KNJIŽNA POROČIL A A L I J E VINČA PREDZGODOVINSKA NEOLITSKA NASELBINA ALI JONSKA K O L O NI j A ? Konec p rejšn jeg a leta je bila dot iskana I. k n jig a Zbornika Filozofskog fakulteta U niverziteta u Beogradu, v katerem je tudi študija univerzitetnega profesorja M iloja M. Vasica (str. 85 do 235; T. I.—XLV.) z naslovom »Jonska kolonija Vinca«. Ta raz­ prava je n a d aljn ja p ublikacija čeprav, kakor kaže, še ne tudi zaključna o avtorjevih raziskovanjih predzgodovinske naselbine v Vinci, katerih prve so se začele še pred prvo svetovno vojno. Vsa Vasičeva raziskovanja in publikacije so z delom »Preisto- riska Vinča I.—IV.« (Beograd 1932—1936) dobila neko zaključno, toda neenotno celoto. K asnejše študi je (D unavska D olina i Italija u gvozdenom dobu. Starinar, 1938, str. 3 in sl. — Fragm enat jo n ­ ske vaze iz Vince, Starinar, 1938, str. 229 in sl. — O utils de pèche de Vinca, Revue internationale etudes Balkaniques, 1936, str. 83 in sl. itd.) obsegajo v glavnem le posamezne detajle m aterialne kulture, ali pa posamezne odseke kulturnega živ ljen ja nekda­ njeg a prebivalstva Vince. Nova publikacija »Jonska kolonija Vinča« p a je zam išljena kot sum aričen pregled celotne kulturne ostaline v Vinči, ki ji je končni rezultat kronološka opredelitev te lokalitete in n jen a etnična opredelitev, skupaj s celotno k u l­ turno oistalino. Ta rezultat je bil nakazan že v p rejšn jih avtor­ jevih publikacijah, kolikor ni bil tudi že dokončno ugotovljen (Vinča IV). O stali zaključki v novi publikaciji, ki tem elje na raznih vprašanjih, kakor je vprašanje grobov, cinabarita in ga- lenita, te r cela vrsta drugih, ki tem elje na raznih m aterialnih momentih, da, celo na v p rašan ju načina živ ljen ja in prehrane (ribolov, lov, poljedelstvo itd.), so samo okvir, v katerem avtor rešuje problem etnične pripadnosti in kronologije naselbine. No­ vih rezultatov in novih momentov, ki b i ne bili vsaj nakazani že v k aki prejšnji, v tej razpravi ni. U porabljeno gradivo pa je tu sistem atično bolje urejeno kak o r v velikem avtorjevem delu »Vinča« I.—IV. Vasičevo študijo »Jonska kolonija Vinča« je skoraj nem o­ goče razum eti brez njegovih p rejšn jih del o Vinči in n jen i k u l­ turi. V teh razpravah pa zasledimo prelom tako v klasifikaciji gradiva kak o r tudi v dataciji in tolm ačenju posam eznih pojavov. Ta prelom pada' nekako v leta 1934—1936. P red tem časom je T a­ siču Vinca še predzgodovinsko selišče, ki po m aterialni k u ltu ri pada še relativno v neolitsko periodo, in sicer njene n ajn ižje plasti, ki jih vzporeja s T rojò II (iskopavanja u Vinci u 1929 god., Misao, Beograd 1929, str. 14 in sl. — The Excavations at Vinca 1929, The B irm inghan Post, Novem ber 27 th and 28 th 1929). Podobno je sodil tudi pred prvo svetovno vojno, kolikor je po­ rab ljal gradivo iz Vince (LXX. Glas Srpske k raljev sk e akade­ m ije nau k a 1906. — S tarinar 1906. — B ritish School A nnual, No XIV, 1907—1908. — Prähistorische Zeitschrift II (1910) in III (1911). Že po letu 1930 se pa približuje m nenju, da spadajo m lajše plasti od 6 m dalje že v m etalno periodo. N ekoliko k asneje je Vasic svojo datacijo začel sprem injati, čeprav im a v glavnem Vinco še vedno za predzgodovinsko lokaliteto. Sprem em ba pa leži tudi že v novi etnični opredelitvi. Po Vasiču tu k a j nim amo opraviti s podonavsko neolitsko kulturo, tem več s kolonisti, ki so sem dospeli iz egejskih predelov. T ro ja II. in Vinča n aj bi ne bili več v m edsebojni odvisnosti (analogije Vince v posam eznih k e ra ­ mičnih form ah v Troji), tem;več n a j bi nastali taki -in podobni elem enti na vsaki od teh lokalitet sam ostojno, pod vplivom neke tretje, nam neznane pokrajine. D a bi postavil Vasič časovno za­ četek naselbine v Vinci v m lajšo periodo, nekako na prehod srednje m inojske (M. M.) v m lajšo m inojsko (L. M.) periodo na Kreti, je uporabil datacijo T roje II. po F. C ourbyu (Les vases grecs à reliefs, Paris 1922), k i pom ika datacijo T roje II. za ca 250 let nazaj (Vinča I. str. 87 in sl.). V kasnejših delih in študijah (Vinča II.—IV.), Vasic Vinče ne označuje več za predzgodovinsko naselbino, temveč za grško kolonijo. V zvezi s tem je tudi da­ tiral prve začetke te naselbine zelo pozno, in sicer pod konec VIL ali na začetek VI. stoletja. Etnično jo prip isu je jonskim kolonistom (Vinča IV. — D unavska D olina i Ita lija u gvozde­ nom dobu), k a r v svoji zadnji študiji označuje že s samim n a­ slovom. N jegova študija »Jonska k o lo n ija Vinča« hoče dokazati, da je Vinča »jonska, grška« kolonija, k i s predzgodovino nim a nič skupnega. N earheologi, k i bodo brali najnovejšo Vasičevo razpravo »Jonska kolonija Vinča«, bodo po načinu p o d ajan ja gradiva p re ­ pričani o pravilnosti avtorjevih domnev in zaključkov. V raz­ pravi je celo gradivo res zelo logično m ed seboj povezano. Tekst je poln citatov grških pisateljev. Izrazi in nazivi predm etov so po večini vzeti iz grške nom enklature grških arheoloških pred­ metov. A nalogije (?) oz. domnevne analogije n av aja avtor le iz arhaične in klasične grške arheologije. U porabljena literatu ra obsega v glavnem le grško arheologijo, m itologijo, religijo, zgo­ dovino, gospodarstvo, m etalurgijo ,itd. od VIL stoletja naprej. Tako se bo zdela laiku vsa razprava metodološko pravilno za­ je ta in vsi pojavi na te j naselbini pravilno raztolm ačeni, k ar bi mu podkrepilo prepričanje, d a imamo tu opravka z nekako jo n ­ sko kolonijo. Če ta kolonija ni om enjena v pisanih virih, še ne pomeni, da ne bi mogla obstajati. K ar bo pa tudi nestrokovnjaku lahko vzbudilo dvom v pravilnost d atacije in etnične pripadnosti brez nekakšne detajlne analize, je pa že samo slikovno gradivo, ki