v DECEMBER)^, ŠT. 11, LETO XX. POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI LITIJA POROČILO 0 IZIDU VOLITEV ŽUPANA OBČINE LITIJA Občinska volilna komisija je ugotovila, da so posamezni kandidati na volitvah za župana občine Litija dobili naslednjo število glasov: - Mirko Kaplja 5072 (56,75%) - Milan Palatinus 1729 (19,34%) - Franc Jaklič 1206 (13,49%) - Nace Šteferl 929 (10,39%) Za župana je bil tako v prvem krogu izvoljen Mirko Kaplja, saj je dobil potrebno večino glasov. PREDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Miroslav Bregar POROČILO 0 IZIDU VOLITEV ČLANOV OBČINSKEGA SVETA Za občinski svet je kandidatne liste vložilo šest strank in ena skupina volilcev. Na nivoju celotne občine je Liberalna demokracija Slovenije dobila 27,3% glasov, Slovenska ljudska stranka 24,4%, Slovenski krščanski demokrati 18,1%, Socialdemokratska stranka 14,5%, Združena lista socialnih demokratov 8,9%, nestrankarska lista volilcev 3,5% in Demokratična stranka upokojencev Slovenije 3,3%. Na podlagi takšnega volilnega rezultata je Liberalni demokraciji Slovenije in Slovenski ljudski stranki pripadlo po 7 sedežev v občinskem svetu, Slovenskim krščanskim demokratom 5, Socialdemokratski stranki 4, Združeni listi socialnih demokratov 2 in nestrankarski listi volilcev 1 sedež. V občinskem svetu občine Litija bo tako 26 svetnikov. Z liste Liberalne demokracije Slovenije so bili v občinski svet tako izvoljeni: - Marko Povše, roj. 12.8.1965, Ul. Luke Svetca 5, Litija - Martin Brilej, roj. 3.10.1940, Veliki vrh 51, Litija - Zlato Mantel, roj. 24.7.1948, Partizanska pot 3 a, Litija - Slavko Rokavec, roj. 8.4.1956, Jevnica 92 - Tomaž Gradišek, roj. 4.10.1961, Miška 3, Šmartno pri Litiji - Jože Kovic, roj. 14.4.1939, Kresnice 108 - Bruno Utenkar, roj. 6.10.1949, Gabrovka 14 Z liste Slovenske ljudske stranke: - Bojan Železnik, roj. 28.11.1955, Sitarjevška 25, Litija - Franci Rokavec, roj. 12.9.1963, Zgornja Jevnica 12 - Roman Ciglar, roj. 16.8.1967, Tlaka 7 - Stane Črne, roj. 13.5.1959, Jeze 4, Šmartno pri Litiji - Stane Ptičar, roj. 14.5.1956, Maistrova 12, Litija - Mirko Močilar, roj. 2.3.1951, Zagozd 11 - France Černe, roj. 8.4.1955, Gozd-Reka 1 Z liste Slovenskih krščanskih demokratov - Anton Tori, roj. 27.12.1957, Ul. solidarnosti 4, Litija - Anton Korimšek, roj. 1.1.1953, Borovak 3 - Simon Pikovnik, roj. 16.12.1959, Cerkovnik 9, Šmartno pri Litiji - Peter Brunček, roj. 16.6.1937, Kresnice 33 - Martin Hostnik, roj. 20.10.1958, Zavrstnik 65, Šmartno pri Litiji Z liste Socialdemokratske stranke Slovenije - Jože Grošelj, roj. 3.3.1934, Graška c. 20, Litija - Matjaž Gospeti, roj. 21.12.1969, Ribče 60 - Sandi Kraševec, roj. 17.6.1959, Moravče pri Gabrovki 12 - Zvone Šavor, roj. 29.12.1956, Zavrstnik 54 c. Z Združene liste socialnih demokratov - Joža Ocepek, roj. 24.8.1949, Cesta kom. Staneta 5, Litija - Marjan Mali, roj. 10.1.1950, Prečna 1, Litija Z Nestrankarske liste - Jože Hostnik, roj. 9.3.1941, Cesta kom. Staneta 16, Litija PREDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Miroslav Bregar DELAVCEV BETLEHEM Vi drugi jasli stavite za vsako leto sproti; jaz hranim žive jaselce vsak dan v podstrešnem koti. Dva davna trudna potnika od mesta zapuščena: stanujeva v predmestju tam in jaz in moja žena. Novorojenček najin, ah! ubog na bratce gleda; bi zibelko mu zibali, dajo ima, seveda. Pa kaj bi vam našteval vse! Naj eno rečem k vsemu: Pri nas je vse do slamice prav kakor v Betlehemu. Le enega: Le modrih ni z darovi od nikoder. Da eden vsaj bi k nam prišel, ki bil tako bi moder. (Silvin S.) Vsem bralcem našega glasila želimo mirne božične praznike, srečno novo leto in vam čestitamo ob dnevu samostojnosti Uredniški odbor GO in PRELEST Prispevke za januarsko številko zbiramo do 10. januarja 1995 ^967010373 SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI SKD SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI OBČINSKI ODBOR LITIJA se zahvaljujemo vsem volilcem, ki ste glasovali za našo stranko in za našega kandidata za župana. Glede na veliko zaupanje čutimo do vas tudi veliko odgovornost. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so kandidirali na listah Slovenskih krščanskih demokratov v občini Litija. S tem so pokazali pripravljenost žrtvovati čas in delo za svoj kraj. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI HOSTNIK MARTIN SLS Slovenska ljudska stranka ZAHVALA VOLILKAM IN VOLILCEM! Za nami so lokalne volitve za župana in člane občinskega sveta. Zahvaljujemo se vsem volilkam in volilcem za vašo visoko podporo, ki ste jo izrazili kandidatom SLS. Omenjeni rezultat potrjuje, daje bilo naše dosedanje delo pravilno. Obljubljamo, da bomo skupaj z vami nadaljevali to delo. Še posebno razveseljivo je dejstvo, da raste naklonjenost SLS na celotnem območju občine Litija. Prepričani smo, daje edino prava politika tista, ki služi interesom ljudstva. Slovenska ljudska stranka podružnica Litija NAKRATKO... PODPREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA V GABROVKI V soboto, 26.11.1994 je bil v OŠ Gabrovka že tretji Družabni večer, ki ga pripravljajo člani KO SKD iz Ga-brovke in ostali domačini. Letos pa je njihovo srečanje pozdravil tudi podpredsednik državnega zbora in poslanec SKD v DZ g. Miroslav Mozetič. G. Mozetič se je s svojo ženo zadržal tudi v daljšem razgovoru s prisotnimi. ŽENI BOLJ POMEMBNO MESTO V DRUŽBI V torek, 29.11.1994, so se v bistroju "Valvasor" srečale žene, članice in nečlanice SKD. Ob prisotnosti poslanke SKD v DZ - ga. Nade Skuk, ki jim je ob svojem govoru osvetlila pomen Urada za žensko politiko in pomen uveljavljanja ter dela žensk v javnem življenju, so žene ustanovile inicijativni odbor Slovenske ženske zveze (SŽZ) in sklenile, da bodo pripravile večje srečanje, kjer bodo delovanje SŽZ bolj podrobno predstavile. KMETIJSTVO POMEMBNO ZA OBSTOJ SLOVENIJE S temi besedami je prisotne, v petek, 2.12.1994 v Kulturnem domu Šmartno, nagovoril minister za kmetijstvo in gozdarstvo g. Jože Osterc. Poudaril je tudi pomen delovanja Slovenskih krščanskih demokratov v vladi. Ob tem je podrobneje osvetlil dogajanje v kmetijstvu, če bi ga prepustili liberalnemu trgu. Vsi prisotni so se kasneje ustavili ob prijetni kapljici in pecivu ter izvirnem humorju "Šraufcigerja" iz Mirne. Za glasbeni del pa so poskrbeli pevci kvarteta ŠMARTIN iz Šmartnega pri Uitiji. R.M. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE SPOŠTOVANI OBČANI! Prve lokalne demokratične volitve so za nami. Pokazali ste, da zaupate v našo stranko. Hvala vam! Obljubljamo, da se bomo zavzeto trudili, da bomo v novem občinskem svetu uresničili vse možne dane obljube. V imenu stranke SDSS - Odbor Uitija, in naših izvoljenih svetnikov, še enkrat, hvala za zaupanje! Občinski odbor SDSS Uitija STRANKE SLOVENSKE POMLADI SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, Podružnica Litija SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI, Odbor Litija SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE, Odbor Litija se zahvaljujemo vsem volilcem, ki ste nas podprli na lokalnih volitvah 4. decembra. Z vašim zaupanjem smo dosegli 16 od 26 poslanskih mest v prvem občinskem svetu nove občine Litija. S tem ste storili nekaj zase. Še naprej bomo sodelovali za skupno dobro celotne občine. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI Odbor Litija želimo vsem občanom vesel božič, kije po zaslugi demokracije zares postal praznik, v novem letu pa miru in osebnega zadovoljstva. SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI Želimo vam lepo doživetje božičnih praznikov, praznovanja dneva samostojnosti ter veliko zdravja, sreče in medsebojnega spoštovanja v letu 1995! Slovenska ljudska stranka podružnica Litija PISMA BRALCEV ZAUPAJTE LJUBLJANSKI BANKI? Pred dobrim letom sem nasedla reklami LB in pričela obročno varčevati. 