L E T O 45 5 T E V. 3. MESEČNA PRILOGA »N O V I C E V SLIKA IU V LJUBLJANI, DNE 11 JANUARJA 1930 Cena 38 Din za cclo leto. Za inozemstvo 00 Din. Posamezna številka 1 Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor <0 Din. Izhaja vtako sicdo. Spisi in dopisi naj sc pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani. Razumljiva nervoznost. Kakor vedno ob novom letu so tudi letos dušni pastirji na prižnicah opozorili svoje vernike na njihovo krščansko dolžnost, da se izogibajo brezverskik in versko brezbrižnih časopisov. Po. pravici'so poudarjali, do so taki časopisi — tudi v našem vernem narodu je razširjenega dosti tega dušnega strupa — ena največjih nevarnosti za versko mišljenje in krščansko življenje. Urez verski aii veri oz. Cerkvi nenaklonjeni časopisi polagoma, toda s leni večjo vztrajnostjo ruši jo v dušah kraljestvo Kristusovo, rušijo verski čut, rušijo čut odgovornosti pred vestjo in pred Bogom, ("'isto počasi, toda s popolnoma sigurnim uspehom vbrizgavajo v dušo versko mlačnost in brezvero in s tem tudi ful za življenje po božjih in cerkvenih zapovedih. Tu so vsi dokazi odveč, vsakdanje skušnje po mestu in tudi po deželi lo dokazujejo več, kot je treba. Jasno je, da jo dušni pastir v svoji testi dolžan, da ljudi svari pred to mo-lerno dušno nevarnostjo. Toliko bolj je dolžan, čim večja in bližja je la nevarnost. Zato tudi predstojniki dušnih pastirjev, papeži in škofje sami ob vsaki primerni priložnosti ljudstvo svare pred to nevarnostjo ter opozarjajo duhovnike, naj od časa do časa ljudstvu o tem govore. Kakor vsako leto, se tudi letos znana Domovina« silno razburja nad temi du-hovskimi pridigami. Zopet ponavlja staro frazo, d« med Slovenci ni brezverskega časopisja. To so že izrabljene • metode. Saj je celo inehikanska vlada celemu svetu v obraz zatrjevala, da v Mehiki ni prav nobenega boja in nasilja proti Cerkvi in veli. ln to je zatrjevala v isti sapi, ko so dan za dnevom ineliikanski mučenci prelivali kri za Kristusovo vero. Saj italijanski fašizem tudi neprenehoma zatrjuje, da je naravnost navdušen za katoliško vero in da gre Cerkvi od vseh strani na roko, v istem času pa mora sv. Oče ob vsaki priliki javno naglašati krivice, ki se gode Cerkvi in verskemu mišljenju v Italiji. »Domovina« naj nikar no misli, da ji bo kdo, ki ima še količkaj odprto oči in malo katoliškega čuta, nasedel, da pri nas ni veri in Cerkvi sovražnih časopisov. Pri nas prav tako kot drugod veljajo resno besede švicarskega škofa Bessona in ki smo jih enkrat že objavili: So pa tudi drugi listi, ki pobijajo naša (t. j. katoliška) načela, bodisi da razvijajo nauke, ki so krščanstvu naravnost nasprotni, bodisi da se navidezno drže nekake nevtralnosti, ki pa dejansko zanikujejo božje pravico in smešijo vse, kar je dobrega, pravega in poštenega. Katoličan, ki podpira take liste in jih vsak dan bere, ne ravna samo nesmiselno in nedosledno, marveč si nakopava tudi težko krivdo. Slednjič so tudi listi, ki nimajo drugega namena, kakor da služijo radovednosti svojih bravcev in prinašajo, ne da bi izrekali kakršnokoli sodbo, poročila o važnih in nevažnih dnevnih dogodkih, političnih stvareh in vseh mogočih dnevnih muhah. Mi katoličani moramo vedeti še marsikaj drugega, česar ne bi vedeli, ako ne bi čitali listov, katerih uredniki mislijo in verujejo v to, kar mislimo in verujemo mi.< • Točna slika nekaterih slovenskih listov. Kadar se ponudi priložnost, krepko udarijo po papežu, Cerkvi, se ponorčujejo iz verskih ustanov, kadar pa teh priložnosti ni — in to je v veliki večini — takrat dosledno in mrzlo molče o vsem, kar bi moglo pospeševati versko mišljenje in življenje. Kakor bi na svetu ne bilo nobene katoliške vere, ne Cerkve, ne verskega ude jstvo vanja. Pač pa se vsaka svobodomiselna zadevica ali osebica ali knjižica ali družbica kuje v deveto nebo. Ali ni to isto, kar je direktna brezverska vzgoja? Zamolči otroku skozi vso njegovo mladost ves nauk o Bog« 111 milosti in večnosti ter mu govtfri samo o veličini tega in onega brezverskega posvetnjaka, boš videl, koliko verskega bo imel ta otrok, ko doraste. Niti trohice. Isto delajo mnogi slovenski časopisi, ki se tako boje, da bi jim kdo očital brezverstvo. S svojim doslednim in zaiiičujočim preziranjem vsega, kar je verskega, huje širijo brezverstvo, kot če bi naravnost s kolom mahali po veri. Zato je naravno, da duhovnik mora svariti vernike pred to zahrbtno tocla opasno dušno nevarnostjo. ■ Domovina :: kliče na pomoč : kance!-paragraf:, ki je baje uzakonjen v novem kazenskem zakoniku. Naj se nikar ne gre slepih miši lovit. Novi kazenski zakonik niti lasu ne bo skrivil duhovniku, ki na prižnici vrši svojo vestno dolžnost ter razlaga prvo božjo zapoved, kjer se prepoveduje branje veri sovražnih spisov. Novi kazenski zakonik zabranjuje zlorabiti službeno mesto recimo za politiko ali kako drugo postransko zadevo, ki ne spada v službo. Svarenje pred bližnjo priložnostjo, kakršna je tudi branje 111 naročanje brez-verskih in podobnih časopisov, pa spada prav med redne dolžnosti dušnega pastirja. In te dolžnosti bo duhovnik vršil, naj : Domovina" kazenski zakon razlaga, kakor hoče. Članek v - Domovini pa je za verne katoličane nov dokaz in nov poziv, kako moramo budno paziti, da se strup veri in Cerkvi sovražnega časopisja čim bolj omeji. Novice iz Belgrada. Na podlagi zakona o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije je bila te dni imenovana Uprava Sokola kraljevine Jugosltvije. Izbranih je iz slovenskih vrst nekaj bivših jugoslovanskih Sokolov med njimi bivši sokolski starosta Engelbert Gangl, bivši sokolski načelnik dr. Murnik in bivši sokolski tajnik dr. Fux. Na predlog ministra za socialno politiko je Nj. Vel. kralj podpisal zakon o podporah za asanacijo vasi. Na temelju tega zakona bodo dobivale občino posojila za gradnjo malih vaških vodovodov, cistern, vodnjakov, ljudskih kopališč, vzornih kmečkih hiš in za izvajanja drugih podobnih del, ki imajo namen izboljšati zdravstveni položaj ljudstva, zlasti na deželi. Pretekli teden je bil potrjen velevažen zakon o pobijanju nalezljivih bolezni. Najprvo navaja določbe o prijavljanju, ugotavljanju ter proučevanju nevarnih kužnih bolezni; zakon jih našteva 22. Občine z nad 10 tisoč prebivalci so dolžne usfa- 1' D O M O LJUB Stev. 3, h a i je novega Slran 30. Lfudska samopomoč v Mariboru sprejme za slučaj smrti in doživetja vse zdrave osebe od 1. do 90. leta in izplača do naiveč 53.000 Din na podporah. Zahtevajte brezplačuo pristopno izjavo. noviti za nevarno okuženp bolnike posebne oddelke z najmanj 10 posteljami za vsakih 10 tisoč prebivalcev in skrbeti za vzdrževanje teh oddelkov. Posebno poglavje je posvečeno pobijanju jetike. Predvideva se med drugim ustanovitev posebnih bolnišnic in zdravilišč za jetične in posebnih šol za otroke, ki se nagibajo k jetiki. Izpričevala, da ne bolehajo na jetiki, morajo predložiti pri sprejemu v službo dojilje in delavci, ki izdelujejo živila, nadalje uslužbenci v brivnicah, rodbine, ki imajo dijake na stanovanju in končno osebe, ki so zaposlene v ustanovah za mladino (učitelji itd.). Zdravnik je dolžan nalezljivo bolno osebo, namerava stopiti v zakon, opozoriti na opasnosti, ki prete bodoči soprogi in otrokom. Slovensko odposlanstvo. 250 zastopnikov občin se je v nedeljo v Belgradu poklonilo Nj. V. kralju. Odposlanstvo je vodil ljubljanski župan dr. Puc, ki je tudi imel na kralja daljši nagovor. Obenem so bili sprejeti odposlanci Urinske in Dunavske banovine. Kralj se je nato vsem trem zastopstvom toplo zahvalil. Med drugim je rekel: Moja želja je in moja prizadevanja gredo za tem, da se vse zdrave sile usmerijo h' konstruktivnemu delu v polni jedna-kosti in ravnopravnosti ter v bratski ljubezni. da bi se mogle razviti vse lepe posebnosti našega sposobnega naroda. Moja skrb je, da kraljevska vlada in vsi javni organi s svojim delom in s pravičnim izvajanjem zakonov utrejo pot ugodnim pogojem za napredek in blaginjo posameznikov, kakor ostalih zajednic. združenj, občin, srezov in banovin, h katerim pripadate. Naš narod zasluži zaradi svoje delavnosti in svojih vrlin ter zaradi žrtev, ki jih je doprinesel za pravico in pravičnost ter za skupno kulturo in srečno življenje, da lahko v miru živi in da se gospodarsko in kulturno razvija in utrjuje. Ponesite moje kraljevske pozdrave na svoje domove in vsemu dragemu prebivalstvu vaših banovin. Nato se je kralj pogovarjal še s posameznimi zastopniki. Zlasti se je dolgo po-mudil s ptujskim županom Brenčičem, ki ga je prosil, paj bi ptujska gimnazija nosila ime princa Andreja, nakar je Nj. Vel kralj pristal. Dalj časa se je razgovarja! tudi z jeseniškim župnikom Kastelicem in radovljiškim županom Resmanom. Varno naložite svoj denar v' Vzajemni posojilnici \i Ljubljani, poleg hotela ,Union4. Obrestovanje najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu L t d. d Kraljevič Andrej varuh Prosvetne zveze. Prosvetna zveza je prejela 9. januarja obvestilo, da je Nj. Vel. kralj Aleksander blagovolil odobriti, da prevzame Nj. kr. Visočanstvo kraljevič Andrej pokroviteljstvo nad Prosvetno zvezo. S tem činom je prosvetna matica dosegla najvišje priznanje njenega plodonosnega dela, ki ga vrši že 30 let med slovenskim narodom. Odlikovano pa ni samo delo centrale, temveč so deležni te odlike tudi oni skriti, tihi in idealni delavci po naših župnijah, to so duhovniki, učitelji, učiteljice in drugi inteligentnejši člani za požrtvovalno, idealno