CTORY BUY VMirs* mm JVAR All \STAMPi AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI G telo: Za vero in narod — za pravico in resnico_od boja "do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V. ZEDINJENIH DRŽAVAH. ,(Official Organ of four Slovenian Organizations) "Amertkanski Slovenec" dela že 52 let za svoj narod v amerikl kupujte vojne bonde1 LETNIK (VOL.) LIL VESTI 0 DOMOVINI V Belgradu je ni hiše, ki ne bi bila vsaj deloma poškodovana od nacijskega bombardiranja. — Nemci najdejo pretveze, da morijo mirno kmečko prebivalstvo V Srbiji. Izobraženci in ugledni domačini so seveda prvi na vrsti. Sedanja pogodba med operatorji in premogarji naj se podaljša. — Razlika med 1. aprilom in časom, ko bo prišlo do sporazuma, naj se izravna na temelju nove lestvice, ki bo sprejeta pozneje. KRIŽEM SVETA — Stockholm, Švedska. _ Švedski tisk objavlja poročilo iz Vatikana, da je sv. Oče Pij XII. obolel za inf^uenzo. Osebni zdravniki sv; Očeta omenjajo tudi vnetje pljuč in da bo vzelo več časa za okrevanje. — Washington, D. C. — Vojni delavski odbor je zavrnil peticijo za povišanje plač jeklarjem in premogarjem mehkega premoga. Odobril je stališče predsednika Roosevel-ta, ki določa višino plačam iz za časa 15. sept. 1942. Višina plač ostane pri «%danji višini dokler vlada ne določi drugače. — Panama City, Panama. — Podpredsednik Združenih držav Henry Wallace, je dospel v Balboa, na potu v južnoameriške države. Njegovo potovanje ima namen ustvariti boljše odnošaje med severnimi, centralnimi in južnimi državami ameriškega kontinenta. — Chungking, Kitajska. — Zavezniški submarini, ki operirajo v vzhodno-kitajskem morju med Šanghajem in Nagasaki so potopili te dni tri večje japonske potniške ladi-je omenja poročilo. Napadi na japonske ladije v tem morju so tako številni, da so Japonci začasno ukinili vsako plovbo v tem kraju. — London, Anglija. — New-yorški nadškof, ki se je mudil .ta teden v Londonu se bo vrnil v Afriko in od tam bo potoval preko Bližnjega vzhoda, Indije in Kitajslfe, nakar se bo ustavil v Avstraliji in odtam nazaj v Ameriko. To bo precej dolga pot za prelata. Švicarski vojaki s« vadijo podminiranja želez liških prog. Pokrivala imajo zakrila z neko tra to. dm so bolj nevidni in prakficirajo s polaganje n min pod progo, za slučaj, da bi bilo .treba 1st« razdejali pred sovražnikom. ŠTEV. (NO.) 58 CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 25. MARCA THURSDAY, MARCH 25, 1943 ITALUA NA TLEH PRI-PRAVLJENA NA PODAJO Angleška osma armada prebila na dveh točkah nemško obrambno črto. — Nemci nudijo silovit odpor. — Nemci še vedno dovažajo ojačenja na rusko fronto. — Velike vaje za invazijo Evrope. — Italija popolnoma izčrpana. Rftji » Afriki Zavezniški stan, Afrika. — Borba v Tuniziji divja že četrti dan z vso divjostjo. General Montgomery, ki poveljuje angleški osmi armadi je pripravil uspešno ofentivo, ki je zdaj v teku, da pokonča Rom-melovo obrambo ob Mareth črti. Angleži so pritisnili na Mareth linijo od dveh strani h kratu. Od vzhoda udarja en del njihove armade, druga pa je obšla južni konec Romme-love fronte in pritiska od juga na vzgor in grozi južnemu koncu že za hrbtom. Južni konec fronte že popušča in Angleži so napredovali za skoro 13 milj na tem kraju. Težje so operacije na frontalni črti, kjer je Rommel utrdil vso pokrajino z betonskimi bunker-; ji in zaklonišči za strojnice in1 prodiranje v to pokrajino je, j kakor bi kdo silil v sršenovo gnezdo. Zgube so številne na obeh straneh. Vendar kljub vsem oviram so Angleži v bližini Zarata prodrli precej v obrambno črto, ki popušča tu-1 di na tem kraju. N,emci so*do' zdaj ujeli do 2100 Nemcev in odbili več hudih nemških protinapadov, da bi dobili nazaj izgubljene pozicije. Bitka za Tunizijo se nadaljuje z vso ljutostjo. Amerikanci zavzeli Mack-nassv Nad slanim jezerom in nad Mareth črto pa stal/io napadajo nemške pozicije Amerikanci, ki so včeraj osvojili mesto Macknassy, ki se nahaja komaj 31 milj od gabeskega zaliva. Razni strategi pravijo, da je Rommel zgubil že vsako priliko za umik ob obrežju proti severu. Če ne pride vmes kada posebna ovira, bodo A-merikanci skoro vsak Čas na sredozemskem obrežju in Rommelove čete bodo razdeljene na dvoje. Z ruske fronte Moskva, Rusija. — Iz bojišč pri Čugveju in Belgorodu poročajo Rusi, da Nemci zadnje dni še vedno dovažajo sveža ojačenja in da nadkri-ljujejo v moštvu in orožju. Nemški napadi se večajo in