Leto XVII., št. }S upiavoislvo; ujuDij&na. Knanjeva uuca a- — 1'eieroo St ai'2*. 312% uuerauu KldeieK: UJUDijana. 8eien-burgova ul tt. — tei 3492. 2492, Podružnica Maribor: rJoeposka ulica ®L UL — leleton St 2466. Podružnica Celje: Kocenova attca *t Z. — releton St. 190 Račum pn pošt 6ea_ zavodih: LJubljana St 11.342, Praga Oslo 78.180, 3124. 3126. 31266. Wlen «t 106.241 Ljubljana, sreda 12. tebruarja 193C Cena t Dir Izhaja vsak <1wn. razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122. 8128, 8124, 8135. 8126- Maribor. Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celja, StroasmayerJeva ulica Stev. L Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Preizkušnje poljsko-nemške zveze Med Poljsko in Nemčijo se zadnji čas dogajajo stvari, ki nikakor ne utrjujejo medsebojnega prijateljstva. Prav gotovo bi pomenile resne diference, ako ne bi bilo na obeh straneh toliko močne volje za to, da se ohrani dobro razmerje in da ne propade šele pred dvema letoma sklonjeni sporazum. Največje diference so nastale zaradi železniškega prometa skozi Pomorje, ali kakor se pravi v nemškem političnem žargonu: skozi »koridor«, iz Vzhodne Prusije v ostalo nemško ozemilje. Po določbah versajisike mirovne pogodbe se vrši železniški promet med Vzhodno Prasijo in ostalim rajhom čeiz poljski teritorij, za kar mora seveda stroške kriti Nemčija. Zgodilo pa se je, da je prišla nemška blagajna s plačevanjem v velik zastanek. Stvar se je nadaljevala tako dloflgo, da se je čutila Poljska končno prisiljeno energično zahtevati plačilo. O tem so se vršila pogajanja, pri katerih ni prišlo do soglasja. Ta neuspeh se tolmači z velikimi nemškimi denarnimi težkočami, zlasti z dejstvom, da Berlinu primanjkuje deviz. Ali Poljska je očividno na redno plačevanje polagala prav posebno važnost, pa je zato izjavila, da ne more dalje čakati, marveč da je prisiljena poseči po represalijah, odnosno pričeti z drugačno proceduro v premetu čez Pomorje. In tako se je zgodilo, da je dne 7. L m. Poljsika izdatno skrčila železniški promet čez Pomorje, tako za osebni kakor za tovorni prevoz. Oba sta se zmanjšala za nič manj ko polovico. To je vsekakor jalko radikalen ukrep in ni čuda, da je z njim Vzhodna Prusija prav občutno prizadeta. To so dejstva. Jako interesantno je pri tem, da je nemško časopisje skrajno rezervirano pri komentiranju naznačenih diferenc. Pomembnost vsega tega najlažje premerimo, ako se zamislimo v one, se ne posebno oddaljene čase, ko obeh držav še ni družila desetletna zvezna pogodba. Ni treba niti najmanj pretiravati, pa si lahko predstavljamo, kako silovito kampanjo bi zagnalo nemško časopisje, navajajoč s poudarkom in v neprestanem ponavljanju, da je vseh teh težav kriv versajski »diktat«, ki je ustvaril »umetno« mejo na spodnji Visli ter Vzhodno Prusiio teritorialno ločil od ostale Nemčije. Sedaj pa ne čitamo ničesar takega, zakaj v teh časih prav nič ne kaže hitlerjevski Nemčiji, da bi načenjala taka poglavja, ne glede na to, da jo sporazum veže na desetletno premirje nrav v tem o žiru. Poljska se more sedaj z zadoščenjem ozreti na spremenjeno situacijo, ki sili Nemčijo na miroljubno zadržanje, ki je v tem trenutku pač unikum, zlasti če" pomislimo, da so pred tremi leti še celo nemški ministri tekmovali v tem, kdo bo bolj nasrlašal potrebo po spremembi državne meje na vzhodiu. Sedaj pa se oficiozni komentarji omejujejo na obžalovanje, da so nastale diference, pa na napovedi, da se bo skušal olajšati položaj v Vzhodni Pru-siji s tem, da se oživita zračni in po-v množicah pač.bcustva-- oX rdgo vava morski promet. Toda prvi za osebni promet v množicah p?č ne orid^ v p^štev, dmei oa pomeni velik ovinek in občutno zamudo v času. Poleg navedenih težav pa so med Poljsko in Nemčijo nastale še druge, ' i sicer bolj v načelnem kakor v praktičnem obsegu motijo dobre odnošaje med sosedama, Med njimi je imenovati na prvem mestu govor vodilnega nemškega gospodarskega politika ministra dr. SchacMa v Vratislavi Tamkaj je tolažil šlezijce v teh hudih časih gospodarskih težav, pa je vmes vpletel tudi odstavek o »nesrečni meji, ki jo je po sredi Slezije potegnil versajski diktat ter' ločil veliko gospodarsko enoto na dvoje, povzročivši s tem zlasti v Nemčiji preostalemu delu silne težkoče«. Ta odstavek je zaključil s tolažilno napovedjo, da se bodo stvari že še spremenile. Uradna nemška poročila tega pa-su;3a iz Schaehtovega govora niso re-prodiucirala, marveč se je razvedel šele po drugem potu. Seveda je kljub temu zelo razburil poljsko politično javnost, saj je načel ono »vprašanje«, ki je nekdaj tvorilo jedro nemških revizijskih zahtev, ki pa se naj bi po berlinskem sporazumu odlložilo na deset let. Toda tudi tu politični oziri velevajo, da se iz tega ne napravi velika afera, saj želi tudi poljska stran čim bolj dolgo uživati sadove berlinskega sporazuma. V svoji celoti pa nam ta incident jako nazorno kaže, na kakih temeljih je ,>ostavljefn poljstko-nemški sporazum in kako labilne so te osnove. Ali serija poljsko-nemških težav s tem še ni izčrpana. Pred nedavnim so na. Poljskem živahno razpravljali o usodi poljske manjšine v Nemčiji ter ugotovili, da se je njen položaj v zadnji dobi močno poslabšal spričo novega političnega sistema v hitlerjevski eri. Pravkar so1 delegati Zveze Poljakov v Nemčiji objavili enako pritožbo