in brezplačno delo, ki ga vrše v prosvetnih društvih. Naša vladarska rodbina je pa s tem činom dokazala naklonjenost idealnemu delovanju na prosvetnem polju. Prav to pa bo dalo našim našim kulturnim delavcem novega poguma, da se bodo še z večjo vnemo popri-jeli dela, ki bo kakor doslej tudi v bodoče na vseh poljih narodne prosvete odbrodil tem lepše sadove. d Nj. Vel. kralj je prevzel pokroviteljstvo nad X/ljubljanskim velesejmom, ki se bo vršil v času od 29. maja do 9. junija 1.1. ter jugoslovansko šumarsko in lovsko razstavo v Ljubljani, ki se bo vršila od 31. avgusta 1930. d 20% kronske priznanice veljajo za plačevanje davkov. Kralj je podpisal zakon. da se z vsemi 20% kronskimi prizna-nicami, ki so se izdajale za odtegnjeni 20% znesek ob času žigosanja kron, skozi 60 dni po objavi zakona more plačevati davek brez ozira na to, na katero ime se priznanice glase. Po roku 60 dni vse priznanice končno veljavno izgube svojo vrednost in bo s lam vprašanje teh bonov spravljeno s sveta. d Pravilnik zakona o osnovnih in srednjih šolah je predložil minister prosvete na seji ministrskega sveta, ki je predloge prosvetnega ministra sprejel. d Kaj pa naši Belokranjci. Premogovnik na Kanižarici je kupil g. Jakil. Z novim lastnikom in z novo upravo se pričakuje sedaj večji razmah in več življenja. — Kolodvor v Črnomlju je dobil električno razsvetljavo. — V postelji so našli zjutraj mrtvega Jakoba Grahka po domače Hribarja iz Petrove vasi. Zadela ga je kap. — Mnogi fantje, ki so šli za kruhom na Francosko, se vračajo. — Kraljevski sejem v Metliki dne 7. jan. se ni posebno obne-sel. Kramarji so menda več zapravili kot zaslužili. Da je bil sejem slabo obiskan, je vzrok v težki gospodarski krizi, ker ni kupcev za vino, tudi denarja nimajo ljudje. — Te dni so prekupci nalagali prašiče. Cena od 12. do. 13 Din za kilogram. Naj v bodoče trgovci ne mučijo ljudi z nepotrebnim čakanjem. d V posebni avdienci je sprejel kralj Aleksandra župana v črnogorskih Cetinjah Tomo Miloševifia. Kralj se je zelo zanimal za kulturni in gospodarski položaj Črne gore in zlasti mesta Cetinje. ki je niegov rojstni kraj. Kralj je župana zagotovil, da se bo vse storilo, da dobi Črna gora zlasti dobre prometne zveze. d Nova označenja na avtomobilih. Po naredbi notranjega ministra morajo od 1. januarja 1930 vsi avtomobili v Jugoslaviji namesto dosedanjih črk SHS imeti veliki ipsilon kot prvo črko francoske označbe naše države — Yougoslavie. Poleg ipsi-lcna (Y) pride tekoča številka banovine. Tako n. pr. so zaznamovani avtomobili dravske oblasti »Y—2c, avtomobili savske banovine pa ,Y—3«. d Prijave za pridobnino 1930 in prometni davek je vlagati pri davčni upravi v času cd 5. januarja do 5. februarja 1930. Oni, ki do gornjega roka prijave ne morejo vložiti, naj zapresijo pri davčni upravi za podaljšanje reka vložitve prijave za pridobnino za 1930. d »Delavski zaupniki. Minister za socialno politiko 'je odredil, da novih volitev zaupnikov in nameščencev ne bo in bodo sedanji zaupniki opravljali poverjeno jim dolžnost še do konca leta 1930. d Polom znane bivše radičevske banke v Zagrebu je potegnil zadnje dni za seboj še novo žrtev: kenkurz je namreč napovedala zavarovalna družba .»Previdnost- , ld je bila z omenjeno banko v ozkih stikih. Previdnost': izkazuje menda 3 milijone dinarjev primanjkljaja. Ravnatelja Pro-vidnostk dr. Vladimirja Cicaka so zaprli. Kmetje so radi vseh teh nerednosti silno ogorčeni nad bivšimi radičevskiini voditelji. d Drevesničarji Dravske banovine so zbcrcvali 9. januarja v Celju. Okrog 60 jih je bilo. Zborovanje je vodil g. nadzornik M. Humek. O stanju slovenskega dreves-ničarstva je poročal g. Dolinšek, o načelih enotne produkcije sadnega naraščaja gosp. ravnatelj Josip Priol, o sadnem izboru g. nadzornik Humek, o določitvi enotnih cen g. Dolinšek. Sklenilo se je med drugim, da se v okviru Sadjarskega in vrtnarskega društva ustanovi posebni drevesničarski odsek. d Nov parobrotl. Prvo dalmatinsko trg. društvo« v Dubrovniku je naročilo v Nemčiji nov parobrod, ki je bil te dni do-gctovljen in' prepeljan v DtibrOvnik. ime mu je »Četvrti dalmatinski . Lacija ima 3500 ton ter je določena za promet med našo državo in Južno Ameriko. d Koliko je vredna občina Zagreb. V Zagrebu so sestavili točen popis imovine. Mestne zgradbe se cenijo na 280 milijonov, mestna stavbišča, zemljišča in gozdovi na 90 milijonov in mestna podjetja na 350 milijonov, torej skupaj nad 700 milijonov Din. d Mesto Subetica v Vojvodini dolguje na državnih davkih in njih dokladah nad 100 milijonov dinarjev. d Mesto Bečkerek v Vojvodini ima sedaj 38.593 prebivalcev. Po narodnosti je: 16.365 Srbov, 9423 Madžarov, 8199 Nemcev, 1554 Židov, 719 Hrvatov, 644 Slovakov, 586 Romunov. 260 Čehov, 187 Slovencev. 187 Bolgarov, 185 ciganov, 179 Rusinov, ,13 Turkov, 24 Poljakov, 12 Italijanov, 2 Lctcnca in po 1 Grk in Francoz. Pravi Babilon! d Zagrebški časnikarski e 18. decembra m. 1., od posestnikovega sina Jožefa Pečovnika, ki je bil od leta 1914. iz ruskega bojišča pogrešan. Imenovani piše, da je bil v Karpatih ranjen in ker ni mogel bežati, so ga Rusi ujeli in odpeljali v Sibirijo. Zdaj se nahaja v okraju Omsk v Sibiriji, kjer se je oženil, in ima dve hčerki. Domačega gospoda župnika prosi iskreno, da bi mu oskrbel potrebnih listin, da bi se mogel vrniti v domovino. O sedanjih razmerah pri nas doma nima pojma in sploh nič ne ve, da je bila leta 1918. ustanovljena Jugoslavija. d Za podaljšanje trgovske pogodbe z Egiptom. Trgovska in obrtna zbornica v Splitu je vložila pri trgovinskem ministru prošnjo za podaljšanje trgovske pogodbe z Egiptom. Leta 1929. je bilo izvoženo iz naše države v Egipt preko 100 tisoč ton cementa, tako da je ta država najvažnejši odjemalec jugoslovanskega cementa. d »Spomen dom« izročen katoliški župniji. Izredna glavna skupščina Hrvatske čitalnico v Tomislavovem gradu je sklenila izročiti tako zvani »Spomen dom«, ki je bil zgrajen ob priliki proslave 1000-letnice hrvatskega kraljestva, v last ta-mošnji rimskokatoliški župniji. d Odprava sejmov. V okrožju osije-ške Trgovske in obrtne zbornice so v preteklem poletju odpravili več kot polovico živinskih sejmov, 240 od 460. Tudi število blagovnih sejmov so znižali. V bodoče izključni blagovni trgi ne bodo več dovoljeni. Dovoljeno bo samo, da se na živinskih sejmih prodaja ono blago, ki je z rejo itd. živine v zvezi, torej sedlarsko in jermenarsko blago, vrvi itd. d 845 oseb s. sme poslej izseliti letno iz Jugoslavije v Združ. države Amerike. cl Nove železnice zahtevajo Bosanci, v prvi vrsti zgradbo normalnotirne železnice Tuzla—Brčko. cl Z vinsko trto je zasajenih v Jugoslaviji 170.000 ha zemlje. 36.000 ha pride na staro domačo trto, ostalo pa na ameriško trlo. d 4,264.000 kg rib so nalovili ob morski. obali v Jugoslaviji v letu 1929. Naso-lili so jih od te vsote 1,709.000 kg, kon-servirali pa 346.000 kg. d Poraba sladkorja v Jugoslaviji znaša letno 7.3 kg na osebo. d Pravoslavni škofje so poslali spomenico vsem pravoslavnim cerkvam. V tej spomenici opisujejo uspehe pravoslavne cerkve. Kulturno cerkvenih vprašanj, ki so najvažnejša, spomenica ne omenja. d Ogljar zgorel. V Topli rebri pri Kočevju je ogljar Alojzij Miše, mlad in dober delavec, žgal oglje. Po ogljarski navadi si je napravil poleg kope toplo ležišče. Ker pa kopa najbrže ni bila dobro pokrita, ga je najbrže uhajajoči dim omamil, da so ni mogel izogniti ognju, ki se mu je bolj in bolj bližal. Naposled je začel goreti in mu je telo deloma čisto zoglenelo. Zapušča vdovo. cl Ker je bila zamrznjena opolzka cesta. Pretekli teden se je med Nevesiniem in Mo-starjem na cesti prevrnil v globok jarek avtobus, ki oskrbuje promet med obema kraje ma. Pod sabo je pokopal vse potnike. Zdravnik, ki je prispel tja, je nudil ranjencem prvo pomoč. Zlasti težko je bila ranjena neka žena iz Oadskega, ki je na potu v bolnico podlegla poškodbam. Prav tako je težko ranjen tudi neki delavec. Do nesreče je prišlo, ker je bila zamrznjena cesta celo opolzka iti je spodrsnil avto v jarek. d Otroka z dvema glavama je rodila te dni neka kmetica v Senti v Vojvodini. Otrok, ki je bil drugače prav razvit, je prišel mrtev na svet. d Sedemdesetletnico je praznoval v Št. Jurju ob južni železnici kanonik in župnik g. Valentin Mikuž. Za veliko delo mu daj Bog veliko plačilo! d 70 letnico praznuje letos stanovsko glasilo slovenskega učiteljstva »Učiteljski Tovariš«. d Po daljši bolezni je umrl na Dunaju v zdravilišču Low jugoslovanski minister za javna dela inž. Stevan Savkovič. d V smrtnem strahu se je vlekel proti čuvajnici. Janez Zima iz Mošenj je zvesto vršil nočno čuvajsko službo na železniški progi zgor Otoč. V levici, svetilka, desnica v gerkem žepu, nogi na gladkem ledu vrh niostiča. Spodrsnilo mu je. Most ima železno ograjo. Pa ni imel časa, da bi se oprijel. Zdiknil je v strugo. Voda k sreči ni bila prevelika, da bi bil utonil. Glava ni prejela toliko, da bi so bil za dolgo onesvestil. Kmalu se je zavedel in čutil, da je dobilo koleno največ. Klicanje mu ni hotelo pomagati, V smrtnem strahu se je vlekel proti prvi čuvajnici, iz katere je pri- ' klicni tovariša Hartmana. Ta je poiskal še V Sioan-ov Liniment odstranjuje bolečine' Rešile se boleCfin u Strižsi alt o rabite Sloan-ov Liniment (mast), že mala količina te masti, namazana na obolele sklepe in mišice, gre takoj v kožo, krvni pritisk izginja, živet so umirijo in toliko zaželjeno olajSanje naslopi zelo kmalu. Kabito Kloan-oro mast proti revmatizmu, bolečinam v križu, išijasn, bolezni bokov, bolečinam distorzljo in kontuzije in proti vsem vrstam bolezni mišic. Generalno zastopstvo M'ŠKOVIČ & COilP. Sarajevska 70 Dobiva se v vseh lekarnah fn drogerljah enega sotrudnika. Spravila sta ga do zdravnika v Radovljici in od tam v splošno bolnišnico. Tu pravi: »Kolenska ploščica je sicer majhna, a razbita provzroča veliko bolest in dolgo zdravljenje. d Gospodinjska šola šolskih sester v Ptuju. V Mladiki v Ptuju se prične pod vodstvom šolskih sester letni gospodinjski tečaj s 1. marcem in traia do 31. avgusta. Sprejemajo se deklice, ki so dovršile obvezne šole in ki se žele izobraziti praktično in teoretično v gospodinjstvu. Starši, ne zamudite prilike in nudite Vašim hčeram izobrazbo, ki jim omogoči biti dobre in varčne gospodinje! Natančnejša pojasnila daje vodstvo samo. d Poročila sta se v Preski pri Medvodah gdč. Roza Marinko iz Preske in g. Ivan Rekel', posestnik in strojevodja iz Medna. d Na levu ga je zadela krogla drugega lovca. V velikem ameriškem narodnem parku (Yelloustom National Park) je zadela dne 8. decembra smrtna nesreča našega rojaka Franceta Mejača iz Podgorice, občina Dol pri Ljubljani. Na lovu ga je zadela kregla drugega'lovca in ga usmrtila. Mejač je cdšel iz domovine 1. 