po-ostrujejo v 'vsem severnem Donu. Rusi so doslej odbili še vse napade in vstrajajo v svojih pozicijah. Nemci imajo silno visoke zgube. V nekem malem sektorju so Rusi včeraj i uničili petnajst tankov in 25' prevoznih trukov in pobili na stotine Nemcev. V južnem delu ruske fronte v Kavkazu za-^ znamujejo /zadnje '« dneve' le letalske spopade. Rusi poro-! čajo, da so ruski letalci včeraj 1 uničili petnajst nemških letal. Angleži se vadijo za invazijo London, Anglija. — Angleška vojska na domačem otočju je imela zadnje tedne obsežne vojaške vaje. Obsežna igra z najmodernejšim orožjem in napravami je predstavljala invazijo Evrope. Celi vojaški ko-ri, so napadali obrežja otočij, prevažali so se s posebnimi barkami- in izkrcavali. Sodelovala je mornarica in letalstvo. Nemški izvidni letalci so morali zadnje dni te vaje opaziti, ker je nemški radio poročal o veliki koncentraciji (Dalje na 4. strani) MADAME CANG-KAJŠEK OBSOJA OSAMLJENOST Chicago, 111. — Madame, Cank-Kajsek, ki se mudi radi zdravja že več tednov v Ameriki in zadnjih par. dni pa v Chicagi, je v pondeljek večer ob priliki sprejemnega večera v Stadiumu imela vrlo pomenljiv govor. Med drugim je po-vdarjaia: "Kitajska uvideva, da njen veliki zid, ki jo naj osami od ostalega sveta v devetnajstem veku je bila velika napaka. Oni, ki nosijo zato odgovor-; nost, so danes predstavljani vsakemu kitajskemu šolskemu otroku kot vzori kratkovidne-: žev, ki vidijo le koristnost začasnih razvojev. Njihova imena bodo šla v zgodovino ne-častnosti." Govoreč o Ligi narodov, je dejala: "Ko bi bila prevladovala leta 1931 prava pamet in bi bila preprečila slučaj Mandžurije (ko So Japonci isto napadli. Op. ured.), bi svet ne imel tega strašnega holokav- stva (žgalne daritve vojnemu bogu), kakor ga ima." Navduševala je navzoče, da moramo vsi imeti vero in zaupanje v bodočnost, v nov boljše urejen svet. Vehement-no je govorila tudi o tem, da noben poedinec ne sme misliti le samo na to, da bi teklo življenje dobro le njegovi deželi in njegovemu narodu, marveč v duhu dobrega tudi za vse druge ljudi in narode. Ta del govora, trdi jo nekateri poročevalci, da je bil naslovljen na Churchillove besede zadnje nedeje, ko je govoril o novi Britaniji, dasi govornica ni omenila nobene o-sebe. Govor Madame Cang-Kaj-šek kaže, da sodobno Kitajsko vladajo ljudje novega mladega duha, ki stremi po zajed-nici z ostalim svetom. Nova Kitajska se dviga izza kitajskega zidu. O PRODAJALCIH, KI BODO V APRILU PRODAJALI VOJNE BONDE Washington, D. C. — Prostovoljni prodajalci in zastopniki vojnih bondov, ki bodo tekom aprila prodajali bonde i-majo idealno službo. Ker bodo delovali po sistemu in načinih, ni vzroka, da njih priza-| devanje ne bi uspelo. Pred seboj irhajo državljane, ki želijo deželi, (Ja v tej vojni zmaga in ti imajo nekateri po par dolarjev drugi mogoče po i^r ti-sočev. Vsak izmed njih pa je posojevalec dolarjev vladi. Obenem pa so vojni bondi ; najbolj varno sredstvo za investiranje. Obveznice, ki jih kupijo so direktna obligacija Združenih držav, za katerimi stoji 130 milijonov ljudi. Na-I red je prošen, da posojuje vladi denar za zmago proti na-zijem in Japoncem in vlada bo denar vrnila z obrestmi. Kampanja se bo pričela 12. aprila! ČE BI IMELI KITAJCI 1200 LETAL Chicago, 111. — Robert Lancaster, tehnični svetovalec v JetstoMou karu ameriške armade je dejal včeraj v svojem govoru, da ako bi imeli Kitajci dobrih 500 bombnikov in kakih 700 lovskih letal, ki Kitajci podili Japonce iz svoje dežele. Lancaster se je preje mudil dalj časa kot letalski veščak na Kitajskem. V Chicago je prišel iz Cincinatti, da je tu pozdravil včeraj gospo Cang-Kajšek, ki se mudi tu. NEMŠKI SUBMARINI POSTALI AKTIVNI V KARI-BEJSKEM MORJU Key West, Fla. — Sovražni submarin je napadel ameriški tovorni parnik v karibejskih vodah. Sedem ameriških pomorščakov je pogrešanih. Tekom lanskega novembra je bilo v teh vodah potopljenih pet ladij. t NOVI USPEHI V NOVI GVINEJI General MacArthur je objavil sinoči poročilo, da so zavezniške čete očistile vso okolico reke Mambare. Več kakor 800 Japoncev je bilo v bojih ubitih in ujetih. Kraj se nahaja na severnem obrežju Nove Gvineje. New York, N. Y. — Pogajanja, ki so bila v teku že dalj , časa ni so dosegla zaželjene-ga uspeha. Zastopniki operatorjev in zastopniki premo-garjev niso prišli do soglasja in tako je vprašanje sporazuma med obema strankoma še vedno na mrtvi točki. Z dnem 31. marca