,,Primorski List"
izbaja vsaki i., iO., in eo„ dan v mesecn. Cona za celo leto I grl. 50 n., za pol leta 75 n. Posamezne številke se dobivajo v tabakarnah: Nunske ulice in Šolske ulice po 6 nov.
I
T
PRIMORSKI LIST
(goučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem.
Vee *a vero, dom, cetarja 1
Uredništvo in nprarniStr*
mu je v Gorici, Nuntice ulice it. io. — Nefran-kovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Upravniitv« sprejema oglase in na-znauila po pogodbi.
Odgovorni urednik in izdajatelj: J. Marušič.
Lastnik: Konsorcij »Primorskega Lista“.
Tiska: Hilarijanska tiskarna.
pli bcmo podirali?
Z veseljem, dil z naudušenjem, gleda vsak domo — in rodoljub, kako Slovenci povsod in v vseh strokah javnega življenja napredujejo. Ako primerjamo sedanjo dobo z ono pred štiridesetimi leti, mora vsak priznati, da je med njima velikanska razlika. Pred štiridesetimi leti smo bili Slovenci liki človek, ki je dolgo, dolgo spal, a se naenkrat zbudil, pa se nekaj časa ni zavedal, kje je in kaj hoče. Ko se je popolnoma zdramil, je zapazil, da med spanjem so mu sovražniki vse pobrali in odnesli, da so ga oropali do čista, in da je tnjec na lastnem domu, na lastni zemlji. S .»venec ni imel več lastnega jezika, marveč vbivali so mu v šolah v glavo nerazumljivo nemščino ali italijanščino. Ako j« šel v uradnije, ni našel pravice v svojem jeziku. Moral je lomiti * tujo gospodo njemu tuj jezik. In | ako ga ni znal, so ga zaničevali in mu k grozili. V političnem življenju ni imel nobenega ugleda in nobene veljave. Ko je leta 1860 prcsvitli cesar velikodušno podelil svojim narodom zopet ustavo in po-
I klical v življenje deželne zbore, kaj so imeli Slovenci od tega ? Na Goriškem, dasi tvorijo večino med prebivalci, so vendar v deželnem in državnem zboru v manjšini. Na Kranjskem, kjer je Nemcev le 5 odstotkov vsega prebivalstva, so bili j Slovenci do novejše dobe vedno v vseh ! zastopstvih v manjšini. Na Koroškem in Štajerskem jim pa kar dihati ne puste. A najhuje se je godilo in se šo godi našim bratom v Istri. V prvi dobi ustavnega življenja svet niti ni vedel, da v Istii prebiva slovanski rod. Ni v deželnem, ni v drživnem zh<wu niso imeli Slovenci in Hrvatje zastopnikov, ki bi se bili zavedali, -da so Slovani. Da, še celo v domačih občinskih zastopih so bili povsod nazaj potisnjeni, tako, da je svet res bil že prepričan, da Istra je čisto italijanska pokrajina.
O kakem slovenskem obrtnijskem, trgovskem, ali gospodarskem življenju ni bilo niti govora. Bilo je gotovo tudi v oni dobi veliko slovejiskih obrtnikov in trgovcev, a niso se zavedali svojega slo-: venskega pokolenja. To nam spričnjejo l njih potomci po mestih, ki so zdaj, dasi so bili njih očetje Slovenci, najhujši nasprotniki Slovencev in Slovanov sploh.
A dan danes je hvala Bogu, drugače. Slovenci so v dobi štiridesetih let naredili velikanski korak naprej v kulturnem življenju. Njih jezik se upošteva. Uvaja se polagoma v šole in v urade. Čeravno ni še povsod enakopraven z nemškim in italijanskim, vendar tako zaničevan, kakor je bil v prejšnjih časih, zdaj ni več. Na Kranjskem so potisnili Nemce nazaj v njih naravne meje. Po drugih slovenskih deželah so dosegli v vseh deželnih in državnih zastopih častne manjšine. Na Koroškem, Štajerskem in v Istri jim pripadajo zopet, po vročih bojih z nasprotniki, občina za občino v njih last in upravo.
A Slovenci in v Istri tudi Hrvatje so uvideli, da, dokler ostanejo v gmotnem in gospodarskem pogledu odvisni od svojih sovražnikov, dokler se ne postavijo na lastne noge, dokler se ne osamosvojijo, ne bodo nikdar gospodarji v lastni hiši. In zatoraj so začeli v najnovejši dobi po geslu : svoji k svojim, povsod, zlasti po mestih, kjer so bili do zdaj Nemci ali Italijani izključni gospodarji, ustanavljati obrti raznih vrst. Na gospo idarsko orgauizacijo je obrnjena zdaj vsa nj i n pozornost. Posojilnice, obrtne in knii-[, zadruge, konsumna društva so na
p. n e vnem ledu 1'° vseh slovenskih pokrajinah. Kdo ne uvidi na prvi pogled ka-Kega velikanskega pomena za gmotni in duševni blagor slovenskega naroda so take ustanove V Po vseh slov. deželah, p.zun Kranj.sk'j, je v tem pogledu stran-icaistvo vtihuilo; povsod so stranke edine in složne v tem, da slovensko ljudstvo edino 1« gospodaiska organizacija povzdigne do blagostanja, da je reši odvisnosti m hlapčevanja. Le na Kranjskem i uzega mnenja. Le tam „Narodova“
stranka tolče ob veliki boben ter kliče na boj proti gospodarski organizaciji, katero je započela kat. narodna stranka, mesto da bi z roko roki skupno delovali za gmotni in moralni blagor naroda, kakor to delajo obmejni Slovenci. Saj so si tudi drugod Slovenci nasprotni v politiki, v načelih in nazorih, a kadar se gre za blagor naroda, posebno v gospodarskem pogledu, so vendar tateko w»vjdy*r-da ne podirajo tega. kar di^jlgfc^^&aj-l>i pomislili naši ljubi bratje 1UlCIi litijskem, koliko truda, napora in žrtev jih je stalo, preden so skupno in složno vrgli nemško in nemškutarsko stranko, in zdaj. ko so sami na krmilu, se pa vjedajo in režejo med seboj tako, da boli tudi nas obmejne ;n na njih navezane Slovence.
Toda politiška strast hoče. v zvezi z Nemci uničiti plod dolgoletnega truda. Nemštvo že ponosno dviga svojo glavo, ter steza grab-žljive svoje roke po slovenski zemlji. Kaj pa bode z nami brez trdne gospodarske organizacije? Zatoraj je naša srčna želja, da vsi dobromisleči naj se vsaj v gospodarski organizaciji zjedinijo in združijo, da bodo zidali, ne pa podirali.
Narodno gospodarstvo.
O varčnosti.
Vlagaj v hranilnico
Resnica oči kolje, pravi stari pregovor. Tako je tudi naša zadnja opazka, kako mladoniči iu dekleta prisiužene novce, lahkomišljeno zapravljajo, marsikje men.la dregnila v sišenovo gnezdo. Tako nam je pripovedoval prijatelj, da je slišal v neki okoličanski krčmi ženo, kako je dopovedovala svojemu možu, češ da so njihova dekleta kot zapravljivke deli v časopise. Mi sicer nismo cikali na nobeno posamno občino. Ako pa se kdo čuti prizadetega, naj se po naših nasvetih poboljša ter prične varčevati, in veselilo nas bode. Vsaj delo naše ne bo.le zastonj. Toraj vlagajte v hranilnice.
Res, je, da ni mogoče v vsakem kraju ustanoviti hranilnice ter tako ljudstvu dati priliko k varčevanju. Mogoče pa je ljudstvu tudi si na drugi način pomagati. Tudi v tem oziru nam slnž jo v vzgled Nemci. In o tem hočemo nekoliko omeniti.