1902. v Amerike. V začetku ie delal v rudnikih, ali to delo mu ni ugajalo in si je nato izbral delo tesarja. Domovino je obiskal I. 1910. in se nato vrnil v Združene države. V Yellolisten National Park je mnogo let delal kot tesar. Bil je tudi spreten lovec in na lovu ga je dohitela smri. Ameriško državlianstvo si je pridobil I. 1911. d Ko je hotel preplezati vagone. Železniški čuvaj na železniški postaji Kraljeviča, dobro uro daleč cd Rume v Sremu, je našel na pregi grozno razmesarjeno truplo D. P., ekonoma iz Gclubincev. Ta je zjutraj v vinskem razpoloženju krenil iz Rume v Gclubince. Na progi je stal vlak, P. pa jc hotel preplezati vagone. Padel je ped vlak, ki sc je tedaj premaknil in eko-jsoiTia povozil. Pri P. so našli 6490 Din denarja. d Pepček je pa res imel srečo. Te dni r,e je več otrok drsalo na tako zvani stari Dravinii pri Pcljčanah. Med njimi tudi devetletni Pepček. Ta se je krepko pognal po ledu, končno ga je še nekdo drugi porinil m Pepček je zdrknil v vodo, ker sc prejšnji dan lomili led. Ko so mali tovariši videli nesrečnega Pepčka v vodi, so korajž-- zbežali in raznesli daleč 'naokrog vest, da je Pepček utonil. Ta je imel pa sreče. Kljub temu, da je bil do ramen v vedi, se je skobacal iz mrzle kopeli in je v velikem ovinku zbežal naravnost — k stari mami na peč, kjer se je posušil. Ko ga je stara mama pripeljala domu, je zbežal v postelj. Medtem je oče Pepčka s skrbjo iskal in med iskanjem tudi zvedel žalostno novico«:, da je Pepček v stari Dra-vinji utonil. Doma pa se je njegova žalost mahoma spremenila v veselje, ko je našel I epčka zdravega v postelji. Pepček pa od zdaj naprej gotovo ne bo šel več na ; led -d Zaklad so našli. Trgovec z železu iim Dragutm Jovanovič v Petrovcu v Srbiji ie kupil kos sveta, ki ga je hotel spremeniti v vinograd. Pri kopanju so delavci našli velik lonec, ki je bil poln srebrnega denarja. Med delavci se je vnel za najdeni denar pravcati boj. Vmes je posegla oblast in denar zaplenila. Dognali so, da je ; zaklad« avstrijski denar iz let 1765., 1780. in 1788. Večina novcev je prav dobro ohranjenih. d Ropanje na debele. Srbiji se sedaj obljublja ogromen proces proti veliki roparski tolpi hajduka Dimitrija čumiča, ki je sedaj v sodnih zaporih v čačku. Dosedaj ie bilo aretiranih 54 oseb, in od teh je sedem žensk. Tolpi je že dosedaj dokazanih 18 ropov in 1 uboj. Ženske so tolpi služile kot zaupnice, prenašalke vesti in razpeče-valke ukradenega blaga. d Fantje so se stepli v Črenšovcih v Slovenski krajini. Konec: enega sn pripeljali s prestreljenimi pljuči v bolnišnico v Mursko Soboto. d 901etna si jc prerezala trebuh. Ha,-rakiri je japonska beseda in pcmenja japonski način sameumera, namreč da si človek z nožem prepara trebuh. Samoumori so, hvala Bogu, pri nas dokaj redki, hara-kiri pa še bolj. Kaka strašna tragedija ali popoln obup ali še bolj verjetno, duševna zmedenost je dovedla ŠOletno prevžitkari-co Agato Lcskcvec iz Unca pri Rakeku, da si je hotela na tako grozen način vzeti življenje, ko je vendar živela ite 90 let in je gotovo v tem času doživela že mnogo trpljenja, samomorilskih namenov pa le ni imela. Te dni si je s pipcem prerezala trebuh. Njene poškodbe so hude, zdravniki v ljubljanski bolnišnici, kamor jo je prepeljal rešilni avto, pa so mnenja, da bo sta-rica kljub temu še okrevala. Čudno, da si hoče ceio 901etna starica jemati življenje! d Nikakega dolgega postopka! Enostavno zjutraj in zvečer krepko namazati, čez dan večkrat nekoliko kapijic na sladkorju, v mleku ali v čaju — to je dovolj, da ostanemo zdravi in odporni, ter da se cbvarujemo prehlajenia. — Govor je o Fellerjevem prijetno dišečem Elsafluidu, ki je že skozi 33 let preizkušen kot prijatelj zdravih in tolažnik bolnih. Dobiva se v vseh lekarnah in podobnih trgovinah že za 6 in 9 Din. Po pošti pa iz lekarne Feller, Stubica Donja, Elsa trg št. 16. d Pri zaprtju, preobilici krvi v spodnjem telesu, pritisku krvi, bolečinah v boku in ob straneh, pomanjkanju sape in utripanju srca, migreni, šumenju v ušesih, omotici in slabem razpoloženju povzroči naravna »Franz-Joscf« grenčica izdatno izpraznenje črev in osvoboditev tesnob-nostnih občutkov. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz-Josei« vodo z zelo zadovoljivim uspehom tudi pri težkočah v letih menjave. »Franz-Joss!« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. d Ameriška dedščiaa. Pred kratkim je umrla v Združenih državah ameriških neka Bessy Heller, ter je zapustila večjo vsoto denarja svoji materi Fridi Kessler. Ameriška poročila navajajo bivališče matere z imenom Dolene, kar je očividno pokvarjeno. Kdor bi mogeJ dati kaka pojasnila, se naproša, da jih pošlje na naslov: Dr. Ivan Čeme, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6. Rtzhuževalna sredstva za vse SVrhc izdeluje tvrdka »CHEliOIEHNA' d. z o. z. Ljubljana - Mestni trg PO SVETU Katoliška cerkev. s Vzgoja mladine se inora najprej prepustiti Cerkvi. Papež je izdal novo okrožnico o krščanski vzgoji mladine, ki je bila prvič v zgodovini sestavljena v italijanskem izvirnem besedilu in šele potem prestavljena v latinski jezik. S tem se je nedvomno poudaril naslov, na katerega je bila okrožnica posebno namejeiia. Ourož-nica zahteva kot podlago vzgoje, da se mora vzgoja najprej prepustiti Cerkvi, potem družini in šele nazadnje državi, in se izraža proti temu, da bi se dajala prednost fašistični vzgoji otrok, kar se sedaj vrši tako pogosto. To je naperjeno jasno proti uvrščavanju doraščajoče mladine v fašistov-ske zveze, kjer se večinoma vzgaja mladina v vojaškem duhu. Italija. s Razno. V Sovodnjah je umrl 7. jan. tamošnji vikar gosp. Angel Čargo. Naj mu sveti večna luč! — Neka tržaška družna jo otvorila zračno zvezo med Trstom in Reko. — Zdravilišče za 2000 jetičnih nameravajo zgraditi na Trnovski planoti. — V vsej Italiji je bilo koncem leta 1929 507 tisoč civilnih in vojaških nameščencev. Njihove plače so znašale 5905 milijonov na leto, ali približno 6 milijard lir. Če vzamemo, da ima Italija 40 milijonov prebivalcev, pride na vsakih 80 oseb en državni uslužbenec. Vsak prebivalec plača za vzdrževanje državnih nameščencev 148 lir na leto. — V Idriji je umrl 26 letni rudar Janez Krapš. — V idrijski klavnici so zaklali prašiča iz Godoviča, ki je tehtal živ 300 kg in ime! 130 kg masti. — V Vojskem imajo že 60 cm snega. V Šmarjah pri Sežani je preminul Jožef Miklavc. — Vlak je povozil Franceta šušteršiča iz Praprot na Krasu. — V Logu pod Mangartom so pokopali 81 letnega Franceta Vencla iz Strmca. d Napoved pridobnine. Trgovce in obrtnike opozarjamo na razglas davčne uprave, glasom katerega morajo v času do 5. februarja t 1. vložiti pri pristojni davčni upravi napoved svojih dohodkov, ki so zavezani davku od podjetij, obratov in samo-stalnih poklicev (trgovci, obrtniki in tovarnarji). Potrebne tiskovine ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena poli Din L—. Dalje priporočamo tiskovino: Pripomoček (navodilo).za sestavo davčne napovedi za pridobnino. Din 2.—, ter Prijavo za pavšalno plačevanje davka na poslovni promet. Pola Din 1.—. d Na kožni sejem, ki se bo vršifv Ljubljani na velesejmu dne 27. in 28. t. m. pride mnogo domačih in inozemskih kupcev. čim več blaga bo tukaj zbranega, tem ugodnejše prodajne cene bo mogoče doseči, ker za malo množino blaga se tujemu kupcu pot v Ljubljano ne bi izplačala. Vsled tega naj lovci čimpreje oddajo svoje blago »Divji kozi« na velesejmu v Ljubljani, katere naloga je, da skrbi za ugodno vnovčenje blaga. Blago se sprejema do 25. t. m. Romunija. s Moška beseda romunske kraljice. Zadnje tedne je sirilo opozicijonalno časopisje v Romuniji vest, da namerava princ Nikolaj izstopiti iz gerentskega sveta in da želi priti na njegovo mesto kraljica-vdova Marija. Opozicijonalci so bržčas hoteli kraljičino ime izrabiti za svoje politične cilje, zato je zanimiva izjava, ki jo je v tem pogledu podala časnikarjem kraljica Marija. Glasi se: > Nobena politična stranka ne dela dobro ne meni, ne domovini, kadar poizkuša prodreti s svojim programom pod mojim imenom. Želim, da ostanem na svojem sedanjem položaju, želim, da me nihče ne vlači v strankarske borbe po težki izgubi, ki sem jo utrpela s smrtjo kralja. Vse politične stranke se motijo v svojih računih, ako mislijo, da me lahko pridobe za svoje strankarske cilje. Nečem, da narod o meni slabo misli in da me ima za drugačno, ka-kar sem v resnici.