sedanja pogodba poteče in John Lewis je že napovedal, da premogarji ne bodo delali po 1. aprilu, če se jim ne jamči, da bo plačilna lestvica podvržena razliki v plačah od 1. aprila naprej, kakor že se bodo pozneje pobotali glede višine plač. Operatorji temu pridržku ugovarjajo in so ga doslej odklanjali. Ker ga predsednik Roosevelt zdaj v svojem apelu priporoča, je to znamenje, da v tem soglaša z delavci. Premogarji zahtevajo dva dolarja povišanja na dan. Operaterji dosedaj o tej zahtevi niso hoteli slišati, razven pravijo, če se jim dovoli zvišati prodajno ceno premogu. Tu pa pride zopet vlada zraven, ki bo morala najti ravnotežje med prodajnimi cenami in plačami. » Zdi se, da bodo na predsednikov predlog pristali obe stranki in da bodo pozneje našli izhod, ki bo vodil v poravnavo na polju premogarske industrije. MADAME ČANG-KAJŠEK O CHURCHILLOVEM GOVORU Chicago, III. — Poročevalci, ki krožijo te dni okrog prve žene kitajske dežele Madame Cang-Kajšek, pravijo, da o Churchillovem govoru izjavila, da Kitajske ni dosti omenil. Tako je. Zavezniki smo, ampak na besede eden drugega, pa še vedno skrbno gleda-i mo. Sedanji Belgrad V trenotku, ko si nemška propaganda prizadeva na vse pretege, da z nevtralnimi in po možnosti tudi s papeževo intervencijo ustavi angleške zračne napade na središča svoje vojne industrije, smo prejeli zanimiv opis porušenega Peograda in žalostnega seda-! njega stanja skoro 2 leti po divjaškem uničenju tega zares odprtega in za vojno industri- ! jo brezpomembnega mesta.1 Ta opis, v katerem se. zrcali zadovoljstvo nad popolnostjo-in trajnostjo uničenja, je napi-i sal Nemec, dopisnik nemške časniške agenture. : Appenzeiler Zeitung prinaša v svoji številki od 19. januarja dopis predstavnika berlinske agenture Evropa Press, ki je v avtomobilu prepotoval del Srbije. V svojem članku opisuje odhod, zgodaj zjutraj, iz Beograda in strašni vtis bede in siromaštva v zapuščenih in podrtih ulicah, na katerih je srečeval le gruče izmozganih in sestradanih delavcev na potu v urade in delavnice. Na prvi pogled je bilo videti, da je vojna te ljudi strašno zadela. t Na Avalski cesti je zapazil, da je ta del mesta sicer naj-j manj trpel od zračnega napa-i da, omenja pa, da je tudi videl precej razvalin. Njegov sopotnik mu je pokazal nekatera prazna zemljišča in mu , povedal, da so prej tudi tam stale hiše. Bombe nemških letal so jih tako popolnoma porušile, da dobesedno ni ostalo kamna na kamenu, niti najmanjšega koščka zidu. Po bombardiranju je bil Beograd zares popolnoma razrušen. Ni bilo hiše, ki bi ne bila vsaj deloma poškodovana. žili sodelovanja z generalom Mihajlovičem, ker ni hotel izvršiti neusmiljenih represa-lij nad nedolžnim prebivalstvom. Po strašnem mučenju so ga slekli, valili ga preko steklenih drobcev in ga nato ustrelili. Mirne in ugledne domačine v Šumadiji preganjajo kakor divje zveri pod pretvezo, da so pristaši generala Mihajloviča. Okrožni načelnik v Valjevu, Lukič, je pod pritiskom Ge-stape nalovil 800 čisto nedolžnih domačinov, kmetov iz Pod-gorine, Valjeva in Kolubare, ter jih zdaj drži kot talce, Ne ve se, kaj bo z njimi, kajti talce streljajo na vsem srbskem ozemlju kar brez prestanka v ■cilju, da bi strahovali ljudstvo. V Srbiji danes nikde ni na varnem. Dne 15. decembra so v Kru-ševcu ustrelili 10 nedolžnih o-seb pod pretvezo, da so pristaši generala Mihajloviča. V Trsteniku in okolici so polovi-H 200 nedolžnih domačinov in jih zadržali kot talce, češ da so "sumljivi" sodelovanja z generalom Dražo Mihajlovičem. V znak maščevanja za uboj nemškega vojaka, je bilo v Pe-trovcu ustreljenih dne 15. decembra 50 takozvanih pristašev generala Mihajloviča. Med 9. in 13. decembrom je bilo v Beogradu aretiranih preko 3.000 nedolžnih oseb, obtoženih istega "zločina". V Beogradu je zavladal teror, kakršnega vset ne pomni. Od , tisočev žrtev so Nemci objavili da sedaj samo 350 imen. Streljanja talcev v masah pa se vrše brez prestanka po mestih in vaseh Srbije od septembra meseca naprej. General Bader izvršuje svojo grožnjo, da bo dal ustreliti po 100 talčev za vsak uničeni objekt — žrtve so mirno kmeč-! ko prebivalstvo, največ možje i od 18 do 40 leta. Kot prvi padajo izobraženci in ugledni domačini. Da bi si nabrali čimveč žr-| tev posebno med srpsko mladino, pošiljajo Nemci od 10. januarja naprej v mesta in po deželi tajne agente provoka-j terje, ki navidezno nabirajo narodni davek za generala j