ga podaja Vasic in k i je tipično za vinčansko neolitsko k u l­ turo. Vinca, eno najpom em bnejših predzgodovinskih najdišč v D onavski dolini, ima še celo vrsto doslej niti vsaj približno re­ šenih problem ov. Eden najpom em bnejših je relativna in abso­ lutna kronologija in datacija naselbine tako prvega začetka živ­ lje n ja kak o r tudi konca te naselbine. Mnogi so se dotaknili že tega v prašanja in ga tudi skušali rešiti na podlagi danih elem en­ tov (Childe, M enghin, Schuchardt, Holste in dr.). K er pa niso poznali celotnega vinčanskega gradiva niti rezultatov in poteka izkopavanja, so mnogi vnesli v celo problem atiko še večjo ne­ jasnost. G lavni vzrok vsej te j nejasnosti pa je napačno Vasičevo povezovanje elem entov z grško klasično kulturo, k aterih časovna razlika je v absolutni kronologiji okrog 1400 do 1900 let. Ne upo­ števajoč relativne kronologije in ne sorodnih pojavov v drugih istočasnih predzgodovinskih k u ltu rah jugovzhodne Evrope, ki se mu zde v resnici le podrejeni vinčanskim »jonskim« elem en­ tom, je Vasic v tem pogledu tudi sedaj v »Jonski koloniji Vinča« vnesel še večjo zmedo in nejasnost tako v problem vinčanske k u ltu re kakor tudi v problem atiko vse naše 1 predzgodovine in predzgodovine jugovzhodne Evrope. V endar bi pa pravilno re­ šitev večine vinčanskih problem ov mogel izvesti edino sam že zaradi dolgoletnega študija tega lokaliteta in. tudi zaradi vseh izkopavanj, ki jih je vodil na tem mestu, p ri čemer je dobil jasen vpogled v način živ ljen ja in m aterialno kulturo vinčan­ skega prebivalstva. A nalizirati razpravo »Jonska kolonija Vinča« bi danes po­ m enilo analizirati celotno kulturno ostalino cele vinčanske kul­ ture z vsemi njenim i lokalitetam i, predvsem pa gradivo, najdeno na vinčanski naselbini. Z drugim i besedam i: bilo bi potrebno po­ novno predelati vse gradivo v Vinci in n jen i kulturi, takšno, kakršno v resnici je, ga povezati z njegovo daljno in bližjo oko­ lico in revidirati vse dosedanje zaključke. Tako bi dobili p ri­ bližno sliko nekdnajega živ ljen ja in k u ltu rn e višine vinčanske naselbine. O dstraniti bi bilo pa treb a vse, k a r ni neposredno v zvezi z njo, predvsem to, k a r je časovno preveč oddaljeno od nje, kakor n. pr. klasična grška in sploh železna doba v jugo­ vzhodni Evropi in severni Italiji. Tega na tem m estu nikakor ni mogoče izvesti. Zato bom pokazal na n ekaj splošnih problem ov Vince, ki jih razprava »Jonska kolonija Vinca« nepravilno to l­ mači in tako še bolj zapleta. Med prva, čeprav ne najpom em bnejša vprašanja, spada no­ m enklatura, ki jo uporab lja Vasic in ki je vzeta iz grške nom en­ klature. G rška im ena predm etov v grški arheologiji so ustaljena in ustrezajo na eni strani uporabi tistega predm eta, na drugi pa tudi obliki. Prenos teh im en v predzgodovinsko nom enklaturo je dovoljen, ako im a predm et ustrezno obliko in isti namen, kakor soroden klasičen predm et. Tako so prevzeli doslej le ne­ k a j imen, k i so sedaj ravno tako ustaljen a v predzgodovinski nom enklaturi, kak o r so am fora, pitos, riton, antropom orfna vaza, terina. Vasic pa poleg teh u p o rab lja tudi še vrsto drugih: kakor aribalos in lekitois (za neke skoraj m iniaturne posodice), k rate r (za skodele), lebas (za m ajhne k u ltn e žrtvenike in posode, ki im ajo nekoliko m ajhnih nožič), skif os (za skodele) itd. Poleg tega pa uporablja celo vrsto imen, ki se u p o rab ljajo v antičnih jezikih in ki se lahko tolm ačijo le po antičnih predm etih, načinu življenja itd. T akšna im ena so n. pr. za igro na tabli »lusoria tabula«, stolovi „rganeua“, svirač u dvojnice „òiavloi“ „ocpevòóvrf‘ frizura, grifon, kipus, itd. U poraba take nom enklature pa ima le ta namen, da bi se Vinca čim bolj povezala z grško kulturo. Zato jih je, dokler taki izrazi niso sprejeti v nom enklaturo p red ­ zgodovinske arheologije, treba u p o rab ljati z vso previdnostjo in to samo tedaj, kadar je upravičenost uporabe sigurna. P ri vin- čanski k u ltu ri in Vinči še posebej p a se m orajo abstrihirati, po­ sebno danes, ko je taka nom enklatura le tendeciozna. Pom em bnejši splošni problem v Vinči pa pomeni stratigra- fija. Vasic je z največjo preciznostjo označil globino vsakega, tudi najbolj navadnega predm eta. V endar pa so pri veliki debe­ lini kultu rn ih plasti (cela k u ltu rn a plast v Vinči m eri približno 8 do 10 m) na večji površini p recejšn je razlike, ki so opazne predvsem zato, ker se absolutna globina ne k rije z lego plasti na celi površini. P ri padajočem zem ljišču je v takem slučaju raz­ lika še večja. V Vinči je pa razlika nastala tudi, zato k er je »O« točka pozneje v resnici postala samo suponirana, toda ne več obstoječa točka. Zam išljena je bila kot n ajv išja točka zem ljišča, a ugotovljena že p red prvo svetovno vojno. Vsa m e rjen ja so tudi kasneje vršena vedno od te najvišje, že hipotetične točke, n ik d ar p a ne od prave gornje površine tam kajšnjega zem ljišča. A Zato tu ne pomeni prave globine pod gornjo površino, tem več globino od n ekdaj ugotovljene, toda ne več obstoječe točke. A utor sam om enja, da je med nekdanjo »O« točko in posam ez­ nim i deli zem ljišča za okrog 0,50 m razlike (Janška kolonija, str. 97 in sl.). Poleg tega pa je tudi n ek aj drugih momentov, ki izk lju ču jejo detajlno stratigrafijo, čeprav je prav zaradi Vasi- čeve preciznosti mogoče še dokaj dobro razločevati vsaj posa- mezne m etre. Ugovore glede stratig rafije Vince je podal tudi že Fewkes (Bulletin of the A m erican School of Prehistorie Rese­ arch 1936, str. 19 in si.). O stale problem e, na katerih Vasic bazira svojo hipotezo, lahko razdelim o na nekoliko glavnih skupin. Ne mislim se za­ drževati pri