GLASILO SKUPŠČINE OBČINE TREBNJE, MU ■ MALI SRPAN 1992, ŠTEVILKA 2 IZVRŠNI SVET POGLOBLJENO IN VSESTRANSKO O KOMUNALI TREBNJE IS občine Trebnje je svojo sejo 14.7.1992 namenil izključno obravnavi problematike komunalne dejavnosti v občini. Komunala je za obravnavo pripravila izčrpno poročilo o svoji dejavnosti, pa seveda tudi o problemih, s katerimi se srečuje. Mikroregulacijski sistem omogoča komunalcem pregled nad delovanjem in odkrivanje napak vodovodnega sistema Temenica. 20 metrski antenski stolp zgrajen ob vodohramu kapacitete 30 m , na Vrhtrebnjem vzdržuje kvalitetne govorne in telemetrijske zveze. Tako so se člani celovito seznanili z vodooskrbo oz. vodnimi sistemi, ki so v upravljanju Komunale (Temenica, Mokronog, Čatež in Trebelno), z odvajanjem in čiščenjem odpadnih in padavinskih voda, pokopališko in pogrebno dejavnostjo (v upravljanju ima pokopališče v Trebnjem, na Mirni in na Ponikvah, potekajo pa tudi razgovori za upravljanje pokopališč v Šentrupertu in drugih v občini Trebnje), gradbeno in inštalatersko dejavnostjo. Direktor Komunale ing. Pavel Trebnje je za svojega botra dobilo dr. Dušana Pluta, kije obljubil, da bo bedel nad razvojem naj mlajšega mesta Jarc je predstavil tudi izvajanje komunalih investicij v občini Trebnje in pripravo podzemnega katastra. IS pa seje seznanil tudi s kadrovsko strukturo zaposlenih v Komunali in s finančnim poslovanjem. IS je v nadaljevanju vsebinsko bogate razprave sprejel konkretna stališča in sklepe, in sicer: strokovna služba IS je zadolžena, da v sodelovanju s Komunalo pregleda in dopolni odlok o organiziranju javnega podjetja, v katerem se gradbena enota preimenuje v vzdrževalno enoto, da se izdela strokovno in finančno poročilo o možnosti priključitve področja Velikega Gabra na vodovodni sistem Temenica; za izdelavo in evidentiranje podzemnega katastra bo Komunala zaposlila geometra, v Velikem Gabru je potrebno poiskati možnosti za sanacijo čistilne naprave pri osnovni šoli in kanalizacijskega sistema, ki prekomerno onesnažuje okolje. V letu 1993 se predvideva začetek gradnje “S” kanala v Trebnjem, za kar je potrebno pridobiti ustrezno dokumentacijo. Ob tem je predsednik SO Trebnje Ciril Pungartnik predlagal, da se organizira ekološki raziskovalni tabor o onesnaževanju Temenice, ki že postaja mrtva reka. IS je tudi vztrajaj, da se dosledno realizira odlok o ravnanju z odpadki, t.j. odvoz odpadkov iz vasi z zabojniki (kontejnerji). O načinu in financiranju odvoza pa bosta Komunala in Sekreta- riat za družbeno planiranje in gospodarstvo pripravila poročilo za IS. Zaključna ocena predsednika IS Jožeta Rebolja je bila, daje v zadnjih letih v Komunali opazen organizacijski, tehnični in izvedbeni razvoj. Rezultati dokazujejo, da Komunala Trebnje kljub izrazito razvejanemu komunalnemu sistemu in njegovi tehnološki izrabljenosti ter zmanjšanju števila delavcev dosega dobre rezultate. K temu so dali prispevek vsi delavci in direktor ing. Pavle Jarc. Po zaključku seje IS so si vsi člani z vodstvom podjetja ogledali računalniško vodeni sistem vodovodnega sistema Temenica v poslovni stavbi in druge komunalne objekte. M.R. v OBVESTILO Prispevke za naslednjo številko Glasila občanov sprejemamo do 18. septembra 1992. Prispevki naj obsegajo do 30 tipkanih vrstic. Uredništvo V TEJ ŠTEVILKI: AKRIPOL, tovarna za proizvodnjo in predelavo polimerov Trebnje (stran 3) Utrinek z jubilejnega tabora likovnih samorastnikov (stran 5) Preoblikovanje Kmetijske zadruge Trebnje (stran 3) Razpis za dodeljevanje posojil in subvencij za pospeševanje razvoja obrtništva, podjetništva in kmetijstva v občini Trebnje (stran 7) V Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici razstavlja MITJA BERCE, akademski slikar iz Slepška pri Mokronogu. Razstavo je odprl dr. Andrej Smrekar (na sliki), direktor Narodne galerije v Ljubljani Četrt stoletja Tabora likovnih samorastnikov v Trebnjem Četrt stoletja aktivnosti je nedvomno jubilej, ki ga velja proslaviti. Posebno še, če gre za dejavnost, kije obrodila tako lepe in vidne sadove, kot je vraščanje samorastniške kulture v življenje mladega mesta Trebnje in njegove širše okolice. Navdih, ki je pred poltretjim desetletjem sprožil idejo, dati razkropljenim umetnikom slovenske “naive” na trebanjskem spodbudno delovno in reprezentativno središče, je podprlo dosledno in vztrajno organizacijsko in strokovno delovanje in preverjanje. Na Slovenskem, kjer je likovno življenje zelo živahno, se je v tem času rodilo nič koliko zanimivih pobud, ki pa so po uspešnem začetku kaj kmalu zamrle. Ni lahko v spreminjajočih se okoliščinah in ob raznolikih težavah, ki spremljajo vsako na široko zastavljeno akcijo, obdržati začetni elan in ne dopustiti, da bi ali udobnost rutine povzročila stagnacijo ali utrujenost usihanje prvotno visoko zastavljenih ciljev. Mislim, daje ob današnji podobi Galerije samorastnikov v Trebnjem in uspehih trebanjskih samorastniških taborov, upravičena jubilejna ugotovitev, da je prehojena pot potrdila pravilnost prvotne usmeritve in njeno neodjen-ljivo izpolnjevanje; to pa je rezultat izjemno dobrega sodelovanja, hkrati striktnega in tolerantnega, med organizatorji in umetniškim svetom -in pa naklonjene podpore meščanov najmlajšega slove- izrečem hvaležno priznanje, nskega mesta in okoličanov, (Iz govora Zorana Kržišniki naj jim ob tej priložnosti s ka ob otvoritvi letošnjega Ta-strani umetniškega sveta bora likovnih samorastnikov) SPREJETO POROČILO O DELU IZVRŠNEGA SVETA IN OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV Zbori občinske skupščine so na 15. zasedanju sprejeli poročilo o delu Izvršnega sveta in upravnih organov SO Trebnje. V razpravi so ponovno opozorili na probleme občanov, ki imajo pri nudenju uslug upravnih organov težave, zato je skupščina naložila izvršnemu svetu, da pripravi predlog nove prostorske organiziranosti upravnih organov, ki bo zagotavljala poenostavitve postopkov pri pridobivanju oz. urejanju različnih dokumentov. Skupščina je upravni organ za notranje zadeve zadolžila, da do naslednjega zasedanja občinske skupščine pripravi poročilo o vloženih in rešenih prošnjah za dodelitev državljanstva Slovenije. Odborniki so brez pripomb sprejeli tudi program dela Izvršnega sveta SO Trebnje. POROČILO O ZBRANIH SREDSTVIH ODPRODANIH OBČINSKIH STANOVANJ Na skupnem zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine je precej pozornosti odbornikov zbudilo poročilo o zbranih sredstvih od prodanih občinskih stanovanj in predlog razdelitve teh sredstev. Odborniki so v razpravi podali vrsto pobud, kako zbrana sredstva najbolj racionalno uporabiti. Po razpravi je bila sprejeta naslednja razdelitev sredstev: v tisoč SIT 1. Obveznosti do rep. stan. sklada 5.500 2. Odpravnina za izpraznjena stanov. 2.000 3. Vračilo lastne udeležbe 200 4. Subvencija najemnin 1.000 5. Nakup praznih stanovanj od podjetij 3.000 6. Prometni davek, izpl. odpravnine in lastna udeležba 6.500 7. Stroški priprave sanacije gradu Trebnje in Škrljevo 7.000 8. Priprava projektne dokumentacije za dom starejših občanov Trebnje 3.000 9. Vezava sredstev za gradnjo doma starejših občanov Trebnje 10.200 10. Komunalna infrastruktura 6.800 11. Drugi odhodki_______________________________________800 Skupaj_______________________________________________46.000 Sklenjeno je bilo, da se vsa sredstva, ki bodo še prihajala, vežejo in namenijo za gradnjo doma starejših občanov v Trebnjem. Del sredstev naj bi bilo možno uporabiti tudi za komunalno opremljanje zazidalnih kompleksov. Skupščina pa ni sprejela pobude odbornika, ki je predlagal, naj bi se del zbranih sredstev od prodanih občinskih stanovanj namenil za kreditiranje zasebne stanovanjske gradnje. TCM TOVARNA OPREME d.d. MIRNA 68233 MIRNA Izvršni svet podprl reorganizacijo tovarne opreme Mirna Člane IS je direktor TOM Mirna dipl .ing. Janez DULC seznanil z obstoječo organizacijo podjetja Adria Caravan d.d. Novo mesto, v okviru katerega deluje tudi TOM Mirna. V podjetju TOM ocenjujejo, da imajo premalo možnosti za lasten tehnološki in investicijski razvoj in da se težave, s katerimi se sooča Adria Caravan, preko neustrezne cenovne politike prenašajo tudi na TOM. Zaradi tega so v TOM-u predlagali spremembo pristojnosti upravnega odbora in njegovo razširitev s po enim predstavnikom podjetja in občine Trebnje, ki jo predstavlja predsednik IS Jože Rebolj. IS je podprl predlagane spremembe in se bo v okviru svojih možnosti in pristojnosti vključil v predvidene organizacijske spremembe. V SPOMIN Pavli Banič - Kranjc Pretreseni smo sprejeli novico o prezgodnji smrti Pavle Banič-Kranjc. Vso svojo delovno dobo je preživela v Dani z Mirne, kjer se je zaposlila kot diplomirana inženirka kemijske tehnologije v letu 1964, najprej kot vodja laboratorija, opravljala pa je tudi naloge vodje proizvodnje, tehničnega sektorja, nazadnje pa je bila vodja razvoja. V letu 1989, 1990 ji je bilo zaupano vodenje podjetja. S voje široko stroko v no znanje in človeško odprtost je nesebično razdajala v podjetju, pa tudi v strokovnih združenjih živilske industrije. Kljub veliki obremenjenosti na delovnem mestu, pa je bila vseskozi družbeno aktivna. Dva mandata je bila članica Izvršnega sveta, predsednica občinske zdravstvene skupnosti, dva mandata predsednica delavskega sveta v podjetju Dana Mirna. Za svoje delovne zasluge je prejela plaketo občine Trebnje, red dela s srebrnim vencem in priznanje sindikata. Na zadnjih volitvah so ji volilci zaupali mandat v zboru združenega dela