Mihajloviča, a vsakogar, ki prispeva, takoj ovadijo. Vse, ki jim nasedejo, ustrele brez sodbe. Neka žena v Mladenovcu je ranila dvojico nemških oficir-1 jev, od katerih je eden umrl. Zato je bilo dozdaj ustreljeno i v Mladenovcu 50 talcev. Grozodejstva v Srbiji Iz zanesljivih virov smo dobili naslednje podatke o* postopanju okupatorjev v Srbiji: Bolgari so se zopet lotili svojega starega posla, mučenja in uničevanja mirnega srbskega prebivalstva, predvsem izobraženih slojev. V Kosovski Mitrovici so bolgarski policijski organi vrgli v zapor veliko število nedolžnih ljudi in jih tako mučili, da jih je mnogo znorelo. Po zadnjem obisku Himler-ja v Srbiji, je divjaško mučenje prebivalstva doseglo svoj vrhunec. Nemška Gestapo je v niških zaporih nabasala na stotine ljudi v male celice, v katerih ni mogoče niti leči niti sesti, temveč le pokoncu stati. Hrano dobivajo skozi okno in i sicer leHoliko, da ostanejo živi. Množična streljanja se vrše vsak dan brez sodbe; imen ustreljen j cev ne objavljajo več. Okrožnega načelnika majo-ra Kalabiča so Nemci obdol- Osebna vest London, 19: marca (JIC) — Danes je prispel s kliperjem v London Ban Hrvaške, g. dr. Ivan Šubašič. ZA SLUČAJ. ČE BI BILO POTREBA Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 25. marca 1943 = AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slov enaki The first and the Oldest Slovene list v Ameriki, ^ Newspaper in America. UUMWtDm teta 1W1 Established 1891 Izhaja Tsak dan razun nedelj, po- Issued daily, except Sunday, Mon-nedeljkov in dnevov po praznikih, day and the day after a holiday. Izdaja in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago c Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 (ftri^ ----+ Ifaročninat Subscription: Za celo leto j* "" For one year $6.00 Za pol leta_— 3.00 For half a year-— 3.00 Za četrt leta_ ... 1.75 For three months-- L75 Za Chicago, ganadtt In Evropot Chicago. Canada and Europe: Za celo leto __$7.00 For one year-—$7.00 Za pol lete__3.50 For hall a year-— 3.50 Za četrt leta_—— 2.00 For three months-— 2.00 Posamezna itevilka „ 3c Single copy--— 3c POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga d*P» tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Dopisi vainsga pomena za hilro objavo morajo bili poslani na ured-niitvo vsa] dan in pol prad dnevom, ko izide lisi. — Za zadnjo iievilko v tednu je Čas do četrtka dopoldne. — Na dopisa bres podpisa se na ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. _ Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. ________ J. M. Trunk: PARTIZANSTVO Taka označba utegne bolje izraziti pomen besede partizan, partizani, ki je stopila v zadnji dobi v slovensko ame-rikanski javnosti v ospredje, pa je postala krvaveča rana v Sloveniji, na Hrvaškem in še dalje doli na Balkanu, dasi nikakor ni ta označba omejena le na Balkan, in bo igrala še važno vlogo prihodnja leta. Partizani so neki politično ali socialno opredeljeni ljudje, partizanstvo pa sega v območje idejnega naziranja. Vsak pojav v javnosti ali družabnem udejstvovanju ima svoj izvor v neki ideji, nekem naziranju, pojmovanju. Pravijo, da je označba prišla iz Rusije, in zato je tudi rusko delo. Ker je pa Rusija v javnosti v obliki komunizma, je tudi partizanstvo komunistična roba, in ker svet komunizem bolj po strani gleda, bi utegnil biti bolj pravilen izraz, da je partizanstvo komunistična žavba. Vse, kar izrazimo z žavbo, je nekaj sumljivega, in pri sumljivih pojavih je treba dosti prevdinosti. Razvojno in tudi bistveno je pri partizanstvu tako. Ostanimo najprvo pri dejstvu, da se je partizanstvc pojavilo na Slovenskem^, .p*}01^ teSa pojava segajo sem v Ameriko, in nastal je razdor, ki preti zajeti dnevno večji obseg. Večina, izgleda, se nagiblje na stran partizanstva, bolje, na stran partizanov, neki ne vedo, kam naj bi stopili, le peščica je zoper partizanstvo. Kdo ima prav, kje pojmujejo bistvo partizanstva pravilno? Poudarim, da se partizanstvo prikazuje šele v nekih obrisih, do bistva danes še ni prišlo in ne bo prišlo tako kmalu. Tudi partizanstvo je vse šele v razvitku vsaj izven Rusije. Kako je danes s partizanstvom v Rusiji, to je predmet najresnejših študij, in utegne biti predmet hudih preglavic v političnih krogih v prihodnji bodočnosti. Oblika partizanstva v Sloveniji je naravnost grozna, odurna; uboji, morije, požigi, tatvine, roparstva, medsebojno klanje, brat zoper brata, kakor bi bile