« Čehoslovaška. s Predsednik republike Masaryk o Pragi. V listu »Ceske Slovo« se je izrazil predsednik češkoslovaške republike med drugim sledeče: Praga je za tujca slika celotne republike in glavno mesto vseh narodov nove države. Je češko mesto, mora pa biti obenem češkoslovaško mesto, kjer se morajo počutit kot doma vsi državljani. Praga mora biti svetovno mesto. s Masaryk si izbira naslednika. Kmalu dopolni predsednik Cehoslovaške 80. leto starosti in mnogi mislijo, da bo Masaryk ob tej priliki odložil odgovornosti polnp mesto. Nedavno se je Masaryk izrazil, da bi odstopil, ako bi vedel, da se bo državna politika vodila v istem pravcu kot doslej. Pravijo, da je Masaryk s temi besedami dal razumeti strankam svojo pripravljenost za odstop, ako bi mu stranke jamčile, da postane Masarykov naslednik sedanji zunanji minister dr. Beneš. s Hlinka o položaju Slovakov. Znani voditelj slovaške ljudske stranke v češkem parlamentu Hlinka je te dni napisal v Slovaku« med drugim sledeče: Slovaški narod ni imel veselih božičnih praznikov. Vendar naj ne obupuje, zakaj odrešenje se bliža. Tisoč let je slovaški narod stal pod vplivom madjarske kulture in kruha ni nikdar pogrešal. Usoda Slovakov — piše Hlinka — je podobna tisti v Babiloniji in Asiriji v adventnem času. Slovaška ljudska stranka -se bo borila dalje, dokler ne napoči božični praznik slovaške enakopravnosti in dokler ne bodo na pristojnem uradnem mestu spoznali, da Slovaška ni kaka Besarabija temveč Češki enakopravna dežela.« s Katoliška parlamentarna zvc!ia. Na pobudo predsednika slovaške ljudske stranke so se pričela pogajanja v to svrho, da bi vse stranke s krščanskim programom (češka ljudska, slovaška ljudska, nemški krščanski socialci in madjarski kršč. soci-alci) stvorile parlamentaren odbor, ki bi v versko političnih vprašanjih "enotno nastopal. Pogajanja potekajo ugodno. Ako pri-Ue do sporazuma, bodo katoličani imeli v Parlamentu 67 poslancev. Sedaj so najmoč-"ejsi agrarci, ki imajo 46 Dnslancev. Belgija. s Vladna kriza radi bančnega poloma preti v Belgiji. Neka banka v Brusslu, kateri je načeloval minister za kolonije, je namreč propadla, vsled česar je ta minister podal ostavko. Njemu pa bo sledil tudi finančni minister in menda bo moral v zvezi s polomom zapustiti svoje mesto tudi ministrski predsednik Jaspar. Rusija. s Rusko-kitajska konferenca. Da se urede razne sporne točke in podpiše končna pogodba, so sklicali za 25. januarja v Moskvo rusko-kitajsko mirovno konferenco. Kitajski odposlanci so se odpeljali pod vodstvom bivšega zunanjega ministra Koo v Moskvo 10. januarja. Ta dan se otvori zopet železniški promet med Rusijo in Kitajsko, tako da se bodo kitajski odposlanci vozili s prvim brzim vlakom preko Sibirije. Glasom premirja v Harabovsku so se tudi vrnili ruski konzuli na Kitajsko in kitajski v Rusijo. Moskva je na velik uspeh, ki ga je doseglo rusko orožje, zelo ponosna in ga skuša politično izrabiti. Vladno časopisje poudarja, da see je rdeča vojska prvič izkazal v boju proti zunanjemu sovražniku, kar da je močno utrdilo položaj boljševiške vlade doma in v tujini. s Bojkot cerkve po poštnih uslužbencih. Nameščenci pri poštnem uradu v Har-kovu so sklenili, da ne bodo oddali nobenega pisma, telegrama ali paketa, ki bi bil naslovljen na duhovnika ali pa na kakega drugega člana cerkvene občine. Kdor je kakorkoli v zvezi s cerkvijo, tudi telefona ne sme uporabljati. Res, krasna je boljševiška svoboda! Indija. s Vseindijski kongres. Brez Indije, ki spada med angleške zemlje, bi Anglija ne bila več gospodarica sveta. Indija, navdušena po domačinih in nahujskana po tujcih, zlasti po Rusih, pa zahteva popolno neodvisnost od Anglije. Nedavno je zboroval vseeindijski kongrees, ki je sprejel predlog za neodvisnost Indije in uveljavlje-nje zakona za varstvo svobode. Novi izvršilni odbor vseindijskega kongresa je pozval vse Indijce, ki zavzemajo mesta poslancev v osrednjem parlamentu ali kjerkoli, naj odlože mandate, ker Indijci nočejo imeti z Angleži ničesar skupnega. 25. januar je bil določen za manifestacije za popolno neodvisnost Indije. Izvršilni odbor se je tudi posvetoval o organizaciji odpora proti angleškim oblastem. Drobne novice. Skoraj tretjina vseh državnih izdatkov gre v Turčiji za oboroževanje. Nenadoma je umrl v Rimu papežev brat grof Fermo Ratti. Bivši avstrijski kancler dr. Scipel pravi, da se v Luxemburgu ni sestal z bivšo cesarico Žito. 400.000 oseb je bilo popolnoma oziroma delno pomiloščenih ob priliki poroke ital. prestolonaslednika. Časopis za kaznjence izdajajo dvakrat na mesec v madjarski Budimpešti. Že tretji doktorat (nazadnje iz modro, slovja) je napravila holandska prestolona-slednica 20 letna Ilianna. Fašistovsko organizacijo so ustanovili v Romuniji. V pozdrav dvigajo roko kot Mussolinijevi »Rimljani«. 27 oseb je utonilo, ko se je potopil v Marmarskem morju bolgarski parnik »Warna«. Angleško industrijo v Indiji izpodriva — japonska industrija. Svoje spomine je spisal eden glavnih krivcev svetovnega klanja zunanji minister bivše Avstrije Berchtold. 40 milijonov lir dobička je imelo leta 1929. brodolastniško podjetje sNavigazio-ne italiana« v Genovi. 25 milijard dinarjev je dovolil imeri-ški parlament za oboroževanje. Trocki je izjavil, da ni izključeno, da pridejo v Rusiji v kratkem celo carji na krmilo. 621 cerkev je zaprla v zadnjih treh mesecih 1. 1929. ruska sovjetska vlada. Za 60 milijonov dinarjev je kupil v Londonu neko sliko neki ameriški bogataš. 50.000 oseeb gre letno iz Nemčije v tujino za kruhom. 35 milijonov telegramov so odposlali letos v Nemčiji. Za načeelnika francoskega generalnega štaba je imenovan zaveden katoličan general Vegan. Francozi imajo dober nos: brez vere v Boga ni zvestobe. 27,500.000 dolarjev dohodkov izkazuje Panamski prekop. 15.000 ljudi je zmrznilo od 1. januarja v kitajski pokrajini Kansi. Z dvetretjinsko večino je odklonil smrtno kazen danski parlament. Francija je odklonila vse zahteve Italije po izenačenju brodovja v Sredozemskem morju. NAZNANILA. n Društvo a v. Marte, Streliška ulica č Ljubljani, naznanja, da ima v nedeljo dne 23. t. m. redni letni občni zbor ob 5 popoldne. — članice so kuharice in služkinje, ki imajo v slučaju brezposelnosti v hiši pravico do stanovanja. V hiši dobe tudi pejeni hrano. Če je še prostor, se sprejemajo v hišo tudi nečlanice: kuharice in služkinje. Zato jih imajo gespe tu vedno priliko dobiti, če jih potrebujejo. n Ii tajništva »Zveze slov. organistov«. Tovariši organisti, katerim so bile' razposlane vpra-šalne pole, jih še mnogo ni vrnilo. Tajništvo Vas opozarja na dolžmcat, Iti jo imate napram Zvezi, svoji najvišji zastopnici orgamstovskega stanu. Pole izpolnite in takoj odpošljite! Tovariši organisti, ki pol še niso prejeli, naj javijo potom dopisnice na tajništvo slov. organdstov, Laško. — Kuntara Vilko, t. e. tajnik Z. S. O. n Dramatični odsek »Prosvete« pri Dev. Mariji v Polju ponovi v nedeljo dne 19, januarja oli 19. uri »Dobri vojak Švejk«. Radio. Vsak delavnik: 12.30 Reproducirana glasba — 13.00 Časovna napoved, borza, reprodu-eriana glasba — 13.30 Iz današnjih dnevnikov — 17.30 Koncert Radio orkestra — 22.00 Časovna napoved in poročila. — četrtek, 16. januarja: 18.30 Gospodarsko predavanje — 19.00 Srbohrvaščina — 19.30 Prenos ljubljanske opere — 22.00 Koncert Radio orkestra. — Petek, 17. januarja: 18.30 Socializem kot gospodarski sistem (predavanje) — 19.00 Gospodinjska nra: Kako se izobražuje nemško kmetsko ženstvo 5* PO DOMOVINI (jinsjioiliiijski Icčuj in drugo. (Vrlin i kn.) Gospodinjski lefnj, ki ga obiskuje 10 deklet in ki ga votli gdčnn Herle-lova, bo zaključen v nedeljo dno 1!). I. ni. z razstavo del, ki jih bodo pripravile gojenke. Razstava se bo vršila v zgornji dvorani stare šole in bo odprla od 7 zjutraj do zvečer. Vrhničani, priiille pogledal, kuj morejo naredili pridne gojenke že v 10 tednih, kar se t.t leča j vrši. Razstavljena dela bodo tudi niiproda in bo vsak dobil lahko kaj za pod zob kakor tud kak drug spominček .v ročnih delili. Vrhniško občino je zastopal pri pokloni I vi Nj. Vel. kralju dno 12. t. m, občinski sveinik g. Kram: Krašovee. Ponesrečil je na kolodvoru Verd Peler Pire. trgovci' iz. Logatca, ,» torek dno 7. januarja in vsled poškodbe laUoj izdihnil. Pokopan je bil na pokopališču v Verdu S 1. januarjem je bil olvorjen poleg vrhniškega kolodvora hotel z restavracijo in kavarno, kar vodi g. Seligor v svoji novi lastni hiši. Sliši se, da so na prodaj vsa poslopja in svet bivše pivovarne, kjer so bile pozneje kon.erviie tovarne. Lepa priložnost za industrijo, ker je tovn lii.-ko poslopje zvezano z lisltiint tirom. Gospodinjska in gospodarska ismlmtzlia. (Jež i ca pri Ljubljani.) II.'m ,-e bliža Čas, ko se bo zakljiit.il prvi gospodinjski tečaj. 01> zaključku tečaja se bo pri-i-vlila kineiijsko-gospodiuiska razstava v Društvenem tlom u na Ježici in sicer v nedeljo 1». jan. 1930. Razslnva b.-) odprta lakoj po prvi sv. maši in do 0 zvečer. Na razstavi bodo razpoloženi izdelki, ka-lerili so se kinel-ka dekleta naučila v teku 10 tednov, liazslava, katero bodo tečajnice priredile pod vodstvom gdč. učiteljice in voditeljice Grosove, ho gotovo ena najlepših razstav, kar se Jih je kdaj priredilo v ljubljanski okolici, kar bo Jezici v ponos, gdč. (Srosovi pa v veliko priznanje. ■— V le-kočeni letlnu se je pričela kmetijsko nadaljevalna šola, ki bo trajala ?