detajlih, čeprav im ajo tudi ti odločujoč pomen. V prvo skupino spada problem industrije cinabarita v Vinči in s tem v zvezi eksploatacija rudnega bogastva v okolici Vinče (ci- nabarit in galenit na Avali). Vasič skupno z industrijo cinaba­ rita rešuje tudi vprašanje kozm etike (?) v Vinči (Jonska kolo­ nija, str. 90 in sl.). Končni rezultat tega problem a podaja Vasič približno tako, da je rudno bogastvo v okolici Vinče privedlo koloniste iz Jonije, ki so znali izkoriščati in tudi predelovati po­ samezne rude. P reden so pa dospele večje množine ru d arjev oz. preden so kolonisti odkrili cinabarit, so drugi že izkoriščali že­ lezno rudo. Zato avtor zaključuje, da Vinče ne smemo datirati pred začetek železne dobe, k i tudi tu ne p reh aja m eje VIL sto­ le tja (Jonska kolonija, str. 87). Zaradi cinabarita bi n a j imeli prebivalci Vinče zveze tudi z A gatirsi, ki so pridobivali zlato (1 . c. str. 95). V zvezi z industrijo cinabarita v Vinči moramo omeniti dve dejstvi. Prvo je. da je na Avali res predzgodovinski rudnik ci­ nabarita, drugo pa, da so fragm ente cinabarita našli tudi v vin- čans.ki ku ltu rn i plasti. Ti dve dejstvi nam v resnici odpirata celo vrsto doslej še nerešenih problemov. Med take spada tudi v p ra­ šanje, ali so v Vinči cinabarit res tudi predelovali? D alje, ako so ga predelovali, k d aj in k je so s tako predelavo začeli? Kako so ga predelovali? Čemu je to služilo? Kdo ga je predeloval? K je so produkti te predelave in n je odpadki? itd. Večino takih problem ov je Vasič sicer'načel že v p rejšn jih publikacijah (Vin- ča I), v najnovejši ,pa povzem a samo kratko vsebino p re jšn jih izsledkov. V endar so pa v njegovih izv ajan jih precejšnje po­ m anjkljivosti ki se z opisom antične predelave cinabarita ne m orejo izpopolniti. Tako n. pr. doslej še ni rešen niti prvi pro­ blem : ali so v Vinči res predelovali cinabarit. Koščki cinabarita, rude živega srebra, ki so najdeni v k u ltu rn i plasti v Vinči, še vedno niso dovolj prep ričljiv dokaz. Poleg tega bi bilo p a treba vedeti tudi, v kakšni globini so bili posamezni kosi najdeni. Vasič sicer pravi, da so kosi rude n ajdeni tudi v n ajn ižji plasti (Jonska kolonija, str. 87), na drugem m estu pa, da so najdeni v vseh pla­ steh Vinče (Vinča I. str. 5), k ar p onavlja tudi Milojčič, k i celo meni, da je n ajdena v vseli plasteh tudi cinobrova barva, ne pa samo cinabarit (WPZ 1943, str. 52). V endar pa kaže, da to ne drži popolnoma. Tudi ostali ku ltu rn i predm eti govore p ro ti temu, mi zdi, da jih v n ajn ižjih plasteh ali pa celo v stanovanjskih jam ah ni bilo. Tudi ostali ku ltu rn i elem enti govore proti temu, da bi pridobivanje in predelava cinabarita m ogla padati že na sam začetek naselbine v Vinci oz. v njene n ajn ižje plasti, temveč šele v plasti okoli 7 m globine. Ni pa izključeno, da so začeli eksploatirati rudnik cinabarita na Avali šele kasneje. R ud­ nik sam trenutno, k er danes še ni raziskan, ne nudi nikake opore. Za predelavo cinabarita so bile nujne tudi peči, na katerih, ali v k aterih n aj bi se bila cinabaritova ruda žgala. Vasic navaja samo peči podkovaste oblike, ki leže le v višjih plasteh. O m e­ n ja pa, da je bil pòd take peči n ajd en tu d i v globini 9,30 m. Ven­ dar pa oblika te peči ne m ore biti ista kak o r onih, ki so n ajdene v višjih plasteh v notranjosti hiš. Poleg teh peči, ki jih n av aja avtor so pa tu znana tudi navadna ognjišča, od k aterih so nek atera bila tudi večkrat obnavljana z novim prem azovanjem poda. Cesto so bila ta ognjišča tudi izven stanovanjskih hiš. K em ijska analiza ene teli peči je b aje pokazala, da je v peči bilo tudi živo srebro (ni objavljeno, a podatke mi je že 1934 leta dal Vasic. Analizo je izvedel prof. Lozanič). Toda tudi ta podatek je preskrom en, da bi mogli izvesti dalekosežnejše zaključke. Podkovaste p re ­ krite peči, ki jih n av aja Vasič, m eneč da so služile za žganje cinabarita, im ajo samo eno odprtino nam esto vratc, nim ajo pa nikakršne druge odprtine, ki bi služila za odvajanje dim a in cir­ kulacijo zraka. S tem pa n astaja novo vf>rašanje: kako so te peči ogrevali, da se je lahko ruda topila. Vasic n ik je r ne om enja, da se je to godilo z zunanje strani. Podobne peči pa niso najdene samo v Vinči, tem več tudi drugod, k je r nimamo nobenega oprav­ ka z eventualno industrijo cinabarita (Aradac, S tarinar 1922, str. 136, sl. 4). Mislim pa, da v to skupino lahko prištejem o tudi peči podkovaste oblike, k i jih je R. R. Schmidt odkril v Vučedolu in za katere domneva, da so lončarske peči (R. R. Schmidt, die Burg Vučedol, str. 24 in sl., sl. 12. 13). Vasićeva razlaga vinčan- skih peči ni zadostna. Kazno je, da te peči niso služile za topil­ nice, am pak so imele drug namen. Č eprav se je v njih, po vzoru naše domače km ečke peči, lahko razv ijala p recejšn ja tem pera­ tura, vendar nikakor ni bila dovolj velika, da bi se v n jih mogla topiti ruda. To bi bilo še nekako razum ljivo, ako bi bile te peči zunaj stanovanjskih stavb, k je r bi tem peraturo vzdrževali z zu­ nanje strani, v hiši pa je to nemogoče izvesti. K ljub domnevani predelavi cinabarita, katere p rodukt bi bili živo srebro in cinobrova barva, Vasič sam priznava, da v vinčanski ku ltu rn i plasti cinobrova b arv a ni bila najdena,' tem ­ več le navaden oker (Jonska kolonija, str. 91), s katero so b a r­ vali statuete in tudi druge keram ične predm ete, p a tudi človeško telo. Ravno tako zanimivo je dejstvo, da v Vinči doslej ni bil najden niti m anjši košček žganega cinabarita ali pa košček žlin­ dre. Po odsotnosti tega in odsotnosti cinobrove barve bi pa zopet lahko sklepali, da v Vinči cinabarita niso predelavah. Ne mislim zanikati možnosti take predelave n a