občinske skupščine. Vedeli smo za njeno bolezen, vendar upali, da jo bo Pavla premagala s svojo življenjsko močjo, ki jo je vseskozi kazala in razdajala od družine do podjetja. Neizbežna krutost življenja je pustila prazno mesto Pavle Banič - Kranjc v skupščinskih klopeh. Njeno delo in njena podoba pa bosta ostala v spominu vseh nas. POVEČANJE NAJEMNIN Stanovanjske najemnine v občini Trebnje se s 1.6.1992 povečajo za 21%, najemnine za poslovne prostore in garaže pas 1.7.1992 za26,14%. Vprašanja in pobude odbornikov Na 15. skupnem zasedanju SO Trebnje so bila postavljena naslednja vprašanja: Odbornik Marko MARN je v imenu KS Mirna postavil tri vprašanja oz. pobude, in sicer: - Kdo je pravni naslednik premoženja Stanovanjske zadruge Šentrupert? Sodijo, da je premoženje tudi last članov zadruge. - Objekti, ki spadajo v spomeniško varstvo in kulturno dediščino, bi morali biti oproščeni davščin, zato naj IS SO Trebnje poda pojasnilo v zvezi s tem. - V urbanistični zasnovi Mirne je področje bazena in gradu namenjeno rekreaciji in turizmu. Že nekaj časa je narejen tudi načrt obnove bazena, zato predlaga, da ga strokovne službe pregledajo, ugotovijo njegovo uporabnost z namenom, da se čimprej začne s sanacijo bazena in tako prispeva k razvoju turizma v občini. Odbornik Anton FORTUNA je postavil zahtevo, naj se ponovno uvedejo z novim voznim redom ukinjene proge na relaciji Trebnje -Ivančna Gorica - Trebnje. Odbornika Jožeta SMOLIČA je zanimalo, zakaj cesta Velika Loka - Koreni tka - Veliki Gaber (2 km) še vedno ni asfaltirana. S skupnimi močmi do novega reševalnega vozila Poleg vseh problemov, kijih moramo v Zdravstvenem domu dnevno premagovati, nas pesti tudi problem starega in iztrošenega voznega parka. Nujno je bilo zamenjati vsaj eno reševalno vozilo. Sredstev za to seveda ni bilo. Hoteli smo izkoristiti dokaj ugodno ponudbo za nabavo Citroenovega vozila C 25 ESN. Za pomoč smo se obrnili na podjetja in obrtnike. Kljub težavam, s katerimi se borijo, jih je del priskočil na pomoč: Prehrana Mojca Retelj, Trebnje; Brane Rokavec, Šentrupert 40; Kovinoplastika Anka Zajc, Puščava; Kovinoplastika Božo Zajc, Puščava; Trimo, Trebnje; Franc Frelih, Šentru- SMO ZADOVOLJNI Z VODO? Franci CVELBAR iz Trebnjega: “Če se spomnim, kako je bilo z oskrbo vode pred leti, moram upravljalce trebanjskega vodovoda pohvaliti, saj imamo sedaj vode dovolj in tudi dobra je. Res je precej trda in moramo iz bo-jlerja, pralnih in drugih strojev kar prečesto odstranjevati usedline, vendar mislim, da je v tej pokrajini to kar normalno. Zgodi se tudi, da ob izdatnih nalivih priteče iz pip kaj bolj kalnega, vendar ni razlogov za alarm.” Vera UDOVČ iz Gorenje vasi: “Vsi mogoči predsedniki in drugi veljaki so v naši vasi že obljubljali vodovod, vendar mi še vedno pijemo prekuhano kapnico. Zaradi tega se mi zdi, kot bi bili odrezani od sveta, čeprav je do Mirne, ki je središče naše krajevne skupnosti, le nekaj lučajev.” Albin TRLEP iz Selašumber-ka: “Kar zadeva oskrbljenosti z vodo, nimamo v našem koncu kaj jamrati.Ne trpimo pomanjkanja, tudi dobra je. Zaradi tega se mi niti cena ne zdi previsoka..” Angelca NOSE z Repč: “Kar zadovoljna sem. Malo je zoprno, kadar vodo preveč klorirajo, ampak to verjetno spada zraven. Najbolj pomeobno je, da je voda zdrava in daje ne zmanjka.” Milan GREBENC z Bistrice: “Zadnje čase sem kar zadovoljen s kvaliteto vode, čeprav ob večjih nalivih priteče po ceveh tudi "bela kavica". To bi morali nekako urediti. Pred časom so veliko govorili o zajetju potoka Bistrica, potem je vse utihnilo. Verjetno zaradi denarja. Škoda!" pert; TOM Mirna; Tesnila, Velika Loka; Franc Kirn, Brezovica 32; Antene (Marko Ger-den), Trebnje; Miro Zore, Trebnje; Janez Pavlin, Trebnje; KS Mirna; Unitehna, Trebnje; Ivan Starič, Pristava 24; Vita, Trebnje; Franc Opara, Trebnje; Stane Ravnikar, Čatež; Tenis klub, Mokronog; Tomaž Vovk, Trebnje; Akripol, Trebnje; Be-tonal, Trebnje; Slaščičarna Rušiti, Trebnje; Mercator Gradišče, Trebnje; Stane Hribar, Vel. Gaber, Kmetijska zadruga, Trebnje; Peter Deu, Mokronog; Treles, Trebnje; KPD Dob pri Mimi; Kovinoprodaja, Trebnje; Barlog, Trebnje, SDK Trebnje; PGP Trebnje; Komunala, Trebnje; Frizerstvo Ju-' vanc, Trebnje; GOP Mirna; Boris Cugelj, Odrga; Greda, Mirna; Zlamatekst; Dolenjka, Novo mesto. Tako je bilo zbranih 1.003.500,00 SIT, kar predstavlja 54 % nabavne vrednosti vozila. Vsem iskrena zahvala! mEOMM PREOBLIKOVANJE KMETIJSKE ZADRUGE TREBNJE Prva polovica letošnjega leta je v kmetijskih krogih minila v znamenju razprav o novem zakonu o zadrugah. Kot vemo, je bil zakon po dolgotrajnem usklajevanju sprejet 11.3.1992. Ob sprejemu zakona pa so poslanci spregledali rok za preoblikovanje obstoječih zadrug, kije ostal od osnutka zakona enak. Ruševine gradu v Mokronogu Tako smo bili kmetje in tudi delavci v zadrugah prisiljeni, da do 30.6.1992 speljemo celoten postopek preoblikovanja. Ker je bil to čas intenzivnega dela na kmetijah, je bilo stvar še posebno težko izpeljati. Na zadružnem svetu smo s pomočjo komisije za pripravo zadružnih pravil pripravili osnutek tega akta in ga dali v razpravo na vseh devet zadružnih enot, ki tvorijo Kmetijsko zadrugo Trebnje. Po končanih razpravah smo pripombe vnesli v predlog zadružnih pravil in ga dali v sprejem obstoječim članom zadruge. Ta pravila so bila sprejeta z naslednjimi rezultati: za 89,27%, proti 10,11%, vzdržanih 5,62%. Najpomembnejša določila v zadružnih pravilih KZ Trebnje so: - član zadruge je lahko fizična oseba, ki sodeluje z zadrugo v eni od kmetijskih ali drugih dejavnostih in katere letni promet znaša najmanj 2.000 DEM v tolarski protivrednosti; - obvezni delež znaša 1.000 DEM. Prvi del 350 DEM v tolarski protivrednosti se plača do 26.6.1992 , drugi pa v enakem znesku v roku enega leta, 300 DEM pa se ustanovnim članom prizna iz naslova minulega dela in že plačanih deležev v preteklosti; - člani jamčijo v višini 2-kratnega deleža; - člani so upravičeni do delitve dobička na podlagi po- slovnega sodelovanja z zadrugo in do določenih ugodnosti pri nakupu in prodaji; - organi so: občni zbor, upravni odbor ter nadzorni odbor. V tako preoblikovano zadrugo se je do 26.6.1992 vključilo skoraj 500 novih članov, od tega 51 delavcev zadruge. Smatram, da so s sprejemom zadružnih pravil ter s pristopom tako velikega števila članov dani pogoji, da se začne z načinom dela, ki bo v korist in zadovoljstvo članov, česar v dosedanji organiziranosti ni bilo vedno čutiti. Predsednik zadružnega sveta Marjan JEVN1KAR Asfaltirali cesto čez Medvedjek udeležile tudi humanitarne ustanove, zdomci na začasnem delu v tuj ini preko svojih društev in tudi posamezno. Tako so naši izseljenci iz Švice preko pokrovitelja, občine Ljubljana-Moste, namenili prebivalcem Medvedjeka pomoč v višini 2000 švicarskih frankov. Ta sredstva so bila osnova za nadaljnjo akcijo krajanov, s katero so ob pomoči sredstev krajevnega samoprispevka KS Veliki Gaber Zaselek Medvedjek je postal poznan predvsem po dogodkih v zadnji vojni za Slovenijo. Pred tem je bilo to področje znano le po številnih prometnih nesrečah, kajti tu poteka cesta Ljubljana -Zagreb; odsek pri Medvedjeku pa je bil do razširitve v letu 1983 eden najbolj črnih. V zadnji vojni je bilo tu sedem mrtvih, v bolnišnici pa je podlegla še ena oseba. Prebivalci oz. lastniki stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij so poleg vojnih grozot utrpeli tudi veliko škodo na svojih objektih in kmetijskih pridelkih. Družba se je na tegobe prizadetega prebivalstva odzvala in poskušala v največji meri pomagati vsakemu posamezniku posebej. Poleg republiških sredstev namenjenih za odpravo škode, so se pomoči ODBORNIKI PODPRLI POBUDO O POIMENOVANJU OŠ ŠENTRUPERT Na zadnjem zasedanju občinske skupščine so odborniki potrdili pobudo sveta OŠ Šentrupert, KS Šentrupert in g. Ane Lunaček o poimenovanju OŠ Šentrupert po dr. Pavlu Lunačku. Skupščina je v zvezi s tem zadolžila komisijo za pregled statutov pri SO Trebnje, da skupaj s svetom OŠ Šentrupert izpelje postopek za popravek statuta OŠ Šentrupert v tistem členu, ki govori o poimenovanju OŠ tako, da se OŠ Šentrupert poimenuje po dr. Pavlu Lunačku. Popotnik zavije pri pokopališču na desno in zagleda sredi urbano strnjenega trga s srednjeveškimi značilnostmi zeleno oazo. Pod njo je levo nekdanja župnijska cerkev sv. Egidija, nad njo pa se v zelenju skrivajo ruševine nekdaj zelo slavnega gradu. Začetki srednjeveške civilizacije tega kraja so še vedno zaviti v skrivnostno pripovedovanje preteklosti, ki pravi, da je grad Mokronog s trgom vred pripadal za zgodovino te doline pomembni dinastiji Eme Krške, kije tu gospodarila okrog leta 1000. Z letnico je prvič omenjen Heimich de Nazvoz, ki gospodari na gradu (castrum Nazenfuez) leta 1137. Kasneje se večkrat omenja kot posest krških škofov, ki so bili najpomembnejši dediči Eminih posesti. Kadar se omenja grad, se ne ve natančno, ali gre za Gorenji ali Dolenji Mokronog. Med vojno je grad pogorel kakor drugi v tej dolini. Po vojni pa, kakor poroča zgodovinar Stopar, se je “od nekdanje zasnove zaradi nerazumljive abotnosti odločujočih v temeljih ohranilo le njegovo obodno zidovje"- Dokler je grad stal, je slovel po svoji bogati notranji opremi, ki še sedaj krasi marsikatero privatno zbirko, saj je začuda prav v tej inobčinskegaproračunaob-novili in asfaltirali cesto na svojemobmočju. Ob tej priložnosti je potrebno izreči zahvalo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izvedbi asfaltiranja ceste na