> mesece. Predavalo se bo: splošno kmetijstvo, živinoreja, živinozdravsfvo, o higijoni, o melioracijah in komasacijah zemljišč, IjiTcja, čebelareja. računstvo, spi,V itd. \' šolo so je vpisalo 22 kmelskih iauiov. Uve mladini. (Polhov gradeč.) /.i ISožič nas je šolska mladina s svojo božično igro rfi presenetila; le želeti bi hiio, da bi -li po lej poli dalje. Polhograjski lavani so dobri ia pri-jazni ljudje. Samo naša mladina nam ne dela po-bne časti. Namreč ona mladina, ki je šele pred kratkim izstopila iz šole. V osrčju vasi imajo -vole zbirališče, kjer s.- zadržujejo poziio -v noč in ko puhajaji) in prav tako, -ko odhajajo, kalijo nočni mir ler z. aufbiksnm slavijo svoj nočni pohod \ii ne bi starši te ianličc poučili o dostojnem ve le-mu'.' Na loh p obedih se slišijo lutli besede, ki «o prav blizu hudobiji in javnemu pohujšanju O'o ta opomin ue bo pomagal, bomo poiskali mini jioire-hen mil' drugod, kjer take stvari znajo drugače zdraviti kol - a in o z lepo besedo. — Varan. Dve koristili predavanji. (Ib do pri I .ukovici.) Na praznik sv. Treh kraljev je bilo v našem Društvenem domu,- po prvi sv. maši predavan o sadjereji. (i. predavatelj prof. Josip Priol nam lblllk'1 i »l-.lrilnn t., .......>.... 'le : ., '..........i • ■ |' iiiui ij,ii opisal pravilno in napačno ravnanje pri saenju sadnega drevja. - Drugo predavanje se je vršilo popoldne ob 8. Predaval je g. J. Basaj o' zadružništvu m njegovem pomenu. Zlasli nam ie z živo besedo obrazložit pomen varčevanja v današnjih časih. Obe predavanji sta bili bolj slabo obiskani, -20.0(11 Veseli Dolenjci (RO,or, a|r.mc<«. pot-je) — 2i. Koncert Radio orkestra. — Sobol« 18. januarja: 18.30 Ksporunlo - 10.00 Nemšči- v T" ° ,lr" - 20.30 Tolstoj: slajenje« (Delavski oder).- 22.00 KoneeH lil dni radi čiščenja strojev postaja ne oddaj«, v vzrok: prepozno naznanjeno. Želeli bi bilo, da bi laka predavanja obiskovala mladina. Kadar bo pfl igra se bo prerivala za vstopnice, katere je treba še plačali; a na predavanje, ki je prosto vstopnine, je pa ni, da bi se kaj korislnega naučil:; 1'ntdcsetlelnik. (1'revoje.) krogu svoje številne družine ter vojnih tovarišev, kateri so mu prišli od daleč čestitat, je obhajal svojo 30letnico na dan sv. Treh kraljev dolgoletni naročnik : Domoljuba« g. Miha (iostič, krojač in posestnik na Prevojali. Petdesellelnik ie blag in miren krščanski značaj in kot tak si j« pridobil priljubljenost iu spoštovanje pri domačih kakor pri voinili tovariših. Zalo mu želimo, da bi še zdrav in čil obhajal 00 letnico. Kak« je pri na-. (Treboluo pri Mokronogu.) Ker se hočejo farani- iz. Sv. vrha, Gor.. Sred. in Spodnj. Lakilica'priključili mokionoški fari, bo zanimivo izvedeli, koliko je od vseli rojenih, poročenih in umrlih v trebelski župniji oz. teli -I vasi. L. 1029. vsej roj. «2 (iz omenjenih 4 vasi 21), vseh porok I!) (4), vseh umrlih 42 (li): t. 192S. pa vseh roj. 07 (17). poročenih 22 (2), umrlih 4(i (3). Iz tega si' vidi, da so v omenjenih 4 vaseh v večini delavci, ki se po poroki šele priselijo, na starost pa se izšel iu jejo. ker je toliko število rojstev od tam in malo število porok in sinrii. Sestavili >1110 o. J bar, ki naj napravi spomenik v vojni padlim iz naše župnije. Kdaj bo napravljen in kakšen bo la spomenik, bo odvisno od višine nabranih prispevkov. Lansko vinu je prav dobro, ali kljub temu ne gre v denar. Sodi so jiolui, a za najpotrebnejše stvari manjka denarja. Ljudje uvidevajo, da bo ireba sadili manj trte jia več sadnega tlrevi,,. Smrtna kosa. (Jurklošlcr.) Umrla ie v petek. 10. I. m. za pliučiijco veie-egledna gospa Helena (irad. posesinica gostilne iu mesarije v Jiirklošlru na (ilažuii . vdova po po-tajnem Antonu Uradu. Zapušča edino, 12 leiuu hčerko Dragico, katero je pač prezgodaj zadel la usodepolni udarec Pokojna je bila velika ilobrol-uicn re.vežev. pijancev pa ni. Irpela v svoji geslilni. Otlločno jim je odrekla pijačo vselej, ko so začeli iogovi!i 1Imela ie lep re.l v goslilni. dobro vino in tudi dobro hrano si tlobil vsak čas. Zaio je •meta vedno dosti rednih gostov. Mag ji spomin! Zadnje slovo dušnega pastirju, (limit" pri l.itiji.) I o/ko mini ie. Naš častili g. župnik Krnile lavšič so se po kratkem tu,- u prihodu k liani o težki bolezni na večer preti Sv. Tremi kralji a Mitlno poslov ili ml nas. Njili zadnji litij ni lili ležuk. a le/j ti je liila ura zu drugo. ki st> ostali poleg njih. žlulno so odmevali zvonovi / visokih lin. Ni go bilo. ki mil ur bi rušilo ko. ko so t milit; mu prihajali in odhajali i/ iipnista. Ktikor o-tor moč jo čutil vsakdo. k,, o dvignili krsto z mrlvnškegn odra in ko jo |X> -V. maši pribrzol min. tla jih popelje daleč ■ •I nas v njihovo roj,(no vas. .Spremila jih jo zastavo v,-a šolska mladina in druga množita glasnim jokom tlo razpotja. Nuj počiva v miru. blagu tlušti! Gospodarski pouk. (Dttl pri Ljubljani.) A nedeljo "i. januarju smo imeli V društvu adnizm tocrj z tlvojnim preda v a n ioni. dopoldne ,n p,,poldne. Dopoldne io inžeiicr Kisel, govoril poljudno t, živinoreji s posebnim ozi-!?"' '!" "nSr 'a/moro. tla se iz ,o panogo kniot-kega gospodi.rshu pridobi čim več koristi drugem predavanju jo govornikih. Ilu-.tj razvijal „, pojasnjeval niisol o varovanju, ki jo temelj vsega blagostanja v m z ni in tlrziivi. Topo število udeležencev, mili gospodarjev iu odraslih niladoničcv jo napeto pozornoslio sledil,, obema govorni. komu; vsojana be-etlu bo v svojem etisu rodila svoj sati. — Ob sklepu so ju pragbisilo še ne, kaj novih članov z.i novo iistuiiovljono Kmei, sko zvezo ter izvolil njen titlluir, Smrt kosi... (Polica.) Nu praznik sv. Treh kraljev pop. smo poli(1 pali ob zelo veliki udeležbi ljudstva g. kaplan:. Franceta Luž a rja. Umrl je za možgansko Itapjc v bolnici v Ptuju, kamor so ga pripeljali z rešilnim avtom otl Sv. Trojice v Halozah na štajerskem, kjer je služboval in od lam po železnici v donnifo rojstno župnijo. Na novega leta dan je še vse opravil v cerkvi, zvečer ga jo zadela kap in drugi dan o polnoči je umrl. Pokoj njegovi duši! Tedenski gospodarski sestanki. (1'redosljo.) : Gospodarski svel' v PrcdOHljah bo tekom mesecev januarja, februarja in marca prirejal vsak četrtek kmelijsko-gosjKidarski sestanek, združen s predavanjem o najvažnejših sodobnih kmetijskih vprašanjih, tako o zadružništvu, splošnem položaju slovenskega kmetijstva, o živinoreji, poljedelstvu, irnvnišlvu itd. Prvi tak sestanek so bo vršil v vabljeni gospodarji iu gospodinje, fantje in dekleta iz. celo občino. Prcdoslje. Obilen obisk naj dokazuje, tla želimo kmelje v svojem stanu napredovati in svoj težki položaj izboljšati, ter da miio si ,-vesii, tla bomo l:> v skupnosti kaj dosegli. liKLCKRAN.lSKI KOTlfBK. Naše cesle. Pri orenosu hivšili oblastnih cest na banovine je bilo v lh lokrajiui črtanih okrog 30 km .ost, ki padejo s tem v breme občinam. Ker so bile črtano lutli nekatere ceste, ki služijo splošnemu, prehodnemu jiromeiu. zalo iti naša želv. da bi so la prouredba v nekaterih točkah revi II-rala. Za zgled naj bo navedena doslej oblastna cesta iz Metliko na Itadovico skozi Slanino v.:-. Ves promet lam gori iz Vinskega, štiri ure daleč gori v hribe gre )>o lej cesti .-kozi Rntlovico iu Slanino vas, It. la la cesta je sedaj odpadla iti občine, dočini jo prešla na banovino druga ce.-in. Iii pelje tO km daleč na okrog mimo Lešča v linšinjo vas in potem po državni ccsii naprej. Pogledal sem v avstrijsko generalko, na kateri j. ona daljša vesta označena kol okrožna, skozi Slanino vas pa je bila tedaj zgolj občinska pot. Najbrž.-jo tudi inženirju, ki jo imel nalogo pieuredbo v Loki, služila podobna karta. - Sedaj je pač vso pomembnejša la 10 km krajša zveza tlo postaje in naj bi so slvar ponovno preuredila tako. tla bi bilo narodu bolj ustreženo. Podobno je črtana iako prometna cesta iz Berete vasi. čez l.okvlco nu Krivoški vrh. Tudi Inkaj bi bila revizija nujno potrebna, lembolj ker bo siromašna občina lokviška plačala 13.000 Din čednih doklad. pa ni nu celem njenem teritoriju uiti 1 in brniških cest. Ali bi lilo mogoče, tla se lokviška občina vsaj loga davka oprosti? Okrajna blagajn« jo kreditirala 4C:i:> Din za spomenik kralja Petra v Zagrebu. Že za ljubljanski spomenik smo prispeval', sedej je seveda naša dolžnost, tla pripomorem« k lepoli spomenika našega Osvoboditelja v naši sedanji presiolici. Tudi jiesaniezne občine iu občani so-poviibljeni tli prispevajo. Iz naše tujine. Pismo iz Argentine. 