lokaliteti Vinca, vendar moramo za sedaj upoštevati tudi gornja dejstva in jih pač to l­ m ačiti z danim gradivom . Sama hipoteza, da je na tej lokaliteti cinobrovo barvo zam enjala okrasta barva, še nikakor ne zadošča ker bi se vsaj kaka sled cinobrove barve ali pa drugih elem en­ tov m orala najti, ako so tu res predelovali cinabarit. Tu bodo m orda kem ijske analize lahko nudile nekoliko več konkretnih podatkov bodisi za bodisi proti. Na drugi strani pa bi bilo zopet potrebno rešiti vprašanje, k a j pom enijo fragm enti cinabarita, ki so najdeni v Vinči, ako cinabarit niso tu predelavah. O razm erju rudnika cinabarita »Šuplja Stena« na Avali do Vince bo mogoče govoriti šele, ko bo ta rudnik sistem atično raz­ iskan. D oslej pripadajo v tem rudniku najdeni ku ltu rn i ostanki samo starejšem u obdobju že m etalnega časa. Glede na kose cina­ b arita v globljih vinčanskih plasteh bi bilo računati, da so rud­ nik cinabarita n a Avali začeli izkoriščati že v polni neolitski periodi. D va takšna fragm enta keram ike, n ajdena v ru dniku na Avali, k i jih om enja M ilojčič (WPZ 1943, str. 52), bi lahko pri- 'pad ala zgodnejši p erio d i,. verjetno pa bosta mnogo m lajša. V resnici v tem rudniku prava vinčanska keram ika doslej še ni znana. Z industrijo cinabarita veže Vasic kozm etiko in kozm etične posode, t. j. razne ritone, m iniaturne posode itd. V endar p a ko­ likor sploh lahko govorimo o nekakih kozm etičnih rekvizitih, ki v Vinči res niso izključeni — m iniaturnih posodic grobe izdelave n ikakor ne moremo razložiti kot kozm etične posode (Jonska ko­ lonija, str. 97), ker so služile v kultne nam ene, kolikor niso celo otroške igrače. Ravno tako tudi drugih posod, ritonov v obliki vola, kozla, človeškega telesa, ptice s človeškim obrazom, čevlja in drugih oblik, nikakor ne moremo zaradi oblik, t. j. same po sebi in v zvezi s suponiranim i grškim i analogijam i iz veliko k a s­ nejšega časa, tolm ačiti preprosto ko t kozm etične posode. Še m an j je pa mogoče po analogijah iz G rčije izvesti obenem tudi data­ cijo vinčanske naselbine, k ak o r to skuša Vasic (Jonska kolonija, str. 94). Tudi k u ltu rn a zveza Vince s pokrajinam i, ki so jih kasneje v Herodotovem času naseljevali A gatirsi, je razum ljiva in verjetna, mogoče celo zaradi cinabarita (?), kakor misli1 Vasic, ter jo lahko ugotovimo po m aterialnih ostalinah. Toda etnično opredeljevati prebivalstvo, ki je tu stanovalo v času tra ja n ja vinčanske kulture, danes še ni mogoče. Domneva, da so to bili A gatirsi, kakor misli Vasic zaradi svojega d atiran ja Vhnče v VII. stoletje, je izključena. Tudi je veliko vprašanje, kateri so bili vzroki teli k u ltu rn ih stikov. N ad aljn ji pomembni skupni problem vinčanske k u ltu re in Vinče posebej so stavbni objekti (Jonska kolonija, str. 96 in sl.). V te spadajo stanovanjske jam e, stanovanjske stavbe z ognjišči. silosi (shrambe), jam e za odpadke in obram bni rovi. Nova pro­ blem atika se je odprla v glavnem zaradi Vasičeve razlage takih objektov, ki je ni sprem enil niti v svoji novi publikaciji. Ne­ jasnosti p ri stanovanjskih stavbah, na katere so opozorili tudi že drugi (Istoriski glasnik, 1949, 2, str. 38 in sl.), so v glavnem plod pom anjkljive objave ter napačnih zaključkov. V zvezi s tem n aj omenim, samo- Yasiéevo trditev, k i n ekatere stanovanjske hiše razlaga kot grobnice (Jonska kolonija, str. 104, 134, 136, 137, 140). Prim er hiše, v k a te ri je bila n ajd en a velika am fora, pitos z antropom orfno predstavo, im a celo za »Heroon«. M arsikake stanovanjske hiše Vasic ni označil d itek tn o kot grobnico, vendar pa lahko to njegovo domnevo slutimo. Seveda pa te njegove hipoteze ne slone n a realni podlagi. Zanimivo, a doslej še ne­ rešeno vprašanje, je oblika hiš, ki so v m lajših fazah imele tudi več prostorov. G arašanin je sedaj opazil, da so v nižjih, t. j. sta­ rejših plasteh, osnove hiš pravilnejše kakor v kasnejših, ki pa im ajo tudi zaobljene ogle (Istoriski glasnik, 1949, 2, str. 55 in sl.). V endar bo k reševanju problem atike takih stanovanjskih hiš mogoče pristopiti šele k asneje z novim raziskovanjem . P recejšn ja zmeda je nastala z jam am i stebrov, ostankov nek d an jih hišnih sten, od k aterih nekatere segajo zelo globoko, t. j. na mesto sta­ rejših stavb, posebno tam, k je r se vsaj delno m lajše stavbe iz višjih plasti k rije jo s starejšim i iz nižjih stratum ov. Tako imamo v starejših stavbah zelo često jame stebrov in brun, ki jim v resnici ne pripadajo. N adalje doslej ni zadovoljivo rešeno tudi v prašanje silosov, ki jih om enja Vasic in ki so bili n ajdeni v n ajn ižji plasti Vinče. Prav tako ni bila doslej najdena v Vinči nobena jam a za od­ padke, k i pa so v k u ltu rn i plasti m orale biti. Zelo pomembna je tudi problem atika grobov, na k atere sem pa opozoril že v drugem članku. K er v »Jonski koloniji Vinča« nimamo nobenih novih momentov, ne bom tega tu ponavljal (str. 186 in sl.). V resnici v vinčanski k u ltu rn i plasti nimamo grobov, kakor jih suponira Vasic, razen grobov v n ajn ižji plasti, t. j. v stanovanjskih jam ah, in verjetn o latenskega groba v m la j­ ših plasteh, ki pa so vsi skeletni. O upep eljev an ju m rličev pa ni nobenega sledu. Zato tudi vse Vasičeve domneve odpadejo. Vinčanska plastika zasluži posebno poglavje tako v vin­ čanski k u ltu ri kakor tudi v obrtni um etnosti predzgodovinske Evrope. N jeno bogastvo, n jen a raznoterost, razvoj in kontinui­ teta med starejšo in m lajšo dobo nam nudi redek vpogled v duhovno kulturo in kultno življenje predzgodovinskega prebi­ valstva. To podčrtava povsod tudi Vasic. V endar pa problem e vinčanske plastike rešuje zopet na svoj način. Tudi tu je v za­ četku