1. decembra letos je poteklo 13 mesecev varčevanja, zato sem se že novembra zanimala, če bom denar lahko dvignila. Uslužbenka mi je zatrdila, da bom denar dobila 1.12., izračunala pa mije tudi obresti. Do tu več kot v redu. Ko sem 1.12. hotela dvigniti denar, se je tu krepko zapletlo. Denar sem vlagala na dan, ko sem vpisala tudi pokojnino: to je bilo včasih prvega, včasih pa zadnjega v mesecu. Toda s tem, ko sem vložila denar pred rokom, se za naslednji mesec ne šteje, tako da se mi varčevanje podaljša za štiri mesece. Ker sem redno dajala po 10.000 SIT mesečno, trdno prepričana, da je vse v redu, me ni nihče opozoril, da moram denar vlagati 1. v mesecu. Tako sem po preteku pogodbe s težavo dobila glavnino, hranilna knjižica je ostala na banki in po nekaj dneh so mi vpisali na redno hranilno knjižico obresti na vpogled, s čimer sem prikrajšana za 10.000 SIT. Ta članek pišem zato, da bodo varčevalci vedeli, komu zaupati. Lep pozdrav vsem! Pavla Cigut PETARDE Spet smo v času, ko se neizrabljena energija nekaterih občanov sprošča na napačen način. Ne želim, da bi katerikoli otrok ali starejši ostal brez prstov, oči ali obraza. Zato dobronamerno vabim vse, ki se ukvarjajo s prodajo in uporabo pirotehničnih sredstev, da tega ne počno na javnih mestih in vpričo otrok. Za mir stopimo skupaj. Martin Hostnik OB NEKEM PISMU Veliko črnila je porabila ga. Marjeta Karner-Lukač, da je sejala meglo v zadnjem Glasilu občanov. Vsekakor pa so bile moje napovedi v pismu, kije bilo objavljeno v oktobrski številki Glasila občanov, na žalost pravilne. V novem občinskem svetu bodo sedeli ljudje, ki prihajajo iz večjih središč občine in tako večina krajevnih skupnosti ne bo imela svojega predstavnika v občinskem svetu. Bodo sedaj lahko le plačevali položnice?! Jih bo župan ali občinski svetnik obiskal le ob pred- volilnem času in jim nizal "skupne uspehe"?! Upam, da bo v občinskem svetu kaj več modrosti in bodo obveljali argumenti. Ne pa po potrebi volja ljudstva, zopet drugič pa strokovna merila. Glede trditve, ga. Lukačeve, da je šlo ob projektu lokalne samouprave za zahteve posameznikov oz. za njihove osebne koristi, pa sem pričakoval, da bo koristi posameznikov, ki naj bi bile, navedla. Še nekaj glede glasov. Ga. Lukačeva je v letu 1992 kandidirala za poslanko v 3. volilni enoti/ 8. okraju (del dosedanje ob- čine Šiška). Pri tem je pridobila 275 glasov volilcev, kar znaša 2,02%. Toliko o volilnih glasovih, če me je ga. Lukač napak razumela. Ne vem sicer, iz kakšnega konteksta se je v pisanje ga. Lukačeve "prikotalil"g.Peterle. Očitno je krepko pomešala lokalne zadeve, ki se tičejo konkretno posameznih občanov, z državnimi "igricami". Pa lep pozdrav! Rajko Meserko P.S: V svojem časnikarskem delu se večkrat podpisujem z incijalko. V pismu, ki je bilo objavljeno v oktobrski številki Glasila občanov, sem to storil lastnoročno. IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI BOŽIČNA SLOVENSKEM Božič se je v deželah Srednje Evrope razvil v glavni praznik cerkvenega leta. Tudi Slovenci smo v 1200 letih, kar praznujemo božič in se ob njem veselimo Gospodovega rojstva, opletli božično skrivnost s svojimi posebnostmi, običaji in obredi, ki smo jih naslonili deloma na cerkveno bogoslužje, deloma pa na ljudsko pobožnost, deloma pa celo na stara poganska izročila. V tem času je nastalo nešteto lepih božičnih pesmi, ki izražajo duhovno veselje in tolažbo, ki jo je naše ljudstvo nepretrgoma zajemalo iz vere v božično skrivnost. Žal se je to ljudsko bogočastje po naših družinah precej izgubilo. Že tedne pred božMčem, skozi ves advent, se vpleta v vsakdanje življenje božično razpoloženje z resnostjo žarnic ali svitanic, s tihoto v domovih in s celo vrsto prisrčnih navad, ki so se ohranile po vsem slovenskem ozemlju; narod jih je ohranjal s spoštovanjem in ljubeznijo, ker so bile del njegovega verskega in narodnega izročila. Advent je bil vernim Slovencem od nekdaj sveti čas. Prenehalo je veseljačenje in vse drugo, kar je motilo resnost in zbranost. Advcnlni večeri so potekali v lepi družinski zbranosti, ob skupni pesmi in molitvi rožnega venca ter ob pripravljanju jaslic. Leto za letom so nastajali v adventnem času v neštetih domovih po naši domovini nekateri najlepši spomeniki slovenske ljudske umetnosti - božične jaslice. Dan pred božičem je sveti večer, višek božičnega pričakovanja in dan zadnjih priprav na božič. Včasih je bil na ta dan zapovedan post. Zajtrka navadno ni bilo, kvečjemu lipov čaj, za kosilo jota z močnikom, za večerjo češpljeva kaša ali krvavice. V tem času je treba počistili hišo in ostalo, zadnji dan pred praznikom pa je velika peka (potice, poseben prazničen kruh. ponekod gibanice, pogače in drugo pecivo). Po starem izročilu imajo jaslice svoje častno mesto v kotu za mizo pod križem, v tako imenovanem 'Bogko-vem kotu'. Pod križem naredijo goro ali hrib. Ob vznožju pa se v zelenem mahu dviga hlevček s sveto družino, pastirji in živinico. Jaslice so središče božičnega razpoloženja. Ob njih se MIKLAVŽ V SMARTNEM IN ČRNEM POTOKU Pod vodstvom gospe Marjance Vidic so šmarski Zvrgolcvčki (preoblečeni v angelčke in parkeljčke) pripravili in izvedli prijeten program ob Miklavževem prihodu. Z igrico, petjem in plesom so popoldne razveselili oskrbovance v Domu Tišje. Po Miklavževem obisku in obdarovanju vseh oskrbovancev, so se angelčki prepevaje v sprevodu odpeljali s kočijami in spremnim vozom proti Smartnu, parkeljni pa so jih spremljali za vozom. Zvečer so v kulturnem domu uspešno ponovili program za otroke Šmartna in okolice. Miklavž, je obdaroval vse otroke z enotnimi darili. Žareče očke otrok in zadovoljni obrazi starejših vabijo, da bi takšne prireditve pripravili še kdaj. Seveda pa omenjenega praznovanja v čast sv. Miklavžu in njegovi dobroti ter v veliko veselje velikih in majhnih - ne bi bilo brez sodelovanja Domske skupnosti v Črnem Potoku, Krajevne skupnosti Šmartno in vseh sodelujočih. V soboto po Miklavžu so Žvrgolevčki sodelovali pri večerni maši v župniji Ljubljana-Ježica in se predstavili tudi s spevoigro Hudobin Potepin. Sv. Miklavž nas vabi k posnemanju njegove dobrote. Lučka Hostnik družina na sveti večer in vso božično dobo zbira, ob njih moli in poje. V prvem mraku mati slovesno pripravi družinsko mizo. Pogrne jo z belim prličem in položi nanjo božični kruh. Toda ne tako kakor druge krati, nocoj je v tem nekaj obrednega, ljudstvo daruje Bogu vse in mu vse priporoča. Prastar običaj svetega večeru je kropljenje in kajenje. Z njim zavarujemo dom pred zlom in mu prosimo božjega blagoslova. Po kropljenju je posebna, obredna večerja. Navadno je prav skromna, preprosta in mrzla (hladno kuhano sadje, krompir v oblicah). Po tem pa se prične prava radost božičnega večera. Malokdaj je v družini toliko odkrite prisrčnosti kal na sveti večer ob jaslicah. To noč najbolj občuti vsaka družina usodo svete družine. Sočutno in plemenito jo spremlja na poti v Betlehem in sodož.ivlja vso skladnost in grenkost božjega rojstva. Ob jaslicah še posebno občutimo, kaj smo kot družina in kako bridko je. če niso zbrani vsi domači. Čustvo vernega slovenskega človeka ob razpoloženju ob jaslicah se izraža v čudovitih božičnih pesmih, preprostih v ljudski poeziji in polnih hrepenenja po intimnem doživljanju Boga v naši umetni poeziji. Sveta noč! Kako sveta je vernemu slovenskemu človeku! Po vsej naši zemlji gori v hiši luč do belega dne. Največje veselje svete noči je pol-nočnica. Ze davno prej so si pripravili bakle in jih posušili v peči. Cerkve so na sveto noč povsod močno razsvetljene. Prižgani so vsi lestenci in sveče po vseh oltarjih. Pri pohiočnici se božična skrivnost ponovi: Jezus pride resnično med nas. To je višek božičnega doživetja. Pomen in skrivnost krščanskega božiča je prav to, da se Kristus za nas skrivnostno znova rodi in ob njegovem rojstvu doživimo ludi mi svoje novo rojstvo. Dan Kristusovega rojstva je našemu ljudstvu nadvse svet. doma je vse izredno praznično. Opravijo samo najnujnejša dela, navadno pojo ta dan samo svete pesmi, na kar zelo pazijo zlasti stari ljudje. Slovenski božič je izredno pesniški in častitljiv. Vanj so naši predniki vložili srce in dušo. Ohranimo častitljive božične običaje tudi mi, kjer pa prehajajo v pozabo, jih skušajmo oživiti. Predvsem se potrudimo: da bomo že pred mrakom nehali delati in se zbrali doma: da bomo okrasili hišo in postavili jaslice; da bomo pogrnili mizo in postavili nanjo božični kruh; da bo tudi pri naši hiši kropljenje in kajenje svet obred vse družine; da se bomo z molitvijo spomnili svojih rajnih, z. darovi revežev in otrok: da bomo iskali pravega božičnega veselja, igre in zabave v božjem miru domače družine; da bomo