Medvedjeku, še posebej pa KS Veliki Gaber, IS Občine Trebnje in županoma občine Ljubljana-Mo-ste-Polje-g. Jančarju ter občine Trebnje-g. Pungartniku. KRAJANI ZASELKA MEDVEDJEK dolinibilqgalerija“zbiralcev”starin, ki so kraj osiromašili za kulturno dediščino.Zanimivajetudizgodbao Eminem šolenčku, ki so ga v tem gradu hranilipravdopožiga. Omeniti je treba še fresko, ki je bila ena redkih žanrskih fresk iz let okrog 1500; na njej je bila zanimiva upodobitev lova. Popotnik se lahko vpraša: “In kaj zdaj?” Zgodovinar bo rekel: “Še vedno ni prepozno; dokler stoji še kamen na kamnu, ni treba reči: Nekoč je tukaj stal grad, ampak: Tukaj stoje ruševine nekoč mogočnega gradu.” Mokronoški tržani, nekoč tako podjetni in napredni, bi se lahko nad usodo gradu resno zamislili in tudi za ruševine kaj storili. Če drugega ne, bi vsaj to, kar je ostalo, utrdili in ohranili prihodnjim rodovom. S tem bi ohranili med akacijami in drugim zelenjem skriti stoletni “trokrpi ginko-vec” (Ginkgo biloba), obnovili klopi, ki polomljene ležijo vsevprek in zadihali z zelenimi pljuči, kar je dano le malokateremu trgu na Slovenskem. Marko MARIN O >o< TOVARNA ZA PROIZVODNJO IN PREDELAVO POLIMEROV Nastanek današnjega podjetja sega v obdobje intenzivne industrializacije takrat še manj razvite trebanjske občine, točneje v leto 1974, ko je Novoles - lesni kombinat ob ugodnem financiranju republike ustanovil obrat ‘Tovarno akrilnih proizvodov”. Obrat je v začetku proizvajal le akrilne plošče (širši javnosti bolj poznane pod imenom plexi), zaposloval pa je 48 delavcev v eni izmeni. Poskusna proizvodnja je bila uvedena leta 1975, v tem času pa smo dograjevali proizvodnjo in spremljajoče službe, naslednje leto pa se organizirali kot “temeljna organizacija združenega dela” v okviru DO Novoles iz Straže. TOZD TAP (tovarna akrilnih proizvodov) je - razen v poskusnem času - uspešno posloval in dopolnjeval proizvodni program s predelavo akrilnih plošč v gradbene zasteklitvene elemente (svetlobne kupole, trakove, profilirane zasteklitvene plošče) in drobne galanterijske izdelke iz akrila ter proizvodnjo litega najlona - poliamida. Zaradi vse večjih obremenitev za različne programe na nivoju delovne organizacije, s tem pa omejevanja koriščenja ustvarjenega dohodka v samem TOZD-u kljub velikim potrebam po sanaciji zastarevajoče tehnološke opreme, smo se delavci ob koncu leta Že od leta 1976 predelujemo akrilne plošče v različne zasteklitvene elemente kot so svetlobne kupole, svetlobni trakovi itd... Izdelki so montirani tudi v tujini, predvsem v Avstriji in nekdanji Sovjetski zvezi. Posnetek prikazuje enega zahtevnejših objektov z našioi elementi in montažo 1989 z referendumom odločili razdražiti se z Novolesom in organizirati samostojno družbeno podjetje. Podjetje ima danes 138 zaposlenih, pretežno občanov občine Trebnje, nekaj, predvsem strokovnih kadrov, pa je iz sosednjih občin. Delo trenutno opravljamo le v eni izmeni, tehnološke možnosti pa omogočajo povečati obseg proizvodnje še v drugi. V prvi polovici letošnjega leta smo ob bistveno zmanjšani proizvodnji, ki seje prilagajala tržnim razmeram, proizvedli naslednje količine izdelkov: - 300 ton litih akrilnih plošč različnih formatov, debelin in barv - 70 ton izdelkov predelave, svetlobne kupole, trakove in podobnih gradbenih izdelkov - 10 ton izdelkov novilona - poliamida Vse te izdelke smo prodali predvsem na domačem tržišču, nekaj smo jih izvozili v Avstrijo. Vrednost prodanega je 155 milijonov SIT, od tega 20 milijonov z izvozom. Obseg proizvodnje bi bil lahko bistveno večji, vendar se srečujemo s težavami pri iskanju novih trgov, do nedavni domači trg se je namreč zmanjšal kar za polovico. Zmanjšanje trga pa je narekovalo podjetju ukrepanje na področju obvladovanja poslovanja, zato smo v letu 1991 sprejeli program postopne racionalizacije kapacitet V njem smo opredelili tudi reševanje tehnoloških presežkov. Po programu smo ob neposrednem sodelovanju prizadetih delavcev in sindikata zmanjšali zaposlenost za 34 delavcev. Glavni kupci naših plošč (v strukturi proizvodov je to še vedno najpomembnejši proizvod) so: KOLPA Metlika, ki izdeluje sanitarne enote kopalniškega programa; PLASTO-FORM Šmarješke Toplice, ki izdeluje zasteklitvene elemente; MON-TKEMIJA Zagreb za izdelavo različnih izdelkov iz akrila; NOVA FORMA Zagreb in MADIRAZZA Zagreb Poleg omenjenih odjemalcev pa so kupci v Sloveniji še različni oblikovalci in predelovalci plošč ter večje trgovske hiše. Z glavnimi odjemalci imamo sicer sklenjene pogodbe o dolgoročnem poslovnem sodelovanju, vendar se obseg poslovanja ne povečuje, saj se tudi oni srečujejo s težavami plasmaja svojih izdelkov na trgu. Kljub tako zaostrenim pogojem poslovanja smo v dosedanjem obdobju obvladovali težave, pojavljajo pa se težave z likvidnostjo. Trenutno imamo neplačanih zapadlih terjatev v obsegu enomesečne realizacije podjetja. Glede na poznavanje razmer pa se bodo težave še zaostrile predvsem s kupci hrvaškega trga zaradi omejevanja finančnih transakcij, z uvedbo predvidenih carin pa se bo plasma na to tržišče verjetno prekinil. Omenjene težave zahtevajo kar največ naporov pri iskanju novih trgov, zato navezujemo nove poslovne stike s potencialnimi kupci akrilnih plošč tudi na zunanjem trgu. Pogovori in rezultati konvertibilnega izvoza (trenutno izvažamo na ta trg že preko 20% proizvodnje) sicer kažejo na možnost povečanja, vendar bo potrebnih še veliko naporov, da bomo to tudi realizirali. Prva naloga je zagotoviti kvaliteto izdelkov, ki pa je pogojevana tudi z investicijskim vlaganjem v sanacijo tehnološke opreme, vendar z lastnimi sredstvi tega ne zmoremo, zunanje potencialne sovlagatelje, s katerimi smo opravljali razgovore, pa motijo naši še nedorečeni zakonski predpisi. Druga naloga je izdelava projekta kakovosti (ISO standardi), saj je to predpogoj vključevanja na evropsko tržišče. Prepričani smo, da bomo omenjene težave obvladali in ob postopnem zagotavljanju ugodnejših pogojev gospodarjenja s strani pristojnih državnih organov tudi presegli težave. Kljub zaostrenim razmeram se vključujemo v razreševanje nekaterih družbenih problemov za zagotavljanjem deležev pri sofinanciranju, nadaljujemo pa tudi dogovorjeno sodelovanje z nekaterimi družbenimi dejavnostmi. Podjetje je že dalj časa pokrovitelj oziroma sponzor Rokometnemu klubu Trebnje in Trebanjskega okteta, sporazum o sodelovanju pa imamo tudi z Gasilskim društvom Dolnje Ponikve. Vsem omenjenim, pa tudi drugim društvom in skupnostim, v okvira možnosti zagotavljamo del potrebnih sredstev, zavedajoč se pomembnosti njihovega poslanstva, ki v sleherni sredini predstavlja svojevrsten pečat kulturne in družbene razvitosti. Igor SLAK mmomm O lastninjenju in volilni zakonodaji ŠE NEDOKONČANO DELO Po zamenjavi vlade delo v parlamentu ne poteka več s takšnim tempom kot prej, ko smo številne zakone sprejemali kot po tekočem traku. Vse prevečkrat se dogaja, da so posamezni zbori nesklepčni, kar je posledica preobremenjenosti poslancev, deloma pa tudi različnih političnih interesov. To vodi v takšno stanje, da bo potrebno čimprej razpisati nove volitve. Da bodo volitve sploh možne, moramo sprejeti potrebno volilno zakonodajo. Predvolilno zakonodajo pa mora parlament dokončno oblikovati in sprejeti lastninsko zakonodajo, ki je v skupščinski proceduri že več kot eno leto. V čem je bistvo problema? Zbor občin je že v letu 1991 sprejel zakon, ki omogoča pri lastninjenju podjetij razdelitev delnic vsem državljanom brezplačno, to je - vsi državljani bi dobili državne delnice. Če bi bili vsi trije zbori sprejeli omenjeni zakon, bi bilo že zdavnaj konec divje privatizacije podjetij. Tudi zbor združenega dela takšnega zakona ni hotel sprejeti, kar je razumljivo, saj v omenjenem zboru sedi največ “direktorjev” in marsikateri ne bi mogel “privatizirati” podjetja, ker bi podjetje lastninili tudi delavci podjetja in drugi državljani. Zato zakonov v takšni obliki niso sprejeli, medtem pa pridno “lastninili”. Da bi prišli iz slepe ulice, so trije poslanci pripravili nov zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, kije nekakšen kompromis; predvideva manj brezplačnih in več plačanih delnic. Naš zbor, zbor občin, je v želji, da vendarle pridemo do lastninske zakonodaje in s tem omogočimo izpeljavo privatizacije in vlaganje tujega kapitala, umaknil že sprejeti zakon in uvrstil na dnevni red predlog novega zakona treh poslancev. Upam, da bo končno tak kompromisen zakon sprejet v vseh treh zborih in to še pred volitvami. Skoda, ki je že sedaj velika zaradi “divje privatiza- cije”, in nedotoka tujega kapitala bi bila z nesprejetjem zakona jeseni nepopravljiva. Posledice že dosedanjega zavlačevanja sprejetja zakona bomo čutili državljani Slovenije še dolgo. Če hočemo, da bomo imeli jeseni volitve v državni zbor, državni svet ter bomo volili predsednika republike, je nujno, da še ta mesec sprejmemo vse tri volilne zakone. Sprejem volilne zakonodaje je že toliko bolj zahteven, ker moramo zakone sprejeti z dvotretinjsko večino vseh poslancev vsakega zbora. Do sedaj so bili tako sprejeti osnutki vseh treh zakonov. Mislim, da bo najtežje doseči kompromis v zvezi z volilnim zakonom za volitve v državni zbor. Osebno podpiram predlagani predlog, kije nekakšen kompromis med absolutnim in proporcionalnim volilnim sistemom. Za volitve poslancev v državni zbor (volili bomo 88 poslancev in 2 poslanca manjšin) bo po predlogu zakona oblikovano 8 volilnih enot. V vsaki volilni enoti bomo izvolili 