh ni to moja zasluga, ta dva sta bila zares kriva.« „XYZ" (Uprizoritev 12. t. m. v celjskem gledališču) V Celju so se pred meseci zbrali mladi, idealni prijatelji gledališke umetnosti in ustanovili »Celjski stu- dio« pod vodstvom Celjana g. Milana Košica, bivšega Clana Narodnih gle- dališč v Mariboru in Ljubljani ter absolventa Piscatorjeve režiserske in igralske sole v Berlinu. »Celjski studio« hoce gojiti pravo odrsko umetnost in vzbuditi v ljudch zopet /animanje za gledališče. V petek 12. t. m. zvečer se je prvikrat predstavil občinstvu z uprizoritvijo Klabundo- ve komedije »XYZ«. Klabund v svo- jem delu na duhovit in svojstvcn na- tin obravnava »igro v trch« — zna- ni motiv: on — ona — on. Igra za- hteva dobrega režiserja in dobrih in- terpretov. Rcziser g. Milan K o š i č se je lotil igre z ljubeznijo in s temeljitim zna- njem. Režiral jo je realistično, s krepko diferenciacijo značajev in pravilnim poantiranjem ter je ustva- ril harmonično odrsko enoto. Stilu igre je dal ponekod resnejšo noto, četudi bi se bil nekoliko lažji slog morda bolje prilagal igri. ! V ulogi X-a je gostoval Clan ljub- ljanske drame g. Slavko J a n. V ne- katerih scenah se je poznala ljub- Ijanska režija, a se je v splošnem do- bro prilagodil interpretaciji celjskih igralcev. Ulogo pustolovea, ki so z upradenimi listinami utlhotapi v gro- fovsko hišo in poroči konteso Y, ki jo v resnici ljubi, je podal naravno, s temperamentom in veliko rutino! Gdč. Renata M i 1 h e r S i č e v a je igrala ulogo kontese Y. To je bil njen prvi nastop na odru. Je Hrvatica, a z režiserjevo pomočjo se je uživela v slovenski odrski jezik in dobro pre- magala jezikovne težkoče. Gdč. Mil- heršičeva je izrazit igralski talent. Igrala je z rafinmajem, rutino in prav dobro mimiko, četudi njena uloga ni bila igralsko docela izčrpa- na. Gosp. Nikolaj An tipin je Hus, a tudi že dobro obvlada naš jezik. Grofa Z-a je igral dostojanstveno in prcpriCevalno, bil je pa še trd v krct- njah in premladosten v maski. Gosp. Košič je krciral starega grofovske- ga slugo s krepko karai '. \ izacijo in dovršeno mimiko. Scenen ja je bila v dru,;vm in tret- jem dejanju moderna in zelo učin- kovita. Nove kulisc so biln dclo igral- ccv samih in ge. Mayerjove, uConke Heimannove umetniške Sole v Ber- Hnu, pohištvo pa je bilo mlelano po načrtih gdč. Manice Kalanove. ! Predslava je bilo zelo dobro obis- i kana. Igralci so bili deležni živahnih ' aplavzov. Gdč. Milheraičeva je pre- jela več lepih šopkov. Led je prebit in »Celjski studio« lahko s ponosom zro na svoj prvi uspeh. r. p. Oglasuite! Sport SK Celje : SK Laško 4;0 (2:0) K prvenstveni tekmi med obema kluboma sta moštvi nastopila včeraj na igrišču pri »Skalni kleti« z zamu- do 15 minut v neizpremenjenih po- stavali. Tekma je bila borba za tac- ke in sodnik gosp. Janežič, ki je bil mnogo premohak za to izrazito toč- kovno borbo, jc imel mnogo posla. Laško je predvajalo igro, ki postaja zanj tipicna. Primitivna, dokaj hitra