vse šege in navade gledali v luči božičnih skrivnosti in jim dali pravo krščansko vsebino! (J.l). Božič na Slovenskem, pripravila Lučka Hostnik) BOGATO PRAZNOVANJE ŠMARSKEGA PRAZNIKA V Šmartnem smo tudi letos lepo praznovali. V petek, 11.11.1994, je imel vrhunski zbor AVE iz Ljubljane celovečerni koncert v cerkvi sv. Martina. Napolnjeno cerkev poslušalcev je njegovo petje popolnoma prevzelo. Po koncertu je bil pri Kulturnem domu blagoslov obnovljene okolice in novega vina, po njem pa družabno srečanje. V soboto, 12.11., je bil v času, ko so hodili skozi Šmartno pohodniki Levstikove poti, protnenadni koncert domače Tamburaške skupine, ki je bila deležna mnogo odobravanja mimoidočih. V nedeljo pa je po slovesni žegnanjski maši na trgu pred zbrano množico zaplesala Folklorna skupina Javorje, ki praznuje letos 15-letnico delovanja, in tako popestrila in polepšala Martinovo nedeljo. Vse dneve smo se lahko krepčali ob dobro založeni stojnici družine Zadražnik. ci KREKOVA BANKA V ŠMARTNEM?! Krajani, podjetniki in tudi Krajevna skupnost Šmartno si že dalj časa prizadevajo, da bi v Šmartnem dobili banko. Na naša prizadevanja se je odzvala KREKOVA BANKA Maribor. V ta namen smo povabili v Šmartno vodilne predstavnike KREKOVE BANKE, ki so se dne 7.12.1994 v Kulturnem domu srečali z zainteresiranimi občani. Generalni direktor g. Anton Guzej je predstavil delovanje KREKOVE BANKE, ki se zelo hitro širi, saj je obseg poslovanja v tem letu več kot podvojila. Prav iz tega razloga so tudi izdali že tretjo emisijo delnic, kijih ponujajo v prodajo občanom in podjetjem. Poslovanje banke je bilo doslej zelo uspešno, zato je tudi realna vrednost njenih delnic v enem letu in tričetrt narasla za 40%, kar bistveno presega vsakršne druge denarne vloge v bankah. Predstavniki KREKOVE BANKE so obiskali tudi večja podjetja v Šmartnem in Litiji in so bili z odzivom v njih zadovoljni. Po njihovem mnenju ima Šmartno dobre možnosti za pridobitev poslovalnice, seveda pa je to zelo odvisno od tega, koliko bomo odkupili delnic Krekove banke, ki so v prodaji za nove delničarje do 28.12.1994 po ceni 22.400 SIT za eno delnico. Prodaja te emisije bo trajala sicer do 12.1.1995, vendar bo cena delnice predvidoma višja. Občani in krajani, pomagajmo k razvoju kraja in odkupimo čimveč delnic KREKOVE BANKE! Za vse informacije v zvezi s tem se lahko obrnete na KS Šmartno tel. 881-443 vsak torek in četrtek od 10. do 13. ure, ali na tel. 881-838 Vidie - ob vsakem času! Marjanca Vidic V SMARTNEM SEDEŽ PRVEGA STROKOVNEGA ZDRUŽENJA Na Martinovo soboto je bilo ustanovljeno strokovno združenje konstruktorjev in modelarjev oblačilne stroke Slovenije, ki bo imelo sedež v Šmartnem pri Litiji. Tudi ustanovna skupščina je bila predvidena v Šmartnem, vendar jo je bilo treba zaradi martinovan-ja v Kulturnem domu lokacijsko prestaviti v Ljubljano. Strokovno združenje je prostovoljna, nepolitična in neprofitna organizacija, ki bo povezovala konstruktorje in modelarje iz konfekcijske industrije, obrti in šolstva iz vse Slovenije. Prvenstveno bo združenje skrbelo za stalno strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje svojih članov, poleg tega pa vzpostavljalo slike s sorodnimi organizacijami in posamezniki iz evropskih držav, dajalo strokovna mnenja k izobraževalnim programom za vse stopnje izobraževanja s področja konstrukcije in praktičnega usposabljanja v oblačilni stroki, vzpodbujalo in podpiralo raziskovalno delo in razvoj visokega šolstva in nenazadnje skrbelo tudi za dru- žabnost svojih članov. Postopek za registracijo združenja je bil uveden že septembra na pobudo Magde Breznikar, pridružile pa so se ji še domačinke: Magda Dacar, Fani Dju-rič, Erna Kokošar, Joža Jerin, Darinka Toplak, Marija Sirk, Vida Ambrož in Olga Zupan. Na ustanovni skupščini je bilo prisotnih že 59 članov, za predsednico pa je bila soglasno izvoljena gospa Marija Verdonik, profesorica iz mariborske modno modelarske šole. Med prvimi nalogami, ki se jih bo združenje lotilo, bo preveritev učnih programov na poklicnih in srednjih tekstilnih in usnjarskih šolah. Na omenjenih šolah so namreč programi strokovnih predmetov občutno zmanjšani, kar povzroča veliko škodo stroki in posameznikom. Zavzeli pa se bodo tudi za kontrolo dela pri strokovnih predmetih, to je pri pouku praktičnega usposabljanja in konstrukcije krojev. M.B. Miklavž v Šmartnem in Črnem Potoku Bogato praznovanje šmarskega praznika Kultu ra FOLKLORNA SKUPINA JAVORJE PRAZNUJE KLAVIRSKI VEČER MLADIH PIANISTOV V petek, 28. oktobra, je sicer ves dan deževalo kot za stavo in tudi večer ni bil prav nič drugačen. V Kulturnem domu v Šmartnem, pa je kljub dežju sijalo sonce, ki so ga nam pričarali mladi pianisti Luka Hauptman, Daša Gradišek in Andreja Palatinus. Njihova zavzetost za glasbo, uspešno prebiranje not in spretnost njihovih prstov, ki so brzeli po klaviaturi, so ogreli srca vsem prisotnim, ki so prišli, ker imajo glasbo radi in ker so želeli s svojo prisotnostjo in aplavzom nagraditi nastopajoče za vloženi trud. Vsa zahvala in pohvala gre tudi njihovi glasbeni pedagoginji Selmi Gradišek, ki takšne koncertne večere prireja, v veliko veselje ljubiteljev glasbe, že vrsto let. Gost večera je bil OKTET VALVASOR, ki je svojemu staremu repertoarju dodal še novo pesem in prav zanjo požel velik aplavz. K ubranosti in poetičnosti večera je pripomogel povezovalec Gorazd Mavretič, kije med note spretno vpletal besede in tako spletel lepo celoto. Sredi meseca novembra so mladi pianisti ponovili svoj nastop še na Vačah. V goste so takrat povabili plesno skupino Žu-žu, pri kateri že nekaj let pleše tudi Andreja. I. Slabe KOMORNI ZBOR AVE V ŠMARTNEM Na Martinovo, I 1. novembra, je bil v počastitev šmarskega krajevnega praznika izjemen kulturno-umetniški dogodek. V polni cerkvi je zapel eden najkvalitetnejših slovenskih pevskih sestanov - Komorni zbor AVE pod vodstvom dirigenta Andraža Hauptmana. O kvaliteti sestava pričajo veliki uspehi na mednarodnih zborovskih tekmovanjih. Letos so prejeli tudi nagrado Prešernovega sklada. Z odlično izvajanim sporedom so navdušili poslušalce, saj tako lepega prepevanja ne slišimo pogosto na odrih naše občine. Lahko si želimo še več takšnih podobnih umetniških dogodkov. Organizatorji gostovanja - KUD Šmartni in MOPZ Fantje od fare pa bi se radi še enkrat zahvalili vsem, ki so nam pomagali. Sponzorji so bili: ZKO Litija, Dom Tišje, Bojan Železnik, Viples d.o.o., Agrogradnja, Anton Golob, Cvetličarna Tila, družina Groznik, Anton Jan, Marko Hostnik, Milan Povše, Slavko Turenšek, Janez Skubic, Franci Gorišek, KGP, d.o.o., King, d.o.o., Vera Trotovšek, Janez Grom, Martin Obol-nar, Alojz,Omahen,Toni Soklič, Milan Izlakar, Anton Kogovšek, Kovinska galanterija Hostnik, Marjan Polutnik, Jelšan d.o.o., Stanislav Jereb, Vojka Trdin, Palatinus Milan, Begaj Vezir, Min-ka Celestina, Magda Dacar, Oto Muzga, Julijana Okorn, Amalija Škrabanja, Jože Litrop in družina Maček. FM. Nad 500 ljubiteljev plesov in ljudskih običajev je dvakrat napolnilo dvorano kulturnega doma v Šmartnem, v kateri je Folklorna skupina Javorje ob svoji 15-letnici pripravila veličastno plesno-glasbeno prireditev. V dveurnem sporedu so nam zaplesali belokranjske, prekmurske, štajerske, gorenjske, dolenjske plese in plese iz Smartna in okolice, predstavili slovenske ljudske pesmi, tamburaši so zaigrali venček slovenskih narodnih, videli pa smo tudi nekatere ljudske običaje. Kot gost je sodeloval Kvartet Smartin. Na slovesnosti, kjer je spregovoril tudi litijski župan Mir- ko Kaplja, so najzaslužnejšim posameznikom podelili Ma-roltove značke. Tako so bronasto značko prejeli Jože Ber-čon, Pavle Bijec, Tine Hostnik, Mojca Slapničar in Renata Šuštaršič, srebrno pa Nuška Ba-lant, Jože Dolšek, Toni Grom, Andrej Hostnik, Sabina Motoz, Joži Šuštaršič in njihova umetniška voditeljica Ida Dolšek. Ob svojem jubileju se člani FS Javorje zahvaljujejo vsem, ki sojim čestitali, predvsem pa vsem sponzorjem za pomoč. Ti so: KS Šmartno, ZKO Litija, Sindikat IUV, Predilnica, Mesarija, Nejci d.o.o. Gradišek, Bistro Lipa, Vulkanizer-stvo Kastelic, Kleparstvo in frizerstvo Groznik, Agrolit Grošelj, Frizerski salon Vera, OŠ Šmartno, domača predelava Nograšek, prodajalne Frti-ca, Market Pikapolonca, Jur-šek, Šipca, Barbi, Steklenička, KGP Šmartno, Ambient d.o.o., Sadje zelenjava - ŠM, cvetličarne Vijolica, Tila in Planinšek, Avtoličarstvo Pla-ninšek, gostišča Krznar, Se-devčič in Pustov mlin, Tiskarstvo Jovanovič in g. Martin Knez, g. Simon Povše, g. Marko Paternoster, ga. Julijana Okorn, ga. Kati Vodenik, g. Polde Do-bravec, g. Polde Železnik, Slo-venijavino in g. Baje. B.