popokale vse vezi narodne skupnosti, občinske tudi in skoroda družinske. Partizanstvo je ruskega izvora, o tem ni nobenega dvoma. Ali je sedanja ruska oblast za temi — morilci, roparji ? Izgleda tako, sodite pa po svojem, če hočete. Jaz sem videl precej partizanstva že po zadnjem polomu, in zato je moje mnenje, da je ta prav besna morija izrodek partizanstva, kakršen se oprime vsakega idejnega izražanja Kadar popokajo vezi neke javne oblasti, bruhne tatvinska ljudska narav na površje: gibanje prihaja v roke najbolj podlih in spridenih elementov, saj igrajo še pocestne vloge! Vsak razsoden človek odklanja morijo in rop. Zato kličejo pametni elementi, ki se pa le nagibajo na partizanstvo: spametujte se, zedinite se! Dragi vidijo le morije, strahote partizanstva in zato kličejo: proč s partizanstvom, navad ni morilci so ti partizani! Odtod razdor med nami o pre-' sojenju partizanstva. Treba je stopiti korak dalje. Do partizanstva je prišle radi odpora proti nazizmu in fašizmu. To je bil pričete!' Partizanstvo je ruska roba. Rusija se bori zoper isto na-silstvo, toraj ima Rusija svoje prste vmes. Koliko, je stvai ugibanja. V ospredje stopi Mihajlovič. Začel je z odporom že pred partizanstvom. Zdaj je s partizani .v sporu. Kako to? Prav tu prihajamo na silno važno točko pri partizanstvu. V bistvu, ne v oblikah ali v izrodkih, je partizanstvo novo revolucionarno in socialno gibanje, ki se je pričelo z rusko revolucijo, in zato je partizanstvo ruska roba. Kakšno je to gibanje? Dobro ali slabo? V oblikah je slabo, morije, ropi, tatvine, požigi... Ali je v bistvu le tako? Dvomim in za-nikujem. Povsem novo socialno gibanje pa je. Tu je razlog za razdor med partizanstvom in Mihajlovičem. Mihajlovič je za stari red, za status ante bellum, kakor se to imenuje v političnih krogih, partizanstvo je za novi red, ki pa ni Hitlerov novi red, nasprotno, izrazit odpor zoper Hitle-rov red. Z Mihajlovičem pa stopi v ospredje — Anglija, ker tudi Anglija je za stari red, ko bo Hitlerov red pokru-šen. Anglija je prav čudna prikazen v zgodovini. Angleži so bili prvi revolucionarji, pa so še danes ostali pri — kra- POROČILO O AKCIJI ZA JPO V PUEBLO Pueblo, Colo. Na seji podružnice št. 20 JPO-SS. v Pueblo, Colo., ki se je vršila 7. marca 1943, je bilo soglasno skLenjeno, da se odpošlje glavnemu blagajniku JPO-SS sobratu Leo Jurjevcu svota $300.00, kar znese s prešnjo poslano svoto od podružnice št. 20 Pueblo, Colo., dosedaj $1,550.00. Račun Po zadnji poslani svoti gl. blagajniku meseca augusta 1942 je ostalo na rokah blagajnika....? 2.1.32 Od tedaj so darovali sledeči : Zupančič Johanna, Pueblo, Colo........... 10.00 S t e p a ii i ch Agnes, Cherryvale, Kansas 5.00 Germ Louis, Pueblo, Colo............. 1.00 Društvo Zapadna Zvezda (Western Star) ZSZ., Pueblo, Colo... 15.00; Pogorele Mike, Pueblo, Colo...........5.00 Anton Gradišar, Pueblo, Colo........... 1.00 Dcbiček veselice skupnih društev, in darovi j^. Petros S 1.00, Theresa Fear 50-?, skupaj .................... 386.77 Jerman Katherine ...... 1.00 Potokar Louis .............. 1.00 SKUPAJ ...................4349.09 Poslano gl. blagajniku dne 18. marca 1943 .. 300.00 Ostane na rokah blagajnika podružnice št. 20, JPO-SS, Pueblo, V^olo.................S 49.09 Frank Brayda, blagajnik. -o- "BOGATA TETA" P RI D 2 VENDAR MED NAS Scuth Chicago, III. PoroČano je že bilo pred nekaj časom, da bo nas prihodnjo nedeljo obiskala '"Bogata teta iz Amerike". Pripeljali jo bodo med nas iz Chica-ge. Jaz vem o njej le toliko, da je "Bogata teta" prav galantna lena in da Chikažanom ni dala prav nič zapisat, oziroma ni prav nič zašafala. Na- Hooverjem. Ni bilo ne kaj jesti, ne kaj obleči. Pri nas smo si v neki italijanski dvorani izbirali ponošene cunje,. Neki mož je iskal čevlje za svojo ženo, pa je našel le enega. "Ko bi imela moja žena le eno nogo," je rekel, "bi bilo dobro, ali moja žena ima dve no-gL" f Sedaj nam pa ni treba, da bi take stare, umazane in smrdljive cunje nosili domov. Zdaj, ko imamo dobrega pre-zidenta, si lahko kupimo novo obleko. Samo da bi nam ga ljubi Bog ohranil pri zdravju, "Da nam modro gospodari S svete vere pomočjo!" kakor smo nekoč peli. Hoover pa naj se sam obleče v tiste umazane cunje in naj se nikoli več ne prikaže. Le pomislite nazaj, kako je bilo v časi^te cunjarije, kako so morali reveži delati, ker je bilo težko družine preživljati. Nobene unije ni bilo, revež pa je bil prisiljen