posamezne pojave pravilno tolmačil. K asneje p rih a ja na razna druga tolm ačenja, ki se sprem injajo od publikacije do publikacije. Tako sodi, da ima velik del statuet m aske na licu in to zaradi predelave cinabarita (Vinca I, str. 17 in sl.). V novi razpravi prav tako misli, da so mnoge statuete predstavljene z m askam i na licu, toda da im ajo drug pomen. Tako n aj bi sedaj del statuet z m askam i predstavljal nekakšne portrete pokoj­ nikov. ker avtor misli, da je bila večina statuet najdena v gro­ bovih (ki jih rsnici ni). D rugi del statuet z m askam i pa bi n aj bil kultnega in verskega značaja in n aj bi predstavljal Dioniza ter druga grška božanstva (Jonska kolonija, str. 167). Toda to je samo ena od številnih razlag raznih predstav n a vinčanski p la­ stiki. Tako je nekdaj videl Vasic na glavah mnogih statuet razne čelade (konično čelado, jonsko, korintsko čelado s frontonom ), a na telesu statuet tudi oklep, oziroma razne dele oklepa (Vinča III, str. XVI. in sl.). V novi razpravi izpušča m arsikatera takšna stara tolm ačenja in se delno vrača tudi k že nekdaj izraženim domnevam, n. pr. da je konična čelada lahko pilos ozirom a kapa ali pa celo atribut D ioskura (Jonska kolonija, str. 173, 181). Tudi korintski čeladi s paragnatidam i sedaj pripisuje veliko m anjše število prim erov. Opušča pa tudi problem oklepa, ki ga je nekdaj domneval (jonska kolonija, str. 174). N ekdaj je tudi v zvezi s čeladam i velik del, če že ne n a j večji del, pripisal moškim figuram , čeprav im ajo jasne ženske oznake, p ri k aterih je po­ samezne detajle tolmačil, kakor n. pr. dojke, da p redstavljajo dele na oklepu (Vinča III, str. XXIII). V novi razpravi večino statuet tolmači zopet kot ženske figure, k ar tudi v resnici so. Pač pa mnoge sedaj zopet veže z raznim i grškim i božanstvi ali pa jih označuje kot p o rtret pokojnika (Jonska kolonija, str. 178). Za posamezne primere,, ki im ajo k ak poseben detajl, uporablja pa tudi še drugačna tolm ačenja, ki jih tu ne mislim naštevati, lu d i te pa tolmači s pomočjo grških kultov in religije. Tako sta v Vinci najdeni dve sum arni terakoti, ki im ata na licu p red­ stavljen le nos, na glavi pa po dve izraslini v obliki rogov (vo­ lovskih rogov po Vasiču). K er se Vasic ne more opreti n a nobeno analogijo, k ar je končno že zaradi sum arnosti težko, jih p re ­ prosto klasificira kot »m askirana k u ltn a lica iz Dionisovog kulta ili njega samog« (Jonska kolonija, str. 182). Poleg razlage predstave in pom ena statuet je Vasic vnesel novo problem atiko tudi glede tehnične izdelave vinčanske pla­ stike. Že nekdaj je trdil, in ostaja p ri te j trd itv i tudi danes, da so mnoge vinčanske statuete izdelovali v k alupih (Vinča II, str. 141. — Vinča III, str. XIII. — Jonska kolonija, str. 164). Ti kalupi naj bi bili dvodelni in n a j 'bi imeli dve matici, v katerih so posebej izdelovali levo in posebej desno stran, te r ju nato sestavljali. Kaže pa, da danes domneva tudi drug način izdelave, posebno pri statuetali z m askam i (?). P ri teh n aj bi bila le maska, t. j. obraz, izdelana v kalupih (Jonska kolonija, str. 165). Zani­ mivo je, da Vasic danes za večino statuet, ako ne za vse, ne dom neva več domače izdelave v Vinči, tem več se m u zde im port iz Jonije. Statuete n aj bi kot pom em ben trgovski artikel uvažali iz Jonije ves čas tra ja n ja te naselbine nekako do dela kulture, ki leži v globini 4 m (Jonska kolonija, str. 164 in 165). K er bi n aj sedaj te statuete bile im port iz Jonije, m u je toliko laže povezati način izdelovanja v kalupih s podobno tehniko v G rčiji, ki je bilo tu v navadi v VI. stoletju, je pa v Vinči popolnom a neznana. Ako pregledam o tudi p ri plastiki vse momente, ki jih om enja Vasic s svojim tolm ačenjem , vidimo, da je tudi tu reševal vse problem e na isti način k ak o r p ri drugih vprašanjih. Namen mu je bil tudi dokazati, da je vinčanska p lastik a pod klasičnim grškim vplivom, da, celo grški im port — to rej enaka grški drobni plastiki od VI. stoletja dalje. S tem zaključkom pa je hotel le podpreti svoje datiranje. V endar pa v G rčiji v tem času nimamo^ izdelkov, k i bi bili podobni vinčanskim po tehniki ali obliki. Še m anj pa moremo predzgodovinsko neolitsko plastiko vzporejati z m etalnim i litim i figuram i grške um etnosti, k ak o r to dela Vasić. V Vinči je n ajd en a slučajno tudi svinčena kurotrofna skupina (Vinča II, str. 154, sl. 324. — Vinča III, sl. 557. — Jonska kolonija, str. 178). Vasic to skupino prav tako uv aja v plastične vinčanske izdelke, čeprav direktno ne trdi, da je grškega izvora. Ta skupina pa, tako stilno k ak o r tehnično, pripada veliko m lajši, t. j. rim ski periodi. Seveda p a je v vinčanski figuralni plastiki danes še cela vrsta problem ov, ki jih bo mogoče rešiti šele sčasoma, n ikakor pa ne tako, k ak o r je to storil Vasic. Predvsem danes še nimamo v Vinči točno tipološko opredeljenih statuet. To bo ena prvih nalog n ad aljn jeg a študija vinčanske plastike, k a jti vsi dosedanji poizkusi v tej sm eri so nezadostni. Ako odklonim o vse hipoteze o m askah, čeladah, heroiziranih pokojnikih, portretih, raznih grških božanstvih itd., dobimo zopet glavne poteze predzgodo­ vinske neolitske plastike tako po n je n i izdelavi kakor po njenem nam enu. Res je, da im a vinčanska plastika nekaj specifično svoj­ skega, k ar pa še nikakor ne opravičuje, da bi jo uvrstili v grško klasično plastiko. D a je vinčanska plastika v zvezi s po­ krajinam i, katere so kasneje naseljevali G rki, je dovolj razum ­ ljivo in danes tudi dokazano. Ne m islim naštevati analogij iz sosednjih sodobnih kultur, čeprav je prav v tem prava proble­ m atika vinčanske plastike. Samo tako je mogoče tolm ačiti tudi