Ž. KULTURNI UTRINKI GOSTOVANJE JESENIČANOV - Jeseniški lutkarji vsako leto vsaj enkrat gostujejo s svojimi predstavami v Šmartnem. Tokrat so najmlajše obiskovalce razveselili z lutkovno igrico "Kdo je napravil Vidku srajčico". Ogledali so si jo otroci iz šmarskega vrtca, male šole in prvo-šolčki iz Smartna ter njenih podružničnih šol. OKTET VALVASOR NAVDUŠIL OBČINSTVO - Oktet Valvasor iz Litije je imel v minulem mesecu dva uspešna nastopa pri zamejskih Slovencih v Italiji. Kot gost je sodeloval in sklenil letošnje deveto srečanje oktetov Primorske, kije potekalo v Ricmanju, na pobudo Tržaškega okteta, s katerim ga veže večletno prijateljsko sodelovanje, paje izvedel v Gropadi še celovečerni koncert, kjer je doživel navdušen sprejem. Domači pevski zbor je Litijane pozdravil s tremi skladbami, nato pa so zapeli gostje. Najbolj je polno dvorano obiskovalce, med katerimi so prevladovali člani slovenskega društva Skala, navdušila Kernjakova priredba skladbe Venček koroških narodnih, tako da se je dolgim aplavzom oktet obdolžil še s pesmijo Slovenec sem. Litijske pevce sta pozdravila predsednik domačega društva g. Aleksander Mužina in predsednik Tržaškega okteta prof. Boris Pangerc, ki je dejal, da sta prav ta dva okteta največ prispevala s pobudami za ponovno oživitev srečanj oktetov Slovenije. Izrazil pa je tudi zadovoljstvo, da je oktet Valvasor na svojem prvem gostovanju v Italiji zapel v slovenskem društvu. KOMORNI KONCERT - V četrtek, 10. novembra, so se v šmarski dvorani predstavili štirje mladi pianisti - dva klavirska dua. Najprej sta zaigrali Veronika Hauptman in Tina Gašperšič, nato pa še Benjamin Govže in Ambrož Čopi. Vsi so študentje Akademije za glasbo v Ljubljani iz razreda prof. Igorja Dekleve. LIKOVNA RAZSTAVA - V avli občine Litija so 18. novembra odprli likovno razstavo Primskovo 94, kjer razstavlja 24 mladih likovnikov Osnovnih šol Šmartno in Litija. Svoja dela so ustvarili v dvodnevni likovni koloniji, ki je potekala med letnimi počitnicami na Primskovem. Za kulturni spored so poskrbeli šmarski pevci pod vodstvom prof. Janka Slimška in plesna skupina F iz Litije, ki jo vodi ga. Mojca Intihar. VESELI TOBOGAN - V torek, 22. novembra, je Radio Slovenija snemal v Šmartnem javno otroško oddajo Veseli tobogan, ki jo je vodil g. Toni Gašperič. Na njej so nastopali mladi pevci, recitatorji ter instrumentalisti s šmarske šole ter njenih podružnic Primskovo, Štan-garske Poljane in Velika Kostrevnica. To je bila tudi prva prireditev ob praznovanju 330-letriice šolstva v Šmartnem. B.Ž. LITIJSKE KINOPREDSTAVE RADI OBISKUJEJO MLADI, PA TUDI STAREJŠI GLEDALCI Pred pol leta smo pričeli s predvajanjem rednih kino predstav in ko se danes ozremo nazaj, vemo, da je bila pametna odločitev ponovno oživeti litijski kino. V šestih mesecih smo odvrteli 32 različnih filmov, ki se nekateri od njih še niso uspeli ohladiti po ljubljanskih premierah. Filme si je ogledalo preko 6000 obiskovalcev, največji obisk pa so imeli seveda Kremenčkovi, pa Hitrost, Volk, Ledena steza, Nori detektiv in tako naprej. V novembru smo uvedli tudi sobotno popoldansko predstavo, da bi v kino lahko prihajali mlajši obiskovalci, pa se ni obneslo. Zato bomo z januarjem 1995 prešli zopet na star urnik in dve predstavi na vikend: ob sobotah bo predstava ob 19. uri, ob nedeljah pa ob 18. uri. S filmskim gledališčem želimo v kino privabiti predvsem zahtevnejšo in zrelejšo publiko, zato bomo s to obliko nadaljevali. V decembru (22.12.) bo na sporedu zanimiv film Mladi Američani, ki obravnava mlajšo generacijo gan-gsterjev, ki se nasilja učijo v filmih. V januarju pa pripravljamo kar dve predstavi filmskega gledališča: 12.1. bo ameriška ljubezenska drama Ko moški ljubi žensko, 26.1. pa resnična pripoved o veličini in moči ljubezni med slavnim pesnikom, pisateljem in piscem religioznih esejev C.S. Lewisem, ki ga igra Anthonv Hopkins, in ameriško pesnico Joy Gresham, ki jo igra Debra VVinger. Med božično-novoletnimi počitnicami pa smo poskrbeli tudi za šolarje in predvsem za njih pripravili dve posebni predstavi: - v torek, 27.12. bomo zavrteli ob 17. uri in 19.30 ameriško komedijo Vikend pri Berniju 2, - v četrtek, 29. in petek, 30.12., obakrat ob 17. uri, pa bomo predvajali najlepšo Disnevevo risanko Levji kralj. Tudi med samimi novoletnimi prazniki ne bomo mirovali, saj bomo na Silvestrovo, 31.12., ob 17. uri zavrteli film Resnične laži z Arnoldom Schvvarzeneggerjem, ponovili pa ga bomo še 2. januarja ob 17. in 19. uri. Spored v januarju 1995 bo tudi zelo zanimiv in kvaliteten, naj pa vas še enkrat opozorimo, da bosta le dve predstavi na vikend: sobota, 7.1., ob 19. uri - Klient (The Client) nedelja, 8.1., ob 18. uri - ameriški, thriller - režija Joel Schumacher - igrajo Susan Saranden, T.L. Jones filmsko gledališče v četrtek, 12.1., ob 19.30 - Ko moški ljubi žensko (When a Man...) ameriški, ljubezenska drama - režija Luis Mandokl - igrajo Andy Garcia, Meg Ryan sobota, 14.1. ob 19. uri - Trije lopovi in potepin (Baby's Day Out) nedelja, 15.1. ob 18. uri - ameriški, komedija - režija P.R. Johnson - igrajo J. Mantegna, Lara Flynn Boyle sobota, 21.1. ob 19. uri - Forrest gump nedelja, 22.1. ob 18. uri - ameriški, drama - režija Robert Zemeckis - igrajo Tom Hanks, Robin VVright filmsko gledališče četrtek, 26.1. ob 19.30 - Dežela senc (Shadovvlands) -ameriški, drama - režija R. Attenborough - igrajo A. Hopkins, D. VVinger sobota, 28.1. ob 19. uri - Neposredna nevarnost (Clear and Present Danger) nedelja, 29.1. ob 18. uri - ameriški, akcijski - režija Phillip Noyce - igrajo Harrison Ford, Wiliem Dafoe Vabimo vas torej v litijski kino, ki bo živel le, če boste vi prihajali na predstave, sporočamo pa Vam tudi, da ne odgovarjamo za posledice, če zamudite vaš najljubši film! Rosana Maček VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE SPOZNALI SMO DELO KUHARJA Težko smo čakali srede, saj smo bili s Petrovim očkom zmenjeni, da nam bo razkazal vse skrivnosti kuhinje v "Kovini", kjer je zaposlen kot kuhar. Sprejel nas je nadvse prijazno. Pokazal nam je vse, kar nas je zanimalo: od oblačil, posode, pripomočkov, do svojih kuharskih mojstrovin, kot je obračanje palačink v zraku. Pogostil nas je s palačinkami, kuharska pomočnica pa nam je postregla s sokom. Otroci so se prijaznemu kuharju zahvalili s pesmicami in kuharčkom, ki smo ga izdelali v vrtcu. S tem utrinkom pa bi se radi zahvalili tudi vodstvu "Kovine", ker je dovolilo otrokom, da s pomočjo tega srečanja pridobijo nove izkušnje, s katerimi sedaj bogatijo svojo igro in življenje v vrtcu. "Medvedki" iz vrtca Ciciban z vzgojiteljico Vlasto Logar OBISK PRI DRUŽINI CELESTINA Letos je mednarodno leto družine, zato smo se učenci oddelka podaljšanega bivanja Osnovne šole Šmartno odločili, da pobliže spoznamo Celestinove. Zakaj ravno to družino? Zato, ker smo po naključju odkrili, da se v njej odvija nekaj, kar ni običajno za druge. Kaj je tisto neobičajno za to družino, nam je povedala ga. Minka, ko nas je sprejela v prijetni glasbeni sobici, polni različnih instrumentov in obkrožena s svojimi družinskimi člani. Ga. Minka nam je zaupala, da je že kot triletna deklica začutila, da ji glasba veliko pomeni. Tako majhno jo je nekoč neka gospa v šali vprašala, kaj bo postala, ko bo odrasla. Ona je imela odgovor na dlani: "Postala bom operna pevka ali pa bom druge učila peti in igrati." Ni sicer postala poklicna pevka, vendar pa je prenekatere-mu otroku posvetila precej svojega prostega časa, mu posredovala znanje, ga učila igrati, peti ter ga popeljala v svet glasbe. Njeno poklicno udejstvovanje se precej razlikuje od mladostnih želja. V današnji naglici življenja, ob petčlanski družini, ni več časa za igranje na orgle, ni več časa za petje v pevskem zboru, vendar v krogu svoje družine, prijateljev, znancev vedno najde čas za glasbene urice. Ti trenutki pa prav vsem zelo veliko pomenijo. Ko smo bili