delati, pa ma-gari za štiri krajcarje. Hoover je gledal samo za bogate iljudi: za nas revne mu še mar ni bilo. Zato pa: Bog nas ob-vari prezidenta iz republikanske stranke! Pozdravljam vse čitatelje Am. Slovenca, listu pa želim veliko dobrih naročnikov. Mrs. Barbara Murgel. -■ DOGODKI |Md Slovenci p4 AmtrfldL mignila mi je pa, da Southchi-kažani se ji bolj dopadejo in da bo tu dala nam največ zapisat. Torej to naj bo zadosten vzrok, da se Southchikažani kar največ moremo udeležimo njenega sprejema, ki se bo vršil v nedeljo popoldne v cerkveni dvorani sv. Jurija na 96th and Ewing Avenue. Pridite zgodaj, da sa boste na ta način lažje med prvimi približali "bogati teti", ii stisnili desničko in se ji lepo priporočili, da vas ne bo pozabila, ko bo delila svoje bogatstvo. Pa ne samo "Bogata teta", ampak cel regiment zauber chikažank pride gostovat v nedeljo med nas. Primaruha, med njimi so Gorenjke, Dolenjke, Štajerke, Notranjke, sploh od vseh vetrov. Pridite, da se srečate z njimi in da vi-diic, kako se bodo sukale okrog "Bogate tete". Vabimo za to vse Slovence iz South Chicage, Chicage, Pullmana, Wh'tinga, 1 i ^m menda Brad-] ley? in drv^-h krajev Pridite, pa v ned rljo z nan; i malo poveselite in zabavajte ob lepi igri, ki jo pr.dejo k nr.r.i predstavit igralke Kluba Ljubljane iz Chicage. Vsem kliče že v naprej na veselo svidenje! Southchikažan. -O- O DOBREPOLJU Detroit, Mich. Danes bom malo opisala naše slavno Dobrepolje. Že ime samo pove, da je tam nekaj finega in dobrega. Od tam nas je veliko v tej deželi; skoraj je ni hiše, da ne bi bilo katere osebe iz nje v Ameriki. Dobrepoljska fara je velika. Nahaja se skoraj vsa v veliki dolini. Če greš od dobre-poljske postaje do vasi Kom-polje, imaš dobro uro hoda; ako premeriš dolino počez, boš pa moral hoditi tudi približno eno uro.' V tej veliki kotlini je dvanajst vasi; Videm, P)3dpova vzela, jaz in ti." Vina je imela nekaj na jeziku, hotela je spregovoriti, a ostalo je neizgovorjeno. "Kaj praviš ti na to?" JŠla je k ognjišču, da bi dvignila pokrovko z lonca, se vrnila nato na prejšnje mesto in s kazalcem vlekla po spojih belo osnažene mize. "Premišljal sem o tem," je nadaljeval Jan, zakaj zdaj je dobival pogum, ker se je čutil hrabrejšega. "Zdaj bi rad slišal, kaj ti misliš." Vina je zgrbančila čelo, v narejenem za- čudenju dvignila obrvi in Čakala, da bi še kaj rekel. "Zdi se mi, da sva oba še premlada, da bi kar tako sama živela. Kaj si ne bi mogla bolj pomagati, če bi stanovala skupaj ?" Zdaj je menil, da je svoje opravil, in je pričakoval odgovora, ki ga je zahteval. Čutil je, kako ga poliva vročina, in zasledoval je z očmi suhi kazalec, ki je še vedno drgnil sem in tja po mizi. "Jaz bom tudi morala premišljati o tem, Jan," je dejala zadrževano. "In če bo Bog tako uravnal, potem — pa saj imava še dosti časa." "Pa seveda, saj tako in tako ne more biti pozimi, zakaj tedaj je življenje predrago in dela ni nič." Da bi odvrnil pogovor s kočljivega predmeta, je naglo nadaljeval in spravljal na dan vse svoje begajoče misli: o času, ki tako hitro teče, o njunem mladem življenju, o skrbeh, ki jih je imel takole sam v svoji hiši, in o tem, kako bo zdaj vse drugače. A čutil je zlagani zvok lastnega glasu in je že vnaprej videl, da bo moral oditi, ne da bi zatrdno vedel, kako je. "Torej, Vina, kajne, da bo šlo, to z nama?" Sam se je čudil svoji veliki zgovornosti. "To je važna zadeva, Jan, in tako nepričakovano je vse prišlo. Če bi le imela koga, da bi ga lahko vprašala za svet. Daj mi odloga do nedelje, Jan, potem ti bom povedala, kako in kaj." Jan je planil na noge; njegova zadrega je docela izdinila. "Torej do nedelje, Vina." "Pa kaj moraš že iti, Jan? Kaj se ti tako mudi?" "Da, Vina. V nedeljo se vrnem z novim pogumom. Visi mi jed nad ognjem." Zdaj je bil zaročen! Bilo je opravljeno in vse je šlo tako lahko! Vsa pokrajina je bila kakor nova in Jana je obšlo veselje, da bi pel. Njegova hišica se mu je zdela ko zapuščen grad. Sedel je k ognju na ognjišču in premišljal, kako domače in kako toplo je bilo tam pri njej. Vse je bilo tako čedno, miza in stoli in veža s sinjimi škrlmi in bakrena posoda, ki se je veselo lesketala po stenah. Opiral se je s komolcem na polico pri oknu in neutrudno gledal tja na belo pročelje in na rdečo streho — ljubo hišico v gosti bukovi hosti. Stara hruška je stala poleg kakor dobra, stara varuhinja; njeno listje je bilo zdaj rumeno in uvelo, a maja bo