11 poslancev. Volilne enote bodo izoblikovane tako, da bo en poslanec izvoljen na približno enako število prebivalcev. Vsaka volilna enota bo razdeljena na 11 volilnih okrajev, tako da bo v vsakem volilnem okraju izvoljen en poslanec. V vsakem volilnem okraju bomo glasovali za enega kandidata. Če bi bilo tako, da bi bil izvoljen kandidat z največjim številom glasov, bi bil to absolutni volilni sistem. Toda po predlogu zakona, se glasovi posameznih kandidatov oddanih v volilnih okrajih, seštevajo na nivoju volilne enote. Iz posamezne stranke bo v volilni enoti izvoljenih toliko poslancev, kolikršen bo procent dobljenih glasov. Ko bo sprejet, bo potrebno z zakonom in načinom volitev seznaniti vse volilce, da bodo vedeli, kako voliti. Alojz METELKO poslanec POPRAVIMO KRIVICE -NE DELAJMO NOVIH KJE BO KLAVNICA? Skupščina občina Trebnje je že v letu 1991 podprla pobudo in predlog za izgradnjo klavnice v občini Trebnje, zagotovila del sredstev in zadolžila IS, da izdela predlog primernih lokacij. Zavod za urbanistično načrtovanje občine Trebnje je izdelal predlog za tri možne lokacije: Mokronog, Martinja vas pri Mokronogu in Obrtna cona Trebnje, ki omogočajo priključek na obstoječe čistilne naprave. Pri svoji izbiri je ZUN opravil oceno stroškov potrebne komunalne infrastrukture in upošteval pogoje, ki jih predpisuje pravilnik za objekte, v katerih se izvaja zakol, obdelava, predelava in skladiščenje tovrstnih proizvodov. IS je pri obravnavi predvidene lokacije za klavnico v občini Trebnje opozoril, daje pri gradnji potrebno upoštevati tudi ekološke vidike in posledice klavnice za okolje in predlagal, da se končna izbira lokacije klavnice prepusti zainteresiranemu investitorju. O lokaciji klavnice v občini Trebnje pa bodo lahko spregovorili tudi odborniki občinske skupščine na svoji seji v mesecu juliju. SANITARNI PROGRAM Lite akrilne plošče izdelujemo v debelinah 2, 3, 4, 5, 6, 8, 10, 12 in 20 mm, v standardnih formatih do 2400 x 1600 mm in različnih prosojnih in zaprtih barv. Uporabnost plošč je vsestranska, tudi za sanitarni program, ki ga vidimo na sliki Nekateri vidiki socialne varnosti Nobena skrivnost ni, da so naši kraji v samem slovenskem vrhu po številu žrtev v 2. svetovni vojni na obeh straneh. Enim je že dolgo priznano posmrtno človeško spoštovanje, drugim ne. To, da nismo še do danes sposobni izvršiti popisa vseh žrtev, je krivica. Da so bili naši kraji vzgled zagnanosti pri obsodbah, zaplembah, obveznih oddajah, nacionalizacijah, prisilnih arondacijah, komasacijah in podobnih hudih zadevah, tudi ni skrivnost. Vse to je bilo izvršeno brez problemov, tako rekoč čez noč. Krivica na krivico. Dočakali smo prve svobodne volitve in z njimi polna usta obljub, da bodo te krivice čimprej popravljene. Toda že pri sprejemanju potrebne zakonodaje, da o podzakonskih aktih niti ne govorim, seje videlo, da bo to trdo delo. Tudi nove krivice so že tu. Barantanje, komu naj bi se vračalo krivično odvzeto premoženje in komu ne, je že krivica. To, da mora oškodovanec nič kriv odpreti veliko vrat pri iskanju predpisanih dokumentov, na podlagi katerih se šele lahko bori za svoje pravice, pri tem pa mora odšteti še ne tako malo težko prisl uženih tolaijev, je nova krivica. Treba j e priznati, daje naša občinska skupščina skupaj z upravnimi službami tudi pri odpravi teh krivic storila med prvimi potrebne premike, za kar jo velja pohvaliti. Že proti koncu leta 1990 je bila imenovana ustrezna skupščinska komisija, vendar je morala zaradi pomanjkanja ustrezne zakonodaje na čakanje. Delo je steklo. 23.4. letos je bilo prvo “zaslišanje” treh oškodovancev. Na tem “zaslišanju” sva bila po sklepu, da bo naša komisija za spremljanje sodelovala v živo, tudi dva člana komisije, kar naj bi bila praksa tudi v bodoče. Na kratko bi rad ocenil prve vtise, gotovo zanimive tudi za širšo javnost Prva je pristopila ga. Marija Slak iz Velikega Gabra. Težko je opisati, s kakšno hvaležnostjo in ljubeznijo je sprejemala v last svoj gozd. Imela je le eno željo: naj se gozd očisti navlake, id so jo naredili Romi. Drugi primer, g. Arnič iz Ljubljane, je bil rešen v par minutah.: trije sogovorniki, trije Andreji, nič ovir. Kot tretji je pristopil g. Kotar iz Velike Loke. S preudarno besedo je spregovoril in ugotovil, da mu je GG pred štirimi leti posekalo cca 50 % gozda. Vendar ugotavlja, da je bilo to opravljeno tako strokovno, da je na ostali polovici toliko prirastka, da odstopa od kalašnegakoli nadomestila. Sporazum dosežen. Iz teh primerov se vidi, daje popolnoma neutemeljen strah, da pravi lastniki ne bodo pravilno gospodarili z vmjeniini gozdovi. Tudi stroko priznavajo kot svetovalca, prijatelja, nikakor pa ne kot žandarja. Kmetije bodo zopet zadihale s polnimi pljuči. Na žalost bodo nekateri dobili le delne odločbe, ker predstavniki KZ kot zavezanci ostalih zemljišč niso bili prisotni pri tej poravnavi, tako kot j e to storilo GG. To je izzvalo nezadovoljstvo med prizadetimi. Takih je približno 400 lastnikov. V mesecu maju so bile nove poravnave. Vetjem o so strokovne službe pozabile na dogovor, da se vabi tudi komisijo za spremljanje, kakor je bilo dogovorjeno. Iz poročila IS občine Trebnje je razvidno, daje njihovo delo dobro začeto. Do sedaj je vrnjeno v last in posest 112,5 ha gozdov (zavezanec GG), 3 ha kmetijske zemlje (zavezanec Občina Trebnje), 0,5 ha kmetijske zemlje (zavezanec Ministrstvo za kmetijstvo). Na posvetovanju, na katerega so prišli vsi zavezanci in predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, smo pogrešali predstavnike Ministrstva za pravosodje. Na osnovi pogovorov smo prišli do upanja, da bomo morda res med prvimi uspeli popraviti velik del krivic. Prvi rezultati to tudi potrjujejo. Marijan DOLENŠEK Letna konferenca Krščanskih demokratov iz občine Trebnje Ob uvedbi tržnega gospodarstva smo vsi pričakovali tudi izboljšanje socialne varnosti. Zadeve pa so se zasukale precej drugače. Veliko za delo sposobnih ljudi je ostalo brez zaposlitve. Nezaposlenost v Republiki Sloveniji je dosegla že skoraj 10 odstotkov, kar vsekakor vpliva na socialno varnost. Člani občinskih odborov SKD se vsako leto srečujemo na letni konferenci, na kateri se ozremo nazaj in pregledamo dejavnost v prejšnjem obdobju ter si okvirno začrtamo program za naslednje obdobje. Tako smo se zbrali v nedeljo, 5. julija in ob prisotnosti gostov g. Marjana Dvornika, člana izvršilnega odbora SKD, republiškega poslanca in novomeškega župana ter s predstavnikoma Slovenske ljudske stranke v Trebnjem g. Marjanom Uhanom in Alfonzom Jakijem, razčlenili svoje delo. Ob poročilu predsednika g. Francija Smoliča smo lahko oceni- li, da je bila dejavnost stranke dokaj obsežna. Poleg vidnih dejavnosti smo opravili tudi mnogo takih, ki so zadevale organizacijo stranke v občini in katerih sadovi se bodo pokazali v bližnji prihodnosti. G. Dvornik nam je kot član izvršilnega odbora SKD nakazal smer aktivnosti v naslednjem obdobju, podpredsednik našega odbora g. Marjan Zupančič pa je predstavil program delovanja stranke glede na specifične potrebe naše občine. Vprašanja navzočih so se vrtela predvsem okoli težav zadružništva in denacionalizacije, pa tudi o organiziranosti stranke v naši občini. Pozdravila sta nas tudi gosta iz Slovenske ljudske stranke, ki sta poudarila pomembnost povezovanja naših strank, saj ju družijo mnoge skupne programske točke, pa tudi pogled na svet in slovensko stvarnost. Delaje veliko, volje pa tudi. Zato velja povabilo vsem tistim, ki se strinjate z našim gledanjem, da se nam pridružite kot člani ali simpatizerji. Prepričani bodite, da bo delo v korist celi občini in nam vsem. Občinski odbor SKD Trebnje Osnova za socialno varnost je gotovo stalna zaposlitev družinskih članov, ki so dolžni preživljati družinske člane, ki niso pridobimo sposobni. Danes dobiti zaposlitev je sreča, če ne celo loterija. Poleg potrebne izobrazbe in strokovnosti je potrebno še dobro poznanstvo in tudi zveze, sicer dela ni mogoče dobiti. Vse prevečkrat pa že zaposleni postane višek. Oba se tako znajdeta v vrsti čakajočih na Zavodu za zaposlovanje. Socialna varnost pa seje za marsikoga poslabšala zaradi spremenjenih razmer na področju zdravstva, izobraževanja, otroškega varstva in še kje. Solidarnost je vse manjša. Nastaja vse globlja socialna diferenciacija. V ponos nam je bila solidarnost na področju zdravstvenega zavarovanja. Zdaj bomo imeli kmalu le toliko zdravja, kolikor ga bomo lahko kupili. Participacije za posamezne storitve ali zdravila so vse višje. To velja še zlasti za participacije za zobotehnična dela oziroma pripomočke. Le-te plačujemo že v celoti. Dogaja se, da marsikdo ni sposoben plačila participacije in zato ostane brez prepotrebne zobne proteze ali drugega pripomočka. Tudi nadomestila za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni so se bistveno znižala, kar je rezultat novega zakona o zdravstvenem zavarovanju. Osnovna šola, čeprav brezplačna, je postala zelo draga. Kaj šele šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah? S cenami knjig, delovnih zvezkov in raznih pripomočkov smo že v Evropi! Založniki, ki tiskajo te vrste knjig in pripomočkov, so se dogovorili za enotne cene, da slučajno ne bi bili med seboj konkurenčni. To smo zvedeli pri Modrem Janezu. Res je moder, saj zna zaslužiti! Je kdo pristojen za nadzor nad takim monopolom? To je le nekaj vidikov socialne varnosti ljudi. Ali bi bilo lahko tudi drugače? Menimo da lahko. Prejšnja vlada seje premalo, če pa