1» g /ivi našo Jugoslavijo! Veseli smo je ind m i lu v Argentini iu sinu p« nosni nanjo. Sunil) llrg mini daj srečo, tlo Iii šo sumili na naio lepo z.oniljioo. Drugi rojaki! Približuje so konec sinrogn lola. Dolžin,s( nas veže, tlu ie zahvalimo Jli;g„ za vso preteklost. Treba lit, obnov,t, nuriioniiin na zvoslogu Domoljubu,. našega jinjutoljii, ki ............. novic iz. lope Jugoslavijo V zapuščeno lujinti. Tu ni kaj za delavcu t iiul sem v Doniojj...... koliko se jih JO izselilo ,z Jugoslavije v len, I2«XS. in koliko od loh ,, , jo prišlo v Vrgentiii!). Toliko I,oračev vet- bo tukaj. Delavsko_ljudstvo jo Iu šo vetliit, v jako latjtiu polozu i u in s,i obetu še slabšo, ker jo začela gospodu rili velika sušu ni cro/.na v ro- '.j ,ui. Pšenica je bila vsled snSo Jako sluha iu tudi koruze ne 1)0. u k o ne bo dežja. Sedaj naliaja m na neki železniški | K),sta j i. kjer delom' skupaj * nekim tovarišem. Prišlu sva sem brez denarja in brez kruhu. Vso pot s\u lioifrta večinoma peš, okrog 300 kilometrov in beračila .svil, da sva mogla živeti. V Argentini prosit Krulili je pa nekaj groznega. Hodil« sva tri dni in štiri noči v grozoviti vročini in nisva imela no koščka .suhega kruhu. Samo vodo na pila. Tako sva bila Incnu, da že edcil dru-sega nisva razumela. Prišla sva k prvi hiši: še vode nisva dobila, pa bova košček kruha! Ilišc so pa daleč dve do tri ure ena od drugo. Pri delu uc /.»služiva toliko, da bi so peljala z osebnim vlakom, temveč: morava hoditi pes po grozni vročini ali pa voziti so s tovornim vlakom brc/, dovoljenja, da nas preganjajo policaji ali orožniki. Sramotilo je v Ameriki beračiti. Kdor pa beračit ne zna, naj se v Argentino no podu. Stanovanji: imamo pa ve-činomu tam za železno progo v jarku. Kjer p,! j« dober zaslužek. Iiim so prvi Italijani, špnnjcli iu črnci. Sedaj voščiva vam vsem skupaj srečno in viselo novo leto: bralcem in bralkam Umun-ljuba in g. uredniku. — Antoni« Saje. Mokro-ii: g' ni Jožef Zupančič, okraj l itija. Merlebaeli, I.oreiia. Francija. Zopet nam je pobrala tujina tri nase sinove, vse še mlade, v najboljših letih: Dne 20. novembra lani je umrl za zavralno jeliko Jožef Kljun iz Nemške vasi pri Kočevju, oženjen v Ponikvah pri llobrepoljab. Lojze Dncar iz Velikih Lašč, dalj rasa bivajoč v Šmarluem v Tuhinju, je šel zvečer 10. decembra zdrav in čvrst na delo v premogovnik. Zjutraj, ko je šel ravno iz, jame, je spodrsnil in padel v nek rov tako nesrečno, da je obležal na mestu mrtev in so takega prinesli domov nič slnteči ženi in hčerki. Bil je blaga duša in splošno priljubljen. Rojaki so mu priredili veličasten pogreb in it■ n poklonili številne vence. — i), januarja \ nov eni leiu pa jo zatisnil oči za vedno mladi .bikoli Pilimiik iz Mengša na Gorenjskem, liil je bolna že dalje časa iri mu je jelika izkopala rani grob. Vedno je sanjal, da pojde še domov in se pozdravi v domači zemlji, llog ie liolel drugače. Nove knjige in skladbe Dobri pastir. Premišljevanja o življenju našega Gospoda Jezusa Kristusa in njegovih svetnikov. Dr. Ciril Potočnik, semenski spiritual v Ljubljani. Prvi zvezek. Že dolgo nismo mogli dobiti v knjigarnah v slovenščini pisane knjige premisljevalne molitve, katero se danes kot najpopolnejšega načina molitve poslužujejo ne samo duhovniki in redovniki, temveč v veliki meri tudi že posvetni izobraženi, celo preprosti verniki. Zato smo prepričani, da bo ta nova knjigo našla najširši odmev. Pisana je preprosto in poljudno, vendar tako, da jo z istim uspehom more rabiti dunovnik ali redovnik kakor tudi preprost človek. V začetku je podano kratko navodilo o načinu premisljevalne molitve. Premišljevanja sama so razdeljena na tri točke, so primeroma kratkj in jih je 87. Jasno je, da prvi zvezek, dasi ima 360 strani, ne izčrpa cele tvarine, zato bodo izšli še trije zvezki. V drugem in tretjem se bodo nadaljevala premišljevanja o življenju Jezusovem, v zadnjem pa bodo zbrana premišljevanju za glavne cerkvene praznike. Knjiga, ki ima zelo priročno skoro žepno obliko, stane broširana Din 38„ v polplatno vezana Din 50, v elegantni vezavi Din 60. Založila jo je prodajalna K. T. D. preje Nič-man v Ljubljani, Kopitarjeva ulica. Naj bi to dragoceno delo rodilo obilo sadu med vernim ljudstvom. Božji spevi. Pesmi cerkvenega leta za mešani zbor. Uredil Vinko Vodopivec. Založila Goriška Mohorjeva družba. Skladatelj Vinko Vodopivec si je nadel nalogo, da za naše korc izda nekakšno novo ;; Cecilijo;: v modernejši izdaji. Danes vsakdo vidi, da so skladbe v /Ceeilijir, kakor so takrat, ko so izšlo, orale ledino dobre in solidne eerkvene glasbe, za današnji okus zastarele in premalo sočne. V njih je več preproste in šolidne glasbene računice kot pa življenja. Zato potrebujemo docela nove zbirke, ki naj bi na eni strani pokazala obraz današnje cerkvene glasbe, pa je obenem vendarle taka; da je veliki večini zborov in umevanju ljudstva dostopna. Vodopivec jo to skušal doseči. Umevno je, da je v prvi vrsti gledal na to, da doseže še bolj drugi namen kot prvega, venda je tudi skušal pri večini izbranih skladb polagati važnost na današnji način glasbenega izražanja. Da.se mu pri vseh 92 pesmih to ni posrečilo, jc jasno: nekaj skladb bi brez vsake škode moglo odpasti in so očividno le koncesije zaostalim in — lenim zborom. — Vse skladbe z izjemo prav majhnega števila so nove in sicer od najrazličnejših skladateljev, od katerih so nekateri manjše kvalitete, pogrešamo pa par prvovrstnih, tako Sattnerja in Mlinarja-Cigaleta. — Zbirka obsega 10 pesmi za advent, 16 za božični čas. 18 za postni, 15 za velikonočni čas, 5 binkoštnih, 4 za sv. R. T., 5 za praz- Izvirue francoske pastiije VALDA za športnike pred-med In po naporu. Prodajajo vse lekarne iu drogerije. razno luičevalka Kina. Po uradni cenitvi je tmtfilu Klim ob svojem zadnjem izbruhu za 1C0 inilijmov lir gospodarskih vrednot, '•d tega odpade na uničeni pridelek vinogradov, oranžnih in drugih sadnih nasadov 7 milijonov, lii; zemlja, ki jo je pokrila lavn, je bila vredna oij milijonov lir, v Mascaliju uničene hiše in druge zgradbe 27 milijonov lir. Xa železnicah, cestah in mostovih unsln-la škoda najmanj 17 milijonov lir. K ieiuu -js trebn prišleli štelo na brzojavnih in telefonskih napeljavah, vodovodu ter škodo v irgovini zaradi prekinjenega prometa. — Lava je ponekod dosegla višino g« metrov. Vulkanska snov se počasi pomika dalje, a se nn pobi slrjuje. Vlada je poskrbela, da se železniška Pioga cireumetnea, ki v -•Memurni vožnji vodi "kolu Kine, popravi. Angleška živina. - Angleži I rdijo, da imajo oni najboljšo in najlepšo plemenski) živino na svetu, Lorenski učitelj Roman. Kadar dva mlada človeka tako stopata, da drug drugega ne pogledata, ampak resno gledata v zvezde in jim šepetata besede, ki jih starši za njima ne čti-jejo, lahko sklepamo, da je ljubezen med njima. Utrujena mati, ki je bila zatopljena v druge sanje, je že davno izgubila tisti dar, ki ga imajo matere, da v duhu neprestano pazijo na hčerke, ki so že nekoliko večje in jim preti ljubezen. Baltusova Marija je videla samo tole: da bi v brezmeseeni noči laglje hodila, ji je svetil veliki hlapec iz llornja; človek, ki mu je gospodar zaupal in mu naročil: Spremljaj jih do pota! Martin je storil mnogo več; ustavil se je šele ob začetku vasi, pri prvih hišah, ki so imele samo po eno okno razsvetljeno: stanovanja poljedelcev ali rokodelcev, svetla pročelja, dolge strehe, gnojišča za zidom, dva jarka ob dobro posuti cesti, ki vodi navzgor, kjer je šolsko poslopje. Ni bilo niti preveč besedi niti preveč kretenj. Morebiti je Martin na skrivnem stisnil roke Orani Baltusovi. Videli so samo to, da se je obrnil, privzdignil staro kučmo: /.-Lahko noč, tovariši ja! " in z velikimi koraki krenil na Homjo. Ko se je za petdeset ali šestdeset korakov oddaljil, je začel prepevati, da bi vsaj na ta način še bil blizu svoje • ljubljenke. Baltusovi Mariji ni bilo tega nič mar. Orani pa, ki je stopila staršem na levo, so bilo znane besede iz stare francoske popevčice, katere ga je sama naučila, da bi ga privadila lepše izgovarjati: Li kdaj je kdo že ljubljen bil, če v koga je zaljubljen bil? •laz, še nikdar; živlo, vladar! Odpev se je zgubljal med posetvami in drevjem. Namenjen je bil samo enemu bitju na svetu. Z napol priprtimi očmi se je Orana skrivaj smehljala. Poslušala je prvo kitico in še ji je šlo na smeb: Zaljubljena si sama v sebe, zakrknjeno I i je srce ljubili nihče te ne sme! Žakaj želiš, naj ljubim tebe? Orana ni slišala vsega, ker se jc pevec preveC oddaljil. Spomnila se je 2- avgusta. Tako je bilo na dan 12, avgusta prerokovano viharno vreme 'Veg. pomoto so opazni, ko je bil koledar že skoro razprodan in razposlan. Stavcc je bil tako: odpuščen iz službe, godilo se pa je nekaj nenavadnega. Dne 12Tav-}jusla je nastal silen vihar. Ko se je polegel, je Pričelo snežiti, kar je bi-10 v tem letnem času Pravi čudež, čudovito prerokovanje je bilo že splošno znano in ljudje se kar pulili za Brad-ov koledar. Bradford Postal slaven in bogat 'ovek. Sprejel je zopet službo odpuščenega Plačo! i0 mU P°dv0iil da katoliško srce že po naravi nekoliko, mnogo, strastno ljubi Francijo, kaker jo pač spoznava, štiriinštiri-deset let ni izpremenilo plemenitih lorenskih duš. Kdo je oživljal tega duha in kdo je vodil ta srca ako ne duhovniki, sinovi skoro vedno najbolj vernih družin. Prusi so to dobro vedeli. Kako radi bi bili ti gospodarji Nemčije uničili spomine iz francoskih časov«! Toda veri, zgodovini in izročilom tudi najsilnejši ne morejo do živega. Dosegli so le prav malo. Dolžili so duhovnike — ne brez vzroka — da so bili in so Se vedno poleg precejšnjega števila županov in učiteljev poglavitna ovira pri ponemčevanju te pokrajine, ki so jo nemški zgodovinarji proglasili za nemško in jo je vojna leta 1870. odtrgala od Francije. Bržko je izbruhnila svetovna vojna in celo še preden je bila uradno napovedana, so že zaprli najbolj znane »sovražnike nemške domovine«. Pod kakšnimi pretvezami? Pod jako različnimi in silno nejasnimi. Z avtomobilom se pripeljejo štirje ali pet vojakov z nasajenimi bajoneti, in častnik. Izstopijo in z revolverjem v roki ukažejo župniku, naj gre z njimi. In to pri vratih župnišča, ko gre iz cerkve ali se vrača od dolge obhajilne peti. Župnik vpraša, zakaj so prišli ponj: »Kaj sem storil?« Odgovor: »Imam ukaz. Zvedeli boste pozneje!