V	švicarskem mestu Altsteten, v kantonu Svetogalskem, že od 1. 1879 obstoja hranilno društvo „Čebelica“. Pravila tega društva imajo geslo : „Z Bogom prični, porabljaj svoje moči, potem ti njegov blagoslov obilo obrodi". Najvažnejše točke v pravilih so: § 1. „Hranilno dru-štvou rČebelica“ ima namen, tnale tedenske vložke, zbirati in jih obrestonosno nalagati*. § 2, „Vloge se toliko časa vplačujejo, dokler nabrana glavnica z obrestmi in obrestmi od obresti tisečerne svote jedne tedenske vloge. Ako kateri član hoče poprej izstopiti, povrne se mu svota vplačanih tedenskih vlog. z obrestmi, katero na predlog odbora vsako leto določi občni zbor. § 3. Kdor hoče pozneje vstopiti, mora toliko doplačati, kolikor se je prvotnemu deležniku z jednakim tedenskim vložkom nabralo na vlogah in obrestih § 4. Najnižji tedenski vložek znaša 10 vinarjev. § 7. Vsak deležnik more na zastavo deležne knjižice dobiti posojilo do 7s vložene svote, ako so njegove vloge dosegle 30 frankov. „ Čebelica" v Altste-tenu šteje že 8 oddelkov, katerih prva dva sta že izplačana. Prvi .oddelek, potem ko so dosegli tisočerno svoto tedenskih vlog, je 1. 1893 posedal 118.000 frankov, katere so razdelili med člane ; poleg tega so v teh 13 letih i/.stoplim udom izplačali 82.000 frankov. Prihranjena svota je znesla okroglih 200.000 frankov. Koliko solza sh je tako osušilo, koliko uboštva in revščine omililo ali zabranilo ?
S	kolikim veseljem in začudenjem so na dan izplačila gledali pri prosti delavci, kako so jim tedensko vloženi 10 ali 100 vinarjev narasli v 100 oziroma 1000 kron. Alnogi so od veselja jokali, ko so jim prvikrat izplačali prihranke.
Mlad delavec je izpovedal: Popreje sem za pijačo in tobak vsaki teden porabil 3 franke; trinajst let sem odpovedal sem se temu ; sedaj premorem 3000 fr. Med najzvestejšimi člani „Čebelice“ je neka delavska družina, ki je'že od I. 1879 član *Čebe-lice“. Oče gre le redkokedaj v krčmo; mati je sila skrbna in delavna gospodinja, sedmeri otroci so vsi dobro odgojeni.
Po zgledu starišev so tudi otroci, kakor hitro so sami začeli služiti, pričeli vlagati v „Čebelico“. Danes ima ta družina pri hranilnem društvu naloženih nič manj ko 17.000 frankov.
Ali ni to prekrasen vzgled varčnosti. vzgled sredi iz življenja — iz življenja preproste delavske družnie. Ni li to velikanski vspeli in dokaz, da si tudi dandanes človek more prihraniti lepe novce, ako le hoče. Seveda o slabili časih tožiti, pa vse po grlu pognati, to je pač lahko. Toda kdor si da nekoliko sile, more si tudi kaj prihraniti.
Take „Čebe!ice“ morejo se povsodi osnavati. In gotovo bi ne bile brez blagodejnega vpliva na naše ljudstvo. Taki društvi so dosedaj osnovali mladinoljttbi v Ljubljani in Kamniku. Obe „Čebelici’1 izvrstno delu jeti, in ste velike važnosti za nravnost. Slovenski rodoljubi razmišljajte o lem. Pravila priobčimo o priliki.
Zakaj toliko mladega sadnega drevja ne vspeva.
Pogosto čnjeino pritožbe, da je to liko in toliko mladih drevesc, ki po nekaj let hirajo, polem pa poginejo. Lastniku -vrta stvar noče prav v glavo, in brez dolgega premišljevanja največkrat obdolži slabo vreme, da je vsemu temu krivo. Ako pa s pazniin očesom motrimo mogoče vzroke teh nevspeliov, tedaj moramo poudarjati zlasti troje: ali smo izbrali neprimernih vrst, ali smo nakupili slabih drevesc, ali pa smo jih napačno vsadili.
Veliko sadnih, zlasti krajevnih sadnih vrst (sort) je, ki vspevajo in dona-šajo dobiček le v onih krajih, ki imajo lego in tla taka, kakor jih zahteva do-tična sadna vrsta. Marsikaka vse hvale vredna in po pravici priporočana sadna vrsta v kak drug kraj prenešena le životari in ne rodi nikdar toliko, kakor kaka druga, v tem kraju vzgojena vrsta. Zahteve namreč različnih sadnih vrst glede tal, lege, padaviu itd. so jako različne. S) n. pr. vrste jablan, kakor: bleščeča rejneta, gravenštajnovec, lepi boškupovec in dr., ki hočejo vlažnega ozračja in vlažne zemlje, ako naj dobro vspevajo, kajti njihovo listje ima lastnost, da mnogo vode izpariva. Take vrste jablan li bodo delale veselje le v bližini rek in jezer, ne pa v suhih legah brez gozdov. V isti večji občini morejo biti razmere tal, lege in zračne vlažnosti tako različne in spremenljive, da bi bilo na-pačuo, ako bi hoteli vsi gospodarji brez ozira na imenovane tri činitelje iste sadne vrste zasajati, čeprav morda na kakem drugem kraju kako sadno vrsto na vso moč hvalijo. Poskušati, leta in leta je treba skrbno opazovati; tako se polagoma pride do spoznanja, katera sadna vrsta je dotični legi najbolj primerna. Merodajna pri tem nam morajo biti vprašanja, v koliko se ta vrsta ustavlja raznim bo- , leznirn, je li rodovitna iu kako se da njen sad v gospodarstvu porabiti ? Ako pri kaki sadni vrsti na ta vprašanja dobimo povoljen odgovor, srziun po nji!
Glede sadne vrste smo torej na čistem! a nič manj važen ni nakup mladega drevja. Ne kupuj slabega blaga! Saj je že precej star pregovor, ki veli : Kdor po ceni kupi, plača navadno predrago.
Primakni raje nekaj . krajcarjev za dobro blago, n** kupuj sadik na sejmu, kjer se ti ponuja le izbirek, ki ga do-tičnik sam ne more rabiti. Povprašaj raje po kakem zanesljivem posestniku drevesnic ! Kdor iz neumestne varčnosti kupi slabih drevesc za nekaj grošev, ta se bode čez par let bridko kesal. Stroški pri zasajanju, večletno oskrbovanje je
pri močnih, zdravih drevesih isto, kakor pri slabih in bolehavih. K večjemu j« treba pri slednjih še malo več dela in stroškov zaradi boleznij. Pri preteku — recimo kakih osem do deset let ima oni, ki si je nakupil, čeprav nekoliko dražjih, pa dobrih drevesc, lepa, rodovitna drevesa, da jih je veselje pogledati, drugi pa slaba ali maloviedna, ki mu delajo ie sitnost in delo, pa ne dajo nič sadja.
Slednjič utegne kmetovalec, ki je morda kupil izboru.) blago, iz nevednosti že pri zasajanju uničiti najkrasnejša drevesca, in sicer s pregloboko saditvijo.
Preplitvo ne boš kmalu vsadil kakega drevesca, pač pa zelo lahko pregloboko. Posledice tega krivega ravnanja se prikazujejo polagoma. Drevesce zistaja v rasti, ni pravega življenji v njem, v vznožju mu poganjajo divji izrastki in cvetni popki mu odpadajo ši pred razvojem. Vsled pomanikanja hrane se suše konci mladik, prikazujejo se pege perečega ognja in rak, tudi razni živalski škodljivci se radi lotijo takih hirajočih drevesc, posebno mali lubadarji in ti dovršijo delo pokončanja, znamenje, da je drevesce, nekdanji piedinet najlepših upov, zapadlo neizogibni smrti. Navadno tako drevo pogine v S—12 letih. Dobička ni nobenega, — in trud iu delo sta bila zamiin. V zelo rahli, suhi, peščeni zemlji morda globoko sajenje nima vedno tako žalostnih posledic, v vseh drugih zemlj th pa vselej. Do globoko ležečih korenin ne more zrak; tudi ne najdejo v dolenjih slabejših zemeljskih plasteh dovolj živeža, in vsled tega poginejo. Ako naj drevo krepko raste, morajo se njegove korenine razprostirati v najboljši, na redilnih snoveh najbogatejši plasti, in ta je najgorenja. Le ozrimo se okrog sebe po božji naravi! Kdor ima oči za gledanje, bo videl, da povsodi, kjer stoji na vrtu posebno lepa jablana, hruška ali črešnja, v gozdu ko-renjaška jelka, tiče debla le plitvo v zemlji, da na mnogih mestih debele, glavne korenine gledajo iz zemlje. Uči se torej pri naravi in ne zasajaj pregloboko svojih
drevesec l
.Kmet.'
Politični pregled.
Notranje dežele.
Deželni zbori. V kranjskem deželnem zboru je dr. Tavčar spustil gromovit govor proti konsumnim društvom. — Drugače pa je tek obravnav vsakdanji — seveda v znamenju slovenskega in nemškega liberalizma.