že, neuspešno ukvarjala z gospodarskimi vprašanji. Ključ socialne varnosti je v uspešnem gospodarstvu in od njega odvisnem narodnem dohodku. Če gospodarstvo ne bo uspešno, se bo večala nezaposlenost, socialna varnost bo še nižja. Tega pa ne smemo dopustiti. Potrebna bo ustreznejša solidarnost. Socialne razlike (danes so že velike) naj bodo, vendar le zaradi boljšega dela, kvalitete izdelkov in produktivnosti, ne pa zaradi nedo- delanega pravnega sistema in manipulacij. Kaj ne bi kazalo, zagotoviti solidarnost tudi pri izvajanju obveznosti? Kaj je s pravičnim plačevanjem davkov iz dohodka? Kaj je z davki iz nelegalnih dejavnosti? Sicer so to zadeve, ki sodijo v pristojnost ustreznih inšpekcijskih služb. Le še to: kadar gre za reševanje gospodarskih vprašanj (nacionalni ekonomski program), javnih služb in socialne varnosti, bi kazalo pozabiti na strankarsko pripadnost, sicer se nam bo lepša prihodnost preveč odmaknila. Jože TOMAŽIN Član SDP Slovenije obč. org. Trebnje Kmečka zveza - Slovenska ljudska stranka - podružnica Trebnje je v soboto, 11. julija 1992 pripravila množično srečanje svojih članov in somišljenikov v Velikem Ga-bru.Tone Strah je predstavil delovanje stranke na našem področju, ki ga je pohvalil tudi predsednik stranke Marjan Podobnik. Na srečanju se je predstavil tudi predsedniški kandidat dr. Stanko Buser mmomm 25 LET TABORA LIKOVNIH SAMORASTNIKOV V TREBNJEM V čem je pomen trebanjskega tabora in kakšen je delež, ki ga je Trebnje prispevalo k splošnemu obravnavanju in vrednotenju likovnega samora-stništva - naive? Po organizacijski strani je znalo Trebnje združiti in aktivirati slovenske samorastniške umetnike na delovnih taborih, kjer so se srečevali, se seznanjali in izmenjavali izkušnje, ne da bi formirali kakorkoli poenoteno “šolo”, temveč nasprotno: v spodbudnem okolju so našli čas in priložnost izpiliti in obogatiti svoj individualni umetniški izraz. Iz na taborih nastalih in Trebnjem poklonjenih umetniških del je zrasla galerija, središče in dokument moči in vitalnosti samorastniškega ustvarjanja, ki so jo na prostovoljni osnovi sokreirali umetniki sami. Trebnje je s svojimi tabori pridobilo za sodelovanje tudi najboljše predstavnike tako imenovane “naive” s širšega prostora nekdanje Jugoslavije, umetnike v svetu že utrjenega imena, in vanj vključilo slovenski delež smiselno in selektivno. Ne samo to, sorazmerno kmalu je svojo dejavnost internacionaliziralo in z vabili pridobilo v tabore in galerijo umetnike z vsaj treh kontinentov Evrope, Afrike in Južne Amerike. O doseženi kvalitetni ravni priča galerija, kije eno najzanimivejših razstavišč te veje likovne umetnosti v evropskem in svetovnem merilu. Omenil sem že dejavnike, ki so pripomogli k razvoju in današnji podobi samorastniškega likovnega središča Trebnje. Posebej pa velja poudariti zasluge, ki gredo - poleg prispevka samih umetnikov - obema pobudnikoma akcije: predsedniku tabora g. Janezu Gartnerju in g. Cirilu Pevcu ter njunim najožjim sodelavcem. Tudi njim prisrčna hvala in iskreno priznanje za opravljeno pomembno delo. (iz govora Zorana Kržišnika) Umetniki pri delu Sandi Leskovec: Pevovodja Stane Peček Anton Repnik: Molža Tabor naj postane stalnica Častitljivim obletnicam praviloma namenjamo posebno pozornost. Posebej tistim, ki imajo poseben pomen in posebno težo. Eno izmed teh je tudi 25-lctnica Tabora likovnih samorastnikov v Trebnjem. Prepričanje v moč sporočila naivcev in pripravljenost Trebanjcev, da slikarje in kiparje sprejmejo ter z njimi živijo v času Taborov, predvsem pa po končanih srečanjih, ki so v letih prešla državne meje, je bogato obrodilo. Tabor, Trebnje in Galerija so z deli udeležencev znani po svetu. Kljub težavam, v katere smo zašli (ali pa so posledica predolgega življenja na zelo ugoden kredit), trebanjski Tabor živi, dela ter bogati. Ob obletnici je Taboru in Trebanjcein želeti poguma in odločnosti, da koncept Tabora likovnih samorastnikov razvijajo, posodabljajo ter zagotavljajo potrebno kvalitetno raven. Mogoče je ob tej priložnosti zaželeti še moči, s katero bi v širši skupnosti razrešili osnovna vprašanja razvoja kulture v občini. V konceptu bi morala Galerija likovnih samorastnikov imeti vidnejšo vlogo predvsem z vidika predstavljanja. Tabor da, vendar ne samo en teden na leto. Tabor naj bi postal stalnica, sestavni del življenja tako Trebanjcev kot širšega slovenskega prostora. Galerija naj s svojo sporočilno močjo in vsebino pripomore k splošnemu razvoju posameznika in prostora, v katerem živimo. Odločitev o tem je gotovo ravno tako pomembna kot tista leta 1968 v Kolenčevi gostilni. Pozicijo je potrebno razvijati in širiti, narobe bi bilo, če bi gradili vse le na stari slavi. Bojan BOŽIČ, ravnatelj Dolenjskega muzeja Darja LOBNIKAR - NOVAK, slikarka in kiparka iz Zagreba. Lepo je biti soustvarjalec sveta, ki je v teh petindvajsetih letih nastal v Trebnjem. Hvala organizatorjem, sponzorjem, Tebanjcem, soustvarjalcem .. —— ~ Hamdija HADŽIČ, slikar iz Ljubljane Umetnost je ali pa je ni. Zato so vse delitve na tako ali drugačno ustvarjalnost bolj zadrega in orodja dnevne kulturne politike, ki se na ta način izvija obveznostim. Dobro je še vedno preživelo in tudi bo - zato bo tudi Tabor obstal. Stjepan IVANEC, slikar iz Kladare na Hrvaškem Mislim, da Trebnje premalo izkorišča bogastvo, ki je zbrano v Galeriji. Meni je v interesu, da tu pustim svoje najboljše slike, Galeriji tudi. Od tu naprej pa se začne pot do gledalca, ki pa ni, kot kaže praksa, nič sentimentalna. Malo več agresivnosti gotovo ne bi škodilo. Mislim, da da so pregovori kot: dobro blago se samo hvali, preživeli. Pero TOPLJAK. slikar iz Djurdjevca na Hrvaškem Tabor je koristen za ustvarjalce in za umetnost kot tako. Na Tabor bi vabil vedno nove ustvarjalce, da bi se v Galeriji nabralo čim več imen in le ob jubilejnih srečanjih bi vabil najbolj uspele stare znance. Greta PEČNIK, slikarka iz Pirana Na Tabor vedno rada pridem. Takega vzdušja se ne da ustvariti drugje. Anton PLEMELJ, slikar z Brezja Ali poznate bolezen putiko? No, potem razumete zakaj bom odpotoval. Doma bom vsaj klel lahko, kajti tu, v tem čudovitem vzdušju se to ne spodobi. Sicer pa sem eden tistih, ki smo imeli čast, da smo Tabor krstili. Če sem iskren, nisem veijel, da se bo obdržal petindvajset let. Vidite, ko opazujem, kaj je v vseh teh letih nastalo, pa sem prepričan, da jih bo dočakal petdeset Jerko BIŠKO, slikar iz Zagreba Galerija že sedaj hrani umetnine z vsega sveta in to mora ostati njen cilj tudi preko taborskih srečanj, zato mi je žal, ker se letos niso odzvali ustvarjalci z drugih kontinentov. Zlato HUZJAK, slikar iz Djurdjevca na Hrvaškem Zjutraj sem ob cesti pobral mrtvega vrabčka, kdo ve, zakaj je omagal? Naslikal sem ga in sliko poklonil prijatelju. Boste rekli, da ta vrabček ne živi naprej? Živi, živi! In že zaradi tega se je splačalo priti. Sicer pa sem na Taboru že desetič, v Galeriji seo imel tudi samostojno razstavo. Zame je Tabor vedno bogat umetniški in kulturni dogodek. Petar PETROVIČ, slikar iz Djurdjevca na Hrvaškem Na Taboru sem tretjič. Vedno z najlepšimi občutki. V času eksplozije naivnega slikarstva je veliko krajev začelo z raznimi predstavitvenimi in združevalnimi oblikami. Vztrajalo je samo Trebnje, zato z vsemi čestitkami tudi hvala! Stane NOVAK, kipar iz Trebnjega Na Taboru sodelujem devetič. Lesno gmoto, ki jo ta hip obdelujem, bom poskušal oživeti z ljudmi in živalmi v medsebojni odvisnosti in v njihovem skupnem odnosu do sveta. Če mi bo uspelo, bodo ocenili gledalci. Teh se na da blefirati. Sandi LESKOVEC, kipar z Mirne V trebanjski Galeriji je zbrano toliko preproste lepote kot le malokje, vendar je samo to premalo. Tabor bi se moral odvijati preko dogajanj v Galeriji skozi vse leto. Predvsem mislim na predstavitve posameznih avtorjev. Jože PETERNELJ, slikar iz Žiri Z veseljem sem se udeležil prvega Tabora, še bolj sem vesel, ko lahko na petindvajsetem ugotavljam, da začetna ideja ni bila modna enodnevnica. Čas je tudi, da bi Galerija dobila v slovenskem prostoru tisti status, ki ji gre. Z nestrpnostjo pričakujem povabilo na petdeseti Tabor. Franci TAVČAR, kipar iz Čabrače Več kot desetkrat sem že na Taboru in vsakokrat je doživetje novo, drugačno. Trebanjcem čestitam k meščanskem stanu z željo, da bi nas še v naprej tako prijazno sprejemali. fflEOMM Ne samo želeti, temveč tudi kaj narediti za otroke Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti je 2. junija organiziral razpravo, ki jo je naslovil OTROCI IN MI. V razpravi so udeleženci z medicinskega, psihosocialnega in pedagoškega vidika skušali osvetliti kvaliteto otroštva v občini Trebnje in se seznaniti tudi z izkušnjami v skrbi za otroke v drugih okoljih. Ugotovitve so zaskrbljujoče. Med našimi otroki je v porastu število organsko neugotovljenih bolezni, ki navadno izvirajo iz stresnih situacij, odtujenosti v družini, prisotna je slaba drža in slabovidnost, saj otroci še vedno veliko prostega časa preživijo pred televizorjem. V razpravi so bili izpostavljeni še drugi problemi kot: neustrezna prehrana in prometna varnost, pomanjkanje dobrih igrišč, nasilje nad in med otroci, raznovrstna zasvojenost. Udeleženci so bili enotnega mnenja, da omenjene in druge težave in problemi, s katerimi se srečujejo naši otroci, izvirajo predvsem iz nekvalitetnega preživljanja prostega časa otrok in pogosto neurejenih družinskih odnosov, ki so običajno podrejeni ohranjanju materialne eksistence. Skrb za otroka in kvaliteto otroštva tako