« Pozneje je pomenilo: Kadar se bo nam zljubilo«, pomenjalo je pa tudi: »Nikdar!« Časih ujetniku niso dovolili, da bi se vrnil v župnišče in vzel plašč ali perilo. Kar najhitreje so ga morali odvesti v vojaško ječo najbližjega mesta, odkoder so ga tirali v Nemčijo, če ga niso rajši pustili v celici kalce loren-ske ali alzaške trdnjave. Na nekaterih postajah je bilo treba izstopiti in čakati na drugi vlak: ugodna prilika pobesneli svojati! Vojaki in priseljenci so se zbrali okoli »vohuna«; svobodno so ga kar najgrje psovali, suvali z nogami, tepli s palicami ali puškinimi kopiti; krohotali so se tevtonskim šalam, zlasti takim, ki so najbolj zbadljive, zakaj »vojna je« in nemška vest je zamrla. Častnikom in podčastnikom je bilo najljubše veselje, postaviti svoje žrtve, duhovnike in lajike, ob zidu in jim povedati, da bodo ustreljeni. Krdelu vojakov so ukazali, naj nabijejo puške in pripravijo za ■strel — na kar so izjavili, da jih postrele ob drugi priliki. Ko so v avgustu leta 1914. zgrabili starega župnika iz Gelincourta, so*ga vojaki nezaslišano mučili na postaji v Sargeininu: Mimo starčka, ki so ga naslonili na zid, so stopali drug za drugim in mu s petami zmečkali noge. Tako so bili večinoma že prve dni ob mobilizaciji prijeti in odpeljani v ujetništvo lorenski župniki in bogoslovni profesorji, znani po francoskem mišljenju. Med množico takih osumljencev je bil tudi Gerard Ballus. Ko je šel 1. avgusta 1914 iz župnišča maševat, ga je zgrabilo pet nemških vojakov. Odvedli so ga v vojaško kaznilnico v Metzu, kjer ga je jetničar, feld-vebel Koch, sprejel v posebno varstvo. Mesec pozneje so ga prepeljali v Koblenz, nato pa v Kassel in se je šele koncem novembra 1918 vrnil v Metz. Kmetskemu sinu, vajenemu življenja v prosti naravi, se je v ječi slabo godilo. »Cesarska hrana« je bila dokaj pičla: za dlan širok kos kruha s čašo vode. Niti spati ni mogel, ker so čuvaji vedno ropotali in mu vsako uro odpirali okno; vrh tega-ga je vsak dan mučila golazen. O svojcih ni zvedel nič. Peklo ga je, ker so Nemci tolikokrat slavili zmage, ki jih je objavljal generalni štab. Vse to mu je izpodkopalo pristno lorensko zdravje. Abbe Baltus je postal suhljat velikan, ki ga je mučil revmatizem in neprestani srčni napadi. Iz predvojnih časov si je ohranil le vero, glas in ljubezen do loren-ske zgodovine — »le nanujnejše«, kakor je sam rekel. Njegova župnija v okolici Metza ga je sprejela z veseljem. Doma so mu časih rekli: »Sisrurni Gerard«. dala od stare čarovnice prerokovati. Toda cigankinega prerokovanja m poslušala, zakaj eden možakov je bil vrgel nanjo svoj težki pogled. Čudno moč je imel ta pogled nanjo in zagledala se je v ta odločni obraz, zagorel od vednega potovanja, in takoj ga jc vzljubila ... Ljubila ga je, kot se ljubi skrivnostno in mogočno bitje: z občudovanjem in s strahom. Mira je prišla na svet. Ona pa je brez službe živela z možem, ki je zapovedoval kot gospodar in našel v njej najubogljivej-šo žužnjo. Neki dan popoldne, ko je malo zadremala, je mož vzel majhno Miro na kolena na kolena... In še danes se mati spominja vseh posameznostih tega prizora: Oče je bil sklonjen nad golo otrokovo roko in na njej nekaj delal z iglami. Mati ni videla v polsnu drugega kot njegov odločni obraz in temni, magnetični pogled ... Slednjič je dal mladi ženi jokajočegu otroka. Ko je prestrašena ogledovala majhno oteklo zapestje, je dejal kratko, z onim ponosnim glasom, s katerim si jo je bil podjarmil: Plemenski znak. Njo je stresla groza, toda rekla ni ničesar. Kaj, njena hčerkica, njena Mira, naj bi bila ciganskega rodu? Prisegla si je bila, da hoče zadržali pri sebi moža, očeta malega bitja, katero naj bi obadva negovala. Na žalost pa je bila prirojena ljubezen do brezkončnega potovanja, do blodnega in svobodnega življenja močnejša ... Mož jo bil odšel naprej v neznane dalje, gnan od nagona svojega rodu, ter zapustil jokajočo ženo in otroka v zibeii. Spominjala se je tudi svojega žalostnega in sramotnega življenja po njegovem odhodu. Gospodarji niso več hoteli vzeti v službo to prijateljice ciganov, zaknj bali so se, da jim ne bi izdala, kje je kaj ukrasti, ali kam se izplača vlomiti. Kadar so jo kmetje srečavali, so se križali. In če jo le bilo mogoče, so se ji umaknili s pota. Ženske so si pripovedovale, da se je od svojega ciganskega moza naučila čarati in večkrat so jo obdolžili, da je kriva nesreč, Njene prejšnje prijateljice so jo zaničevalo in so je ogibale. Otroci pa so preganjali njeno Miro ter metali kamenje za njo. Ko so jo tako vsi odgnali, je bila pri-bežala s svojo hčerkico v to razpadajočo kočo, v kateri ni hote! nihče stanovati, zakaj ribiči so pravili, da so bili videli poleg ognjišča zbrano duhove, vsikdar, kadar na nebu ni bilo zvezd. Od tedaj naprej je bil vsakdo prepričan, da jo čarovnica, zakaj samo tisti človek, ki je v zvezi z duhovi, lahko stanuje v hiši, v kateri straši!... In to sovražne ljudi jo bilo treba prositi usmiljenja, zakaj dola ni bilo nikjer dobiti... V oni starosti, v kateri so otroci naj-ljubkojši in s svojim smehom razveseljujejo vso hišo, jo mala Mira hodila prosjačit. Nekateri, ki .so se bati čarovničino osvo-te, so ji vrgli novec ali kos kruha, a hitro zaprli vrata prod nosom ubogemu dekletcu, ki se jo s pevajočim nožnim glasom zahvaljevala. ltovno in sramotno življenje... In vendar ga je niati prenašala brez prevelike bolesti, zakaj našla je tolažbo v svoji dražestni hčerki, njenih zaupnih očeh in ljubkih, majhnih rokah. Ali naj sc sedaj neha ta njena edina sreča? Zakaj sedaj ubogi otrok trpi bolj kot mati, ki jo grešila. V njeni bolesti jo prevzame divja jeza in s sovražnim obrazom se obrne proti nebu, ter bolestno za-kriči: Bog ni pravičen! Zakaj kaznuje otroka, če jo grešila inati? Ta krik pa zaduši divji veter, ki lomi drevje, in ploha, ki udarja na zemljo. Včasih so začuje slabotno zvonenje, ki prihaja tudi do to oddaljene koče, zato, da vsi zvedo srečno novico in slavijo prihod Sinu Božjega. Mira se zgane na kupu slamo... Spomni se, da dobijo ta večer otroci z nebes poslana darila. Božič je! Smehljaj so zasveti na njenih, od vročino žarečih licih, obrne se proti svoji materi ter ji pokaže z ročico svoje majhno čoki je, ki jih je bila postavila pred ognjišče. Tudi to čakajo na obisk Onega, ki dajo vsem veselje in darila. Mati stopi korak nazaj, da skrije otroku svojo ginjonost. Počasi, z neskončnim obupom se sklone nad majhno cokljo, ki bodo jutri zjutraj prazne in morda nepotrebne. Nesrečna mati drhti vsa objokana s coktjami v roki. Ona ve, da so tam doli, na negostoljub-nom kmetskem domu trije otroci veselijo s svojimi srečnimi starši. Obe deklici zibata punčki, oblečeni kol mestne gospodično, medtem ko starejši bratec jezdi na novem Tudi po dolgi preizkušnji je bil še vreden tega nazivu, ki jo tukaj značil moža, ki ni bil eden listih, ki se hitro udajo bodisi v razgovoru, bodisi v borbi. Kakor Gerard je tudi še eden izmeni Ealtusov zapustil Hornjo in postal učitelj. Francozi so malo poznali zbor lorenskih učiteljev. To se je takoj pokazalo, ko. je Francija prišla v osvobojene pokrajine. Takrat se jim je zazdelo primerno, sestaviti in objaviti ročni vodnik za Alzacijo in Loreno, nekak hodi z mano. iolikim Francozom iz notranjosti«, ki bodo prepotovali pokrajino, ki je bila preko štirideset let zaprta proti zapadu in so je upravljali, izkoriščali in usuž-njevali Nemci. Natisnili so pomanjklivo in površno brošurico, ki pravi o alzaško-lorenskem učiteljstvu: Učiteljem ni veliko zaupati: nemški so in pangermanski. V kmet-skih skupinah jih lahko ločimo po napredovanju. Stari učitelji so zvesti Franciji, a so čimdalje redkejši. Na drugi strani so se pa najmlajši učitelji časih že odtegovali uradnemu uplivu in se bližali francoskemu mišljenju. Toda te delovne pristaše alzaško-lorenskega nacionalizma so skoro vse pozvali v vojno. Našli boste torej učiteljstvo, ki ga je uklonil nemški duh ali pa popačila tako imenovana onstranrenska kultura.« Za mnoge učitelje, stare, mlajše in najmlajše, so sile te vrstice krivične, ker so jim brez globlje preiskave pripisovale mišljenje, kakršnega niso imeli. Dasi je bila dežela v nemških rokah, so vendar imeli Francozi mnogo prijateljev med ; učiteljskim osebjem«, ki ga je nadziral schulrat — šolski svet — v Metzu. Da, velikih prijateljev, katerih naklonjenost jo bila koristna, In med njimi niso samo redovnice v .Loreni in v Alzaciji, čudovite žene, ki so še vedno • po francosko vzgajale srca vsem Lorenkam in Alza-čankam, ampak tudi drugi učitelji in učiteljice, ki radi ovaduštva in preganiania niso smeli pokazati ljubezni do francoske grude, ti je kljub temu nikakor niso zatajili. Med njimi so bili junaki in tudi učitelj Jakob Baltus je bil junak. h'e preden mu je bilo petnajst let, se je že odločil za učiteljski stan. In tukoj tisti dan je svoj sklep razodel očetu, staremu gospodarju, ki se mu je na Hornji moralo vse pokoriti. Oče ie bil ugleden mož in po moči, imetju in francoski šuljivosti znan daleč na okoli. Odvrnil je: ž6 prav, sinko! Samo tri sinove imam: najstarejši je kmet kakor jaz; ti boš učitelj in če bo tretji, kakor že pripoveduje, župnik, tedaj so moji sinovi dobro služili Bogu in Loreni!