radovedni, kako ji je uspelo pritegniti vse člane družine na glasbeno pot, nam je v smehu povedala, da z možem ni bilo težav (saj tudi on izhaja iz glasbene družine), saj mu je kar za prvi praznik, ki ga je imel, kupila orglice. Mož seje na to gesto odzval in ji za njen praznik podaril kitaro. In podobno jima je uspelo navdušiti tudi otroke. KULTURNI UTRINKI UTRINKI IZ OSNOVNE SOLE GRADEC NA OBISKU DELEGACIJA IZ MAKEDONIJE 26. oktobra je šolo obiskala delegacija iz Ministrstva za šolstvo Republike Makedonije. Želeli so izvedeti čimveč o organizaciji nivojskega pouka, ki ima na šoli že lepo tradicijo, pa tudi o organiziranosti šole nasploh. Člani delegacije so prisostvovali tudi uri fizike, ki jo je pripravil g. Vinko Logaj. Na njihovo željo je bila to ura nivojskega pouka. DUŠICA KUNAVER PREDAVALA STARŠEM Znana profesorica, pedagoginja in publi-cistka ga. Dušica Kunaver je pripravila za starše učencev 4. in 5. razredov zanimivo predavanje. Tema je bila: Učenje in pomoč učencem. Odlično predavanje seje nadaljevalo v sproščeno diskusijo in številni starši, ki so se predavanja udeležili, so izrazili željo, da bi bila tako kvalitetna predavanja še pogostejša. PROMOCIJA VAČ IN GEOSSA Profesorica Marijela Lebinger, ravnateljica Srednje šole v Domžalah (sicer naša domačinka), je organizirala 9. decembra na Vačah zanimivo srečanje, ki so se ga udeležili številni ravnatelji srednjih šol v Sloveniji. Sestanka, kije bil na vaški šoli, so se udeležili tudi predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije. Gospa Mira Bitenc, ki dela na Ministrstvu na finančnem področju, je dala ravnateljem več potrebnih in koristnih informacij. Srečanje je bilo namenjeno tudi promociji Vač in GEOSS, zato sta bila na sestanku tudi predstavnika šole gostiteljice: g. Vinko Logaj, ravnatelj šole Gradec in ga. Ljudmila Rogelj, vodja organizacijske enote Vače. SPET ODLIČNI V LOGIKI O regijskem tekmovanju učencev osnovnih šol iz logike smo v našem glasilu že poročali. Novembra pa sta se na državno tekmovanje uvrstili dve učenki iz Litije: Manca Poglajen (6.r.) iz šole Litija in Tjaša Lemut (7.r.) iz šole Gradec. Učenka Lemu-tova je odličnemu rezultatu na regijskem tekmovanju dodala še odlično 5. mesto na državnem tekmovanju. Čestitamo. M.Bernik Čisto brez težav ni šlo. Najstarejši sin Jože ni mogel razumeti, da ima mama čas tudi za klavir in ne samo zanj. Z nekaj dobre volje pa sta uspela z možem vse tri sinove navdušiti za glasbo, tako da danes vsak igra enega ali več instrumentov: električno in akustično kitaro, klavir, flavto, harmoniko, sinthesvzer... Mama pa igra prav vse, kar ji pride pod roke in skrbi za veselo vzdušje. Seveda vedno ni (bilo) tako veselo. Na naše vprašanje o tem, kaj doživljajo v tej glasbeni sobi, nam je z rahlim nasmeškom odgovorila: "Vse, od joka do smeha." Povedati nam je hotela, da otroci ob po- gledu na note niso bili nič kaj veseli. Ko so s skupnimi močmi vaje uspešno končali je bila soba zopet polna smeha in zadovoljstva. Ob tem njeni sinovi obiskujejo tudi glasbeno šolo v Litiji. Skrita želja mame Minke in očeta Jožeta pa je, da bi fantje imeli več časa za glasbeno udejstvovanje zunaj doma, kot ga imata onadva. Nikakor pa ne želita, da bi si z igranjem ali petjem služili kruh. Vesta, daje to delo cenjeno, vendar tudi zelo zelo garaško. Naš obisk seje počasi iztekal in zadnje vprašanje je bilo, kaj jima poleg glasbe v življenju največ pomeni. Brez oklevanja sta odgovorila: "DRUŽINA"! Predno smo odšli, smo ob spremljavi sinthesyzewrja, ki gaje igral sin Tomaž, kitare in klavirja, zapeli še nekaj lepih slovenskih pesmi in se s pesmico "Mi se imamo radi" dokončno poslovili od te prijazne družine. Vso pot do šole smo prepevali, saj smo bili polni prijetnih občutkov. Družini Celestina se še enkrat zahvaljujemo za prijetno dopoldne. Učenci oddelka PB in Erika KO SE PREBUDI DAN, PRIČAKAJO MALČKI V VRTCU "SONČEK" IN POTEM ŠE MAMICO IN OČKA In kaj ves ta čas počnejo otroci v vrtcu Najdihojca? Tisti, ki našo hišo že dolgo poznajo, vedo, nekaj pa je tistih, ki z "zaprtimi" očmi hodijo mimo. Toda mi bi radi povedali vsem, da nam čas v vrtcu prijetno, a žal zelo hitro teče in nikoli nam ni dolgčas. V letošnjem šolskem letu smo se že dodobra spoznali in učimo se postati prijazni in pravi prijatelji. Geslo Tedna otroka Moč prijazne besede nam je dalo novih moči, saj sedaj vemo, da tudi drugi ljudje čutijo, da ni v življenju najpomembnejši denar ali "moč", ampak tudi prijazna beseda. V vrtcu jih imenujemo ČAROBNE besede, in to nam veliko pomeni. Prijazni želimo biti tudi s starši. V tednu otroka smo jih povabili na grad Bogenšperk, kjer smo imeli po ogledu gradu kostanjev piknik. V istem tednu smo si v litijski kinodvorani ogledali še risani film "Življenje v džungli". Na poseben način pa smo v našem vrtcu želele razveseliti otroke z igrico "Strašilo motovilo", ki smo jo na izviren način zaigrale nekatere tovarišice same. Na naše povabilo seje prijazno odzval ilustrator Božo Kos. Z nenavadnim pristopom in močjo likovnega ustvarjanja je povsem očaral otroke. Če boste kdaj na sliki opazili besedo Božo in narisanega ptička kosa, takrat vedite, daje to Božo Kos. Ne le njegovih slik, tudi knjige imamo radi. Obiskali smo Matično knjižnico v Litiji in z velikim začudenjem opazili polne police knjig. Všeč nam je bil prvi obisk in prijazne knjižničarke so se skupaj z. nami odločile za redne obiske, saj smo tistega dne postali člani knjižnice. In toliko prepevanja, ustvarjanja in pogovarjanja je v vrtcu, da seje list koledarja obrnil in že smo bili pri novem prazniku - 1. novembru. Tih in čuteč je ta praznik in tak naj ostane. Radi se spominjamo tistih, s katerimi smo nekoč delili srečo in tistimi, ki so za nas ustvarili srečo. Zelo ponosni so bili otroci, ko so s svojimi malimi srčki začutili ta praznik, praznih nemirnih plamenčkov. Plamen pa je lahko nekaj nevarnega. Da, to je požar. Čeprav majhni, se želimo seznaniti z nečem velikim. Prijazni gasilci so nas obiskali, nam povsem razkrili skrivnost gasilskega vozila, predstavili svoja oblačila in delovanje ter nas na koncu pozdravili s sireno, ki pa na veselje vseh ni naznanjala nevarnosti. V doživetjih požrtvovalnega dela gasilcev so nas razveselili z obiskom lutkarji iz. Ljubljane z igrico Medeni mesec. Tudi ta vsebina igrice je želela opozoriti na iskreno prijateljstvo, kakršnega mali otroci bolj poznajo kot odrasli. Največja napaka pa je, da nimamo toliko časa, da bi nas otroci tega naučili. Učimo pa se živeti tudi z naravo. Veliko sprehodov in izletov smo že izvedli in spoznali, kaj vse vidiš, če z odprtimi očmi hodiš okrog in česa vsega ne bi smelo biti, da bi bilo okolje še bolj zeleno, čisto in mi v njem bolj zdravi. Zdravje skušamo ohranjati tudi z vsakodnevno jutranjo telovadbo, starejši otroci pa poleg tega obiskujejo še telovadnico v litijski športni dvorani. Le enkrat v mesecu imamo to možnost, da smo v pravi telovadnici. Če bi kdo od pristojnih našel še kakšen prost termin, bi bili tega zelo veseli. Veseli pa smo tudi jeseni, njenih prekrasnih barv in vedno lepih pesmic. Toda jesen počasi podaja roko zimi in vedno bliže je dan, ko bodo otroci živeli le še za darila, pa temu niso krivi sami. Kako lepo bi bilo, da bi ga oz. jih obdarili z delom sebe in s svojim prostim časom. Darilo, zavito v papir in zavezano s pentljo, pa naj bi bilo le enkrat. Vse mogoče stvari so zavite v darilni papir, če omenim le piškote, pa še marsikaj ni najbolj primerno za otroke. V vrtcu pa smo z razstavo igrač Jožice in Milana Šubica želeli otrokom in še posebej staršem predstaviti kvalitetne igrače, bodisi glede materiala kot tudi po starostni stopnji. Tudi za izvajanje programa tujega jezika je v vrtcu primeren čas. Na željo staršev smo organizirali tečaj angleščine in nemščine, izvajal pa ga bo MI-AMIGO iz Mengša. Do začetka tečaja pa si bomo v prazničnem decembru ogledali v dvorani na Stavbah igrico "Kdo je napravil Vidku srajčico", ki jo bodo zaigrali lutkarji z Jesenic. Potem bomo šteli dneve, da bo v madsebojnem prepiru zmagala zima in nam prinesla sneg, po katerem bi se rad že leta in leta pripeljal naš veliki prijatelj dedek Mraz. Ta dan je res nekaj izjemnega. Dedek Mraz najprej pogleda igrače, s katerimi nas je obdaril