ter sklenili, da se obrnejo ra ?amega Hitlerja g sip- Zaključni govori v Aixu Včeraj je bilo v marsejskem procesa zaključeno dokazno postopanje, nakar je imel svoj govor državni tožilec Rolle Aix en Provence, 11. februarja, a. Za policijskim komisarjem Houdauxom je bil zaslišan policijski komisar v Anemassu, Pe-tit, ki je takoj po atentatu v Marseilleu, pozval vse orožniške postaje proti Švici, naj ustavijo vse jugoslovanske državljane in sumljive tujce. In res so mu že naslednjega dne s postojanke v bližini Saint Juliena sporočili, da so tamkaj prijeli tri osebe, med njimi Pospišila in Rajiča. Med zasliševanjem je Rajič priznal, da pripada Paveliče-vi teroristični organizaciji, govoril je o Janki Pusti, o vežbanju z orožjem, o strelskih vajah in podobne podrobnosti. Priznal je tudi, da je na Janki Pusti vodil pouk o rabi orožja neki oficir madžarske vojske, ki je vežbal ljudi tudi v metanju bomb in postavljanju peklenskih strojev. Nato je sodišče zaslišalo Domoja, šoferja v Aixu, ki ga je 9. oktobra ob osmih zvečer najel Kralj, da ga odpelje v Avignon. Šofer je izjavil, da je bil obtoženi Kralj med vožnjo zelo nervozen in da je neprestano kadil. Kadarkoli sta srečala kak avto. se je zmerom skril v kot. Gospa Ochor, lastnica hotela »Moderne« v Aixu. kjer so se nastanili atentatorji, je pod prisego potrdila, da se je Kralj vrnil v hotel ob 6.30 zvečer 9. oktobra. Ta izpoved je posebno važna zato, ker Kralj ni dokazal, kje je bil 9. oktobra od opoldne do 6.30 popoldne, to je v času, ko se je izvršil atentat v Marseilleu. Gospa Generauz, lastnica hotela »Negre«, je izjavila, da je 7. oktobra med 7. in 7.30 prišel v hotel eleganten mladenič z neko žensko. Zahteval je sobo z dvema posteljama. Ko je zahtevala, da izpolni prijavnico, je mladenič odvrnil, da stanuje v drugem hotelu, da pa bo z njegovo spremljevalko v njenem hotelu stanoval neki drug gospod. ki bo izpolnil prijavnico. Dama, za katero je najel sobo, je v hotelu prenočila ln v torek 9. oktobra okoli devetih odpotovala z avtobusom. Od tedaj je ni nikdar več videla. Dominik Paroly, komisar policije v Aixu je pri zaslišanju povedal, da je 11. oktobra prišla k njemu lastnica hotela »Moderne« in mu izjavila, da je po fotografiji spoznala v atentatorju svojega stanovale« Kelemena. Ko sem jo zasliševal, se je nekdo oglasil na telefon. Rekel je, da je nameščen v istem hotelu in da mi ima nekaj povedati o atentatorjih. Sluga Robert je izjavil, da je bil on tl6ta oseba, ki se je po telefonu javila komisarju Parolyju, da jo zasliši. Na dan atentata, ko je bil pokojni kralj že mrtev in so gorele svetilke v hotelu, je nadziral sobe v prvem nadstropju. Pri kontroli je Prišel do neke sobe, ki je bila zaklenjena. Ko je sobo odprl, se je prikazal na pragu neki moški. To naj bi bil Mijo Kralj, toda priča ne more povedati, koliko je biia takrat ura. (To pričo je predlagala obramba, da bi se dokaza-lo. da je bil obtoženi Mijo Kralj že ob Štirih popoldne v hotelu v Aixu. Toda Kralj sam je pri preiskavi izjavil, da je prišel v hotel okoli 4.45 do Pet popoldne, in se torej izpovedbe priče 7 izpovedbo obtoženega Kralja pri sodišču ne njemajo). Predsednik sodišča je prečita! nato z dne 6. oktobra 1935 datirano pismo Nj. Vel. kraljice Marij«, r katerem sporoča svojemu zastopniku Paul-Boocourju, da odstopa od zasebne tožbe. Ker so se tako bran »tel ji kakor tod', državni tožilec odpovedali čitanju izpovedi prič, ki niso prišle na socFšče, je predsednik v ponedeljek zaključil razpravo. Državni tožilec: Današnja razprava se je pričela ob 9.20 in je govoril prvi državni tožilec RoL, ki je izvajal: »Zaradi incidentov, ki jih je treba globoko obžalovati, se je zakasnila ura, ko mora sod;šče izreči od vseh poštenih ljudi s tolikšno nestrpnostjo pričakovano razsodbo. 15 mesecev je poteklo od dne, ko so na naši zemlji sredi Marseillea proti vsem svetim zakonom gostoljubnosti izvršil' brezprimeren atentat morilci, ki »o se skrivaj prikradli v našo zemljo, z namenom, da zadenejo v srce istočasno i Jugoslavijo i Francijo, da s krvavo in brezmejno mržnjo zarišejo dan 9. oktobra in da nakopljejo brezmejno žalost vzvišeni vladarici in trem mladim sirotam. Vtis plemenite geste Nj. Vel. kraljice Marije Ta vladarica, Nj. Vel. jugoslovanska kraljica Marija, je izkazala sodstvu naše države tolikšno čast, da smo lahko nanjo ponosni. Ker je prvotno nastopila kot zasebni tožitelj. da bi lahko spremljala razvoj preiskave in da bi ji mogla dati koristne podatke, se je po končani preiskavi umaknila 'z razprave, da bi s tem vsemu svetu jasno pokazala, da popolnoma zaupa v francosko pravosodje in njegove pred-vstavnike. Strahoten vtis zločina Znali se bomo pokazati vredne tolikšnega zaupanja, s katerim nas je počastila kraljica, ki je bila tako surovo zadeta v svojem najdražjem. Zanesem se, gospodje, da bo vaš sklep v vsakem primeru :z-raz popolne resnosti, .brez vsake mržnje in strahu, poln nepristranosti m odločnosti, ki vam je lastna. Gospodje porotniki, nočem podrobno opisovati vtisa. k: ga je povzročila strahovita tragedija v Marseilleu. Nihče izmed vas pač ni pozabil konsternacije in strahote. ki je objela vse duhove, ne le v Ju- jimi predlogi za remeduro. Začeli so se namreč kazati sadovi hitlerjevskega vzgojnega sistema, ki prizadeva narodne manjšine čim dalje bolj in ki