V štajerskem deželnem zboru so katoliški nemški poslanci stavili predlog za
6	letno šolo. — Posl. Žičkar je stavil predlog glede uravnave Sotle, dr. Rozina za ustanovitev viničarske šole v Ljutomeru, dr. Dečko za ustauovitev slov. mešč. šole v Št. Jurju ob juž. želez.
V koroškem dež. zboru je bila živahna razprava o šolstvu. Slovenski zastopniki so obsojali sedanje uredbo šol. Zagovarjali so sndanje ponemčevalne šole nemški nacijonalci in dež šolski nadzor-nik. Tudi knezoškof je posegel v debato ter povdarjal potrebo poduka v materinščini.
V naš in tržaški zbor slovenski zastopniki niso vstopili.
V isterskem dež. zboru, kateri se je sešel v Kopru nadaljujejo, kar je bilo v Piranu in Pulju — žalenje naših narodnih zastopnikov.
Tirolski zbor zboruje brez italijau-skih poslancev.
Nižjearslrijski dež. zbor se v odsekih bavi z volilno preosnovo za deželni zbor in dunajsko mesto.
Neni&ko-nacijonalni zaupniki so 9. t. m zborovali na Dunaju. Posamezni zaupniki so poročali o razmerah v posam-nili kronovinah. Uspeli je bil ta, da so izvolili pododsek, ki naj sostavi skupne zahteve in pogram. Tako moram a še počakati da izvemo nemške želje.
Proti protes.‘antski agitaciji zn odpad od kat. cerkve osnovali so posebni katoliški odbor, ki ima nalog, z vso silo nasprotovati agitaciji Šenererja in Volfa.
Vnanje države.
Mirovna konferenca se vedno bolj približuje, a gotove težkoče še niso odpravljene. Nekatere katoliške države tir-jajo, da se povabi tudi papež. Kakor poročajo, bode ruska vlada v kratkem obvestila rimsko kurijo, da papeža ue more povabiti, ker so povabljene le države, ki imajo stalno vojno. — Turčija, se tudi noče u-deležiti, ako se udeleži zastopnik Bolgarije. A tudi o oboroževanju vedno poročajo. Anglija, Francija in Rusija se obo-rožujejo; Nemčija pomnožuje vojno; Italija je poslala komisijo na Poutebo, da zavaruje železnico. Na Norveškem je zbornica dovolila 2.388000 Kron za nakup pušek in 2,200.000 Kron za utrdbe.
In človek naj se ne bi smejal, ko čuje o mirovni konferenci.
V	Rumuniji je odstopilo liberalno ministerstvo Sturdza. Ministerstvo je odstopilo, ker so radikalni krogi vprizorili demonstracije proti njemu.
Na Grškem je za Zaimisom prevzel Tevtokis sestavo miuisterstva. Toda tu li novemu ministerstvu ne obetajo dolgega življenja.
Kaj novega po Slovenskem?
Na Kranjskem. Vrhniška železnica je dograjena. S 1. majem prične redni promet. — Tovarna z i cement na Dovjem je imela ininolo leto 32.259 gld. čistega dobička. Lastnik je neki Prns. In Do-vjanci so svoj čas ta zaklad prodali za nekaj sto »Id.! — Pii Medvnlah je vlak povozil 30 letnega Gregorja Trampušu. Ponesrečenec je. umrl v bolnici. — V Pečeh so našli v hlevu mrtvegi 22 letnega mladeniča Antona Gril. Umorilo ga je žganje. — 4. 5. in 6. t. m. je zapored gorelo v Goričah pri Postnjini. — Med. postajama Rakek in Postojna je vlak povozil 36 letnega delavca Petra Iseppa.
— Pii Sv. Barbari, občine Zminec, seje zadušil posestnik J. Stanovnik, ker mu je obtičal v grlu kos mesi. — Učni tečaj za čevljarje se je juičel 9. t. m. v Tržiču. —
Na Štajerskem. Kmetijska zadruga v Cvenu pri Ljutomeru je kupila cvensko pristavo, da ustanovi drevesnico, trtnico in redi nekaj lepe. plemenite živine. — Preč. kanonik dr. P,tjt-k je imenovan nadzornikom za veronatik na vseh srednjih šolali v lavantinski škofiji. — Kmetijsko društvo v Rečici ima že 325 udov, ki bodo vplačali najmanj 10.000 kron. Pač lep napredek ! — Deželno-šolski nadzornik za srednje šole dr. Zindler je šel v pokoj. Njegovim naslednikom je imenovan mariborski ravinlelj dr. Peter Storuik.
— Del. podp. di u.štvo v Celju je otvorilo lpstno društveno krčmo. Pijačo dobi kdor se skaže z društveno knjižico. To silno jezi celjske nemčurje. --
Na Koroškem Ker so Slovenci sklenili v Sincivasi napraviti skladišče, so tudi battei iibuiidaiji sklenili v Velikovcu ustanoviti skladišče. — Ako ga ustanove, bode to le posledica slovenskega dolova-
LISTEK
Kako zaviraj učitelj nevarnosti
soc. demokracije ?
(Dalje.)
Z odvračanjem mladine od pijančevanja, z gojenjem sramežljivosti i. dr., se bori učitelj zoper hudo, zavaruje deco pred nevarnostmi, ki hi zn de v prihodn je prihruli nad njo. A s tem ni še rešil učitelj svoje naloge, ki jo ima kot. vzgojitelj, naioge, kakoršuo mu jo nalagajo sedanje družabne razmere. Z bojem zoper hudo mora biti spojena dejanska skrb za dobro. Gojiti treba posebno one čednosti, katerih potrebujejo delavci in vsi udje nižjih iti ubožnejših stanov, torej večina učencev nnš!h ljudskih šol.
Te s • najprej gospodarske čednosti: Delavnost, pridnost, zmeriust. zadovoljnost in varčnost. V te čednosti vvaja otroke v pni vrsti družina; šola more vplivati tu le o drugi trsti. Vendar v šoli naj učitelj nikoli ne opusti, podpirati delo starišev v družini s primernim poučevanjem v potrebi in koristi teh čedno-stij. Poslednje velja posebno za one, ki nimajo od doma nobenega navodila h koristnemu in urejenemu delovanju.
Učitelj pokaži in Jrazloži otrokom last dela. Človek mora delati in se izkazati koristnega človeški družbi; drugače je suha veja na syežem deblu, mrtev ud družabnega telesa. Delo je last, a tudi dolžnost. Se ve, da je ta dolžnost po grehu prvih starišev težka m človeku
nja. Poštaiica Domaingo v Spodnjem Dravogradu se je oblila s špiritom in se potem zažgala. Umrla je še tisti dan. — V. Suhem polju je pogorelo neko posestvo. Zažgal je otrok, ki se je igral z vžigalicami.
Dopisi.
Iz Št. Petra. Prejeli ste od različnih krajev vžo poročila o delovauju posojilnic na deželi. Dovolite, da Vam tudi
o	naši na kratko sporočimo. Kako lepo se naš denarni zavod razvija, prepričali smo se na občnem zboru dne 16. aprila.
V obilnem številu zbraue može iz Št. Petra, Vogrskega in Vertojbe pozdravi g. predsednik Andrej Blažiča in da besedo računskemu pregledovalcu č. g. Josipu Ličanu. Poročevalec je pokazal s številkami, kako je pospeševala posojilnica v pretečenem letu nravni in gmotni napredek sodružnikov. Denarni promet je zua-šal v II. upravnem letu 87.535 gld. 58 V* kr-Posojil se je dalo 18.096 gld.. vrnilo se jih je 3.883. Denar se je dajal povsem v gospodarske svrhe, da se v bodoče uporabi res za naprošeni namen, pazijo naj odborniki in naši zaupni možje. Hranilnih vlog se je vložilo 20.205 gld. 91 kr. m to iz domačega kraja. Lahko bi jih bilo še več, ko bi hoteli stariši svoje otroke navajati k varčnosti potom naše hranilnice, ko bi gospodarji, de.lavci in delavke vlagali svoj denar pri domačem zavodu. Sedaj za birmo oskrbi naj vsak „nunc“ ali „nunca“ svojemu birmancu namesto potratnosti] hranilno knjižico s primernim darilom, ki bo otrokom ob eiu-m zlat nauk !
G. Fr. Černič, blagajničar je podal natančnejši račun za 1. 98. Čistega dobička je bilo 93 gld. 25 kr., rezervni zaklad znaša 146 gld. 19'/« kr.