prejšnje leto, se pogovarja z otroki, nato pa nam pokloni prelepo igrico, ki jopri-pravljajo tovarišice litijskih vrtcev in sladke mandarine. Mi pa se mu zahvalimo, zaželimo še veliko zdravja in prijaznih trenutkov z vsemi otroki tega sveta. In ker je december tudi čas, ko si sežemo v roke in zaželimo nekaj lepega, vam tudi iz vrtca zaželimo, da bi vas vse v letu 1995 spremljalo zdravje in občutek, daje tudi zaradi prijaznega nasmeha, besede in misli vsakega izmed nas in vas, srečen vaš prijatelj, sodelavec, sosed, sorodnik in mimoidoči, pa naj si bo kjerkoli. Pa zares prijazne praznike vam želim v imenu otrok in kolektiva vrtca Najdihojca. Vzgojiteljica Olga Sinreih. Izvršni svet Skupščine občine Litija objavlja na podlagi Odloka o proračunu občine Litija za leto 1994, ki so ga sprejeli zbori občinske skupščine na svojem 31. skupnem zasedanju dne 21. aprila 1994, ter na podlagi sklepov 104. in 116. seje Izvršnega sveta SO Litija DODATNI RAZPIS za subvencioniranje dela realnih obresti za najete kredite pri bankah in drugih finančnih organizacijah za majhne družbe in samostojne podjetnike posameznike s sedežem v občini Litija za leto 1994 Izvršni svet Skupščine občine Litija bo iz še nerazporejenih sredstev v okviru proračunske postavke "sredstva za razvoj drobnega gospodarstva", ki znašajo glede na novembrsko realizacijo in oceno porabe do konca leta 1.100.000,00 SIT, subvencioniral samostojnim podjetnikom posameznikom in majhnim družbam s sedežem v občini Litija od 10 do 50% realnih obresti za najete kredite pri bankah in drugih finančnih organizacijah in sicer za naslednje namene: - nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov, - nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov, - nakup nove opreme in - ekološko sanacijo tehnoloških procesov. Prednost pri subvencioniranju bodo imele: 1. dejavnosti, ki zagotavljajo nova delovna mesta, 2. ekološko sprejemljive dejavnosti, 3. izvozno usmerjene dejavnosti in 4. proizvodne in deficitarne dejavnosti. Prosilci morajo vlogi za subvencioniranje dela realnih obresti v letu 1994 predložiti naslednje dokumente: - dokazila o izpolnjevanju pogojev za obratovanje (priglasitveni list Uprave za javne prihodke za samostojnega podjetnika posameznika, odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti po 6. točki 4. člena Zakona o gospodarskih družbah za družbe), - kopijo posojilne pogodbe in amortizacijski načrt odplačevanja posojila, - dokazila o namenski porabi sredstev (kopije računov ali predračunov, kopije virmanov o plačilu računov), - kopije dokazil o že plačanih realnih obrestih v letu 1994, - dokazila o številu zaposlenih oseb za nedoločen čas v času odobritve kredita in o številu zaposlenih oseb za nedoločen čas na dan 30.11.1994, - dokazila o zaposlitvi brezposelnih oseb, prijavljenih pri Uradu za zaposlovanje v času od datuma sklenitve posojilne pogodbe do 30.11.1994. Prosilci, ki so že prejemali subvencijo dela realnih obresti iz občinskega proračuna, so dolžni vlogi priložiti še poročilo o dosedanjih učinkih subvencioniranja- Izvršni svet SO Litija bo pri predlogu razdelitve sredstev upošteval naslednje kriterije: 1. povečanje števila zaposlenih zaradi nove investicije, 2. ekološka sprejemljivost investicije, 3. povečanje posrednega in neposrednega izvoza, 4. vrsta dejavnosti. Vloge za subvencioniranje dela obresti bo sprejemal Oddelek za proračun in družbene dejavnosti občine Litija do vključno 5. januarja 1995. Vsi zainteresirani lahko dobijo podrobnejše informacije o pogojih za pridobitev subvencij ter o potrebnih dokazilih na Oddelku za proračun in družbene dejavnosti, Jerebova 14, Litija (tel. 881-235). Izvršni svet SO Litija LITIJSKI MODELARJI SPET V SLOVENSKEM VRHU Brane Rozman - državni prvak, Toni Nečemar - tretji Vlagati v fondacijo je častno dejanje ž.r. 50150-678-700350 Član Aero kluba Milan Borišek Litija Brane Rozman je že četrto leto zaporedoma zmagal na državnem prvenstvu v kategoriji pro-slolctečih modelov. Prvenstvo je bilo 20. oktobra v Lescah pri Bledu. Čeprav so bile tekmovalne razmere zaradi slabega vremena zelo slabe, pa izkušenemu Braneta tudi to ni povzročalo težav, saj je pred drugouvrščenim vodil kar 150 točk. V državnemu vrhu pa je še en Litijan, to je Toni Nečemar, ki je osvojil tretje mesto. Letalska dejavnost seje v Litiji začela že pred 2. svet. vojno. Aero klub Milan Borišek pa ima v svojih vrstah še vedno veliko entuzia-stov, ki se vsa leta po 2. svetovni vojni trudijo obdržati nivo, ki so ga dosegli njihovi člani in tekmovalci v vseh kategorijah. O delu kluba sta pripovedovala mentor RC skupine Matjaž Peskar in tajnik kluba Veri Kolman, ki se v spominih rad povrne na čas, koje bila v Litiji zelo aktivna letalska dejavnost. Takrat so bili njihovi padalci in jadralci po rezultatih v samem slovenskem vrhu. Izdelani so bili tudi načrti za letališče v Litiji, ki pa žal niso bili realizirani. Koje letalska dejavnost zamrla, se je zaradi vztrajnosti in vzpodbud Hinka Lebingerja razvijalo modelarstvo. V klubu niso nikoli vztrajali, da bi izdelovali le letalske modele, izdelovali so tudi brodarske modele, avtomobilske modele ali pa so mladi samo brusili svoje ročne spretnosti pri izdelovanju krmil-nic in hišic. Ves čas so v klubu izdelovali vrhunske tekmovalne modele in lako je tudi danes. Za informacije in gradivo je skrbel Veri Kolman, radijsko vodenje sla izbrusila Drago in Matjaž Peskar, tekmovalce pa je naučil skrivnosti tekmovanja svetovni prvak Tone Videmšek iz Jarš, sicer pa član litijskega kluba. Za izdelavo modela porabijo 300 ur. Izdelani so iz materialov, kijih uporabljajo pri vesoljski tehniki in formuli I. Njihovi modeli so tako vrhunski, da dobivajo naročila tudi od drugih tekmovalcev, zanimanje pa je veliko tudi zunaj slovenskih meja. To dokazuje tudi dogodek /. letošnjega svetovnega pokala v nemškem Zulpichu, koje med tekmovanjem izginil Rozmanov model, našli ga niso niti v naslednjih dneh. Šele po prihodu domov so ga "našli", vendar mu je bilo videti, da so ga odprli in dobro pregledali. V Aero klubu Milan Borišek pa je poleg svetle plati in veselja, ki ga prinašajo dobri rezultati, tudi temna plat. To je financiranje. Klub že drugo leto za svojo dejavnost ni prejel niti tolarja občinskih sredstev. Tehnična kultura menda ne sodi več v dejavnost občinske športne zveze. Lani so jim ukinili vsa sredstva. Ko so se pritožili, so jim letos obljubili, da bodo dobili lanske dvanajstine. In so jih tudi dobili. Torej nič! Kljub vsemu pa niso vrgli puške v koruzo. S pomočjo sponzorjev, ki se jim zahvaljujejo, in sredstev tekmovalcev samih, so odhajali na številna tekmovanja, domov pa nosili priznanja in lovorike. Nerazumljiv in nedoumljiv pa je odnos litijske občine do te dejavnosti. Fantje pravijo, da ne pričakujejo koristi od svojega dela. Pričakujejo pa pohvalo. Pa tudi te ne dobijo. Do Brane Rozman sedaj si še noben župan ni vzel toliko časa, da bi jim za dosežene rezultate vsaj čestital. Pa so državni prvaki! Državni prvak Brane Rozman je slar 26 let. Zaposlen v Iskri-ma-gneti kot obratni električar. Z modelarstvom se je začel ukvarjati 1980 leta. Že čez tri leta je začel posegati po visokih mestih, leta 1984 pa zmagovati na prvenstvih. 