postaja za nje nov način germanizacije, še učinkovitejši od dosedanje. Ker pa sc zdi malo verjetno, da bi narodni sociaJlizem v tem pogledu pokazal pripravljenost za kompromise, zlasti ker ima priliko, da izigrava v mnogih področjih pojave narodne nezavednosti, se bo težko dala doseči taka solucija, ki bi žfedovoljiia obe strani. Podoba je tedaj, da bo treba računati tudi v tem območju nemško-poljskih stikov bolj z naraščanjem nesporazumov nego obratno. Vzroka je potemtakem dovolj, da so se začele v zadnji dobi množiti vesti, ki pripovedujejo o ohladitvi med obema državama. Ni čuda, če so se pojavila tudi poročila o poskusih za izboljšanje. Nemški državni minister Frank se napoti prihodnje dni v Varšavo in vrh tega se namerava minister Goering podati na »lov« na Poljsko. Dovolj posla ga č-uka, a najtežji ne bo na loviščih, mar-jueč v povsem drugačnem področju. goslavčji n v Franciji, temveč po vsem svetu, ko so zvedeli za strahoviti zločin. Povsod so tepra$cv;"Ji, kaj se bo sdsj zgodilo, m kaj bo ie bolj strahotnega napočilo. Z grozo smo spoznali, da sta ob belem dnevu, sredi 20. stoletja, padla predstavnika dveh velikih narodov pod udarci plačane toipe gnusnih zločincev, kršeč najsvetejše pravice in temelje družabne organizacije. Iz vseh krajev civiliziranega sveta so se klanjal', slavi in veličini vzvišenih žrtev. Svoje sožaije in spoštovanje so izrazile vse držav©, vos civilizirani svet. Nočem pristaviti buui izrazom ničesar s svoje strani, pač pa hočem apelirati m vas m vašo vest, ns vas kot poštene mode in na vade srce dobrih Fran-coeov. Kralj Uedfaiitelj, vojak, vitez in nruSenik Morda ni nikogar, k5, ne bi cenil Njegovega nepozabnega lika, ld ne bi cenil njegovih žrtev in dobrot, ki mu jih vsi dolgujemo. Njegovo ljudstvo ga je proglasilo za Uedhv-telja domovine. Francozi so ga že tedaj, ko se je tako bratsko in hrabro boril na njihovi strani, imenovali »kralja vojaka, kralja viteza«. Po 9. oktobru 1934 pa smo ga vsi imenovali »kralja-rou-čen*'ka«. Kdor je pripadal vzhodni vojski, pač nikoli ne bo mogel pozabiti visokega slovesa, ogromne popularnosti in spoštljivega spoštovanja, ki ga je kralj Aleksander užival v francoski vojski, ko je kot regent poveljeval četam svoje države, boreč se bratsk', z ramo ob rasni naše vojske. V tem ozrru jo zanimivo pričanje generala Georgesa, ki je sam sodeloval v bojih na vzhodnem bojišču in ki je bil hudo ranjen pokraj kralja Aleksandra. Kvalificirani zastopniki nacionalne federacije in Poilus d' Orient, vsi ti so pred vami izpričali globoko vdanost, bratsko naklonjenost in plemenita čustva, ki jih je kralj Aleksander vedno kazal napram francoskim junakom. Izpričali so tudi njegovo ogromno ljubezen do nase države, ki jo je potrdil tudi sam v najtežjih okol-Sčinah in v najbolj tragičnih dneh. V trenutku, ko je Ma Sabija popolnoma zavzeta, je poslal predsednik« Pomcareju zgodovinsko brzojavko, ki bo ostala za vse čase vzor ljubezni do Francije in ki se glasi: »Srbije ni več, toda njena vojska je tu. Sklenil5 smo nadaljevati svojo borbo na francoskem bojišču«. Vzoren zaveznik Francije Njegova ljubezen do Francije je pa bila v tradiciji njegove rodbine. Njegov slavni oče kralj Peter I. jc po končani vojaški akademiji v Saint Cyru stopil leta 1870 kot dobro vol j ec v našo vojsko, oblekel kroj franooskega oficirja in se hrabro boril pod našo zastavo. Kakor je kralj Peter postal junak leta 1870, tako j« njegov sin postal najčudovitejši junak leta 1914. Da bi dal jasnega dokaza svojih čustev do Francije in naše vojske, ;n svoje privrženosti do bivših vojnih tovarišev, je hotel kralj Aleksander I. o priliki svojega prihoda v Francijo stop5ti z njimi v stike na tistem mestu, odkoder so nekoč na- še četo krenile na vzhodno bojišče. Hotel je, da se izkrca v glavnem mestu Marseil-ku, kjer je na žalost našel smrt. Oa bi ie na posebno ganljiv način podčrtal svojo naklonjenost do svojih starih vorpvh tovarišev, je kralj Aleksander sklenil, da že po prvih korakih na n«S zerniji pokaži venec na spomenik v Marseilleu, ki so ga postavili padlim borcem solunskega bojišča. (Malo pred deveto aro je stopil v sodno dvorano bivši predsednik francoske republike Millerand, da bi s svojo prisotnostjo izkazal čast žrtvam marsejskega atentata. Millerand je bi oblečen v odvetniško toga Ko je vstopit so ga prisotni pozdravili s poki on om*.) V trenutku, ko je hotel izvršiti to vzvišeno gesto, ko so zadrhtela francoska srca, pa je kralj Aleksander padel pod smrtnimi streli VeKčka. Njegova zadnja misel je bila misel ljubezni in spoštovanja napram svojim starini vojnim tovarišem i« francoske vojske. Kralj Aleksander ni mogel izvršiti svoje geste, toda na obletnico njegove krvave smrti so položiti na spomenik venec, ki ga je bS. sam prinesel iz Jugoslavije. Tragična smrt velikega kralja Kralj Aleksander, ki je med svetovno vojno zbral v sebi vse vrline izvrstnega •vojaka, vso hladnokrvnost in mnoge droge odlične lastnosti, je tudi po končani svetovni vojni ostal naj zvestejSi in najzanesljivejši prijatelj Francije. Ker pa je bil obenem tudi velik prijatelj miru, je hotel uresničiti tudi svoje mirotvorne ideale, ideale bratstva in medsebojnega spoštovanja Po tesni izmenjavi misli z našim velikim državnikom, ki je tedaj vodil našo zunanjo politiko, z Lotrsom Barthoujem, pa je moral doživeti