in deloma zelo ostra. Moštvo se odli- kuje z veliko požrtvovalnostjo, vra- tar, ki je v celjskem sportnem pod- ročju gotovo najboljši, pa z izredno bravuro. Celje je to pot grdo razočaralo gle- dalce, ki jih je bilo okrog 300. Pri- Cakovati je bilo z ozirom na njegovo sestavo izdatne, lepe in tehnično po- polne igre. Toda vsega tega ni bilo. Skromen, začetniški, individualen, pa sila neproduktiven nogomet. Do 30. minute brez efekta, ko se šele nadvse požrtvovalnemu M. posreči prvi gol za. SK Celje in v 45. minuti še drugi. Pred koncem polčasa je mo- ral T. zapustiti igrišče, ker je bil moo- no blesiran. Prvi polčas 2 : 0 za SK Celje. Tudi v drugi polovici igre ni bilo od začetka jačje spremembe. Igra je bila še medlejša, odprta, napadi so se men j ali na obeh stran eh in šele po 20 minutah te nezanimivo igre je bilo opaziti lahno prebujenje Celja- nov, kar je v 21. minuti prineslo po Ahtiku že tudi uspeh z golom, kakrš- nih se ne vidi mnogo in že 4 minute za tem postavi Gobec istotako z le- pim strelom iz sredine na 4 : 0. > Celje je zaigralo z vidno rastočo nadmočjo, kar pa je spravilo gosto iz ravnotežja. Laščani so v 20. minuti zaradi popolnoma pravilno .sojene 11-metrovkc vsled foula njihovega golmana nad M. zapusüli igrišče in se tako rešili še ve-Cjega poraza na prav nečasten in mladih sportnikov nevreden način. To je grdo. nefair in predvidena kazen za ta čin vse- kakor preinila. t Kolesarska trenlng dirka, ki se je vršila v nedeljo 14. t. m. na krož- i ni progi: Celje—Teharje—Ljubečno-- Arclin—Celje (18 km), je bila zelo povoljna. Proga se je prevozila tri- krat (to je 54 km). Rezultal je bil na- slednji: 1. Franjo Kajtna 1 : 48.24; 2. Slavko Lampret 1 : 48.25; 3. Ivan Varlec 1 : 48.27; 4. Hugon Kolar 1 • 51.09. t Teniški turnir v Celju. V nedeljo 14. t. m. dopoldne se je vršil na te- liiškem igrišcu pri evangeljski ceiv kvi v Celju teniški turnir med ISSK Mariboroin in teniško sekcijo Smu- čarskega kluba v Celju. Tekmovanje se je vršilo ločeno za gospode in da- me. ISSK Maribor je zmagal v tek- mi gospodov v razmerju 4 : 3, v tek- mi dam pa v razmerju 3 : 2. Podrob- ni rezultati so naslednji: Gospodje posamezno: Gasperin (M) : Skober- ne (C) 10 : 8, 0 : 3. Voglar (M) : ing. Rakusch (C) G : 2, 6 : 2, Mastek : dr. Lichtenegger (C) 0 : 6, 7 : 5, 6 : 3; Ba- bič (M) : Steinböck 1 : (!, 5 : 7; ing. Cernigoj (M) : Woschnagg 3 : 6, 2 : 0. Gospodje v dvoje: Gasperin-Voglar (M) : Skobeme-Steinböck (C) H : 2. 2 : 0, 1 : 0, Babič-Mastek (M): dr. Lichteneger-Woschnagg 0 : 2, 3 : 6, G : 3. Dame posamezno: Ravnik : Skoberne (C) 6 : 4, 6 : 1; Hribar (M) : Westen 1 : 5, 5 : 7; Ravnik : Westen 8 : (3, 4 : G, 5 : 0; Hribar : Skoberne 4 : G, G : 0, G : 1. Igra v dvoje: Rav- nik-Hribar : Skoberne-Westen 4 : (5, 2 : G. t Crosscountry v Celju. SK Jugo- slavija v Celju priredi na praznik 25. maja ob 11. dopoldne crosscount- ry v teku na 10 km za prehodni po- kal SK Jugoslavije: 1. Crosscountry v teku se vrši na sportnem igrišču na Glaziji, Ljubljanska cesta; teka- lišče je dolgo G00 m, deloma mehek, deloma trd teren. 