v družini kot v širši skupnosti je gotovo merilo koliko smo resnično pripravljeni storiti za najmlajše kot enakovredne člane skupnosti in seveda za to nameniti Glavno vodilo so otrokove koristi in tu se vidi, da se lahko zelo hitro sporazumemo, največkrat pa se zatakne pri tem, da to, kar je koristno za otroka, ni zastonj oz. ni poceni. (Iz razprave OTROCI IN MI) Kulturna prireditev, ki sojo pripravili begunci zbirnega centra Čatež v počastitev slovenskega praznika državnosti tudi finančna sredstva. Prav gotovo je dolžnost odraslih (in pravica otrok), da jim omogočimo srečno otroštvo, zavetje in toploto. Vsebinsko bogata in raznovrstna razprava se je zaključila z ugotovitvijo, da je bilo v preteklosti za otroka že marsikaj narejenega, v prihodnje pa se bomo morali starši in širša družba bolj odzivati na nove potrebe in zahteve otok in temu vsebinsko in organizacijsko prilagoditi in pripraviti različne programe za otroke. V ta namen bo do jeseni pripravljeno pisno gradivo, ki bo ponujeno v razpravo IS in skupščini občine Trebnje in k sodelovanju vabimo vse tiste posameznike in organizacije, ki se zavedajo problemov otroštva v občini in želijo, da se tudi resnično kaj naredi. Dobrodošel nam bo vsak nasvet, ideja in pripomba, saj ne gre samo za otroke, ampak za prihodnost. Milan RMAN Zaporedje naj pogostejših aktivnosti otrok v prostem času Rang Šol. leto 1969/70 Šol. leto 1989/90 L gledanje TV programa gledanje TV programa 2. igre športne igre 3. branje sprehodi 4. obiski družabnost 5. posl. glasbe ročna dela (Vir: dr. Helena Novak, O prostem času slovenskih osnovnošolcev: Zbornik, Prosti čas mladih) ® INDUPLATI Jarše 61230 Domžale Industrija platnenih izdelkov šotori, predprostori, polgaraža, prti, zavese Induplati Telefon: h.c. (061) 721-911, Nabava: (061) 721-390 Telefaks: (061) 721-935, Pošta: 61230 Jarše 120-601-33652 OBRAT MOKRONOG Telefon: (068) 49-690, Pošta: 68230 Mokronog Izdeluje predprostore za avtoprikolice. Friderik Baraga se je rodil pred 195 leti (29. 6. 1797) v Mali vasi pri Dobrniču, materi Katarini Jožefi Jenčič, lastnici gradiča v Mali vasi, in očetu Janezu Baragi, dotedanjemu oskrbniku gradu na Mimi. Po dveh letih se je družina preselila na trebanjski grad, kjer je Friderk preživel 7 let svojega otroštva. Leta 1806 je odšel v šole v Ljubljano in 1816 na Dunaj študirat pravo. Tam je spoznal sv. Klemna Dvoržaka. Pod njegovim vplivom seje odpovedal mladostni ljubezni in trebanjskemu gradu ter se odločil za duhovniški poklic. Semenišče je obiskoval v Ljubljani in bil leta 1823 posvečen za duhovnika. Kapla-noval je v Šmartnem pri Kranju in v Metliki. Kmalu je spoznal, da je domovina za njegovo delo, mišljenje in širokogrudnost pretesna. Odločil seje za mi-sione in leta 1830 odpotoval v Ameriko. Postal je misionar med severnoameriškimi Indijanci iz rodu Otawa in Očipve ter belimi priseljenci v mi-sionskih območjih Krivo drevo, Velika reka in Gornja jezera. Leta 1853 je bil po- svečen za škofa s sedežem v Marquettu, v državi Michigan, kjer je po dolgotrajni bolezni 19. 1. 1868 umrl. Friderik Baraga ni pomemben samo kot duhovnik, misionar in škof. Bil je preroditelj Indijancev, njihov učitelj, vodja in junak. Vsa svoja znanja, sredstva in čas je ob ogromnih naporih namenil za izboljšanje njihovega življenja. Poleg vsega pa je še našel čas za pisateljevanje ter proučevanje in popisovanje indijanskih navad, običajev in jezikov. Indijancem je podaril prvo knjigo v njihovem Spomin na misionar j a Friderika Barago V okviru letošnje prireditve Iz trebanjskega koša je bil zadnji dan namenjen spominu našega rojaka, misionar j a in škofa Friderika Ireneja Barage, enemu najpomembnejših mož iz zgodovine Trebnjega, do nedavnega po krivici potisnjenega na rob našega zanimanja. jeziku. Kot jezikoslovec pase je izkazal s slovnico in slovarjem očipvejskega jezika, ki še danes predstavljata vrh indijanskega jezikoslovja. Baraga v daljni Ameriki ni nikoli pozabil rodnih krajev. Poleg knjig v indijanskih jezikih je redno pisal tudi knjige v slovenščini. Najpomembnejši je njegov molitvenik Dušna paša, ki je bil v tistih časih vir izobraževanja in opismenjevanja naših ljudi. Spominu tega velikega moža smo se poklonili s slavnostno mašo za njegovo beatifikacijo v župnijski cerkvi v Trebnjem, ki jo je vodil arhi-diakon in kanonik gospod Vinko Prestor, in s kulturnim programom v Mali vasi. Slavnostni govornik je bil msgr. gospod Zdravko Reven, predsednik Baragovega odbora. Prikazano je bilo njegovo življenje, delo in pomen ter podan predlog, da se Friderik Baraga posmrtno imenuje za prvega častnega meščana najmlajšega slovenskega mesta Trebnjega. Drago Nahtigal Ena od možnosti za razvoj turizma v Suhi krajini Obnova Knežje vasi v duhu celovitega razvoja podeželja Med osnovnimi cilji, ki smo jih v Sloveniji postavili pri razvoju turizma, je zapisano tudi, da se želimo predstaviti “kot narod z bogato, zanimivo, žal pa premalo poznano kulturo, ki motivira turizem višje kakovosti”. Prav gotovo lahko z veliko gotovostjo trdimo, da v ta okvir spada tudi veliko število objektov naše kulturne in naravne dediščine. Foto: Jože Polič Svoje izdelke izvaža na zahodnoevropski trg. Ko smo v občini trebnje pripravljali koncept razvoja turizma in podeželja nasploh, se je kar sama od sebe ponujala lokacija v Mali vasi v Suhi krajini. Tam je bil namreč v gradiču ob cesti Trebnje -Dobrnič rojen Friderik Baraga, veliki slovenski misionar. Lahko trdimo, da je Friderik Baraga po svojem značaju in znanju eno velikih slovenskih imen preteklega stoletja. V sklopu projekta celovitega razvoja podeželja in obnove vasi, ki ga je v prejšnjem letu začelo izvajati Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, smo v občini Trebnje izbrali tudi Malo in Knežjo vas v Suhi krajini. Koncept je zastavljen tako, da je kot osnovni dejavnik razvoja mišljena ureditev Baragovega gradiča. V njem bi uredili spominsko etažo, kjer bi bilo z eksponati predstavljeno njegovo življenje in delo. Poleg tega bi lahko lokacija zaradi svoje lege, okolja, ki je idealno za razvoj različnih aktivnosti (naj omenimo samo pohodništvo, kolesarjenje, jahanje, izletništvo, jamarstvo) predstavljala tudi možnost za razvoj širšega zaledja Suhe krajine, predvsem Knežje vasi, ki bi v prvi fazi bila nekakšno “oskrbno zaledje” za Malo vas. Program, ki gaje izdelal Zavod za urbanistično načrtovanje Trebnje, ob sodelovanju lokalnega prebivalstva in nekaterih zunanjih svetovalcev, predvideva tako vsebinski kot tudi terminski načrt razvoja tega območja. Želja vsekakor je, da bi v prvi fazi uredili pravno - formalni status Male vasi, usposobili gradič in organizirali mrežo servisnih uslug, ki so za razvoj takega območja nujno potrebne. Naslednji koraki so vsekakor promocija in marketing, ki pa morata biti naravnana tako, da bosta upoštevala ta- ko zahteve domačih kot tudi tujih obiskovalcev predvsem tistih iz Amerike, ki kažejo veliko zanimanje za rojstni kraj velikega mi-sionarja. V nadaljevanju pa je seveda možno urediti npr. tudi Baragovo pot, ki bi potekala po krajih v Sloveniji, kjer je služboval in deloval. Vabimo vse, ki lahko kakorkoli pomagajo pri uresničevanju teh zamisli, da nas pokličejo: Zavod za urbanistično načrtovanje Trebnje, Goliev trg 5, 68210 Trebnje, tel. 068/44-040 ali 068/44-540. Marko KOŠČAK Spominska soba Ireneja Friderika Barage v Mali vasi muomu JMFA Dolenjska banka d.d. g Novo mesto KREDITIRANJE OBRTI IN KMETIJSTVA Težko si je zamisliti opravljanje samostojne poslovne ali kmetijske dejavnosti le z lastnimi, trenutno razpoložljivimi sredstvi. Ljubljanska banka Dolenjska banka d.d. nudi obrtnikom, kmetom in podjetnikom vse vrste kreditov za financiranje naložb v osnovna in obratna sredstva. Banka odobrava kredite občanom, ki poslovno sodelujejo z banko. Za pridobitev kredita banka ne pogojuje vezave lastnih sredstev kreditojemalca. DOLGOROČNI KREDITI so namenjeni: - nakupu, gradnji in adaptaciji poslovnih prostorov in gospodarskih objektov - nakupu drugih osnovnih sredstev - za večja popravila osnovnih sredstev in nakup nadomestnih delov zanje - nakupu kmetijske mehanizacije - nakupu kmetijskega zemljišča ter obnovo in ureditev trajnih nasadov - financiranju drugih naložb večje vrednosti. Višina kredita je odvisna od kreditne sposobnosti občana, donosnosti naložbe in načina zavarovanja kredita. Banka odobri občanu kredit največ v višini 80 % predračunske vrednosti investicije. V upravičenih primerih lahko občan del kredita - do 25 % - porabi v gotovini za namen, za katerega je kredit odobren. Preostali del kredita porablja občan dokumentarno. Odplačilna doba je odvisna od namena kreditiranja in znaša od 2 do 12 let. Banka odobrava obrtnikom in kmetom naslednje vrste KRATKOROČNIH KREDITOV: - fiksni kratkoročni kredit z enkratnim koriščenjem - okvirni kratkoročni kredit za določeno obdobje z možnostjo postopnega koriščenja glede na potrebe poslovanja in vračanja glede na prilive sredstev - premostitveni kredit za opravljene storitve oz. prodano blago, kadar razpolaga z ustreznimi pogodbami kot jamstvom za redno vračilo kredita. V upravičenih primerih lahko občan del kredita - do 50 % - porabi v gotovini za namen, za katerega je kredit odobren, preostali del kredita porablja občan dokumentarno. Zavarovanje kredita Občan lahko zavaruje kredit na enega od naslednjih načinov: - z vplačilom zavarovalne premije - s poroštvom kreditno sposobnih porokov - z vknjižbo hipoteke na nepremičnino - z zastavo vrednostnih