1986 je postal prvič republiški prvak, naslednje leto pa še državni prvak. Zmagoval je tudi na tekmovanjih za svetovni pokal in se visoko uvrščal na svetovnih prvenstvih. V letu 1995 bo spet poskušal osvojiti državno prvenstvo. Rad bi se udeležil svetovnega prvenstva, ki bo na Madžarskem. Velika želja Braneta Rozmana je tudi, da bi v Litiji ustanovili sekcijo za jadralno padalstvo,s katerim se ukvarja že nekaj Litija-nov. Poiskati pa bi morali še primeren prostor za vzletanje. In kaj zapisati na koncu? Da litijskim modelarjem in vodstvu kluba ne bi še pojenjale moči in bi pri svojem delu še vztrjali. Finan-cerjem pa, da bi spregledali, da fantje Aero kluba Milan Borišek po domovini in svetu promovirajo tudi Litijo, za kar si zaslužijo vsaj pokrivanje materialnih stroškov in priznanje. Joža Ocepek VALVASORJEVA KONJENICA JE DRUGIČ OSVOJILA SLOVENIJO (nadaljevanje iz prejšnje številke) Pot se je nadaljevala v smeri Velikih Blok. Pokrajina se je ponašala s prostranostjo, ki jo je dopolnjeval gozd mogočnih sivih smrek. Nekatere je ta podoba tako prevzela, da so hoteli preizkusiti svojega konja. Če je bilo prvi dan težko umirili konje, so drugi dan svojo nebrzda-nost pokazali nekateri konjeniki. Narava pa je imela pripravljeno še eno presenečenje: ko se je zavesa smrekovih debel razmaknila, se je pokazalo skoraj pravljično jezero, ovenčano z belimi lokvanji. Voda se je kar sama ponujala. Osvežitev je enako prijala vsem: vroče glave so se ohladile, konji so se umirili. Velike Bloke so letos kazale povsem drugačno podobo kot lansko leto, koje kolono ves dan spiral dež. Kljub številčnosti so domačini lani našli streho za vse konje, ne samo za jezdece. Tudi letos niso bili v zadregi: po naporni poti v uničujoči vročini do 32° C, so kolono usmerili k velikim, bazenom podobnim zajetjem vode. V nekaterih so veselo čofotali otroci, drugje pa so napajali živino. Čista voda (bazeni so bili pretočni) je vse prijetno osvežila. Ob napajanju se je spomin vrnil na lanskoletni pohod, ko smo prav na Velikih Blokah popravljali podkvice: zaradi utrujenosti se je moj konj udarjal s podkvieo ob kopito. Ker ni bilo druge pomoči, so domačini posodili žago za železo in kar na kopitu preprosto odžagali konice podkvie. Tudi na Velikih Blokah ni manjkalo gostoljubnosti, a po obilnem kosilu v domači gostilni je bilo treba na pot. Presenečenj pa ni in ni zmanjkalo. Pred Cerknico sta kolono pričakala domačina brata Kan- dare v stari opravi iz Valvasorjevih časov. S seboj sta imela prapor mesta Cerknice. Pod vratom enega izmed konjev pa je visela pletena steklenica tekoče prve pomoči. Skupaj s kolono sta odjahala do Cerknice, o kateri je Janez Vajkard Valvasor že pred več kot tristo leti zapisal, da ima čudo narave - presihajoče jezero. Prav zato naj bi bil tu daljši postanek. Ob prihodu smo se častno postrojili. Sledil je kulturni pro- gram, ki sta ga popestrila pevski zbor in godba. Ko seje popoldan nagibal v večer, smo se nastanili na Kontrabantarjevi domačiji v Dolenji vasi. Omeniti moram, da je to pravi hotel za konje in jezdece, saj gostitelju in gostiteljici ni težko oskrbeti trideset do štirideset konjev z jezdeci. Na razpolago je bil tudi kovač, kije poskrbel, da so konji lahko prehodili drugi del poti. (nadaljevanje prihodnjič) Sandi Gombač OPRAVIČILO V novembrski številki je prišlo na 11. strani do neljube pomote. Na njej smo objavili dva prispevka in štiri fotografije; k vsakemu članku sodita dve, mi pa smo pomoloma skupinsko sliko udeležencev Valvasorjeve konjenice (slika desno), ki sodi k zgornjemu prispevku, objavili pri skavtih. Za neljubo pomoto se piscu prispevka iskreno opravičujemo. Uredniški odbor GO DOVOLITE, DA V SVETU BOJA ZA OBLAST VISI ŠE DELČEK IZ SVETA RIM Poglobite se v te vrstice vsi občani in občanke, skupaj prišli bomo do pravice, ki nam vzele so jo stranke. Le kdo bral bi te vrstice, ki prisotne so v Občanu, berejo jih le oblastne ptice a namenjene so vsakemu Litijanu. Vrstice tu so dolgočasne, ki berejo jih le oči počasne, naj več bo iger in pa športa med vse razdeljena bo ta naša torta. Občina je kot družina, ki poslala svojega je sina daleč stran v pradavnino, da popravil bo to zgodovino. Sin nekoč oče bo postal iz družine brate bo pregnal, razkril zdaj nejasno bo resnico vsem razdelil bo pravico. Kaj nam politika pomaga, vsak po svoje si razlaga, politika krade nam denar, zato si ne delajte utvar. Zakaj v stranke ste vstopili, mar ste na druge pozabili, kijih dajete na stran in se trudijo zaman. Politiki pišejo v časopise in naj pesem jih oriše, ker podobni ste si vsi, da drug drugemu puščali bi kri. Prekinimo zdaj boje in stopimo na svoje, dvignimo občinski trup, ki zvil ga strankarski je strup. Kolman Urban DRUŠTVENA DEJAVNOST Koncert ob 10-letnici zbora litijskih upokojencev NAJŠTEVILNEJŠI ZBOR IMAJO LITIJSKI UPOKOJENCI Mešani pevski zbor Društva upokojencev iz Litije je ob 10-letnici delovanja, v dvorani na Stavbah priredil slavnostni koncert in s tem nadvse lepo obeležil svojo prvo okroglo obletnico. Prijetno in sproščeno razpoloženje ter domiselno vodenje prireditvene poslušalce v polni dvorani na Stavbah tako navdušilo, da se še dolgo po končanem koncertu kar niso mogli raziti. Ne samo razpoloženje, predvsem ubrano petje je bilo tisto, kar je navdušilo zbrano publiko. Kdo bi si le mislil, kaj lahko zmorejo upokojenci! Že kar s prvo pesmijo Janeza Kranjca "Pojo naj ljudje", so dali vedeti, da na koncertu ne bomo poslušali zgolj povprečnega petja z nekaj me-lodike, ampak zbor z odgovornim odnosom do petja, ki predstavlja homogeno celoto. In tako so zapeli deset lepih pesmi, ne da bi enkrat samkrat bili kakorkoli nezanesljivi. Med njimi je bilo tudi nekaj kar zahtevnih, kot redka priredba Ipavčeve "Triglavske rože", pa redko slišana Jerebova "Jutranja", ki pa sojo kar hrabro zapeli; tudi humorna An-dričeva "Zbadljivka" je bila prijetna. V Venturinijevi "Po-hojeni travci" pa je Mato Savšek dokazal, da še vedno lepo poje. Pa ne samo on, v zboruje bilo kar nekaj pevcev in pevk, ki so deske litijskega odra brusili še kot mladenke in mladeniči, ko so v Litiji "skupaj spravili" nepozabne operete. Marsikateri Litijan se še spominja tistih časov. No, sedaj pa smo jih poslušali in gledali v zboru upokojencev, ki pa sploh ni deloval kot tak, ampak bolj kot zbor živahnih in vitalnih mož in žena, ki so se s prepevanjem v zboru kar nekako pomladili in pravzaprav menda sploh ni nihče imel vtisa, da posluša upokojenski zbor. Ja, tako je s tem, če 60,70, pa tudi 80-letniki so bili med njimi, tako živahno prepevajo in stopajo po odru, kot da še Abrahama niso srečali. In prav je tako! Kaj bi venomer šteli in sem ter tja premetavali leta, bolje je aktivno in polno živeti in prepevati ter se veseliti življenja. Pa še o pevovodkinji Lojzki Koritnik. Prav gotovo je bil njen zbor včasih malce razglašen, saj ne more več kot štirideset pevcev in pevk kar naenkrat postati homogena in ubrana celota. Veliko je delala. In veliko dosegla. Koliko ur posamičnega dela je za njo, koliko ur dela s posameznimi glasovi, pa s celim zborom... Koliko je bilo treba truda, daje marsikdo "pozabil" kar je prej znal, in se vklopil v zborovsko petje, ki ne vzdrži indivi-dualistov. No, saj soji tudi mnogi predstavniki raznih drugih zborov in organizacij tudi čestitali za to, tako kot celemu zboru. Predsednik zbora Milan Majcen je komajda uspel spre- jeti vse čestitke, prav tako predsednik društva Ivan Blažič. Kot gostje so na koncertu pet pesmi zapeli tudi pevci PZ Polšnik, na litijskem odru vedno dobrodošli in rado videni gostje. Kaj bi lahko rekli o njihovem - resda kratkem -nastopu? Nekam malo jih je bilo tokrat. Vendar so kljub temu lepo peli. Tudi Jerebovo "Pelin rožo", so zapeli in to zelo lepo. To je pač zbor, v katerem "vsi pevci pojejo". Nihče ni slab. No, na koncu je bilo celo tako lepo, da so Zdravljico zapeli litijski pevci in pevke, polšniški zbor in poslušalci v dvorani. M. Brilej SREČANJE KRVODAJALCEV Drugo decembrsko soboto je bilo v gostišču Krznar v Črnem Potoku tradicionalno srečanje krvodajalcev, ki gaje pripravila Občinska organizacija Rdečega križa Litija. Nanj je povabila 70 krvodajalcev, ki jim je predsednik Karlo Lemut podelil priznanja za darovano kri. Kar stokrat je dal kri Drago Koman iz Litije, 45-krat pa Anton Groznik iz Smartna in Janez Černe iz Litije. Po kulturnem programu, ki sta ga izvedla Oktet Valvasor in dramska skupina z Vač, seje ob zvokih harmonike začelo družabno srečanje. B.