razne d^nes še problem atične p ojave na statuetah. Za mnoga v prašanja dajejo tudi statuete Same dovolj opore. Seveda pa tu ne gre ne za ushabti, ne za Artem ido ali D ioniza itd., tem več za 15 Arheološki vestnik 225 navadna ženska božanstva, ki im ajo n ek aj skupnega z Magno M ater, čeprav jih tudi z njo ni mogoče identificirati. Danes pač poznamo še zelo slabo verske kulte poljedelskih ljudstev, no­ silcev trakaste keram ike. Še b o lj zam otano pa je v prašanje vinčanske keram ike. D a bi spravil tudi keram iko v zvezo < z G rčijo, je Vasic te j neolitski keram iki — sicer delno posebnega lokalnega tipa, k a ra k te ri­ stičnega za vinčansko kulturno skupino — suponiral tehnike- grške keram ografije. O m enil sem pa že, da si Vasic tudi term i­ nologijo izposoja iz grške keram ografije. Glede izdelave je pa suponiral tako im enovani bucchero, k i n a j bi bil, po njegovih besedah, iznajdba kultu rn ih pok rajin vzhodnih G rkov. D alje naj bi nekatere vaze imele rdečo, mehanično uglajeno, blestečo prevleko (Slip). D ruge vaze so bile zopet rdeče barvane bucchero vaze (Wash). N ekatere so izdelane v barbotinski tehniki itd. Nesporno je, da imamo v vinčanski keramjografi ji precej variant, ki jih pa nikakor ne moremo tolm ačiti z raznim i grškim i tehni­ kam i. Tako se n. pr. tako im enovana barbotinska tehnika (tre­ nutno nim amo drugega boljšega izraza zanjo) v Vinči res po­ ja v lja v stanovanjskih jam ah do 8 m globine (Glasnik Zem alj­ skog m uzeja u Sarajevu, 1942, str. 82), kasneje pa se popolnom a izgubi. Ta tehnika pa je n a lokaliteti Vinca v zvezi s starče- vaoko, ozirom a Körös kulturo, ki je v erjetno bila v Vinči p red ­ hodnik vinčanske te r im a svoje specialne odlike k ak o r tudi ornam entiko, ki ni niti n ajm an j sorodna vipčanski. P rav tako imamo v Vinči n ek aj fragm entov z blestečo rdečo prevleko (?), ki je m ehanično uglajena. Toda ti redki fragm enti niso domače delo, tem več im port. Po fakturi pa se nekateri fragm enti odli­ k u jejo po tem, da im ajo tri plasti, od katerih je sred n ja sivo- črna, zunanji plasti pa sta rdeče barve (na steni posode zunanja in n o tran ja stran). Ni izključeno, da na teh fragm entih nim amo opravka s prevleko, tem več so bile vaze tako žgane. Z uglaje- vanjem se je pa površina nekoliko sprem enila. D ruga tehnika, ki jo om enja Vasic in označuje z »Wash«, mi ni jasna in razum ­ ljiva. Vasic za n jo sam pravi, da se zdi kot nem aterialna. Je rdeče barve in se z njo barvajo rdeče pečene posode (Vinča II, str. 20, sl. 33 a, b. — Jonska kolonija, str. 106). Toda fragm enti, ki jih om enja Vasic, nim ajo nikakršne prevleke, tem več so n a­ ravno zapečeni. Bucchero posod v Vinči sploh ni, seveda, če ne bomo s tem imenom označili kratkom alo vse predzgodovinske keram ike sive do črne barve, ki je uglajena. Seveda bi bilo pa treba n a jp re j raztolm ačiti pojem bucchera v predzgodovini. Vasič p ri razlagi posameznih pojavov na keram iki v Vinči celo zaključuje, da prostoročno izdelane vaze v Vinči niso n arejene na lončarskem kolesu, temveč na neki bolj preprosti pripravi, ki je zam enjala lončarsko kolo. To pa zopet ne soglaša z do­ mnevo, ki jo je izrekel n a drugem mestu, d a je bil nam reč velik del posod im portiran v Vinco iz G rčije. Če bi res bilo tako, bi pričakovali na n jih vsaj kake sledi lončarskega kolesa. Tudi ornam entalne tehnike tolm ači Vasic podobno kakor k e ­ ramične. Tu so črni uglajeni »stralucido« (?) ornam enti na buc­ chero keram iki, ki jih veže avtor z Egino in Rodosom (VIL stol.), čeprav sam priznava, da so bili n ajdeni tudi na Samosu, v Te- saliji in B eotiji v neolitskem času. Ti ornam enti so p a navadni m ehanično, blesteče uglajeni trak o v i na posodi, m edtem ko so m edprostori sicer uglajeni, toda ne blesteče. D alje sp rav lja vdol- bene, ozirom a kanelirane ornam ente v zvezo z im itacijo gub na obleki, s katerim i pa nim ajo nič skupnega. Itd. V svoji novi razpravi Vasic sedaj p rv ik rat im enuje bronasto- dobno panonsko keram iko »helenistično« keram iko, p ri čemer želi dokazati, da je ta keram ika veliko m lajša, k ak o r p a smo doslej m islili (Jonska kolonija, str. 115). Na to ga je navedlo dejstvo, da se v Vinči v m lajših plasteh n ah ajajo tudi že bro- nastodobni elem enti, ki se z njegovo datacijo niso skladali. Zato je m oral tudi datacijo teh elem entov, in obenem tudi celih kultur, znižati. Omenil sem samo nekaj Vasicevih m nenj o vinčanski k e ra ­ miki, ki nam pa nič ne koristijo. T reba bo ponovno predelati vso vinčansko keram iko tako glede tehnike izdelovanja kakor tudi glede form in ornam entike. N aj samo še omenim, da Vasic tudi druge mom ente iz živ­ lje n ja prebivalcev Vinče, kakor so poljedelstvo, ribolov, lov itd., tolm ači s pomočjo življenja G rkov, kolikor m u ga nudijo iz­ sledki klasične arheologi je in grški viri. V ribolovu n. pr. vidi izvor za trgovino med G rčijo in Vinčo. V Vinči n aj bi se »kečiga« in druge ribe lovile, solile in izvažale v grške p o k rajin e ali vsaj kolonije. To m u dokazujejo harpune in trnki, izdelani iz kosti in jelen jeg a roga, ki so sicer, kakor pravi, res prim itivno izde­ lani, toda so vendar služili svojem u nam enu (Jonska kolonija, str. 201). " S tem zaključujem sum aričen pregled razprave »Jonska k o ­ lonija Vinča«, čeprav bi se lahko zaustavili še ob m nogih drugih momentih. S to je Vasic, kakor sem že rekel, hotel dokazati, da so Vinčo ustanovili jonski kolonisti, ki so se tu naselili zaradi rudnega bogastva okolice, zlasti zaradi cinabarita in galenita in m orda tudi zaradi železa ter zaradi soljene ribe. S tem i artik li naj bi trgovali s svojo m aterino zem ljo, od n je pa n aj bi dobivali v zameno