papirjev, tolarskih in deviznih hranilnih knjižic - z drugimi oblikami zavarovanja, ki predstavljajo za banko zadostno jamstvo za poplačilo kredita Vabimo vas, da se glede vseh podrobnejših informacij zglasite v kreditnem oddelku banke v Trebnjem, Ul. Gubčeve brigade 4a, telefon: 44-279 (Ga. Slavka Florjančič). ljubljanska banka Dolenjska banka d.d. Novo mesto KREDITIRANJE PODJETNIŠTVA Ljubljanska banka Dolenjska banka d.d. sodeluje s svojimi sredstvi in garancijami pri vseh vrstah naložb pravnih oseb pod pogojem, da investitor poslovno sodeluje z banko, je investicijsko in kreditno sposoben ter predloži ustrezno dokumentacijo. DOLGOROČNI INVESTICIJSKI KREDITI so namenjeni financiranju naložb v osnovna sredstva. Delež bančnega kredita je odvisen od kreditne sposobnosti kreditojemalca in praviloma ne presega 40 % predračunske vrednosti investicije. Doba vračanja kredita je od 1 do 6 let in praviloma ni daljša od predvidene ekonomske dobe trajanja projekta. KRATKOROČNI KREDITI so namenjeni predvsem zagotavljanju ustreznih obratnih sredstev. Banka nudi: - likvidnostne kredite z dobo vračanja do 31 dni - kredite za druge potrebe po obratnih sredstvih za dobo vračanja od 1 do 12 mesecev ter - okvirne kredite po načelu tekočega računa. Obrestne mere so odvisne od namena financiranja, spreminjajo pa se tudi v odvisnosti od bonitete kreditojemalca. Zavarovanje kredita Vračilo kredita se zavaruje: - z vplačilom zavarovalne premije - s poroštvom kreditno sposobnih porokov - z vknjižbo hipoteke na nepremičnino - z drugimi oblikami zavarovanja, ki predstavljajo za banko zadostno jamstvo za poplačilo kredita. Vabimo vas, da se glede vseh podrobnejših informacij zglasite v kreditnem oddelku banke v Trebnjem, Ul. Gubčeve brigade 4a, telefon: 44-279 (Ga. Slavka Florjančič). ljubljanska banka KMETIJSKI NASVETI Setev prezimnih krmnih dosevkov Povečano vključevanje prezimnih dosevkov je eden od bistvenih členov uvajanja biopridelovanja hrane na naših poljih. Čim večji bo delež krmnih dosevkov v kolobarju, tem manj bodo naše njive zapleveljene in bolj bodo rodovitne. To namreč omogoča da njivsko površino vse leto obrašča zelen rastlinski pokrov, s čimer preprečimo večjo zapleveljenost. Zemlja se pri tem gnoji, hranilne snovi se manj izpirajo (predvsem dušik), korenine rahljajo podtalje in koreninski ostanki se spreminjajo v humus. S preziranimi dosevki pridelamo veliko hranilnih snovi za živino, ter z dvema pridelkoma letno bolje izkoristimo razpoložljive njive. Sejemo jih od konca avgusta do konca septembra za krompirjem, za silažno koruzo. Preziranemu dosevku bo sledila koruza za silažo ali za zrnje. Če sejemo prezirani dosevek za krompirjem, ni potrebno orati, pač pa je dovolj samo s predsetvenikom poravnati zemljo in posejati. Po setvi je priporočljivo njivo povaljati. Spomladi obilno pognojimo z dušikom. Dosevek lahko pokrmimo presen ali ga siliramo. Za setev priporočamo naslednje mešanice: L 40 kg ozimne grašice 25 kg mnogocvetne ljulke 2. 25 kg ozimne grašice 50 kg ozimnega krmnega gr aha 80 kg rži 3. 60 kg ozimne grašice 90 kg rži 4. 50 kg krmnega gr aha 17 kg ozimne grašice 75 kg rži Namesto rži lahko sejemo tudi ozimni ječmen. Ludvik JERMAN Posojila in subvencije za pospeševanje obrtništva, podjetništva in kmetijstva Izvršni svet SO Trebnje je sprejel pravilnik o dodeljevanju posojil in subvencij za pospeševanje razvoja obrtništva, podjetništva in kmetijstva. Pravilnik bo objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije julija 1992. Novost tega pravilnika je predvsem v pospeševanju razvoja in v namenih dodeljevanja sredstev, kjer sta poleg obrtništva in podjetništva vključeni še področje kmetijstva in turizma. Na podlagi pravilnika v tej številki Glasila občanov objavljamo razpis za dodeljevanje posojil za pospeševanje razvoja naštetih področij. ČLANI KOMISIJE ZA PRIPRAVO RAZDELITVE SREDSTEV ZA OBRT, PODJETNIŠTVO IN KMETIJSTVO: Darko Barbolj, Alojz Zupančič, Darinka Trdina, Anton Fortuna, Ludvik Jerman, Janez Koželj in Majda Ivanov. Potrjene zdravstvene izkaznice Po posebnem navodilu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije smo dolžni v zdravstvenih zavodih kontrolirati, ali imajo pacienti urejeno zdravstveno izkaznico - potrditev ne sme biti starejša od 30 dni. V primeru, da ta pogoj ni izpolnjen, Zavod za zdravstveno zavarovanje ne bo poravnal računa za opravljene storitve. Pacient mora v takem primeru storitev plačati sam. Izjema so le primeri, ko gre po oceni zdravnika za nujno medicinsko pomoč. Ker zaradi nepotrjenih zdravstvenih izkaznic večkrat pride do nepotrebne slabe volje in negodovanja, prosimo vse zavarovance, da imajo ob iskanju pomoči v našem zavodu le-te potrjene. ZDRAVSTVENI DOM TREBNJE GUSILOOmV OSNUTEK IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE TREBNJE objavlja na podlagi 10. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil in subvencij za pospeševanje razvoja obrtništva, podjetništva in kmetijstva (Uradni list RS, št. 35/92) RAZPIS za dodeljevanje posojil in subvencij za pospeševanje razvoja obrtništva, podjetništva in kmetijstva v občini Trebnje 1. Skupni znesek razpisanega posojila znaša 10.000.000,00 SIT 2. Namen posojila: a) OBRT IN PODJETNIŠTVO - nakup, graditev, prenova, adaptacija v stanovanjskem objektu, namenjenem za poslovno dejavnost in obrtnih delavnic - nakup opreme - odpiranje novih delovnih mest, razširitev in posodobitev obstoječih proizvodnih in storitvenih kapacitet - pridobivanje novih programov - pridobivanje projektne dokumentacije b) KMETIJSTVO - graditev, prenova in adaptacija objektov kmetije - razširitev in posodobitev ter pridobivanje novih zmogljivosti v osnovni dejavnosti - razširitev in posodobitev ter pridobivanje novih zmogljivosti za dopolnilne dejavnosti na na kmetiji 3. Sredstva se dodeljujejo v obliki posojil 4. Za posojilo lahko zaprosijo: a) OBRT IN PODJETNIŠTVO - samostojni obrtniki - podjetja v zasebni lasti - občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma za izpolnjevanje pogojev za opravljanje podjetniške dejavnosti na podlagi priglasitve v sodni register in priložili predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja b) KMETUSTVO - zasebni kmetijski proizvajalci - občani, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji - vsi občani, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, prednost pa imajo kmetje, ki jim kmetijstvo pomeni edini poklic 5. Posojila se prednostno dodeljujejo prosilcem po naslednjem prioritetnem vrstnem redu: a) OBRT IN PODJETNIŠTVO za dejavnosti - ki zagotavljajo nova delovna mesta - ki dopolnjujejo proizvodne in druge programe gospodarstva v občini - ki zagotavljajo boljšo oskrbo storitvenih dejavnosti, preskrbe prebivalstva in turistično ponudbo - ki so ekološko neoporečna - ki uvajajo sodoben tehnološki proces b) KMETIJSTVO - razvoj družinske kmetije glede na starostno strukturo, velikost kmetije, možnost dodatne zaposlitve - da imajo že pridobljeno investicijsko dokumentacijo - kmetije, ki razvijajo dopolnilne dejavnosti 6. Doba vračanja posojila je 3 do 5 let. Posojilo se revalorizira z indeksom rasti cen na drobno v R Sloveniji. Obresti za posojila so enake proviziji, ki jo določi banka za svoje posle. 7. Rok za vložitev prošenj je 30 dni od dneva objave razpisa v časopisu Glasilo občanov. Prošnje za posojilo s potrebno dokumentacijo vlože prosilci na naslov: Skupščina občine Trebnje Sekretariat za družbeno planiranje in gospodarstvo. Nepopolnih vlog komisija ne bo upoštevala 8. Prošnja za posojilo mora vsebovati: ime, priimek oz. oznako imena podjetja ali obratovalnice, naslov, naziv in opis investicije, predračunska vrednost in finančno konstrukcijo investicije ter višino zaprošenega posojila. 9. Prošnji mora biti priložena naslednja dokumentacija: a) potrdilo o vpisu obratovalnice v register obratovalnic oz. potrdilo, da je investitor vložil zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oz. dovoljenje za opravljanje podjetniške dejavnosti pri upravnem organu ter priložil vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja; b) potrdilo o pokojninskem zavarovanju kot kmet oz. odločbo o statusu kmeta; c) potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov; d) za subvencioniranje sklep banke o odobritvi kredita; e) dokazila glede na namen posojila - pri nakupu poslovnih prostorov: kupoprodajno pogodbo, overjeno na sodišču, - pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov in gospodarskih objektov kmetije, gradbeno dovoljenje oz. odločbo o priglašenih delih in predračun, zemljiško - knjižni izpisek, izjavo lastnika oz. upravljalca prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila oz. subvencioniranja obrestne mere, - pri nakupu opreme in nadomestnih delov za generalno popravilo: predračun ali račun in kupoprodajno pogodbo, pri nakupu generalno obnovljene opreme pa še pismeno garancijo izvajalca generalnega popravila, s katero zagotavlja življenjsko dobo opreme. 10. Posojilojemalec bo po sklepu Izvršnega sveta po odobritvi posojila sklenil ustrezno pogodbo z LB - Dolenjsko banko d.d. Novo mesto, Ekspozitura Trebnje. 11. Izvršni svet SO Trebnje bo sprejel sklep o dodelitvi posojil najkasneje v 30 dneh po dnevu poteka roka za vložitev prošenj. Sklep o dodelitvi posojila se posreduje prosilcem najkasneje v 8 dneh po sprejemu. Številka: 403-37/92-1 Datum: 8. 7. 