« in v resnici se ni drugače zgodilo. Kdo bi bil mislil, da je imel Jakob, drugi Galtus, učiteljski poklic. Saj je bil v mladih letih eden izmed tistih neugnanih lorenskih nasajivcev, ki najrajši dražijo lorenske germanske učitelje, pa naj pride tudi do tepeža. Da ne bi škodoval svojemu očetu, ni maral izzivati sinov nemških priseljencev, stanujočih na Križu, ki je Hornji najbližja vas, pač pa je ob vsaki priliki kazal francosko mišljenje in v nekoliko oddaljenih mestecih, zlasti v Bouay-u pa tudi v glavnem mestu dežele nastopal s francosko trobojnico. Z malimi prihranki kmetskega fanta se jc včasih lakho peljal po železnici in se pridružil tovarišem v Metzu, ki so mu rekli računski podčastnik«. Pričakovali so ga na postaji, zvečer so ga spremljali nazaj. Tako se je v svojem petnajstem letu, poleti dne 15. avgusta, na kolesu peljal iz Metza v Mars-la-Tour. Nekaj zato, da bi poromal do Gravelotte in pred hotelom »Zlati konj«, kjer je 17. avgusta 1870 spal stari Vilje )m, zažvižgal " Sambra in Moza«, zlasti pa, da bi se srečal s tolpami mladih Nemcev, ki so z jestvinami obloženi prihajali k hesenskem spomeniku ob poti. Najjačja podmor. ladja sveta, ki ima prostora za 90 moz, jc bila izročena tc dni svojemu namenu. Zgrajena je bila n< airn riškn mornarico. , Važen izum za poljedelstvo. - Gradbeni nadzornik g. Simen Bons v iMostaru je iznašel in ž deželah, popolnoma zastonj in. Iranko poskušnio a poučnim navodilom. Sami se boste lahko prepričali o neškodljivem in hilrem učinkovanju sredstval HlifiUST mHRZKE. ■erlln-WllmersdorI, Bructasalersir. lir. 5. Hbf. 17. Edino najboljši SfrOjl HI plettltli Štflt. ..Oubied stroji ter kolesa za rodbino, obrl in Industrijo so le Jos. Pcfelinca Grltzner. Adler Najnižje cene! Tudi na obroke) Uubllano blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vedenju brezplačno, ne Vleči a garancija. Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkral Din 5. Naročniki „Doinoliuba" plačajo samo polovico, ako kupuje.o kmetijske po-trebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Puhasto perje razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisto belo gosje kg po Din 130'— in čist beli puh kg Din 300'—. L. Brozovič, kemična čistiona perja, Zagreb, Ilica 82. Štedilnik fi- n?pro- --da; pri Ivanu Boh, Breze, p. Ribnica, Dolenjsko. 20 fffio£ kg seno naprodaj & Din 1'— kg. Jože Dolinar. Ločnica št. 5, Medvode. Lepo posestvo Va enec 't «vi>ar8k.° .. ohrt ie sprej- v Dolgi vasi, oddaljeno pol ure od mesta Kočevje, na prometnem kraju in lepi legi, to je hiša, gospodarsko poslopje, pred hišo vodnjak, njive, travniki, pašnik in gozd s površino 23 ha in 61 ar ali 41 johov se proda. — Pojasnila daje Franjo Sbrizaj v Kočevju 153. me. Travnik, Trebnje. Vaienca in moško krojaštvo. -Gutman&Vidmar, Trebnje, Dolenjsko. Ctvliarakega vajenca sprejmem takoj proti polni oskrbi, M. Horvat, Ljubljana, Dunajska cesta 12. PeMega vajenca z vso oskrbo sprejme Alojzij Noč, pekarija, Javornik, Gorenjsko. »»isnec-br^arsko nih staršev se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. — Nastop takoj. Ivan Lindič, čevljarski mojster, Mokronog 42. Hlaoecod 24 d°30Iet IIIUUVU ,|nrnijj j5jtr Posestvo sadni vrt) z vsem gospodarskim poslopjem v najboljšem stanju se radi stalnega bivanja gospodarja v Ameriki ugodno proda v Dol. Straži 8, pri Novem me3tu. Več se izve pri Janezu Šenica, pos. Dpi, Straža, pri Novem mestu. za stalno službo z vso oskrbo v hiši. Delo: opravljati 2 govedi in 1 konj, obenem bi pomagal v delavnici pri lahkem delu na suhem in gorkfcm po zimi. Biti mora trezen in zanesljiv. Plača po dogovoru. Predstaviti se je osebno. - Naslov v upravništvu Domoljuba r<"! št. 550. HovašDega vajenca iščem, najraje z dežele. Sprejmem tudi takega, ki se je že učil. Hrana in stanovanje v hiši. Nardoni Anton, kovač, Podobeno 10, p. Poljane nad Škotjo I.'oko. Pomočnika r - tveno delo sprejme takoj H. Bitenc mizarstvo, vižmarje n. Ljubljano. Kmečko debla zdravo se sprejme v službo takoj. Ponudbe na naslov: »Služba«, Štore pri Celju. Kovaškega vaienca 15 do 17 let starega sprejmem takoj na 3 leta, hrana, stanovanje in perilo pri mojstru ali na 4 leta z vso oskrbo brez doplačila. Drugo po dogovoru. Ivan Uril, izprašan kovač, p. Metlika. Prodam I?onv? Iahkc^a krito malo rabljeno ter konjsko opremo in voz za tovor. Poizve se pri Ant. Stergar, Kamnik. T i>{ran 40, BKViPVcrK^raiisas L) O MOLJUB Štev. 3. Ure, zlatnino in srebrnino hupite na|Doi|§e ln naicenejS« - pri stari priznani l»mhi H. SOTTNER LJUBLJANA 1 Prešernove ulica štev. 4 Največja in najvidnejša razpoMljaimca — Razpošilja v vse kraje lu- in Inozemstva Lasina protokolirana tovarna ur v Švici znani1; TKO - OMIKO - AXO ZAHTEVAJTE B»F*i»LACNI CENIK! Cliina frebrno jedilno orodje SI. 1S2. Koviuasta ankcr-l!oskor>l, s sekundnim kazalcem. dobro Uoles.ii.', raili-um svetlikajoče se Mev lke in kazalci samo 1> 94'— št. 12Ž-1. Ista brez sekund, kazalca D1 ;6»'— s 50 kino pismeno tovarniško garancijo SI. 135 lludilka IG eni vis„ dobro kolesje,Uleluo jamstvi........... ff— št. 11'."», Enaka 10 cm visoka .........l>ln «1.3« Š(. UM, Knaka r. radij. iucv. n kazalci • . . Din W-3t. 12(1. Kovin, žepna ura '/. dobrini kolesjem .1 letno jamstvo .... Din 41'— S!. 121 Enakn ■/. radij, d« vilkttmi in kazalci DlnSS'- Mlinarji, pozor! V najem se odda kmetski mlin na \ odi s tremi pari kamnov v Savinjski dolini. Prednost imaio ocenjeni. - Naslov v upravi >-Domoljuba- šl. 347. To prijeti Takoj prenehajo bolečine, sree radostno bije, obraz se veselo raztegne ... Ako Vas popade revmatizem ali ishias, prehlajenje ali živčna utrujenost, ako zaboli v glavi, v vratu — tedaj si privoščite krepko masažo s Fellerlevim pravim prijetno dišečim Elsafiuidom! Vedno zanesljivo delovanje tega dobrega narodnega sredstva ie dela že skozi 33 let tako priljubljeno. ,JJlsafluid" z zakonom zavarovan! Ravno tako orl notranjih motnjah. krčih, slabosti—-zadostuje nekoliko kapljic ni sladkorju! To pomaga! V lekarnah in vseli podobnih trgovinah: poizknsno ste-klonlčice (i Din, dvojne steklenice it Din, speeijalne steklenice 2« Din. To pošti: najmanj 1 zavoj z !) poizkusnimi ali Gdvolnimi ali 2 spoeljalnlnta steklenicama stane 62 Din. Sost takih zavojev a poštnino in zavojem samo 2S0 Din. Naročila na naslov: EUGGN V. FELLER lekarnar Sfublca Donja št. 16 I......................... g ln kropi želodec, tedni aht-val n Fellorjavo £laa m kroBlJlco, fi škntljle Din j" mmiE ifi FIGE nudi najceneje Fran Pogačnik, Ljubljana — Dunajska cesta 36. Obiava! G. Janko Borštnar, župnik v Pečah, sedaj v Hotederščici ter gdč. Marija Lešnjakova, šolska upraviteljica v Pečah sta tožila zaradi prestopka zoper varnost časti tožence: Cirila Jesenska, župana v Pečah, Matija Stre-barja, posestnika v Gori, Jožefa Bcdenl:a, posestnika v Podgorici, Janeza Tihlja, posestnika in kovača v Grabnu, Janeza Mala, posestnika v Pečali, Alojza Klopčiča, posestnika v Pečah, Martinsi Mala, posestnika v Pečah, Avguština Povška, posestnika v Muzgi, Janeza Pirca, posestnika v Pod-gerici, Franca Pirca, posestnika v Podgoricr Fran. čiško Lovračevo, posestnico v Voljemdolu, Katarino . Knezom o, posestnico v Voljemdolu, Jakoba Kneza, posestnika v Voljemdolu, Barbaro Avbelje-vo, posestnico v Voljemdolu, Jakoba Barliča, posestnika v Voljemdolu, Antona Avblja, posestnika v-Hlevah, Martina Marčuna, posestnika. Križate, Janeza Štruklja, pos. sina v Pečati, Lovrenca Tiča, posestnika v Hlevah, Jožela Brateta, posestnika v Pečah, Franca Streharja, posestnika v Pečah. Alojza Razorška, posestnika v Tlačnici. Johana Popita, posestnika v Tlačnici, Vincenca Uraniča, posestnika v Tlačnici, Franca Stenka. posestnika v Pečah, Antona Avblja, posestnika, Kanderše, Franca Dolinarja, trgovca v Pečah, Marijo Dolinar-jevo, trgovčevo ženo v Pečah. Po naročilu obeh tožnikov g. župnika Janka Borštnarja in gdč. Marije Lešnjakove objavljam, da je bila dne 11. novembra 1929 med tožiteljema in imenovanimi osemindvajsetimi tožcnci sklenjena v tej kazenski zadevi poravnava, glasom katere so si vsi med seboj vse odpustili, kar je ustvarilo nesporazum in nezaželjeni razkol v fari in je 28 tožencev izjavilo, da radi tega nimajo nobenega povoda več vzdrževati trditev, Iznešenih proti g. župniku in gdč. učiteljici v vlogah na sreskega poglavarja v Kamniku in na knezoškofijski ordi-narijat v Ljubljani. G. župnik Borštnar in gdč. učiteljica Lešnjakova sta odpustila žalitve. Toženci so se zavezali plačati vse stroške g. župnika in gdč, učiteljico, v znesku 3217-50 Din in vse stroške lastnih odvetnikov. Tožnika objavljata ta dejstva zategadelj, ker se širijo med ljudstvom govorice, da sta pravzaprav propadla g. župnik in gdč. učiteljica in da sta ona dva prosila za poravnavo, katere govorice pa ne odgovarjajo resnici. Ljubljana, dne 21. decembra 1929. Za oba tožnika: Dr. Aleš Peršin, odvetnik v Ljubljani. NaroČite »Slovenca« na ogled! Naslov: Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. Za nakup železa, pločevine, kovin, cementa, štorje, strešne lepenke, peči, štedilnikov, žel. blagajn, vodovod, cevi, sesalk, tehtnic, osi, voznih peres, mrež, žag, post. vložkov, morske trave, žime, kotlov, kuhinj, posode, mesoreznic, okovja za stavbe in pohišho, orodja za obrtnike in kmetovalce, verig, konjskih in voznih plaht, barv, firneža, terpentina, tera, strojnega, prašnega olja in karbolineja. se pnporota trgovina z železnino A. SUŠNIK, LJUBLJANA, Zaloška ccsta. /V Najvarneje in najugodneje sc nalaga denar i rt Ljudski posojilnici v Novem mestu registrovani zadrugi z neomej. zavezo Za hranilae vloeo jamčito poleg lastnega poslopja vsi čani z \sfiii svojim prem ieniem Vlagatelji ne jre '«neo v a pi.sojinico nilta^e oo.emosli. - Pc-soj-la iu K.edin po iaiugr