Ko se je račun enoglasno potrdil, prebral se je dopis c. kr. glavarstva, v katerem so blagovolili Nj. veličanstvo presvetli cesar potom c. k. namestništva pre-milostno izraziti naši posojilnici zahvalo za častitko douešeno jim o priliki petdesetletnice Nj. vladanja. — V odgovor je završil trikratni „živio“.
Konečno se je javno izrekla še zahvala vrli „Gospodarski zvezi1* v Ljubljani, ki nam z nravnimi in gmotnimi podporami pomaga otresti se skupnega sovražnika.
Še nekaj I Hud boj se je pri nas bil radi pogostih javnih plesov. Koliko se je že prizadeval preč. g. dekan Antou Hvalica, s kako vnemo se je trudil č. g. Knavs proti pogubnosti plesne strasti. In d ibro seme je pričelo -- hvala Bogu
—	vender le poganjati. Občinsko starešinstvo je sklenilo, da^ letos ne dovoli več kakor samo eu ples. Čast zavednim sta-rašiuom! -
Omenjeni ples se je vršil že na belo nedeljo, fantje so skupili okoli 200 gl.
V kateri dober namen se je ta denar u-porabil, prašamo. Razsajanje po plesnem dnevu nam je vzbudilo slutnjo, da ga so žrtvovali pač slabi stvari!
neprijetna; no, dolžnost in posebna tež-kost delaje — kazen za greh. Znano je, kakšen blagoslov za otroka je kazen v vzgoji, in kako je večkrat potrebna, da se obvaruje otroka | ropasti in ga privede k dobremu. Iu kazen božjega vzgojevalca narodov naj bi bila za njegove učence kaj drugega, kot sredstvo sreče in blagoslova ? Ona je sredstvo pokore za storjene grehe, ona nas obvaruje pred grehom ; saj človek greši največ tedaj, ko nima dela, s .katerim bi se pečal,' katero bi proučeval. Delo je važno sredstvo, s katerim si pridobivamo čednosti. Zato treba, da delajo vsi ljudje; ali telesno, ali, kar je večkrat še težje, duševno. To morajo otroci vedno in vedno slišali in si vtisniti v spomin : „Človek je rojen za delo, kakor ptica za letanje11. »Kdor ne tlela, naj tudi ne je“.
Nezmiselna so zato očitanja brezvercev, češ, da sta sv. pismo in naša vera oropala tlelo njegove časti, s tem, da sta je ponižala v kazen in prokletje. Tu vidimo, kako se jako lepo zlagajo različua dejstva, da je tlelo kazen, daje delo blagoslov, da je tlelo namen človekov. —
Da človek pridno varčuje, treba, da se temu priuči že v mladosti. Pri šolski mladini bi k temu mnogo pripomogle šol-ske hranilnice ali pa Raitleisnove posojilnice, ki prejemajo denar tudi takih, ki niso zadružniki. Učenci, namesto da bi trosili svoje novčiče i.\ slaščice, naj bi jih vlagali v hranilnico, kjer bi se jiin počasi nabrala znatna svotica, ki bi se jim tudi obrestovala. Priučenje varčnosti in zmernosti je najboljše protisredstvo proti čim dalje bolj množečemu se teženju po uživanju, ki uničuje družino za
-------------Pokopali	smo	12.	aprila
9. letnega fantiča Mihael Bofulina. Srce se nam je krčilo, ko smo videli utrgan tako mlad cvet, a še bolj nas je bolelo, da ga je utrgala zlobna lahonska roka Fantiča je lanskega majnika napadel neki podturenski postopač zahtevajoč naj kriči „evviva Italiani“.
Sunil ga je potem z ostrim kame-notn v rebra. Od istega dne je otrok vs-led rane bolehal. Stariši so iskali pomoči pri zdravniku v bolnišnici. Toda fantič je moral biti žrtva laškega fanatizma. Videant consules!
m <i f i € s.
Gorica.
Deželni zbor goriški. V soboto je sklical dež. glavar dr. Pajer poslance k zborovanju. Prišel je tudi prevz. knez in nadškof. Slov. poslaucev ni bilo.
Vitez Bosizio, zastopnik vlade je predstavil dež. glavarja, imenovanega z Najvišim odlokom od 8. t. m.
Dr. Pajer se je na to zahvalil, a z žalostnim srcem, pravi gleda prazne sedeže slov. poslancev. (Lisjak). Neče misliti da je to upor proti Naj viši volji, tudi ne proti vladi, katera vgodi vsem željam Slovencev (!!?), ampak slov. poslanci niso prišli, radi njegove osebe, ker je vedno bil „Italijan“ iu ostane, kateri varuje „i sacrosauti diritti nazionali** 1
Nato je prečital izjavo slov. poslancev, katero je vročil vsled posvetovanja namestnik dež. gl. dr. A. Gregorčič v imenu tovarišev.
Dr. Pajer upa iz izjave same, da dožene spravo. Se ve bi rad dosegel spravo .po ceni —■ k večemu s praznimi obljubami. Dr. Pajer, kateri bobna na svoje „diritti nazionali1* bi lahko vedel, da isto sveto dolžnost imajo tudi Slovenci. Pravico vsakemu!
Na to so potrdili poročila dež. odbora. —
To se je zgodilo. Kuj pa nam prinese prihodnost'? Ne moremo vedeti. Poskušali bodo s pogajanji. Ivedaj bode prihodnja seja, napove dež. glavar privatno.
Umrl je 17. t. m. v Černovicali v Bukovini bivši trgovinski minister baron Pino, kateri je bil od 1. 1874-1879 namestnik v Trstu. Od 1. 1881-86 je bil v Taaffe-jevem ministerstvu. Bil je tudi častni meščan goriškega mesta.
Imenovanje. Naš rojak, dvorni svetnik g. Filip Abram je imenovan svetniškim predsednikom kasacijskega sodišča.
Odlikovanje na pošti Dne 10. t. m. je v poštnih prostorih na kolodvoru višji poštni svetnik Felicetti pl. Lieben-feis pripel zlati križec za zasluge poštnemu kontrolorju g. Fr. Lebanu, ki je vodja poštnega urada na kolodvoru.
Visoki gostje. V Gorici bivata Alfonz princ Bourbonski in njegova soproga Marija de las Nieves.
Cerkvena slovesnost pri svetem Ignaciju. Katoliško slovensko delavsko društvo bo imelo v nedeljo, na praznik varstva sv. Jožefa, dne 23. t. m., zahvalno sv. mašo za sv. olela Leona XIII.
družino. Gospodarski polom rodi nezadovoljnost in srd; iz tega se razvija sovraštvo in zavist napram bogatejšim in višjim, in tako se pripravljajo tla za soc. demokracijo.
Poleg imenovanih čednostij so važne in potrebne tudi vljudnost, potrpežljivost in vdanost v voljo božjo. Ako potrebuje človek prvih, da si zagotovi gospodarski obstanek, potrebuje drugih za mir srca, brez katerega ga ne zadovolji tudi še tako dobro gospodarsko stanje.
Ubogi in nižji mora uvideti, da je različnost stanov in posesti božja volja, božja uredba, kakor tudi različnost nio-čij in zmožuostij telesa iu duše, po katerih se razlikujejo ljudje drugi od drugega. Državni voditelji morajo pač skrbeti, da se odstrane že preveč kričeče razmere, ki vladajo dandanes v človeški družbi, da bode vsem stanovom zagotovljen obstoj; vendar vse človeško delo je in ostane nepopolno, popolnoma urediti človeške družbe ni mogoče. In naj bi si tudi kdo izmislil še tako popolno ureditev člov*ške družbe, izvršujoči člani so vendarle zopet ljudje, podvrženi zmotam iu napakam. Pii izvrševanju bi se tudi v najpopolneiši družabni sistem urinilo tnnogo napak in krivičnostij, in imeli bi vedno višje in nižje, bogate in uboge. No, Kristus sam je dejal:	Uboge	bodete
vedno imeli pri sebi**, to nam je najboljši porok, da si ne bodo ljudje nikdar jed-naki. Kako nezmiselno in brezuspešno je zato teženje po „odstraneuju vse soci-jalne iu politične nejeduakosti**, kakor pravi soc. demokratični program!
Spoznanje, da je različnost stanov
—	Ob 8V* bo primeren govor in ob 9. uri slovesna sv. maša. Pri maši bode pel mešan zbor (g. Komela) novo skladbo g. Dan. Fajgelj-a, mašo „Veni sponsa Chri-sti“, katero je skladatelj poklonil prevzv. knezu in nadškofu. K obilni udeležbi in molitvi za dobrega očeta delavskega ljudstva vabi slovensko občinstvo. Odbor.