2. Vsak tekač tečo kot poedinec, obenem se pa njegov uspeh zabeleži za moštvo, za kate- rega teče. Udeleži se lahko vsak ve- rificiran ali ncverificiran tekač, <51an kateregakoli kluba. Verificiran te- kač pa ne more teči za neverificiran klub, katerega Clan ni. 3. Vsako mo- štvo postavi naj manj štiri tekače, od katerih pridejo v poštev za klasifi- kacijo prvi trije, tako da dobi prvi na cilju eno, drugi dve, tretji tri toč- ke. Moštvo, katerega tekači so dose- gli naj manj še število točk, se pro- glasi za zmagovalno: 4. a) Zmagoval- no moštvo dobi prehodni pokal, ki postano njegova last po treh zapo- rednih ali petih zmagah v presled- kih. b) Prva trojica prvega in diai- gega moštva dobi spominske kolaj- ne. Najboljšc moštvo, sestavljcno iz članov celjskega kluba, dobi prehod- ni pokal, ki postano njegova last pod istimi pogoji kakor pod 4 a). Prvi trije člani tega moštva dobe spomin- sko kolajne. Prvi in drugi med po- edinci dobi zlato, tretij srebrno ko- lajno. Najboljši tekač, član celjskega kluba, dobi zlato, drugi srebrno ko- Jajno. 5. Prijave se pošiljajo za na- slov SK Jugoslavija v Celju, Vodni- kova ulica 2, do 23. maja. Prijavnina znaša za moštvo 20 Din, za poedin- ce, ki niso tekači tekmujoöih dru- gtev, pa 7.50 Din. Naknadne prijave z dvojno prijavnino se sprejemajo na dan prireditve na startu do pol 11. dopoldne. Na prijave brez prijavni- ne se ne more ozirati. G. Tekmuje se po pravilih JLAS. Gospodinja: »Ančka, zakaj pa ste osnažili okna samo znotraj in ne tu- di zunaj?« — Služkinja: »Veste, mi- lostiva, znotraj sem jih osnažila, da lahko milostiva gledate ven, zunaj pa jih nisem osnažila, da ne morejo ljudje gledati notri k nam.« PIERRE BENOIT: 7.! KONIGSMARK Zoodortnskl TOman PoaiorenU B. RIhteriU San st Tom !i.? ,' S°nu"- oama ti Dom dala dober zgled « Prišla sva do konca stopnišča. Hodila je pred mano m odpirala vrata. »Torej?« sem rekel. kriknnStala Je ln mi ZaPrla VSt°P- Pridu8eno sem »Ah, ali, ti nisem rekla? Močan je, tako močan!« »Kaj je?« sem jo preplaäeno vpraSal. dP««1 S ^ rdeCa svetloba Je zajela vse ob/.orje na üesni. Pol dvora je bilo v plamenih. redu ki°Ve i?,a oza(lja sem videl vrhove tis v drevo- Jomnen vodn aku^ P08Mtne SenC0' V°da V PerZe- »Toda kdr? m -Je SVGtila zdaj Crno« zdaj rdeCe- nocoj?« je nepres^n6 m°gel Povedati' da Prideva >>Samo trije lrve(li.ratVlJ-aia ^ VOJVOdk;-m hotel. »Ah! Monseigneur! Mislili ste, da sem še v svoji sobi, kaj ne?« Za prihod in odhod sem potreboval komaj nii- nuto. Ko sem stopil na poslednjo stopnico, sem zutul za sabo strahoten tresk. Zgornji del stopnižča s,1 jo podrl in za njim ves hodnik. Ko sem prišel do velike vojvodke, ves zmclen in ožganih las, je bilo v parku žc dosti ljudi, ki so se zbrali v gruce. Pri njej in Hagnu je stal mož visoke postave. Bil je veliki vojvoda. »Gospod Vignerte!