svojo tragično smrt Nato je opisoval državni tožilec Rol v krasnih besedah življenje Louisa Barthou-ja, njegovo ogromno inteligenco, njegovo veliko srce. Tudi njemu je katastrofa pretrgala nit življenja Za svojega življenja se je bil ves posvetil domovini, oa kram pa ji je daroval Se svoje življenje, kakor je bil med svetovno vojno daroval svojega edinega sina, cilj svojega življenja m uteho svoje starosti.Vse svoje srce, in vso svojo dušo je posvetil ohranitvi miru. S takimi načrti je sodeloval z veftkim kraljem mirotvorcem, s kraljem Aleksandrom. Sokrivd atentata zaslužijo Obisk tega vladarja v oa& državi, gospodje porotniki, je bil sijajna stopnja -a poti, po kateri sta krenila skopaj in ki je b:lti izbrana v važnem zgodovinskem trenutku v iteresu miru. Ta dva velika moža in idealista sta padla kot žrtvi pobesnelih zločincev. Ti zločinci iz organizacije, ki so jo ustvarili izšolani profesionalni atentatorji, so morah čez pol Evrope, da so dospeli sem v drmbi sokrivcev, ki so jih podpirali, ki pa zaslužijo isto louen, kakor izvrši kc zločina. Ne najdem besedi, da izra«fcn vse, kar čutim, vendar govorim ljudem dobrega srca, kakršni ste vi in zato me je treba razumeti doslovno. V sebi boste našli čustva, k*, jih sedaj tolmačim m čutim pri veeh Francozih. Prepričan sem, da jc spomin na jugoslovanskega kralja in na predsednika Louisa Baa-thouja ostat v treeh kot svetinja. Porotniki raj izrečejo zadnjo besedo Državni tožilec Bol je navajal zatem ostale žrtve marsejskega atentata, agenta Galyja in dve ženski, ki ju je atentator ubil, potem pa je nadaljeval: Gospodje porotniki, sedaj veste, kako strašne posledice je imel ta zločin, kako herojsko je izvršil svojo dolžnost Galy, kako slavni osebi sta padli pod udarci morilca, kako strašne in nepopravljive izgube so zadele 9. oktobra 1934 Jugoslavijo in Francijo in ves civilizirani svet. Tudi morate razumeti strašne posledice, ki bi jih mogel roditi takšen dogodek. Toda, če je že vse rečeno o teh žrtvah gnusnega zločina, pravosodje še ni izreklo svoje besede. Vi sta tu njegovi suvereni zastopniki, ki Imate povedati poslednjo besedo v tej zadevi. In dokler vi tega ne boste storili, bo družba Se zmerom dolžna slavnima žrtvama, ki sta padli za nas, in še ne bo popravljena krivica, storjena Jugoslaviji in FranciJL Nato je državni tožilec omenjal nekatere momente o atentatu s tako pretresljivimi besedami, da so ganile vse navzoč-ne. Posebno plastično je popisal glavne mpmente, ld jih je preiskava ugotovila. Na truplu atentatorja so ugotovili znamenje VMEO, to je tiste organizacije, ki Je sestavljena iz nevarnih zločincev, najhujših v kazenskem pravu, najbolj zakrknjenih, ki so ogražali bolgarsko-jugoslovensko mejo ta vršil teroristična dejanja na bolgarsko-ju goslovenskih tleh. Orožje, ki ga je rabil atentator, je prava mala strojnica, ld more sprožiti okoH 200 strelov ▼ minuti. Pri morilcu so našli dva SarSerja po 20 nabojev. TI naboji so tmeH tako moč, da M mogH prebiti tudi debelo kovinsko ploščo. Pri morilcu so našli tudi bombe, o katerih trdijo strokovnjaki, da so imela strašno moč, da bi bilo lahko okoli eksplozije vse mrtvo ln ranjeno. Bombe Je potreboval atentator, da napravi prostor okoB sebe, da bi po izvršenem atentatu mogel zbežatt Francosko-raska pogodba o medsebojni pomoči Včeraj je francoska poslanska zbornica pričela razpravljati o ratifikaciji pakta z Rusijo o Pariz, 11. februarja, o. Na hodnikih Bour-bonske palače je prevladovalo dopoldne mnenje, da se bo v parlamentu brezpogojno našla potrebna večina za ratifikacijo fran-cosko-ruskega pakta. 0 tendencah pogodbe je poročevalec parlamentarnega odbora poslanec Torres izjavil novinarjem: Francosko-ruski pakt je takega značaja, da se mu lahko priključijo tudi vse druge države. Pogodba ima vse značilnosti vzhodnega pakta in je Prav za prav njegov del. Znano je, da sta francoska in ruska diplomacija skušali ustvariti sistem kolektivne varnosti po načelu lokarnske pogodbe, veljavne za zapadno Evropo, tudi za poravnavo vseh sporov, ki bi se pojavili v vzhodni Evropi. Francosko-ruski pakt predstavlja obenem realizacijo 61. 21 pakta Društva narodov, ki izrecno določa, da se imajo za zagotovitev miru sklepati regionalni sporazumi. Vsebina pogodbe Francosko-rusko pogodbo o medsebojni pomoči in varnosti, o katere ratifikaciji je pričela danes razpravljati poslanska zbornica, sta podpisala Laval in ruski poslanik v Parizu Potemkin 2. maja 1935. Pogodba obstoja iz Petih členov in dodatnega protokola. Cl. 1. določa neposredno rusko-francosko medsebojno konzultacijo v primeru napada kake evropske države. Cl. 2. odreja takojšnjo medsebojno pomoč v primeru neizzvanega napada. Cl. 3. določa dolžnost pomoči v primeru prekršitve čl. 16. in 17. pakta Društva narodov, dočim izraža čl. 4. soglasje teh dogovorov s paktom Društva narodov, 61. 5. pa veljavnost pogodbe za dobo 5 let in njeno podaljšanje z enoletno odpovedjo. Dodatni protokol obsega Štiri točke, izmed katerih pojasnuje prva 61. 3. pogodbe v tem smislu, da nastopi dolžnost pomo6i tudi v primeru. 6e ne bi moglo Društvo narodov iz kakršnegakoli vzroka izreči primerno priporočilo v smislu 61. 