1992 Predsednik izvršnega sveta Jože REBOLJ Začetek gradnje planinskega doma na Vrhtrebnjem V letošnjem letu praznuje Planinsko društvo Tesnila Trebnje 15-letnico svojega delovanja. “Že od vsega začetka je v nas tlela majhna iskra upanja, da si zgradimo lasten planinski dom. Zato smo začeli postopoma izbirati lokacijo in sredstva za odkup zemljišča. Na izbiro lokacije sta vplivala lep. razgled in dostopnost. Finančna sredstva za odkup zemljišča nam je dalo podjetje Tesnila. Dom ne bo namenjen samo planincem, temveč vsem, ki si želijo vrniti se v naročje narave, se odpočiti in pozabiti za trenutek na vse tiste probleme, ki nas tarejo v vsakdanjem življenju,” je v pozdravnem nagovoru dejal podpredsednik društva Franci Cvelbar. Za pomoč seje še posebej zahvalil 15- letnemu sponzoiju podjetju Tesnila Trebnje in njegovemu generalnemu direktorju Cirilu Pevcu, upravnim organom občine Trebnje, Krajevni skupnosti Trebnje ter njenemu predsedniku Slavku Podboju. Slavnosti se je udeležil tudi gospod Igor Bavčar, minister za notranje zadeve in zagret planinec. Položitev temeljnega kamna. Na sliki od leve proti, desni: Ciril Pungartnik, Rudi Grmovšek, Igor Bavčar in Franc Cvelbar Izšla zbirka pesmi Ivana Gregorčiča Otroci iz socialno ogroženih družin na Debelem rtiču Vse manjše možnosti za letovanje so veliko otrok prikrajšale za počitnice na morju. In ko je že kazalo, da bodo otroci morali počitnice preživljati doma, se je poleg šole v naravi pokazala tudi možnost vključitve 4 rejencev v letovanje preko akcije VAL 202. Na pobudo IS občine in v organizaciji Športne zveze in Centra za šport pa bo omo- gočeno letovanje 30 otrokom iz socialno ogroženih družin v počitniškem naselju Debeli Rtič od 24. do 31. avgusta. IS občine Trebnje bo zagotovil del sredstev za letovanje otrok, ki bodo zbrani na podlagi podatkov o socialni ogroženosti družine Centra za socialno delo, Karitas, Rdečega križa in šolske zdravstvene službe. O DELU GLASBENE ŠOLE V vseh šolah učenci uživajo svoj najlepši del šolskega leta - počitnice. Vsak počitek pa je lepši, če nastopi po dobro opravljenem delu. Glasbeno šolo je v odhajajočem šolskem letu obiskovalo 205 učencev. 183 jih je obiskovalo instrumentalni pouk (klavir, blokflavto, flavto, klarinet, trobento, kitaro, harmoniko), ostali (5 in 6-letni) pa so si pri pouku “male glasbene šole” pridobivali znanje,potrebno za vstop na instrumentalni pouk. Da je bilo delo dobro opravljeno, pričajo mnogi nastopi. Učenci so se pojavljali na vseh pomembnih prireditvah v kraju in na nastopih, ki jih je organizirala šola sama. 40 nastopov je slehernemu učencu omogočilo, da se je predsta- “Ko človek prebira Gregorčičeve pesmi, se spotoma naenkrat začudi, kako da mora za tako subtilnega poeta poskrbeti domača trebanjska srenja. Gre namreč za tolikšno tenkočutnost v misli in izbiranju ali nizanju besede, da bi vsa ta tekstura bila v čast marsikateremu "razglašenemu" pesniku. Pesem se Gregorčiču dogaja v nekakšni tenkoslušni refleksiji, ki se ne preizkuša za vsako ceno v takšni ali drugačni modernosti, temveč nekoliko starinsko pa z izrednim in finim občutkom sledi podobam, ki se na takšno refleksijo na veliko in inventivno, nič obrabljeno, vesijo." Tako je v spremni besedi zbirki Beg gazel Ivana Gregorčiča zapisal Matjaž Kmecl. In trebanjska srenja je res pomagala, tako da bo ob sponzorski pomoči Skupščine občine Trebnje, Tesnil z Velike Loke, TOM-a z Mirne, Gradbeništva Zupančič iz Trebnjega, Grede z Mirne, KS Šentrupert, OŠ dr. Pavla Lunačka, Stanovanjske zadruge, Terce in Plaste - vseh iz Šentruperta, Barloga iz Trebnjega in Prokema iz Slovenske vasi (sponzorje je za sodelovanje “nažgečkal” Jože Zupan) zbirka v teh dneh izšla pri Dolenjski založbi z izvirno likovno spremljavo in oblikovanjem Lucijana Reščiča. Po besedah Matjaža Kmecla naj ne bi bilo treba dvomiti, da bodo ustrezno mero naklonjenosti zbirki namenili tudi bralci, saj pravi, da “se te pesmi oglašajo nekako prijazno, na trenutke celo veseljaško, in hitijo za svojimi "gazelica- TEDEN ŠPORTA od 7. do 13. septembra - bazen na Mirni: plavanje (prsno, kravl - 50 m in 100 m), polaganje delfinčkov, košarka v vodi, triatlon; - odprta igrišča in telovadnice v občini: tenis, namizni tenis, badminton, rokomet, odbojka, mali nogomet, košarka; - pohod na Kum in še na en dva tisoč m visoki vrh. Informacije: Športna zveza Trebnje - Center za šport občine Trebnje, Kidričeva 2, tel. 44-102,44-558. “Iščem nekoga...” Kovačeva mama bi rada napisala pismo. Pa ne ve komu. Zamakne se nekam v preteklost... Ko ji je oče zapisal posestvo, ji je rekel, da ima zemlja srce, da ga mora čutiti. Po prepisu je hiral, čeprav ni bilo nasprotij med njima. Preveč živ je bil v njem občutek, da živi poslej izven tistega svojega sveta. Pekel je imel v srcu, kar ga je tudi pobralo. “Danes pa...Čas kaže grd obraz, ” govori Kovačeva mama. “Devet otrok imam, pa se je vseh dotaknil nov čas; nočejo se vezati z zemljo. Kako so tolkli z besedami, ko sem jim ponujala,naj kdo prevzeme grunt.” - Delo na zemlji. Kri ti izpije. Težaško delo. Nobene privlačnosti. - Vedno si zarit v blato. Z jutrom začneš, z mrakom nehaš. - Vreme se igra s teboj: vročina in mraz, toča in deževje, suša in moča. Večna skrb gloda v tebi. Le zakaj? - Delo na zemlji. Še vedno nima prave vrednosti, prave veljave. - Ne čutim, da bi me kaj zadrževalo v tem zakotju. Všeč mi je nemir mesta, vrvež, ples, lepe obleke, moda... - Delo na polju, delo v tovarni. Kot noč in dan. Na zemlji si suženj. Saj stroji pomagajo, a vseeno se potiš po brazdah, da si ves iz sebe. - Rad imam njive, ko obrodijo; rad imam travnike, da se pogreznem vanje in zaspim; rad imam vaški stolp, kjer se oglaša ura, rad imam trgatev in koline... Rad imam to vaško romantiko. To pa je tudi vse. - Za mladega človeka je tu preveč samote, preveč miru. - Da bi ostal tu? Ne! Vse kaj drugega pričakujem oziroma terjam od življenja. “Tako, vidite! Devet otrok! Devet mnenj! Devet senc, ki so se zajedle vame. Kamen je na srcu. Utrujenost je v meni zaradi samote, zaradi besed mojih otrok... Zemlja, dolgujem ti veliko besed o ljubezni, v tebi sem vedno imela oporo. Otroci pa so te zatajili. Ne poznajo globoke resnice, ki je stkana med menoj in teboj, zemlja. To je: DATI in IMETI! Zdaj iščem nekoga, ki nima duše iz kamna; nekoga , ki ima odprto srce, zate, zemlja. Iščem nekoga, ki je ujet med tvoje korenine, zemlja. Nekoga, ki mu na srce seda tvoj vonj... Iščem nekoga, ki bi te imel rad. Pa ne vem, če ga bom našla... Upam. Upam. Le komu naj pošljem to pismo, te žalostne besede?" Anica Zidar mi", neulovljivimi glasovi, pesmimi, besedami, čustvi - in bogve kaj vse še skriva v njih, majhnimi bistveci življenja, ki sestavljajo tisti nevidni pretok življenja in njegovih moči, ki so mu včasih rekli fluid." vil širšemu občinstvu. Lahko bi rekli, da je postala šola nepogrešljiva v kulturnem življenju kraja; če pokukamo v amaterske skupine, ki uspešno delujejo v občini, bomo v njihovih vrstah našli vse več bivših in še vpisanih učencev glasbene šole, ki s svojem znanjem oblikujejo kakovost amaterizma. V šolskem letu 1991/92 so učenci šole nastopali tudi na pomembnih prireditvah izven kraja. Učenki klavirja Katja Jarem in Pavlina Zajc sta se udeležili 21. slovenskega tekmovanja mladih glasbenikov v Celju. V svoji kategoriji sta uspešno predstavili šolo. Pavlina Zajc, učenka 5. razreda klavirja, je prejela 3. nagrado, Katja Jarem, učenka 4. razreda, pa pohvalo. Na medobčinski reviji glasbenih šol Dolenjske, ki je bila letos v Krškem, so zaigrali: Pavlina Zajc (klavir), Petra Založnik (flavta), Nataša GoriuD (flavta) in kvartet trobent - Miha Trdina, Aleš Mole, Ivan Bizjak in Jernej Gričar. V maj uje 30 pevcev mlajšega mladinskega pevskega zbora glasbene šole zapelo na republiški reviji mladinskih pevskih zborov v Zagorju in nato še na otvoritvenem koncertu mednarodnega mladinskega pevskega festivala v Celju. Oba nastopa je žirija visoko ocenila. Da se je zbor lahko udeležil obeh manifestacij, se moramo zahvaliti staršem, krajevni skupnosti Trebnje, Tesnilom, Trimu, Kolinski in ZKO Trebnje, ki so poskrbeli za nove bluze in prevozne stroške. Na povabilo zborovodje Franca Pohajača z Opčin pri Trstu je zbor v juniju nastopil tudi zamejskim Slovencem. Gostitelji so pripravili sprejem, ki ga bodo naši pevci še dolgo pomnili. Poleg teh nastopov svojih učencev je šola organizirala tudi koncerte, na katerih so se predstavili učenci glasbene šole Franc Šturm iz Ljubljane, kitaristka Katja Porovne, diplomantka Srednje glasbene šole iz Ljubljane, klarinetist Matej Klemen in flavtistka Magda Klančišar, oba študenta 2. letnika Akademije za gl as bo v Ljubljani, in pianistka Damjana Zupan, kije izvedla svoj diplomski koncert. Na koncu se zahvaljujem vsem zvestim obiskovalcem naših prireditev, saj se moremo zavedati, da se kulturna zavest v mladih razvija in krepi tudi s tem, da starejši kulturi s svojo pozornostjo dajejo potrebno težo, vrednost in smisel. Tatjana Mihelčič GLASILO OBČANOV Ustanovitelj: Skupščina Občine Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje. Izdajatelj PRELEST, d.o.o., Dunajska 7, Ljubljana. Uredniški odbor: Milan Rman, Marko Kapus, Stane Peček in Ivan Gregorčič (lektor). Koordinator: Anka Ostanek Tehnično urejanje: Drago Pečenik. Na osnovi zakona o prometnem davku (Ur. 1. RS št 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (Št. 23/88-92 z dne 18. 2. 1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Naklada: 5000 izvodov, ki se razdeljuje brezplačno. Grafična priprava: MULTIGRAF, d.o.o. Tisk: Aleksander Jovanovič, Litija.