« je radostno vzkliknil, ko \,i-,\ je zagledal. »Kamen mi je padel s srca! Od d;>!ec prihajate!« »Od daleč, res, Monseigneur,« sem odvrnil iu so opotekel. ln mali rdeci huzar je prisluhnil. »Pozor!« je nenadoma vzkliknil veliki vojvoH«. »Tega sem se najbolj bal!« Pograbil je svojo ženo in zbežal z njo kakih d«^«-t metrov nazaj. Vsi so krenili naglo za njim. Ogromen vijoliCast in zlat plamen je planil ]¦¦ 'ü nebu in za njim se je začul strašen pok. Zidovi • :••¦¦ lače so se na robovih vidno razklali, zamajali in zagrmeli naposled s strašnim truäcem. Stran 4. »No,va Doha« 15. V. 1933. Stev. 40. Sokolstvo x Tajnl pešlziet celjskega Sokola — v Veliko PlreŠico. Ugibanje sem in tja in res so nekateri ugranili, kam grerno. Danes lahko povemo, kie srno včeraj bili in koliko nas je bilo. Ponih 7 »pulrnanov«, preko 200 oseb. Pot se je vila po krasnih cvetočih poljansh in narava je bila popolnoma prerojena in majniSko pr^znična. Skratka, b>l je pravi majnišk' izlet. Kdo ne pozna prijazne^a koščka slovenske zemlje — Velike P;reSice? Domačini so imeli svoj praznik, saj toliko ljudi še menda ni bilo pri njih. Zatorej je prihitelo mlado in staro na telovadišče, kjer se je vršil nastop. Vsega skupaj je bilo 7 točk, vsi oddelki številčno dobro zastopani, vsak preko 50. Za prvi nastop v letošnjem letu'je bila izvedba posarneznih vaj dokaj skladna, seveda bo bolje šlo, ko bo že nekaj nastopov za na- mi. Po pozdravnem govoru župnega sta- ro.s.te br. Smertnika so vsi nastopajoči zapeli »Hej Slovani«, kar je prijetno tiplivalo na vse gledalce. Po nastopu ni manjkalo dobre volje, kajti imeli smo godbo celjskih železničarjev in Se svojo harmoniko, ki jo je pridno vlekel naš Tone, pa ne iz Celja, ternveč iz Kranja. Ob zvokih godbe je Čas potekel prehitro in ločitev je bila težka, kar dokazuje, da so bili vsi udeleženci zelo zadovolni s prireditvijo. x Župne tekme članstva in na- raščaja na orodju in v lahki atletiki ae bodo visile v nedeljo 21. t. m. na Glaziji v Celju. PriÖetek tekem za bližnje tekinovalce ob (j. zjutraj, za zunanje po prihodu jutranjih vlakov. Za to te.kn.To jo prijavljenih preko 200 tekmujoCih in bo potek tekme vsekakor zaninriv in borben, saj gre za prvenstvo vrst in posameznikov v naši župi. Obenem je to izbirna teknia za mcdzletne tekmc v Ljub- Ijani, ki se bodo vršilc od 20. junija dalje. Občin.stvo je vljudno vabljeno k tej tekmi. Dopisi Polzela. V ponedeljck 8. i. in. sc je poročil g. Frnc Orešnik, posestnik in go.stilniča.11 z gdč. Marico Maroltovo, ličerko posestnika iz Braslovč. Že- nin so je veclno aktivno udejstvoval kot Sokol. Bil je večletni naCelnjk Sokola in in zelo vnet za napredek Sokola na Polzeli. Kot naprednjak se je takoj ob ustanovitvi JRKD prigla- sil kot član in tudi tu prevzel mesto odbornika krajevne organizacije. Kakox1 je bil doslej delaven, narn ostane tudi v naprej. Kličemo um: »Mnogo sreče!