16. svojega pakta. Razen tega pojasnjuje ta točka, da nastaja dolžnost pomo6i samo v primeru napada na ozemlji ene izmed pogodrenih držav. Točka 2. dodatnega protokola vsebuje pridržek, po katerem se določbe pogodbe ne izvajajo, če bo v nasprotju s katerokoli že prej sklenjeno pogodbo. Točka S. omogoča obema pogodbenima strankama možnost zaključitve sličnih pogodb v svrho regionalne organizacije varnosti, 6L 4. pa vsebuje Pred zgodovino zaključitve pogodbe. Pogodba bi se morala po prvotnem načrta skleniti v okviru vzhodnoevropskega pakta o varnosti in medsebojni pomoči med Nemčijo, Francijo in Rusijo. Debata v poslanski zbornici Pariz, 11. februarja. w. Zbornica ni hOa danes najbolje zasedena, ko se je pričela razprava o ratifikaciji francosko-ruskega pakta. Tribune za občinstvo so bile sicer polne, v ložah novinarjev pa ni vladala gneča, kakršna je obi6ajna ob velikih dneh. V kuloarjih zbornice prevladuje mnenje, da bo francosko-ruski pakt ratificiran t majhno večino, da pa bo pred sprejetjem prišlo do zelo živahnih debat. Prvi govornik Franklin-Bouillon, ki je prvotno nameraval predlagati odgoditev debate, je izjavil, da želi nasprotno Čim bolj obširno razpravo, v kateri bi se pojasnile v&e točke pakta, kar je glede na sedanji razvoj mednarodnega položaja neobhodno Potrebno. Desničarski poslanec de Lasteče je nasprotno zahteval odgoditev razprave, češ, da se mora najprej urediti vprašanje povračila ruskih predvojnih dolgov, ki jih sovjetska vlada nikoli ni priznala. Ako bi ruska vlada izjavila, da ji pravno ni treba priznati dolgov caristične vlade, je to brezdvomno pomota. Zunanji minister Flandin je odgovoril, da se sedanja debata nanaša izključno na politične probleme, s katerimi se ne smejo vezati gospodarska vprašanja. V ostalem se Francija nikoli ni odrekla zahtevam po povračilu Posojil Rusiji. Francoska vlada je v tej zadevi izrazila izrecne pridržke. V ostalem se strinja s poslancem Franklinom Bouillonom ter meni, da je sedanja debata največjega pomena za francosko zunanjo politiko. Vlada je pripravljena voditi to razpravo s čisto zunajnega političnega vidika. Pariški o srednji Evropi Ustvarjena je podlaga za pogajanja o kolektivni varnosti v srednji Evropi in zbližanju med Avstrijo in Malo antanto ster Titulescu, ki se mudi v Parizu, se je Ž3 ponovno sestal z dr. Hodžo. Titulescu in dr. Hodža nameravata skupno odpotovati iz Pariza preko Dunaja v Beograd ter obiskati jugoslovenskega zunanjega ministra in ministrskega predsednika dr. Milana Stoja-dinoviča. Zadnji čas za sklenitev podnnavskega pakta London. 11. februarja o. Tudi tukajšnji politični krogi splošno naglasa jo, da se mora za vsako ceno zagotoviti avstrijska neodvisnost. ker bo le tako mogoče ohraniti mir v srednji Evropi. To je tudi eden izmed glavnih evropskih ciljev uradna angleške zunanje politike. Vse kaže. da tudi že v Fo-reign Officeu smatrajo, da je napočil zadnji čas za sklenitev podunavskega pakta. Po mnenju »Daily Telegrapha«, ki velja za glasilo angleškega zunanjega ministrstva, računa angleška vlada predvsem z novo češkoslovaško diplomatsko akcijo za ureditev političnih in gospodarskih podunavskih problemov. Pariz, 11. februarja, o. Prvi razgovor med češkoslovaškim ministrskim predsecL nikom dr Hodžo in zunanjim ministrom Flandinom, se je po informacijah vladnih krogov zaključil z načelnim sporazumom tako o kolektivni varnosti kakor tudi o po. litičneim zhližanju češkoslovaške tn Avstrije ter o poglobitvi gospodarskih odno_ gajev med podunavskimi državami. Opaža se velik optimizem, ki ga opravičuje še posebej dejstvo, da sta Flandin in dr. Hodža nadaljevala svoje razgovore o istih vprašanjih Splošno tolmačijo obisk dr Hodže v Parizu kot nadaljevanje njegovih razgovorov z avstrijskim zveznim kance, larjem dr. Schuschniggom v Pragi. S prihodom dr. Hodže v Pariz je zaključena prva faza nove diplomatske akcije za ureditev podunavskega problema in je sedaj nastopil čas za konkretna pogajanja o srednje.evropskih vprašanjih, predvsem o piroblemu kolektivne varnosti in o zbliža, n ju med Avstrijo in državami Male antante. Iz izjav francoskih diplomatov se lahko sklepa .da namerava češkoslovaška vlada delati za večstranski varnostni sistem, zlasti zaradi najnovejših zunanjih političnih dogodkov, češkoslovaška vlada je iskreno sprejela angleško-francoski predlog, da ee čim prej sporazume z Avstrijo, pogajanja za konsolidacijo srednje Evrope pa bodo zaključena šele tedaj, ko bo na seda. nje načrte pristala tudi T talita ter sprejela vse, kar se je sklenilo na dosedanjih pripravljanih sestaaikih Rumunija podpira češkoslovaško akcijo Pariz. 11. februarja o. »Temps« poroča, da je tudi Rumunija pripravljena priključiti se Češkoslovaški v njeni akciji za zbli-Žanje z Avstrijo. Rumunski zunanji mini- Hodža pojde tudi na Dunaj Dunaj. 11 februarja o. Popoldanski listi poročajo, da bo dr. Hodža iz Pariza potoval na Dunaj in vrnil obisk zveznemu kance-larju dr. Schuschniggu. Na Dunaju bo ostal dva dneva in šele nato odpotoval v Beograd. SshuschTCJ"" ho obiskal Beograd: ikarešto ? Pariz. 