med ostalim posebno razne keram ične in plastične izdelke in sol za soljenje rib. Začetki Vinče bi po Vasiču padali torej nekako v VIL stoletje. Č eprav se Vasic n ik je r jasno ne izraža, je vendar možno soditi, kako tolmači glede na datacijo Vince tudi sodobne so­ sedne kulture. Tako je z datiranjem panonske keram ike v hele­ nistično obdobje dovolj jasno nakazal svojo misel o bronasto- dobnih kulturah. Tudi z nakazovanjem posameznih sorodnosti med vinčansko in drugim i kulturam i, n. pr. s kulturam i v južni Rusiji, R um uniji, O grski itd., je možno dobiti precej jasno sliko o Vasicevem m nenju. V vseh prim erih kaže, da so m u neolitske k u ltu re nekako istodobne z vinčansko kulturo. S tem bi se zdelo, da pred vinčansko ni bilo nikakršne druge kulture, t. j. da je ta najstarejša. K er pa po Vasiču pada Vinča šele v VII. stoletje, tudi ostalih ne bi mogli datirati pred VIL stoletje, ozirom a bi m orale nastati celo še kasneje. Tako bi se zdelo, da pred VIL sto­ letjem ni nikakršne k u ltu re ne drugih k u ltu rn ih ostalin n iti v jugovzhodni Evropi, dà, niti v srednji Evropi. Šele s prihodom jonskih kolonistov v Vinco bi se začelo v teh p o k rajin ah prvo kulturno življenje. Č eprav danes še ni izvedena niti relativna niti absolutna kronologija Vinče — samo n ek aj tozadevnih poskusov imamo — vendar lahko kot pozitivno vzporedim o Vinco s T rojo II. in z raznim i sorodnim i elem enti v Mali Aziji, ki so pa paralelni s T rojo II. Ne mislim tu n av ajati raznih stikališč, toda omenim naj samo najpom em bnejše, antropom orfno vazo. Tako je T ro ja II. močna opora tudi za datacijo Vinče. Za relativno kronologijo pa p rih aja v poštev cela v rsta drugih kultur, kak o r Cucuteni, Va- dastra, Tiška itd., da ne omenim še Tesali je, K ikladov in drugih. O slanjajoč se na svojo kronologijo negira Vasic predzgodo­ vino sploh ne samo v Vinči, tem več tudi v D onavski dolini in drugod. Ni pa raztolm ačil več pojavov, ki jih je treb a p rav tako upoštevati pri tako pomembni trditvi. N. pr.: Kako da v Vinči kot jonski koloniji nimamo v k u ltu rn i plasti niti najm anjšega prim era kakega grškega predm eta? Fragm ent slikane vaze, ki ga označuje ko t fragm ent jonske vaze (Starinar, 1938, str. 230 in sl., sl. 1—2. — Jonska kolonija, str. 112, sl. 15), je bil najden slučajno in ne p ri izkopavanju, zaradi česar je brez pomena. Poleg tega pa to ni ne fragm ent jonske niti grške vaze, tem več veliko m lajši, ako ne celo recenten. V endar pa imamo dovolj grških im portiranih predm etov na ilirskem področju od VI. sto­ le tja dalje. Omenim n a j le Trebenište, Glasinac, Don jo Dolino in japodske pokrajine, ki poleg tega niso bile nikakršne grške kolonije. Kako, da ni bil v Vinči najden niti košček m etala vse do m lajših plasti, ki p a pripadajo že m etalnem u času? Toda poleg teh vprašanj, ki bi jih bila ogrom na vrsta, je, mislim, pač najvažnejše vprašanje, k a j je bilo v Evropi pred prihodom jonskih kolonistov? IS VINCA A PREHISTORIC SETTLEMENT OR AN IONIC COLONY? (SUMMARY) In his most recent article about V inca entitled »Ionic Colony of Vinca« Vasić is of the sam e view as w as expressed in his w ork »Prehistoric Vinca I—IV«, nam ely th a t Vinca had been founded by Ionic colonists who had come there on account of ores being plentiful in its surroundings, first of all cin­ nabar and galena. As another im portant cause of the above m entioned colo­ nists’ arriv al Vasić adds fishing, saying th a t the inhabitants of V inca had been dealing in salt fiish. His dating o f V inca is 7th century; and he considers also other prehiistorical cultures in the neighbourhood to b e chronologically p arallel. In his opinion the entire Bronze Age Pannonic culture belongs to th e H elle­ nistic period. His conclusions have been arriv ed a t by quite a p ecu liar m ethod. He applies G reek quotations, nam es, analogies (?), etc. N um erous phenom ena are explained by G reek cults and religion, by G reek classical w ay of life and habits. In the article some most im p o rtan t questions are indicated which, ho­ wever, w ere not explained as yet, e- g. th e m ining and m etallurgy of cinnabar and the purpose thereof, th e use of products of th a t m etallurgy, etc. The absence of m any elem ents, e. g. scoria, cinnabar colour, furnaces (those m en­ tioned by Vasić are very questionable) show th a t m ercury was not extracted at Vinca. O nly the fragm ents of cinnabar, discovered in the cu ltu ral strata of Vinča, and the p o ttery of later periods in th e cinnabar m ine of A vala itself tell in favour of Vasić’s view. The eventual m etallu rg y of cinnabar could not have taken place at the very beginning of th e settlem ent either, b u t la ter only. A nother notew orthy problem is the one of the graves which had been m entioned in the same num ber of the jo u rn al prior to the publication of the »Ionic Colony«. The problem s rem ained th e sam e in the recent article as well. E xcepting some graves in the lowest stra ta of the dw elling caves and probably the la I è n e grave in the earlier ones th e re are no graves at Vinca. There are no so-called b u rn t graves in th e settlem ent, despite Vasić’s wish to fancy there are. The problem of the houses at Vinca has been already hinted at by others, Vasić’s dates being unsatisfactory. F igurai plastic a rt objects of Vinca w hich in Vasić’s opinion w ere m anu­ factured in two moulds in the w ay th a t th e right and the left p arts w ere m ade separately, or th a t the face of th e sta tu e tte was m ade in moulds, are sim ply o rd in ary hand m odelled statuettes whose single p arts w ere m ade separately and then p u t together (legs, tru n