Naš rojak odlikovan na tujem. Višji kontrolor c. kr. avstrijskih pošt v Carigradu g. Franč. Furlani, rodom iz Prvačine, je bila odlikovan po turškem sultanu z redom Medjidje tretje vrste. Bil je že jedenkrat odlikovan. Za časa bombardovanja Aleksandrije po Angležih je na jedni ladiji mej boinbardovanjem sam opravljal službo.
Tombola. Slovensko katoliško bralno pevsko društvo „Slovenska Zveza" v Št. Petru je vložilo na c. kr. finančno ministerstvo prošnjo za običajno tombolo v Št. Petru. Dobitka bodeta dva: činkvina 200 kron, tombola 400 kron a. v. Čisti dobiček je namenjen „Šolskemu domu“ in »Slovenskemu Alojzišču**.
Kaj pa je to ? Znanemu goričkemu veterinarju A. Codermaz-u, predsedniku »Lega della gioventii friulana“ iu dejauskemu uredniku Sentinelle - je v nedeljo policija preiskala pisarno in ga odvedla v Trst v zapor. Stvar je v zvezi z izletom imenovanega društva v Terzo. Preiskava se vrši tudi v Terzu. Zapili so več oseb. Enako preiskavo so napravili tudi v Obizzijevi tiskarni. — V zapor so odvedli tudi Jož. Brumata uradnika pri „Cooperativi“. — Mogoče se c. kr. vladi vendar oli odprejo !
Sentinella, že dolgo boleha za su-šico. Že davno je prihajala neredno, večkrat le nr pol pole, včasih izostala, — zdaj pa je onemogla. Lepak* po voglih so javljali, da začasno Sentinella preneha. Temeljito preustrojena se zopet pokaže 6 maja. Seve — nadaljeval bo novi »budalo** staro iredentično-socijalistično rovanje.
Znani izzivač Sapla je dobil celih 10 dni zapora. Seveda so nekateri pričakovali vse kaj druzega. Tudi teh 10 dni gre na rovaš Vinoijevega »Marameo**.
»E sempre gli Sloveni". Vodno SO Slovenci, ki izzivajo in ne dajo urru. Tako tožijo sedaj v Corriem prebivalci po Riva Prestati pod Kapelo. Da še cel6 „fra Drea“ iz Kostanjevice porabi vsako priložnost, da izziva Italijane. Kako drugače pa je stvar razume le oni, ki pozna reuegatsko gnezdo pod Kapelo. Stariši so Slovenci, otroci se ve Italijani, najbolj razposajena »mularija**. Koliko trpe pred temi oir, kateri nečejo svojih otrok poslati v laške šole, koliko trpe naši otroci, koliko trpi samostan. Človek skoraj ni gotov iti mimo. Komu ni znano, kako je slavna fakiuaža napadala prejšnjega kapelana in sedanjega. Kdo izziva bi povedali, ne otroci, ampak gg. učitelji in učiteljice, kateri so morali braniti otroke pred izbruhi fakinaže, še ko so naši otroci šli k spovedi na Kostanjevico.
To slavno mularijo »italijansko**, pripoi očitno g. Rainotu, kateri je menda caposestiere le, da toži Slovence.
in posesti neizpremeuljiva uredba božja, je podlaga zadovoljnosti za uboge in nižje. Po tem spoznanju se poslednji voljno vdajo v svoje stanje in postanejo vljudni in poslušni napram višjim.
V	teh ne zrejo več posiluih in krivičnih polastiteljev oblasti, ampak pravne nositelje moči in avktoritete, bvez katere ni reda, ni obstanka.
Kakšnega pomena je pa še le pokornost, podrejenost v svitu krščanstva ! Krušni oče Zveličarjev je bil ubog delavec, rokodelec. Kristus sam se je rodil ubog in delal do tridesetega leta pri sv. Jožefu. Kdo naj bi še tožil, da mu je namenjen oni stan, katerega si je izvolil njegov Gospod in Bog, njegov odreše-
nik ?	...
Za ubogega je to cast, da je istega
stanu kot je bil njegov Zveličar, ta zavest mu je v tolažbo in krepilo v težavnih in mučnih dneh! V tej zavesti nosi vdan v voljo božjo pezo svojega življenja miren.
Dd, ko bi človeško družbo preši-njali nauki krščanstva, tedaj bi ji ne pretili viharji soc. revolucije. Krščanstvo
je vera miru.
Da se pogase vspla pola joči plameni soc. revolucije, da objame širno človeštvo zopet mir, v to deluj učitelj. V to vcepljaj in krepi že imenovane gospodarske čednosti, pojasnuj in povzdiguj vrednost in čas’ dela v svitu krščanstva! In vz-rasti m n a voljan rod, miren rod, dober ro l!
Iz Brd. Na belo nedeljo so hoteli imeti fantje iz Šmartnega, kakor po navadi ysakoletni ples. Ker g. župan ni hotel dati dovoljenja, plesati so hoteli brez dovoljenja; toda ni jim obveljalo. Godci bili so že blizu brjarjev, ali tukaj jih je petorica orožnikov z občinskimi stražniki ustavila, ter po odloku sl. gla-vasrtva tirala nazaj. Toliko kriča in kletvine se je tukaj storilo, da človeku kar groza obhaja. Slišalo se je, da pride vo-_ jaška godba, a ta je bila zadržana. V naglici so morali iti iskat laške škripače Mio Gorici in prav je, da se jim ni pustilo v slovenskem Smartnu škripati njihov »Marameo**. Po zgledu Šmartenskih fantov so hoteli imeti junaški fantje na Vrhovlji, prihodno nedeljo tudi javen ples; pa prej ko je prišlo do tega jim je upadel ves pogum. Vbogi Vrhovci za ples bi že kaj žrtvovali, za sv. mašo na veliko noč pa pridejo moledovat k fari, tako, da so takorekoč ukradli 1. sv. mašo (na veliko noč namreč) v Šmartnem. Prosit! Prihodnič morda še kaj več.
Unione catt. sociale je imela na velikonočni ponedeljek shod v Brumi. Govoiil je mag. Alpi, o dveh delavskih strujah socijalno demokratični in o kr-ščansko-demokratični; g. Stabile učitelj obrtne šole v Marijanu o zadrugah. Tretji je govoril g. drž. poslanec dekan Zanetti o svojem delovanju in programu. Od strani smo slišali, da ni bilo brez nevolje nad prevladujočimi Slovani ozir. Ifilovenci. Bolje bi bilo, da bi to ne bilo res, al^o pa je res, obžalujemo. Menda vendar ne bodo plačevali Slovenci „cehe“ ,xn dolgo spanje vseh »circolov" in „u-nion“ i. t. d.
Rudečkarji v Gorici. Tržaški ru-dečkarji, katerim se lansko leto ni kaj dobro godilo v Gorici sc zopet začeli ro-govoliti. Sklicali so za v nedeljo javen jshod k Dreherju. Glavarstvo je javen shod zabranilo. Zbobnali so pa veiular, okrog 400 ljudi z ustopnicami po §. 2. shodu, zakoua. Prejeli so vabila tudi nekateri člani „Unione catt. sociale11. Med ^navzočimi je bilo kakih 100 deklic, de-avk in šivilj.
Prva je govorila „sodruginja“ Matilda Bortoluzzi, katera je, kakor znano, iz same „ljubezni“ tazbila sodrugu Cam-berju v Trstu glavo s črnilnikom. Na dolgo in široko, divje-romantično slikala je žensko stališče. Seve ni mogel noben več do besede, ko se je sodruginji jeziček razgrel, dasi sta bila oznanjena še dva sodruga-govornika. Končala je z besedami : »Na boj tedaj žena, na boj! in pride dan tvojega odrešenja. Pripomagajte vsi k temu delu, odložite osebnost, narodne ežnje, stanovske razlike, versko nazi-ranje. Glejmo vsi proti vzhodu, kjer se blišči celokupnost človeSkei/a rotla. Nato ne-zmisel, je vsa nezmiselna množica burno ploskala. Kaj vse napravi žena-sodrugi-uja. Altro che Camber.
Isti dan sta bila, sklicana shoda tudi v Ločnik in Ivorniin.