11. februarja, o. V zvezi z razgovori češkoslovaškega ministrskega predsednika zatrjujejo v tukajšnjih diplo. matskih krogih, da bo avstrijski zvezni kancelar dr. Schuschnigg v najkrajšem času posetil Beograd in Bukarešto, da bi na ta način dal vidnega izraza želji av_ strijske vlade po tesnejšem sodelovanju z Malo antanto Masarykova proslava v Parizu Pariz, 11. februarja, r. Snogi se je vršila v veliki dvorani na Sorbonni akademija v proslava čsl. prezidenta dr. Masaryka. Proslavo je priredil komite za evropsko sodelovanje, prisostvovali pa s« ji prezideht francoske republike Albert Lebrun, pred-sednih vlade Sarraut, minister zunanjih del Flandin, pariški občinski svet. zastopniki profesorjev in slušateljev vseh visokih šol, razni visoki državni dostojanstveniki in jastopniki najodlionejših francoskih znanstvenih. kulturnih in nacionalnih organizacij. Češkoslovaško republiko je zastopal ministrski predsednik in zunanj minister dr Milan Hodža. Slavnostni govor je imel predsednik komiteja za evropsko sodelovanje univ, profesor in poslanec Emil B&rel. V 6vojem govoru je poudarjal, da se Misarvk javlja kot »najdovršenejši vzor velikega Ev- ropejca«. Govor je zaključil: »Ako bo človeštvo razumelo in posnemalo veldki zgled prezidenta Masaryba, bo Evropa živela, sicer bo propadla.« V imenu visokih šol je govoril prof. Ce-lestin Bougle, ki je proslavljal Masaryka kot znanstvenika, filozofa in demokrata. Naglašal je. da je Masaryk mož, ki iela čast vsemu človeštvu Predsednik akademije znanost: Henry Truchy je slavil Maserka kot moža, ki se je ves žrtvoval za svojo domovino in iz Češkoslovaške ustvaril državo, ki je danes temelj evropskega reda in miru. V imenu češkoslovaške vlade se ie z« izredno počaščenje prezidenta Osvoboditelja v dališem govoru zahvalil navzoči predsednik vlade dT. Milan Hodža. Njegova izvaionja so žela viharen apiavz. Abesinski sunek na jugu Južnovzhodno od Saša bane so Abesinci iztrgali Italijanom važno karavansko križišče Pariz. 11. februarja AA. Agencija Havas poroča iz Adis Abebe: V abesinskih uradnih krogih izjavljajo, da so Abesinci na južnem bojišču zavzeli utrjeno italijansko postojanko Kurati Podrobnosti o bojih še ni, trdijo le da so Italijani imeli velike izgube. Tudi iz Hararja potrjujejo vest po kateri .so abesinske čete po ogorčenem r.om. v katerem so prizadele italijanski vojski velike izgube, potisnile Itali.iane s postojank okoli Kurati ja 80 km južno-vzhodno od Sa sabane Ta uspeh abesinske vojske je toni bolj pomemben ker se tu križajo štiri važne karavanske ceste. Lov za vohuni Adis Abeba 11 februarja w. Po italijanskem letalskem napadu na Desle. pri katerem je bil abesinski cesar v neposredni življenjski nevarnosti, se je začel na abesinski strani lov na vohune. Menijo, da je Italijanom samo dobro organizirana vohunska služba omogočila da so zvedeli za sedanji kraj bivanja abesinskega cesarja, kateraga so obstreljevali Bombardiranje Desija je terjalo tri človeške žrtve, več pa jih je bilo ranjenih. Letala so po bombardiranju letala proti Ual-diji in bombardirala cesto med Ualdijo, Kvo-ramom in Ašanskim jezerom kjer pa iu bilo nobenih človeških žrtev Ranjence v De-siju so prenesli v angleško bolnico. Italijansko vojno poročilo Rim, 11. februarja. AA. Propagandno ministrstvo je objavilo naslednji komunike št. 120: Niti na somalskem niti na eritrejskem bojišču ni bilo danes važnejših dogodkov Jubilej nadškefa dr. Bauerja Zagreb, 11 februarja, o Na svečan način je danes proslavil zagrebški nadškof dr Bauer svoj 81 rojstni dan ter ob tej priliki tudi svoj mašniški in nadškofovski jubilej. Ves dopoldan so prihajale v nadškofijski dvorec deputacije raznih cerkvenih, verskih. dobrodelnih. kulturnih in hrvatskih nacionalnih organizacij ki so čestitale Jubilantu Zagrebška kulturna društva so mu izročila posebno adreso Osebno so čestitali nadškofu tudi ban dr Kostrenčič. poveljnik IV armije general Jurišič, zagrebški župan dr. Erber in še mnogi drugi odličniki Cerkvene proslave bodo v mestih prihodnjo nedeljo, na deželi pa v teku tega in prihodnjega meseca Za železniške ugodnosti javnih nameščencev Beograd, 11. februarja, p. Narodni poslanci dr. Fux, Lukačič Prekoršek so danes intervenirali pri generalnem direktorju državnih železnic v zadevi zahtev železničarjev, državnih nameščencev m vpokojencev ter banovnsikih in samoupravnih nameščencev kolikor so niihGve težnje v zvezi z določbami novega pravilnika o voznSi ugodnostih, ki bo k dan v najkrajšem času. Generalni direktor je de putacfjo poslancev ljubeznjivo sprejel 'n pokazal vso naklonjenost za iznešeue zahteve, ki so vsled redukcij prejemkov ust a ie še bolj upravičene. Pričakovati smemo, da bodo določi a novega pravilnika prinesla gotovo izboljšanje in olajšave gotovih dosedanjih trdot, katerih bodo deležni tudi vpokojenci in banovinski nameščenci. Ponoven sprejem odpuščenih učiteljev Beograd, 11. tebruarja. AA. V letu 1935 je bilo z rešitvijo ministrstva prosvete in na podlagi § 14 čl. 6 zaikona o uradnikih odpuščenih izvestno število učiteljev, k' niso v dobi petih let položili predpisanega strokovnega izpita. Ti odpuščen1 učitelji z nepol oženim i strokovnimi izpiti so bili opozorjeni, naj v'odrejenem roku polože ta :izpit. Ker je veliko število teb učiteljev položilo praktični izpit, je minister prosvete na podlagi razsodbe državnega sveta, s katero je urejeno vprašanje njihove vrnitve v službo, izdal odlok, da se ti učitelj.' ponovno vrnejo v službo. Iz zdravstvene službe Beograd, 11. februarja. AA Dosedanji višji pristav Doma narodnega zdravja v Užicah dr Karel Petrič je premeščen za višjega pristava šolske poliklinike v Kranju v 7. skupini Hudi viharji v Angliji London, 11 februarja AA Slabo