Ž. V LITIJI BODO ZNOVA PLANINSKI PLESI Planinsko društvo Litija vabi na PLANINSKI PLES z bogatim srečolovom, ki bo v SOBOTO, 14.1.1995, na Kegljišču v Litiji. Prijave sprejemamo v pisarni PD Litija, vsak četrtek, med 16. in 18. uro. Tradicijo planinskih plesov obujamo ravno v letu, ko praznujemo 90-letnico našega društva. Tudi s tem poudarjamo našo vez z začetki planinstva na območju Litije. Litijska podružnica Slovenskega planinskega društva je namreč že K), februarja 1906 priredilasvoj prvi zabavni večer s plesom v gostilni Oblak v Litiji. Vsakoletni planinski plesi so bili tradicija družabnega življenja v Litiji pred prvo svetovno vojno. Žal pa so te prireditve kasneje zamrle. Prav je, da to tradicijo obudimo ob visokem jubileju PD Litija, vabimo Vas, da se nam pri tem pridružite. PD LITIJA PD LITIJA vabi na PLANINSKI VEČER Z DIAPOZITIVI v četrtek, 26.1.1995, ob 18. uri v veliki sejni sobi občine Litija Jerebova 14 Prikazali bomo diapozitive s planinskih taborov v Završnici, Stari Fužini, Kamniški Bistrici, na Jezerskem in Pokljuki. Prav tako bomo s pomočjo posnetkov obudili spomin na društvene izlete in druge društvene aktivnosti v zadnjih letih, hkrati pa se bomo pogovorili o načrtih za leto 1995. Vstop prost! Vabljeni! PD Litija llllllll DRUŽABNO SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV RK Litija - levi breg je 26. nov. letos pripravil družabno srečanje krajanov, starih nad 73 let. Zbrali so se v prostorih Gostišča Valvasor v Litiji. Slavnostna govornika sta bila predsednik OO RK Litija g. Karlo Lemut in župan g. Mirko Kaplja. V prijetnem kulturnem programu so sodelovali učenci dramskega krožka OS Gradec, za dramske užitke pa so poskrbela Kolenčeva dekleta z Vač. Srečanja sta se udeležila tudi najstarejša krajana, ga. Fani Sluga, 96 let in najstarejši krajan, dr. Franc Lebinger, 91 let. Kulturnemu programu je sledila pogostitev in ni manjkalo pogumnih, ki so tudi zaplesali ob domačih zvokih harmonike Jožeta Hauptmana iz Save. Zahvaljujemo se Cvetličarni Vijolica in Cvetličarni Ciklama za darovano cvetje ter Trgovskemu podjetju Sadje-zelenjava Bega-ju Mehdiju za darovano sadje. Joža Gombač 850 LET L ITIJ E 1145 -1995 KRVODAJALSKA AKCIJA V LITIJI Letošnja krvodajalska akcija bo potekala v četrtek in petek, 29. in 30. decembra 1994 v litijskem zdravstvenem domu. Prvi dan bodo odvzemali kri od 7. do 16. ure, drugi dan pa od 7. do 15. ure. K darovanju krvi Vas vabi Občinska organizacija Rdečega križa Litija. IZ DELA SADJARSKEGA DRUŠTVA LITIJA S poti na Veliko Babo v avgustu 1992 (planinski tabor na Jezerskem) Sadjarsko društvo Litija je bilo tudi v jesenskih mesecih aktivno.V začetku septembra je organiziralo strokovno ekskurzijo v Posavje, kjer smo si pod strokovnim vodstvom ing. Kotar Franca ogledali več zasebnih nasadov jablan. Poleg samih nasadov je ing. Kotar prikazal tudi ugotavljanje zrelosti plodov z jodnim testom, ki nam pomaga določiti čas optimalnega obiranja plodov. Ekskurzije seje udeležilo 48 članov društva. V mesecu oktobru je društvo sodelovalo tudi na državni razstavi sadja v Metliki, in sicer v okviru ljubljanske regije. Razstavljana so bila jabolka sort mutsu, gloster in idared ter sušeno sadje (jabolčni krhlji). V novembru je društvo na pobudo članov, udeležencev ekskurzije v Posavje, organiziralo nakup kvalitetnih sadik ja- blan. Člani društva so po ugodnih cenah kupili in posadili preko 400 sadik. V društvo vstopajo tudi novi člani. Do decembra seje včlanilo 83 sadjarjev. K sodelovanju vabimo tudi nove člane, saj pozimi pripravljamo bogat program izobraževanja s priznanimi sadjarskimi strokovnjaki. Sadjarsko društvo Litija bo imelo redni občni zbor v petek, 20.1.1995, v sejni sobi občine Litija ob 16. uri. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem in večni mir mi zaželite V SPOMIN Minilo jc žalostno leto, ko je prenehalo biti dobro srce dragemu in skrbnemu možu, očetu, staremu atu in bratu KARLU KASTELICU iz Dolgega Brda 3, Polšnik Hvala vsem, ki se ga spominjate, prižgete svečke in prinašate cvetje na njegov prerani grob. Obenem iskrena hvala tudi vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za sočustvovanje in pomoč. Vsi njegovi Ker v naših mislih si dan in noč in sleherni si uri in minuti, ne vemo več, kaj privid je varajoč in kaj resnica, kaj srce le sluti. Bolečina se da skriti, tudi solze zatajiti, a kako srce boli in krvavi, ker tebe, Ladi, več med nami ni. V SPOMIN Mineva leto neizmerne žalosti in praznine, odkar si se poslovil od nas, naš ljubljeni sin, brat in stric LADISLAV HRIBAR Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem preranem grobu. Čeprav v temnem grobu spiš, a v naših srcih Ti živiš! Tvoji žalujoči: mami, ati, Franci s Sonjo, Marjan z družino, Stanko in ostalo sorodstvo Smrt in slovo od bližnjih sta najhujši od tisočerih bolečin in žalosti. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, atija in dedka CIRAR DAVORINA 1937 - 1994 iz Litije se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se mu poklonili, mu darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli pisno in ustno sožalje. Hvala tudi osebju ZD Litija. Hvala g. dekanu Masniku in g. župniku Cirarju za opravljen pogreb in mašo zadušnico ter šmar-skim pevcem za zapete poslovilne žalostinke. Posebna zahvala lovcem LD Litija in njenemu govorniku za poslovilne besede ter vsem članom ostalih LD in Zasavskim rogistom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovem zadnjem pogonu. Žalujoči: žena Ana, sin Branko z družino, hči Darja Skromno, liho si živel, za nas si delal in skrbel, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa solzne so oči. V SPOMIN ' M \ : f 24. decembra bo minilo lelo žalosti, odkar smo se poslovili od našega dragega moža, ata, deda ter brata mim FRANCA VOZLA z Mamolja Zapustil je svoj dom in zemljo, ki jo je ljubil. Hvala vsem, ki se z mislijo pomudite pri njem ali obiščete njegov zadnji dom. Vsi njegovi ZAHVALA v 64. letu nas je zapustil dragi brat, stric in prastric MARIJAN BURJA iz Zavrstnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste mu poklonili cvetje in sveče in nam karkoli pomagali. Posebna hvala g. župniku Kaduncu za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala tudi sovaščanom, pogrebcem in gasilcem za spremstvo, šmarskim pevcem ter trobentaču za poslovilne žalostinke in še vsem, ki ste nam izrazili sožalje ali ga pospremili na zadnji poti. Sestre, brat in vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, ata in starega ata GROŠELJ ERNESTA iz Višnjega Grma, Šmartno pri Litiji se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu poklonili toliko lepega cvetja, sveč, darovali za maše in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izrečena sožalja. Posebna zahvala spremstvu s konji, pogrebcem, sosedom, znancem in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: žena, hči in sin z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta in nonota IVANA ANDLOVCA iz Litije se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Še posebej se zahvaljujemo Klubu Maksa Perca, Policijski postaji Litija, ZZB NOV in Avto-moto društvu Litija za poslovilne besede in spremstvo na žalni poti. Hvala tudi šmarskim pevcem za zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi dragi mame, babice in prababice MARIJE KASTELIC rojene Dušak iz Moravske Gore 98 pri Gabrovki se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in vsem drugim, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje, za maše ter vse ostalo. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za prelep obred, ge. Heleni Perko za poslovilni govor, pevcem za zapete pesmi pri maši in ob grobu ter trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Žalujoči: hči Martina, sin Emil z družinama ter drugi, ki so jo imeli radi ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame SERUČAR ROZALIJE iz Šumnika 6 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje, vence, sveče in za sv. maše ter bili z nami v teh težkih trenutkih. Se posebno se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred, družinama Pograjc in Repovš ter ostalim sosedom za nesebično pomoč. Iskrena hvala tudi govorniku g. Franciju Repovšu za poslovilne besede, pogrebcem in pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Če bi te solza obudila, ne bi te črna zemlja krjla, veliko, veliko si prestal, zato boš zdaj mirno spal. ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, sina, brata in strica IVANA KOVAČA Moravče - Dole 18.12.1938 - 11.11.1994 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani, nas tolažili, kakorkoli pomagali, darovali cvetje, sveče, izrekali sožalje in darovali za maše. Posebna zahvala g. Vrtačniku za tako lepe poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke, trobentaču za zaigrano Tišino in g. Župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan; težko je bilo se ločiti, a vse solze in jok zaman. (Gregorčič) ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi naše drage žene, mamice, hčerke in svakinje ANICE