Tudi Iro je prestopil k protestantom 8. t. m. njegova žena pa k staro-katoličanom. V kratkem prestopi še Sclio-nerer. Kako bi drugače mogli živeti brez Wolfa! Komedijanti v parlamentu morajo ostati tudi drugod komedijanti.
Protesta«tovski pastor o sedanjem odpadu od kat. cerkve. Neki pro-testantovski pastor se je o tej najuoveji politični agitaciji izrazil takole: „Leo XIII pometa, k nam pa priletajo smeti*. Je-li sodi tako tudi goriški pastor ? Dvomimo.
Otroški vrt v Devinu so otvorili |14. sušca. Vpisanih je že 37 otrok. Zasluga za ustanovitev in otvoritev tega tako prepotrebnega zavoda gre društvu „Šolski dom6, pred vsem načelniku dr. Gregorčiču. Upamo, da otročji vrt dobi sčasoma še primernejše prostore ter bode močan jez napram tujemu navalu.
»Ljudska zveza** se imenuje dru-Ištvo, katero so ustanovili za furlanski |<lel naše dežele. V zvezi bodo kmečke posojilnice in zavarovalnice za govedi. Za ustanovo te zveze se je posebno trudil veleč. dr. Faidutti, ki je tudi bil izvoljen načelnikom. Bog d^j blagoslova !
Glede ogleduic nam pišejo: Mnogokrat sem opazil, da po pošti dohajajo l^glediiice z neniavninii iu pohujšljiviiui podobami. Kolikor nam je znano, poštni Cigani take oglednice lahko konfiskujejo. Zato se obračamo do slavne poštne direkcije v Trstu, naj poštnini uradom to feopet zabija, da se ne bode tudi s pošto pohujševalo ljudstvo.
Nagla rešitev rekurza. V neki ^jjčini na Goi iškem so pred 5 meseci vložili na namestništvo rekurz radi občinskih volitev. A do danes še ni rešitve ! Gospodom v Trstu se.zdi polževa pot ajbolja vsaj za župane, katerim se maje stolček.
Okrožnica deželnim uradom, in vsem županstvom, gospodarskim svetom in cestnim odborom v poknežeui grofo-vini Goriški in Gradiški.
Vsa c. kr. ministerstva so izdala podrejenim uradom civilne uprave povelje, da jim je prohodujič opuščati v vseli uradnih dopisih do sedaj navadne naslove, kakor „slavni“ »veleslavni", „visoki“ itd. in tako tudi v besedilu uradnih spisov pridevke, kakoršni so: „uljudno», »ponižno11, »vdano" ali pa »cenjeni", »častiti", »velečastiti" itd.
Predsedništvo c. kr. namestuištva v Trstu je priobčilo ta ukaz podpisanemu odboru dostavši predlog, naj bi se po tem pravilu ravnalo tudi v uradnem dopisovanju ined državnimi vpravnimi in avtonomnimi oblastvi.
Ko je deželni odbor pritrdil temu predlogu, naznanilo je namestništveno predsedništvo, de je zapovedalo vsem podrejenim političnim oblastvom, naj uvedejo enako olajšavo tudi v vsa svoja pisma, katera pošiljajo avtonomnim oblastvom.
Z ozirom na to določa deželni odbor, naj se ravnajo po enakih določilih, ka-koršna veljajo za dopisovanje med državnimi oblastvi, tudi :
1. deželni uradi in zavodi,
2. cestni odbori in občinski zastopi (županstva, gospodarski sveti).
3. avtonomna mesta v vseh pismih, katera pošiljajo bodisi avtonomnim, bodisi državnim oblastvom vseh stopinj.
Po tem takem bode zanaprej opuščati v naslovih, pa tudi v uvodu in besedilu vseh uradnih dopisov dosedanje naslavljanje, kakor »slavan**, »preslaven1*, „visok“ itd. in naslovi naj se bodo glasili priprosto: »Deželnemu odboru*1, „c. k. okrajnemu glavarstvu", ,,c. k. uame-str.ištvu11 itd.
Enako naj odpadejo tudi vsi pridevki, kakor »cenjeni11, »častiti1*, „vele-častiti, „služabmr‘, »vljudno**, »ponižno**, „vdano“, slavnisti**, »visokoisti".
Po istih vodilih se bode ravnati v vsem dopisovanja brez izjeme ne samo v mej »h poknežene giofovme Goriške in Gradiške, ampak tudi z organi javne uprave vseli v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel.
To določilo obvelja tistega dne, ko se objavi.
Istočasno se o tem obveščajo pred-sedništvo c. kr. namestništva, q. kr. deželni šolski svet. c. kr. deželna nadsoduija, c. kr. finančno ravnateljstvo iu c. kr. poštno in telegrafsko ravnateljstvo s prošnjo, naj zapoved6 podrejenim uradom v svojem obla-tvu, da se jim je v dopisih, ki jih pošiljajo avtonomnim oblastvom in deželnim zavodom, ravnati po istih pravilih, kakoršna so se določila za dopisovanje med državnimi civilnimi oblastvi.
Deželui odbor v Gorici dne 5. aprila 1899. Za deželnega glavarja Pujer.
Perosi na Dunaju. Slavni skladatelj »oratorijev" je osebno vodil na Dunaju svojo novejšo skladbo »ustajenje Kristusovo** Uspeh je bil ogromen. Pre-svitli cesar je Perosi ja sprejel v avdijenci.
Znamenje slabe letine. Po Krasu se vsied vedno slabega vremena še krompirja ni vsega vsadilo. Til in tam še i>ič. Sadje začelo je prav lepo c vesti, ali težko da ga bo kaj, ker spravila ga bo morska megla, Ta je najhujša sovražnica sadju. Bog se usmili!
Slavnost v Rajnerjevi vojašnici. Naš fotograf g. A. Jerkič je izložil vrlo dobro posrečene slike slavnosti odkritja spomenika Nj. Veličastva.
Ustrelil se je v Podgori orožnik tamošnje orožniške postaje. Uzrok nam ni znan ! Žalosten znak časa je*, da se taki slučaji tako množijo.
Za Alojzijevišče: Preč. gg. Fr. Marinič 15 gl., Fr. G. 10 gl., N. N. 2 gl., Goriška ljudska posojilnica 50 gl. Rihen-berški zamorec je požrl dne 6. aprila mej gosti velecenjenega g. župana Jožefa Pavlice 0 gl. 50 kr. (Enako svoto tudi za »Šolski Dom“.)
Vsem našim dobrotnikom Bog stotero povrni iu obudi mnogo posnemovalcev!
Trst-Istra
Presvetli tržaški škof msg. Andrej Marija Šterk je odpotoval v Rim iu se vrne v nekaterih tednih.
Tržaški namestnik grof Goes je potoval po Furlaniji. Povsodi so ga, kakor poročajo, sprejeli posebno slovesno.
Imenovanja. Finančni svetnik pl. Kuchacevich iu J. Sablič ter finančna višja nadzornika baron Kober v Trstu iu Rottini v Pulju so imenovani višjimi finančnimi svetniki; baron Kober je za-jeilno imenovan ravnateljem glavnega ca-riuarskega urada v Trstu. — Kot okraj, komisar je prišel s Krka v Gorico g. M. Polley.
Poročil se je g. poštni oiicijal S. Bartol z gospico Marico Nadliškovo, urednico »Slovenke**.
Sliod v Koštaboni, ki jo bil dvakrat prepovedan, se je dobro obnesel. Nekateri gospodje od politič. društva »Edinost** so sh podali na shod v spremstvu kakih 210 Šmarijcev. Nasprotniki, sama zapeljana slovenska kri, so jih pričakovali v dveh oddelkih ter jih sprejeli z vpitjem in tulenjem. Slovenci so se zbrali v dvorani posestnika Babiča, ko-peski Lahi pa so prodano meso vlekli v neko krčmo ter je napajali. Na shodu »Edinosti" so govorili župnik Šašelj, dekan Lakovac, Mandič, domačin Glavi na, kapelan Colja, dr. Rybaž in dr. Gregorin. Govorniki so ljudstvo vprav navdušili. Ko so Slovenci odhajali, spremljalo jih je zopet prodano — napojeno meso s tulenjem : »Evviva Istria!“ Vendar napadli niso, ker so se Slovenci morali pomikati v senci bajonetov. Dokaz lepih istrskih odnošajev.
Unione dei giovani so hoteli laški neodrešenci prekrstiti razpuščeno »Lega dei giovani**. Toda namestništvo je tudi to društvo prepovedalo, ker so snoyatelji iste osebe in pravila ravno ista.