« — Vsedržavna stran- ka JRKD na Polzeli se prav lepo raz- vija. članstvo vidno narašča. Vod- stvo stranko jc v rokah požrtvoval- nega predsednika g. Breskvarja, ki vedno deluje za dobrobit in procvit kraja. Odbor jc že izposloval veC na- kaznic za brezplačni prevoz koruze. To je bilo za naSe revno ljudstvo ve- likega pomena, ker si je moglo na- baviti koruzo po znatno nižji ceni. Tudi v vseh drugih stvareh je stran- ka vedno pripravljena pomagati svo- jim Clanom. To je 1udi že v vec pri- merih storila in tudi dosogla uspch, kolikor je bil pas rnogoče. Želeti bi bilo le, da bi pristopilo v stranko šo voe članov. Krajevna organizacija JRKD je tudi vzela v najem lepo dvo- rano pri go. Ani Jclenovi, gostilni- čarki na Polzoli, in posiavila v dvo- rano popolnoma nov gledališki odor. S torn je dobil ludi Sokol svojo po- trebn.o streho, da bo lahko noinotoiio deloval na prosvetnem in kulturnern polju. Delo obeli organizacij je do- cola harmonicno, tako da velja iz- rek »Vsi za nnega, eden za vse«. Otvoritcv novega odra se je vršila dne 30. aprila s primcrniini nagovo- ri ter igro »Brat Sokol«. Pripravlja se pa v kratkem zopet ena igra, vr- Sila se bodo razna predavanja, po ve- čini o kmetijstvu in živinoreji. Broz- . po.selnost je tudi pri nas, a so jo se- daj spomladi vendarle malo omilila. Nekaj bi ezposelnih je dobilo dolo na po-staji in železniSki progi; gradili so nov vodni rezervar za napajanje Celjska posojilnica d. d- v Celju V LASTNI HIŠI NÄRODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,ooo ooo'— K up use in pro* dajaL devize iro valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižioe in tekoci račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podruznici: Maribor, Šoštanj strojcv, stari ni več ustrezal, ker bo- do vlaki odsslej hitreje vozili, kar tu- di toplo pozdravljamo. V kamnolomu v Podvinu je zaposlenih precej de- lavcev. Tovarna pletenin tudi nekaj novega zida in zaposluje le domače ljudi. G. Podobnik si je ob cesti pri postaji postavil prav lično hišico, g. Franc Orešnik je svoje gostilniške prostore renoviral in poslikal, tudi ga. Ana Jelenova jo poslopje zunaj in znoti-aj renoviral a. Vcjnik. Sokolsko društvo v Vojni- ku je uprizorilo 23. aprila v posojil- niški dvorani petdejansko »Satan v žcnski«. Režisei' uprav. br. Lapajne, žena s. Zupanekova, mož uprav. br. Gorečau, orožnik učitelj br. Ventu- rini. Ker so ijnenovani naši stalni, najboljši igralci, je sledilo občinstvo igi'i vsoskozi z napeto pozornostjo ter je biJ posebno moški svet uprav fasciniran od »ljubeznive« žene. So- kolsko društvo je 7. maja uprizorilo istotam Voinbergerjevo trodcjanko »Voda«. ReŽiral je ucitelj br. Julijan Šini.goj. Posainezno uloge so bile v dobrih ulogali tei1 deloina otllično iz- vaj'ane, n. pr. obcinski tajnik (br. uprav. Lapajno), kmet Kne (br. upr. Gorečan), župan (br. Andi VreCar), Hribarica (s. Z. Gori|čanova). Igi'a je uspela prav dobro. Skoda, da je bil obisk bolj slab, kar ni čuda, ker so ob nedeljah kar po vrsti razne prireditve in je danes huda za, de- li a )¦- Kino Elitni kino Union. Ponedeljek 15. maja: »Cesarski valček« (»Avdijen- ca v Isclilu«). Izvrstna zvoona opere- ta. V glavnib ulogah znana Marta Eggerth, Willy Eichberger, Szöke S/.akall, Pavel Hörbiger, Hansi Nie- se in Trude Berliner. Dve zvočni predign". — Torek 1(1., sreda 17., ce- trtek 18. in petek 19. maja: »Simfo- nlja ljnbezni«. Izrcdno lop zvočni ve- I lofilm. V glavni ulogi sloviti komor- ni povcc Rihard Tauber. Dve zvočni predigri. Književnost Ernest Tiran: »Dušica«. V založbi knjigai'nc g. Franca Lcskovška v Ce- lju je izšla pravljična legenda »Du- šica«, delo pisatelja Ernesta Tirana, šolskoga upravitelja na LjubeČnem pri. Celju. Knjiga obsega 85 strani in stano 20 Din. Pisatelj gosp. Fran Ron piše o tej lepi knjigi: »Tiranova »Du- šica« ni običajna povest, kakor jo od- rase! človek-pisatelj za mladino ]>ri- poveduje otroku. Je to zgodba, ki jo je pisatelj doumel in občutil s silo in načinoni otroka sarncga. Cudoviti dogodki so giedani s preprostimi očmi otrokovimi, so kakor dozivljy-. ni v cistern, naivnem srcu otroka sa- mega. Odtod uöinkovitost pisatelje- vcga pripovedovanja, ki jc vseskozi na umetniški višini. Deca, ki bo sa» ma čitala to knjigo, ali pa ji bo kdo pripovedoval iz nje, bo globoko sodo- življala bolečine, pisane doživljaje, veliko ljubezen do matere in končno veselje male Duäice. V naši ni ladin- ski književnosti so redka vsebinsko in oblikovno tako odlik polna, po svoji originalnosti in otroškosti tako učinkovita dela kakor je pričujoče.« »Mamica,« danes sem v sem raz- redu najboljše odgovoril v naravo- slovju,« se je pohvalil Mirko, ko se je vrnil iz sole. — »To me veseli, Mir- ko, kakšno pa je bilo vprašanje?« — »Učitelj je hotel vedcti, koliko nog ima noj, in odgovoril sem, da jih ima troje.« — »Ampak noj ima ven- dar samo dve nogi.« — »Sedaj jaz to tudi vem, mamica, toda ostali deč- ki so rekli vsi, da ima noj štiri no- ge — in tako sem jaz to najbolje vedel.« Štirisobno, solnčno stanovanje v sredini, ali vsaj tik mesta, išče mirna stranka za 15. junij. Ponudbe na upravo lista pod značko »Solnčno stanovanje St. 7«. Stanovanjsi obstoieče iz 4 sob, Vcuhinjp, kcpulnice in p'itikl'n ter boljši lokal se odda takoi. Naslov v upravi list». Javna prostovoljna licitacija prauih perzijskih preprog raznih velikosti s posestya giofa Jankoviča in dr. se bo vršila v Celju, v poslopju Jav- nega skladišča. Zaradi oglcda se je prijaviti pri upiavniku .lavnegn skladišča dne 20. ma- ja. Licitacija 22. maja v Javnmi skladišču 10. ob dopoldne. V hisi v Sp. Hudinji št. 27 so odda s 1. junijem t I. tr^ovski lokal, nadalje stanovanje, obsto- ječe iz dveh sob in kuhinje ter priti- klin, in stano van je, obstoječe iz ene sobe in kuhinje v podstrešju. — Pojasnila se dobe v odvetniški pisarni dr. Alojza Goričana, advokata v Celju. Semena vseh vrst vrtna in poljska, sveža dobite pri tvrdki Karol Lolbner, Celje Prl „Zioncu" — Kralja Petra o. 17» Paplr vsake vrste in pisarniške potrebščine po nizkih cenah se dobijo na veliko in drobno v knjigarni