vreme zadnjih dni je zahtevalo v Veliki Britaniji 7 človeških žrtev V prelivu La Manche je več parniko\ klicalo na poinoČ. Na Themsi se je po^reznil osmerec vseučilišča liea-ding. En veslač je utonil. Beležke Politični dvospolnUd O tem razpravlja. »Moravski Glasnik«, ki izhaja v Čupriji. V medicin imenujejo hermafrodite ali dvpspolnike, tako izvaja list, one, za katere se ne da zanesljivo ugotoviti, kateremu spolu pripada,©. So pa tudi politični dvospolniki. Takih je mnogo, zlasti takih, ki so še do nedavna zavzemali najvišje položaje v državi. Kk-njanje jim je postalo navada, zlasti kla-njanje pred onimi, ki so na vladi. Ako pa niso sigurni, da se bodo oblastniki dolgo držali, potem malo »ljub:mkujejo« tudi g onimi rz nasprotnega tabora. Za vsak slučaj. Nihče ne ve. kai še lahko pride in bodoči dogodki jih ne smejo najti nepripravljene . . . Današnje stanje je kakor ustvarjeno za delovanje teh političnih dvospolnikov. V času kaosa tn zmede pojmov se taki brezhrbtničaTji vedno bolj množe. Nič ni lažjega, kakor okremiti zastavo. Nič ni laž ega, nego pljuvati na ono, kaT do včeraj poljuboval. Nič ni lažjega, nego rušiti ono. kar si do včeraj " gradil im zidail. V časih, ko je profit glavna in vest postranska stvar, se tenvu ni čuditi. Takšni so pač čas5!« Staroradikalni voditelji pri dr. Mačku Vladno »Vreme« poroča iz Zagreba, da sta staroradikalska voditelja Miša Trifuno-vič in Krsta Miletič za svojega nedavnega bivanja v Zagrebu vendarle posetila tudi dr. Mačka na njegovem posestvu v Ku-pincu. N?. njuno željo pa so o tem sestanku vsi molčali in celo dr. Maček sam baje o njem ni obvestil niti svojih najožjih sodelavcev. Beograjska revija o klerikalizmu Znana beograjska revija »Javnost« pri-občuje v svoji zadnji številki uredniški članek »Naš odnos do klerikalizma« V članku pravi med drugim: Klerikalce napadamo, ko namesto lju. bežni in sloge vnašajo v ljudstvo razdor in mržnjo; ko črnijo Grgura Ninskega in napadajo one, ki so mu postavili spomenik; ko uporabljajo katoliško akcijo v Sloveniji za režimsko, na Hrvatskem pa za frankov-sko politiko; ko skušajo preko te akcije omejavati svobodo politične opredelitve in branijo katoličanom, da se priključijo isti stranki s pripadniki druge vere; ko pro. klamirajo nauk, da prihajajo roditelji kot odgoditelji svOje dece v obzir samo kot mandatarji cerkve; ko hočejo vse hrvatsko javno življenje postaviti v službo klerika-lizma, ko sistematično ovirajo sporazum Hrvatov s Srbi itd Posl. dr. Janjič o milijonih za petomajske volitve V Rum i je imel preteklo soboto shod poslanec za romski srez dr. Voja Janjič, ki organizira sedaj v svojem okraju pristaše JRZ. V svojem govoru je med drugim zavračal trditev, da bi bila Jevtičeva vla da za petomaske volitve v narodno skupščino potrošila 53 milijonov dmarjev. Izjavil je, da je za te volitve porabila samo 3 milijone 800.000 Din in nič več. Obširno se je bavil z obstrukcijo v narodni skupščini in zaradi nje ostro naipadal parlamentarno opozicijo, očitajoč ji, da zapostavlja dTŽavne interese. Svoja izvajanja je končal z ugotovitvijo: »Jaz sem radikal od rojstva in radikal ostanem do smrti!« -C. - Nar. posl. Voja Janjič, ki je po poklicu pravoslavni duhovnik, je snoval pred dvema letoma posebno soc i alno-rad i k a Ino stranko, pri lansk;h petomajskih voitvah pa je kandidiral na Jevtičevi listi: od tod tudi njegova, na prvi .hip malo presenetljiva izjava o tem. oliko je takratna vlada za te vol;tve potrošila. Vlada in narodna skupščina Včerajšnja beograjska »Pravda« objavlja poročilo o politični situaciji. Med drusrim pravi, da je položaj vlade dr. Stojadinoviča stabilen tudi v samem parlamentu. Vlada ima zanesljivo večino in da torej ni nika-ke ovire, da ne bi spravila pod streho državnega proračuna. Skupščina bo potem nadaljevala svoje delo v smislu vladne nastopne deklaracije Ob priliki razprave o interpelacijah, ki so na dnevnem redu prihodnje seje. se bo izkazalo, kolika je vladna večina v Narodni skupščini. Službeno glasilo JRZ Kakor nam poročajo ia Beograda, bo da. nes, ko je dan krstne slave bivše radi* kalne stranke, ponovno začel izhajati organ nekdanje radikalske stranke »Samouprava«. List je bil ukinjen v začetku leta 1929, ko so bile politične stranke raz. puščene. Sedaj bo izhajal kot glavno glasilo nove J1RZ Glavni urednik mu bo Bata Jovanovič, bivši glavni urednik skop. ljanskega »Vardarja«, kot politična urednika bosta poleg drugih sodelovala beograjska novinarja Milorad Ivanič ta Mik>je Radosavljevič. Obnova »Samouprave« naj poudari kontinuiteto političnih smernic staroradikalne stranke s smernicami se. dan je JRZ Socialističen shod v Zagorju Kakor nam poročajo iz Zagorja, je bil v nedeljo v tamkajšnjem kinu Triglav socialno demokratski shod. na katerem sta govorila odvetnik dr. Reisman in novinar Eržen iz Maribora Razpravljala sta o po. litičnem položaju od leta 1929 dalje ter utemeljevala stališče, da za fomišljenike socialne demokracije ni prostora v nobeni izmed sedanjih strank tn da je zato po. trebna obnovitev pocialno.demokrntske i stranke za Jugoslavijo. Shod je bil dobro i obiskan. Novi banovinski proračun Po pojasnilu banske uprave je povišan samo za pet milijonov dinarjev — Doklade ostanejo nespremenjene K včeraj objavljenim podatkom o o novem banovinskem proračunu dravske banovine smo od kr. banske uprave prejeli naslednje dodatke in pojasnila. V številki 34. Vašega lista z dne 11. februarja 1936. ste na strani 2. pod naslovom »Povišanje proračuna dravske banovine« objavili izvestne podatke glede predloga banovinskega proračuna za L 1936/37, ki so bistveno pogrešni. Te napake izvirajo iz dejstva, da ste pri primerjavi predloga novega proračuna s starim proračunom prezrli dejstvo, da v tekočem proračunu za l. 1935/36 obstojata poleg občega proračuna še proračuna kmetijskega in cestnega sklada, ki imata tudi samostojne dohodke in izdatke. V predlogu novega proračuna pa sta ta dva sklada zopet vnešena — kakor prejšnja leta— v obči proračun. S tema skladoma je znašal banovinski proračun za leto 1935/36 Din 91,953.260.