Tržaški magistrat zopet na delu
—	toda ne zo blagor okoličanov. Zadnji čas uamreč letajo po okolici magistra-| tovi sluge 111 silijo ljudi naj podpišejo j neke pole. Love namreč podpise proti
I	osnutju okrajnega glavarstva za okolico. Upamo da zavedni okoličani ne pojdejo na led magistratu, marveč da bodo ustraj-110 zahtevali lastno glavarstvo za okolico. Magistratovcem to seveda na diši!
Rešen obtožbe je bil na sodišču v Trstu povodom lanskih izgredov obsojeni g. Vodopivec, rojak iz Prvačiue,ko seje skazala njegova nedolžnost.
Tržaški mestni svet je sklenil pritožiti se na mimsterstvo proti odredbi namestništva, s katero se razveljavlja sklep mestnega zbora glede Nabergojeve volitve.
Očni zbor »Del. podpornega društva" v Trstu je bil dne 9. t. m. Gmotni napredek društva je povoljeu. Društveni predsednik g. prof. Mat. Mandič je bil izbran častnim članom.
Novo konsumno društvo so ustanovili v Ricmanjih pri Trstu. Ker ni dobiti priložnih prostorov, prodajala se bode v začetku le moka Že to bode donašalo velik dobiček domačinom, ki nosijo kruh v Trst.
* Narodno žalovanje “. V Trstu hodijo po ulicah mladiči s črno obrobljenimi ovratniki in z glavo — Garibaldijevo v za vratnici. Po kom žaluje ta nežna, bleda mladina? Vzrok je »narodno žalovanje** radi razpuščenega društva »Lega dei giovani".
Iz Doline pri, Trstu nam pišejo : Naše županstvo je poslalo deželnemu zboru in namestništvu v Trstu načrt nove že obljubljene, ceste, katera bi peljala skozi Dolino v Klano in notranjo Istro. Ker se že več kot 50 let o tem govori, upamo da se potrebne podpore tudi dovole.
V	Ricmanjih (pri Trstu) se bo obhajal na praznil: varstva sv. Jožefa, 3. nedeljo po velikinoči običajni romarski shod. V soboto dne 22. aprila, ob 7. uri zvečer slovesne večernice z sv. blagoslovom. V nedeljo dne 23. aprila, ob 6. uri zjutraj cerkveni govor na to peta sv. maša; ob 8•/, tiha sv. maša ob 10. slavnostni cerkveni govor potem velika sv. maša; popoldne ob 3. slovesue večernice z blagoslovom.
Izpovedovati prične se v soboto ob
2.	popoldne. Na praznik varstvu sv. Jožefa zamorejo dobiti obiskovalci romarske cerkve sv. Jožefa v Ricmanjih l. popolni odpustek; 2. nepopolni odpustek
7	let in 7 kvadragen pod navadnimi pogoji.
Letos in sicer 5. C. in 7. maju obhajala se bode slovesna tridnevnim v spomin 150. letnice, kar se je začela tukajšnja božja pot k st\ Jožefu. Natančen spored cerkvenih svečanosti objavil se bode v kratkem po časopisih in posebnih naznanilih.
Dva pastirska lista in nekoliko
o	dogodkih v Lurdu: S tem naslovom je izdal presvetli knez in škof ljubljanski lepo, 77 stranij broječo knjižico, v kateri objavlja svoja dva pastirska lista iu pa več zelo zanimivih dogodkov v Lurdu, kjer je Presvetli priporočal sebe iu svojo škofijo varstvu Matere božje.
Dobi se v katoliški bukvami po 5 kr. izvod.
Apostolski dušni pastir. Po naročilu iu na stroške kneza in škofa ljubljanskega je dr. Fr. Lampe izdal z pomočjo duh. bratov prevod lepega dr. W. Cramerjevega dela: Apostolski dušni pastir. Ali duSni pastir, kakoršeu naj bo
iu kako naj deluje. — Knjiga obsega 343 stranij, lepa je po svoji vsebini ter namenjena slovenski duhovščini. Cena knii°d je GO kr.	J	0
Velika starost. Na Dunaj uinrl je te dui najstarši mož, star 112 i«t. N.i Ogerskem pa uajstarejša žena, »tara 128 let.
Iz šole. V neki ljudski šoli j<j župnik izpraševal otroke o sakrainentu sv. zakona. Župnik praša dečka: .,Kdaj in s katerimi besedami je Bog postavil zakrament sv. zakona?'* — Deček.- „Bog je postavil zakrament sv. zakona v raju, rekoč Adamu : »Sovraštvo bom naredil med teboj in ženo". — Župnik otroke pouči, da deček ni prav odgovoril, vendar pa komaj smeh zadržuje. Nato prašil dečka : »Ali se sme zakrament sv. zakona enkrat ali večkrat prejeti.“ Deček hrabro odgovori: »Zakrament sv. zakoua se more sicer večkrat prejeti, a dobro in koristno je le enkrat, in ficer pred zadnjo uro....“
Žganjepitje na Francozkcni se grozno širi. Abšinth je postal prava francozka narodna pijača. Števi ke, ki jih beremo v nekem fraucozkem listu, napolnjujejo človeka s strahom. Statistika pravi, da je na Fraucozkem več nego 450.000 krčem in žganjar-nic. Francozki narod zavzema danes prvo mesto v Evropi, kar se tiče žgan-jepitja, ker na vsacega človeka pride na leto povprečno štirinajst litrov čištega alkohola. (Še pred dvema letoma je zavzemala Francozka v tem oziru s 4 08 litrov sedmo mesto, a Danska z 8-85 litrov prvo mesto mej državami.) Zlasti se posledice žganjepitja kažejo v bolnišnicah. Pred dvajsetimi leti sicer ni bil alkoholizem nič nenavadnega, toda oni, ki so se mu udajali, so bili čvrsti vsaj telesno. Danes pa trdijo zdravniki, da so 16 do 17-letnini mladeničem vsied uživanja absintha živci popolnoma obnemogli. Izmej 100 bolnikov, ki se zdravijo v parižki bolnišnici, je 70 žganje-pivcev.
Število nenemškili otrok v Prusiji. Na vsakih 100 prebivalcev v Prusiji pripade 12 poljskih otrok. Sploh obiskuje tukaj šole 4,700,000 otrok, od teh je poljskih 662 000. L. 1891. jih je bilo
495.000, 1. 1897. že 557.000. V Poljski Šleziji narašča število poljskih otrok najbolje, 67% jih je. Kjer pa bivajo Poljaki protestantje, tam se poljski, otroci po-nemčujejo. Pred 8 leti jih je bilo 12.838. zdaj pa samo 10.972. Druge narodnosti imajo otrok: danska 24.000, litevska
20.000, češka 14.000, lužiška 12.000. Slovanskih šolskih otrok v Prusiji je torej nad 700.000.
»Svetišče Bogorodičino ua Tr-satu u lirvatskem Primorju**. — Po-vjest i Marijanski molitvenik. -- N.i-kladom istoga svetišča Gospina. T!-sak »Katoličke Tiskare** — Ljubljana. Ci-jena prema ukusnomu vezu u platno bez slika 50 nč., sa slikama i u kožu vezano
1	for. i 1 for. 20 nč., u kosti 1 for. 50 nč.
— Poštoin 10 nč. po komadu više. Napo-sebice: Povjest Sodišta broširana 10 nč., uvezana bez slika 25 novčiča, sa slikama 35 novčiča ; — Marijanski molitvenik u »latno 60 novčiča, postom 5 novčiča više.
— Ako se više komada naruči, šalje se franko. — Kod veče naručbine 20 po sto popusta. — Naročuje se u sakristiji Marijine crkve na 'Trsutu, p. Sušak. — Cisti dohodak i darovane preplate pribrojiti če se darovima za obnovit istoga svefišla Gospina — budi po t »m — p. n svečan-stvu, škoi. odboriina i prijateljiuia za nagradit školske mladeži, kao darove liodo-časnika svonm rodu, te drugim — toplo preporučna ova knjiga, kojoj je svrlia u-poznati p 11. opčinstvo sa ovim zbori-štem. kojim je lisko spojena i povjest hrvatskoga naroda i potaknuti dostojna misao, da se skoro najdo dobrotvora za obnovil crkve. — I najmanji dar priiuu uprava crkve Marijine na Trsatu.