k s and also heads). They w ere never m ade in moulds. To all appearance, Vasić’s opinion th at th e statuettes m ust have been im ported from Ionia is based on the fact th a t no moulds have been found at Vinca. T here is no reason w hatever to suppose for instance th at the statuettes m ay represent various G reek divinities (Dionysius) o r a p o rtrait of a defunct in th e shape of a mask. The problem of p o tte ry is com plicated as well. M any vases cannot possibly have been im ported from Ionia, b u t cannot b e p ara lleled w ith bucchero p o tte ry either. V arious Vasic/s »slip and wash« sipecimes are not clear eith er. A fra g ­ m ent of a so-called Ionic vase w hich has been discovered by chance is p ro ­ bably m uch later, if not recent., The periodisation of Vinca is to h e solved by com parisons w ith T roy II, various cultures of A sia M inor, and n eolithic cultures of so u th -ea ste rn E urope. Josip Korošec. Ejnar Dyggve, D ru g a (bazilika u rb an a s baptisterijem u Saloni. Zbornik filozofskog fakulteta, Beograd, 1948, k n jig a I., str. 369—374 z angleškim in ruskim rezim ejem . Ob prom ociji za častnega d o k to rja b eo grajske univerze je D yggve im el govor, k i je ponatisnjen pod gornjim naslovom. V njem je avtor, v zvezi z 1 . 1931 odkrito in raziskano drugo baziliko urbano z b ap tisterijem v Saloni, načel nekoliko zani­ m ivih problem ov, ki so pom em bni tako za zgodovino Salone kak o r tudi za zgodovino krščanske cerkve. N ekatere od teh p ro ­ blem ov je skušal tudi razrešiti. Eno od teh je tudi pripadnost te druge bazilike. Prva, že p o p rej znana bazilika, k i je, kak o r kažejo razne prezidave, tudi d alj časa služila k a k o r druga, je prip ad ala nik ejsk i verski skupini. Po stilističnem videzu je bila sezidana n ek aj p red letom 500 n. e. O d n ik ejsk e b azilike se pa ne razlik u je niti po arh itek tu ri niti po oprem i (ograja oltarnega ikonostasa, tranzene, p lu te ji itd.) niti po o krasju. N iti m ed pisci- nam i obeh krstilnic ni razločka. N ju n a k o n stru k cija je enaka, prvotna oblika križ. R azloček je samo v p ristopu ozirom a v stopnicah, ki v piscinah vodijo k bazenu. T ako im a n ik e jsk a krstilnica v Saloni stopnice na zahodu in vzhodu, druga, po av to rju arijan sk a, p a n a severu in jugu. Tpenutno p a nim am o nobenih oprijem ljivih analogij za ta prim er, ki je doslej osam­ ljen. Zato ga bo treb a šele raziskati in ugotoviti, ali je im el kak poseben pom en v cerkvenem ritualu. Svojo hipotezo, d a n a j bi bila to arijan sk a episkopalna cerkev, opira avtor le n a h ie ra r­ hični stru k tu ri vesoljne, t. j. nikejske, cerkve, po k a te ri dve škofiji v istem m estu nista možni. K er spada p ro v in cija D alm a­ cija s Salono pod konec V. in v začetku VI. sto le tja (od. 481—535) pod oblast O d o ak erja, ta k o j nato pa pod oblast O strogotov s Teodorikom in njegovim i nasledniki n a čelu, ki so bili arijanci, prip isu je D yggve to drugo episkopalno (\?) cerkev arijancem . Podobnost ozirom a identičnost obeh stavb in n ju n ih arh itek to n ­ skih delov p rip isu je avtor želji, da bi se arijan ci izognili vsem zunanjim kontrastom . Tako n a j bi prišlo do te sorodnosti, k i j e celo večja, kakor bi jo pričakovali p ri n a jb o lj sorodnih litu r­ gičnih obredih. Poleg tega glavnega problem a je še v rsta drugih, ki jih avtor n akazuje in ki jih bo, p rav tako k ak o r prvega, treb a šele proučiti. Takšno je n. pr. v p rašan je obreda k rsta sam ega (ali samo s polivanjem ali s potap ljan jem krščenca). Josip1 Korošec. P ripom ba k članku B. G avelle: Odnos k ikladskih idola i egipatskih ushabti figura prem a vinčanskim statuetam a (Prilog p ro u čav a n ju vinčanske plastike). — Zbornik Filozofskog fakul­ te ta u B eogradu. K njiga I. — Beograd, 1948. V zvezi s pomenom in funkcijo k ik lad sk ih idolov je že d o k aj arheologov postavilo svoje hipoteze. Tako je tudi avtor om enje­ nega članka hotel ponovno načeti to vprašanje. N avajal pa je le obširno m nenje M. G. N ilssona in J.W iesn erja, k a r so v naši literatu ri storili tudi že d ru g i (Yasic, V inca I, str. 27 in sl.). P rav tako so tudi že pop rej povezovali m ed seboj kikladske idole in egipčanske ushabti figure, k a r tudi avtor sam ugotavlja. Na koncu članka avtor v n ek aj vrsticah om enja vinčansko plastiko v zvezi s pomenom in funkcijo kikladskih idolov, ki jo pa ča­ sovno oddvaja od teh idolov zaradi Vasiceve d atacije neolitske Vince v VII. stol. pred n. e. V inčanske plastike se k lju b podnaslovu ni tako rekoč niti dotaknil. M orda m u ni znano, k a r je že zdavnaj ugotovljeno, da predzgodovinska plastika Vince p red stav lja simbole božan­ stev. Povezovanje ushabti figur s figuram i, najdenim i v gro­ bovih, bi bilo vsekakor možno, toda grobov v Vinči doslej še niso odkrili. Odnos kikladskih idolov do vinčanskih statuet je dokazan, m edtem ko slednje z egipčansko plastiko in ushabti figuram i nim ajo nikak ršn e zveze. Še bolj pa je čudno avtorjevo časovno o d d v ajan je vinčanskih od kik lad sk ih statuet. Sploh se p a iz članka ne m ore razbrati, k a j je avtor pravzaprav želel podati odnosno povedati. Stanislav Jesse. Jaroslav Böhm: NASE NEJSTARŠI MÈSTA — P raha, 1946. K njiga je izšla kot drugi zvezek zbirke »Razgledi po p re d ­ zgodovini evropskih ljudstev«, ki jo iz d a ja D ruštvo češkoslo­ vaških predzgodovinarjev v Pragi. N jen nam en je nuditi za­ interesiranim čitateljem sicer strokovno pa tudi širše razum ljivo dello, ki p o d aja tren u tn o stališče predzgodovinske vede o v p ra ­ šan ju n astan k a m est v Evropi. Č eprav im a težišče n a češko­ slovaških arheoloških n ajdbah, je v en d ar zasnovana v širšem