spet v prelestnem cvetju! Jan je hodil gori in doli in glasno govoril svoje misli ter se prepustil svoji prekipevajoči radosti. Ko ga je začelo zebsti, je zlezel v posteljo in zaspal tako mirno, kakor da bi imel za sabo naporno delo. Drugi dan si je ogledal vso zadevo z resne strani. Pretehta val je vse mogoče dogodke ter v daljni bodočnosti videl, kako sta se z Vino že zdavnaj navadila na novo življenje in kako kot priletna človeka živita in delata drug ob drugem. Dnevi so se mu zdeli neskončno dolgi. V slabem vremenu ni vedel početi drugega, ko da je vzel cepec in na podu v skednju mlatil. Jemal je snop za snopom in imel posla od jutra do večera. (Dalje prih.) angleških čet v južni. Angliji in da se Angleži pripravljajo za vpad na kontinent. Bili pa so to le veliki manevri. Pri vajah so sodelovale angleške in kanadske divizije. Vaje,: pravijo poročevalci so bili zelo poučnega značaja za an- j gleško vojsko. Pokazali so se praktični načini, ki se jih je treba poslužiti pri takem pod-vzetju, kakor bo invazija Ev-j rope. Bojni duh Italije zlomljen London, Anglija. — Ameriški poročevalec Borrows poroča, da je dobil iz gotovih virov podatke o notranjem raz-1 položenju sodobne Italije. Ita-! lijani so na tleh. Njihov bojni duh je zlomljen in čakajo milostnega konca, kakoršen že I bo. Mussolini in njegov zet Ciano sta oba uverjena, da je, Italija ob vsako priliko na strani Nemcev. Toda organizi- i rana kontrola Nemcev nad Ita-. lijo isto drži v svojih rokah, da se ne morejo niti ganiti. Italija se seveda ne bo po- dala. ker se podati ne more, dokler zavezniki ne invadira-jo njenega ozemlja. Ko pa pride do invazije bodo Lahi z dvignjenimi rokami sprejemali zaveznike, je mnenja poročevalec Barrows. Nemci so baje vzeli več, kakor 40 italijanskih divizij iz Italije in jih razvrstili na razne fronte. Nemške dvizije pa so v Italiji. Za koliko časa se bo na ta način posrečilo N,em-cem držati Italijo pokoncu pokaže bodočnost. Ko se zaveznikom enkrat posreči očistiti Afriko vseh sovražnikov pride gotovo na vrsto Italija, ki bo postala glavni predmet napadov naj prvo iz zraka, potem pa bo sledila invazija. Ameriški poročevalci preveč uljudno pišejo o italijanskih fašistih, ki so ravno taki zagrizeni barbari, kakor nemški naziji. Kdor o njih ni poučen, ta naj pogleda, kaj delajo v zasedeni Sloveniji z nedolžnimi slovenskimi ljudmi. J« M« Trunk NAZNANILO IN ZAHVALA Z globoko žalostjo in potrtih tre naznanjamo našim sorodnikom. prijateljem in znancem žalostno vest. da je nenadno preminula naša ljuba mati in soproga ANTONIA POZUN (roj. ZEMLJAK) ▼ ranih jutranjih urah ▼ sredo 10. marca 1943. ▼ Johnstown, Pa. Pokoina je bila rojena ▼ Sevnici 14. jan.. leta 1877. V Ameriki je bivala 31 let. Njen pogreb se je vršil po cerkvenem rim.-kai. obredu is kapele pogrebnega zavoda Wagner v cerkev Sv. Columba in potem na hrvatsko pokopališče v Johnstown, Pa. Tem potom želimo israsiti vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejšo in najsrčnejšo zahvalo za vse. kar je kdo storil za pokojno. 'Posebno sem dolžan hvale našim sosedom, ki so mi bili v prvo pomoč in iola&o v teUd uri; iskrena vam hvala! Dalje lepa hvala preč. g. župniku Father Edward McCon-nell za lepo opravljene pogrebne obrede. Hvala pogrebnemu zavodu A. A. Wagner, ki nam je bil v vsestransko pomoč v .težkih urah in kjer je ležalo truplo pokoj nice na mrtvaškem odru. Hvala dalje društvom, kot tudi posameznikom, kateri ste položili venoe ob krsto pokojne: Hvala vam iskrena! Zahvaliti moramo tudi vse one. ki so prišli in molili ob krsti pokojne v blagor njene duše. dalje vsem onim, ki so se vdeležili pogreba in jo spremili na njeni zadnji poti: hvala vam vsem! Tako tudi hvala nosilcem krste, kakor tudi onim, • ki ste dali avtomobile na razpolago. Hvala vsem! Hvala vsem in vsakomur, karkoli je kdo storil v dneh naše velike žalosti, bodisi za pokojnico ali za nas: Vsem hvala in Bog plačaj! Tebi. draga soproga in mati, pa želimo večni mir in pokoj! Spočij se v Bogu od truda in težav, ki Ti jih je nalagalo življenje, saj snidemo skoro se nad zvezdami. Sveti Križ tako nam govori: Truplo da je Tvoje v zemlji. Kjer naj v Bogu mirno spi. Duh pa Tvoj živel med nami Bo do konca naših dni. Večni nas bo zopet združil. Kristus je besedo dal; To besedo je potrdil. Ko je sam iz groba vstaL Žalujoči ostali: FRANK POŽUN, soprog. — FRANK, JOSEPH, JOHN, ALOIS, sinovi — tri Marjete in Agnes, sinahe. Johnstown, Pa., v marcu 1943. Tiskarska dela vse vrste točno in lično izvršena izdeluje naša tiskarna za organizacije, društva, trgovce in podjetja. Mi izdelujemo lepe tiskovine v več barvah. Dajte vaše prihodnje naročilo za tiskovine nam in prepričajte se o naši tozadevni postrežbi. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS Katoliški Slovenci smo tako močni, kolikor in kakor je močno nase katoliško časopisje. VI SE UČITE ANGLEŠČINE -VAŠI OTROCI PA SLOVENŠČINE iz Dr. Kernorega ANGLE3K0-SL0V. BERILA 1 "ENGLISH-SLOVENE READER" kateri se sedaj prodaja po zni- (IJO AA žani ceni, samo_____ Naročila pošljite nas AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Odmevi na slovenski kongres. Kongres je bil in odmevi so tu. V "C. G." so po vrsti pri-občeni ti odmevi. Kdor se zanima, ima vsaj pregled. Ker na kongresu ni bilo ravno slabo, tudi odmevi niso preslabi, veselje nad nekim zedinje-njem je splošno. Bolj važno od odmevov je, da imamo zdaj narodni svet, ki od sedaj vozi voz naprej. Težave so. Kje jih ni? Treba je bilo koncesij. "Za nekatere posameznike težko in skoroda neizvedljivo....... in dokaz je ta, ker še niso prenehali z zabavljanjem. Velika večina pa se drži sloge in ignorirala bo te ' malenkostne motnje v naši slogi." Tako odmeva Ivan Molek na kongres. Las v juhi sloge, tako izgleda, je pa tisti stari in sitni faj-mošter v Leadvillu. Isti Ivan Molek potoži: "Na primer zmernih svobodomislecev prav nič ne moti, če župnik Trunk še vedno brska po dopisih v Prosveti, kakor da je to najvažnejšo opravilo v današnjem zgodovinskem momentu. Upamo, da zmernih katoličanov ne bo motilo, če tudi nekateri naši dopisniki....,. smatrajo za najvažnejše opravilo, da nadalje kljujejo po katoliških gredah. Kakor župnik Trunk, tako tudi oni ne bi bili zdravi, če ne bi tega delali neprestano!" Objektivno, kaj ne? Na obe strani pada, na župnika Trun-ka, ki ne more opustiti brska- Objektivno, kaj ne ? Na obe strani pada, na župnika Trun- j ka, ki ne more opustiti brskanja po dopisih, in na dopisnike, ki kljujejo po katoliških gredah. Well, pomoč pri teh sitne-žih bi bila enostavna: dopisni-: ki naj prenehajo s kljujenjem po katoliških gredah, in Trunk ne bo mogel več brskati po dopisih ! In sloga bo naravnost idealna, uzorna. Kje je las v juhi, pri Trunku ali pri dopisnikih ? ? Dopisnikom boste tež- j ko mogli natakniti nagobčni- ke, kako se sučejo zmerni katoličani, ni moja zadeva, ampak kolikor je na meni in bo mogoče, nagobčnika si ne bom pustil natakniti, dokler ne izgine kljujenje *po katoliških gredah. Zmerni svobodomisleci in zmerni katoličani. Lepo, lepo, ker tudi zmernost je lepa čednost in čednosti najbolj primanjkuje meni. Hospodi...... pomiluj I Višji sodnik bo presodil, ako pri meni ni zmernosti. Hospodi...... pomiluj ! Ali ne bo presodil zmernih svobodomislecev tudi? To je njegova in njih zadeva, n! moja. Brska po dopisih! Že do dvajset let pribiram vsak dan tukajšnji lokalni list. List je izdajal do zadnjih dni mož, Škot, katerega niti framazoni niso pustili med svoje vrste, ker zahtevajo, da mora vsak framazon priznati neko višje Bitje, ta Škot pa 'je rekel, da nobenega takega Bitja ne prizna. Kaj takega je pač najčistejše svobodomiselstvo. Ampak v listu jaz nisem mogel zbrskati najmanjše stvari iz "katoliških gred". To je zmerno svobodomiselstvo. In ta mož je prišel večkrat k meni za informacije. Le mimogrede omenim, da je list prešel zadnje dni v druge roke, ostal pa glede tolerance na isti višini. Mož se je nenadoma zgrudil na postaji v Denveru in zdaj dobro ve, kako je s svobodomisel-stvom. Bivši katoličani bodo težko opustili v svobodomiselnem časopisu "kljujenje po katoliških njivah", in edinole od-tega kljujenja prihaja tudi Trunkovo brskanje. Brskanje je mogoče, ako je kljujenje, brez kljujenja ni brskanja. O-boje obsojate, yes, ampak obsojati morate malo drugače, ako že obsojate, in kadar boste pravilno obsodili, utegnete i-meti nekaj uspehov. Obsodba mora biti pravilna in pravična, sodnik dosleden, ne le sodnik. <3 NAROČITE IN ČITAJTE ' lepi zanimivi slovenski družinski mesečnik "NOVI SVET" ki prinaša vsak mesec zanimivo in zbrano čtivo za ameriške Slovence. Stane letno samo $2.00. Za Kanado in vse ostalo inozemstvo $3.00 letno. Naročnino sprejemajo lokalni zastopniki, ali pa jo pošljite direktno na: UPRAVA "NOVI SVET" 184C W. Cermak Rd., Chicago, Illinois I HMMt»MMM*l(MM«WIM«t«HH«t«M«M(«t*HHMIU«M**H«*M