Dr. Ignac Kotnik c. k. notar v Tornimi in Friderika roj. To.nnies naznanjata potrtim srcem vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem tužno vest, da je njiju neizrečno ljubljeni nepozabljivi sinček
Franc
po kratki mučni bolezni dne 8. aprila t. 1. v nežni starosti 2 let 2 mesecev mirno v Gospodu zaspal.
Truplo ljubljenca počiva na pokopališču v Gorici.
V	Gorici dne 10. aprila 1899.
Namesto vsacega posebnega nazoanlla.
\
* Turnške ure
ni
ii
.r
j ■
izdelujem nove In popravljam stare. Priporočam se prečast. cerk. predstojništvom za obilna naročila.
Matija Lenard
Izdelovalec cerkvenih ur. v Kranju Gorjensko.
VINARSKO IN SADJARSKO DRUŠTVO ZA DRDA
V
aaaui,
prodaja naravne in pristne briške pridelke
po zmernih cenah.
Zaoga pristnih briških vin: burgundeca rizlinga, modre frankinje
in druge. (§<&§($$£>$& $$$£ Sedež društva .je v Gorici, ulica Barzellini št. 20.
Jožef Cnlot
v Gorici, ulica Raštelj št. 7. Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovališče nurnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij.	_______
POTREBŠČINE za pisainice, kadilce in popotnike.
Najboljše Šivanke za Šivalne stroje.
POTREBŠČINE za krojače in čevljarje.
Svetinjice. — Možni venci. — Maine knjižice.
POSEBNOST: semena za zelenjavo in trave.
Vozniki y Gorici in z dežele, pozor!
Sedlar
Valentin Ferjančič
naznanja, da ima svojo
5edlar5^o delaunico
v Gorici v Vrtni ulici, v liiSi grofa Thnrna
nasproti odprtemu sadnemu trgu.
V svoji delavnici prodaja vse potrebščine za zasebnike, voznike, jahalce, torbice, kovčege itd., izdeluje navadne in najfinejše vprege in oprave za jahanje.
Priporoča se toplo syojim rojakom in slav. občinstvu v Gorici in z dežele.
Anton Kuštrin
v gosposki ulici št. 23, v hiši g. dr. Lisjaka,
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občiiiKtvu v mestu in na deželi svojo trgovino razJli potrebščin n. pr.: kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko in druge. — Olja: Lucca, St. Angelo, Korfu, istersko in dalmatinsko. — Petrolij v zaboju. — Sladkor razne vrste. — JI oko številko O, 1, 2, 3, 4, 5. — Več vrst rajža. — Miljsveče prve in druge vrste, namreč po */* kila in od 1 funta.
Razpošilja blago na vse kraje. — Cena primerna. — Postrežba točna.
Ed. Pavlin,
v Grorici
v Nunskih ulicah št. 10.
nasproti gostilne „Belega Zajca* usoja priporočiti preč. duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, šopkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, mrtvaških oblek, rakev vsake velikosti, zlatih čerk, lesenih stajal za palme, zlatih loncev, svilnatih trakov vsake širjave in barv, črno rumenih, trobojnic bisernih vencov, papirja (manšete) za šopke, papirja v vsakih barvah za izdelovanje cvetlic.
Belega in črnega papirja in zlatih nog za rakve, zlata za olepšanje.
Vse po najnižjih cenah
Opozarjam tudi da tiskam črke na derilo in sprejeman vsa v to stroko spadajoča dela.
” Zmešane lasi
kupuje po najvišjih cenah, in plača bolj ko vsaka diuga firma
Filip UJeil
velika trgovina z lasmi
v Spodnjem Krnlovc« (Unter KraIowitz) ua Češkem.
P. n. čitatelje te anouce opomnim, naj opo/.oie na mojo adreso zbiralce zmešanih las.
:xz»
Mm I«Mkt •
Vrtna ulica 8 — GORICA - Via Giardino 8 priporoča
pristna bela ^ briskili, dal-in črna vina	matinskih in
iz vipavskih	isterskih
furlanskih, W vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 06 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Gene zmerne. Postrežba poštena.
Anton Obidič,
čevljar
v Semen iški ulici št. 4 v Gorici,
priporoča se za raznovrstna naročila po meri
i% gospe in gospode.
Naročila se livrSuje hitro.
Priporoča dalje tudi svojo.
Podpisana priporočata slavnemu bo-činstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
Odlikovan fotografski ateiier
£11, 1111!
v Gorici na Travniku St. 11,
poddružnica v Trstu na Akvedotu štev. 25 priporoča se svojim rojakom v mestu in na deželi.
Konsumna zaloga olja
ANTON ŠIRCA
— v GORICI v nunski ulici št. 12 —
Cena vsakovrstnih	olj:
Olje	jedilno fino ....	lit.	nov. 32
„	dalmatinsko ....	„	„36
„	istrsko .....	„	„40
„	namizno I.ma ...	„	„44
„	„	finejše . .	„	„48
„	„	najfinejše. .	„	„56
„	„	Extra ...	„	„60
„	„	specjalitetno	„	„	72
NB.: Za mesto Gorico in okolico oddaja se prosto na dom. Zunanje pošiljatve se izvršujejo v pripravnih in močnih ko-sitrastih vrčih od 5 do 30 litrov, večina v sodih. Za razprodajalce posebeu skonto. Z odličnim spoštovanjem
ANTON ŠIRCA
p ■
krojni aparati
C. kr. priv.
#
krojaški mojster in trgovec y Gorici na Travnika h. št. 22, niže loterije.
Bogata zaloga vsakovrstnega blaga, gotovih oblek, perila, in vse priprave za obleke za vsaki stan. Za preč. duhovščino cingulum, Zavratnike, talarje in cerkvene kape.
Blago prodajam tudi na meter tako po ceni, da vsakaterega vabim m ogled letošnjega razstavljenega blaga, in sicer le v prvem nadstropju.
Edina slov. zaloga dežnikov in solč-nikov ter dežnih nepremočljvih plajščev. — Sprejmem tudi naročila za izdelovanje raznih oblek (jakete, pellerine, have-loke) tudi za dame po najnovejši modi.
Vso po nizki ceni.
»vofi H«: H^oftna S
E. ŠUŠTERŠIČ <& C.
i Stolni ulici M. 13 naspriti velki cerkvi.
Usoj.sta si priporočati slavn. občinstvu in rojakom svojo
vsake vrste za možke in ženske obleke, kakor tudi vsake vrste modernega blaga za vsak stan, perilo iu cvilh iz prvih tovaren, volno in žimo za blazine itd.
Vse se prodaja po jako znižanih cenah in se ne bojimo nobene konkurence. Postrežba je točna.
NV«»JK JUt Krojim S	I
Teodor Slabanja
srebra? v GORICI, ulica Morelli 12
uljudm priporoča velečastiti duhovščini svojo znano delavnico za izdelovanje cerkvenih posod iti orodij iz srebra in medenine, najboijše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni, da se ne boji konkurence. Stare reči popravi, posrebri in pozlati v ognju. Izdeluje tudi v ognju pozlačene
strelovode iz bakra po najboljših iznajdbah. Iluatrovani cenik franko in zastonj.
Da si pa morejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, iln jim je pripravljen napravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalce sam lahko določi.
Pošilja vsako blago poštnine prosto!
1
p*
2 e»
v
m
"e?
S
3
m
>
mtmmsmmmmmmmmmmmmmmm
V MIRODILNICI
(drogeriji)-
Ivan: Kaj pa delaš, Marko ? Marko: I, kaj delam, Baj vidiš I Barve na olje meljem za mizarje »n pleskarje, da bodo našim ljudem po ceni a vendar gi sposko barvali m pleskali pohišje in lesene dele poslopja (»rata, okna, hodnike i. d.). Tudi hra-nim zanje razne pčkosti in krede, potem k't, klej, dušilo, plaveč i. t. d. Slikarjem prodajam barve, nune in v pušicah, bronze, čopiče in šablone ; barvanem aniline, lesna barvila, zeiezui vitrijol in razne soli: zidarjem pa cement in drugo. — Kaj pa ti I*an .
Ivan: .'a* pa prodaiaui skoro zastonj vsakovrstne potrebščine za obrtnike m kmetovalce, za skrbne gospodinje in mične dame, za dojenčke in odrasle ljudi; skratka pri m«m dobi vse, kar potrebuje mlado in »taro, bo-g»to in ubngo, zdravo in hromo, obojega spola.	"	1
Marko: Prav, prav! Pa ves., združiva se skupaj, pa prodajajva tu-'e v Tržni ulici tik sadnega trga!
Čvrsta mirodilničarja:
IVAN in MARKO.