-. Predlog novega proračuna je torej povečan le za Din 5,373.786.- In ne za Din 18,700.000.-, kakor Vf trdite. Proračuni banovinskih podjetij in ustanov znašajo po novem predlogu Din 40,872.897.-, dočim znašalo v proračunu za leto 1935/36 Din 41.610 334.-. Ti proračuni toref ne samo. da niso povlSa.nl, kakor pogrošno navajate v svojem članku, marveč so za Din 737.437.- zmanjšani. Neresnična je dalje Vaša trditev, da bodo banovinske doklade v novem proračunu zvišane. Res je ravno nasprotno. V proračunu za leto 1935/36 so namreč bile predvidene z zneskom Din 49,150.000.-, pri čemer je seveda upoštevati tudi 5% do-klado v cestnem skladu, dočim je v predlogu novega proračuna donos doklad predviden s skupnim zneskom Din 47,795.000.-, torej za Din 1,855.000.- manj. Zvišanje novega proračuna gre v prvi vrsti na račun trošarine na alkoholne pijače, pri čemer je pa treba poudariti, da se trošarinska stopnja v nobenem primeru ne bo zvišala. Razume se, da lojalno objavljamo ta pojasnila, ker nam je mnogo na tem, da so naši čitatelji točno in pravilno informirani o tako važni zadevi, kakršna je banovinski proračun. V kolkor naš včerajšnji komntar k predlogu novega proračuna ni bil povsem točen, je vzrok ta, da so nam bili o novih postavkah na razpolago le privatni podatki, iz katerih ni bil razviden vzrok njihovega povišanja. Nadaljnjo besedo o banovinskem proračunu si pridržujemo za čas. ko bomo imeli o njem avtentične podatke. Slušatelji tehnike slovenski javnosti V petek, 14. t m. bo ob 20. v dvorani Trgovskega doma zborovanje slušateljev ljubljanske tehniške fakultete. Ob tej priliki objavlja Zveza strokovnih klubov tehniške fakultete naslednje sporočilo naši javnosti: Težke gospodarske razmere, ki povzročajo povsod zastoj, nazadovanje in bedo, mečejo svojo senco tudi na kulturno in prosvetno življenje. Na ljubljanski univerzi, ki naj bi bila vzgajališče sovenske inteligence. sa število slušateljev vedno bolj krči, univerza sama pa hira ob dotacijah, ki jih dobiva v vedno manjših dozah. Od leta 1932. študent ne uživa več svoje izobrazbe zastonj. Zanjo mora plačevati veioke, za nekatere nodosegjjive vsote. Uvedba šolnine je že itak slabi dotok na univerzo še boij omejila. Pričela se je selekcija, ki pa zadeva najbolj tiste, kd ne zmorejo sredstev za študij. Statistike Akademske akcije živo pričajo Q tam, kako pada število slušateljev iz kmetskih in delavskih slojev m se prepušča univerza sinovom in hčeram mestnih, boaje situira-ndh družin. Studdj, ki zahteva največ energije, časa in gmotnih sredstev, je gotovo študdj na tehniški fakulteti. Seminarsko delo v ri-salnicah in laboratorijih vzrme povprečno marljivo nu tehniku časa 5—8 ur na dan, ne vštevši obvezna predavanja. Za risalni mater al, za uporabo institutskih aparatov in zlasti za laboratorijske takse na kemijskem oddelku mora plačevati študent do 1500 Din na semesrter. (Omenjamo, da znaša na beograjski tehniški fakulteti vsed večjih državnih dotacij navišja taksa le 300 Din. Vse to že samo od sebe sili vsakega tehnika, da svoj študij redno opravlja in ga skuša čim prej dov.'šiti. Ridi omenjenih težikiih denarnih pogojev pa seveda marsikateri slušatelj skuša priti do sredstev s tem, da si iih prisluži ,in to največ z instrukcijflmi. Mnogo jih je tuw. Vi skušajo spraviti v denar svojo risarsko spretnost, sploh na vse mogoče načine se mora danes tehnik prebijati skozi svoj študij. Z let^jftm šo^ski-o letom pa ie st^mla v veljavo nova uredba za tehniške fakultete. k* usodno poseg« na razvoj našega inženjersfkega naraščaja. Med drugim predvideva obvezno polaganje izpitov, ki morajo biti dovršeni v predpisanem eofea (flooncem prvega leta 5 izpitov^ ■Acer zgubi slušatelj nads'ljnje semestre. Načelo univerze je že od nekdaj svoboden študij, ki si ga razporedi slušatelj do gotove mere po lastni vo'l»jn in zmožnosti Tu pa »e uvajajo spet srednješolefce metode, ki vijo: če koncem leta ne izdelaš, m repe-t^rrt ki ne moreš v višja razred. Razumljivo je, da oni, ki se vzdržujejo sami, ne morejo opravljati hkrati še študija tako, da ga v predpisanem roku dovrše. Nova uredba jim talko onemogoča vsako udej-stvovanje pole« študija in s tem študij 6am. Tu se vrši droga selekcija, zopet na račun gmotno slabelšfih, ki na tehniki ie ftaik tvorijo neznatno manjšino in ki jim bo odislei in-ženjerdkii poklic zaprt. Nova tehniška u/r&diba določa tudi specializacij« na nekaterih oddelkih m to predvsem na beograjski in zagrebški tehniki, v Ljubljani m samo na e^ktrotehnlškem oddelku. V proeri ie. da bo liuWiani naš^vt.a naroda. V Lrub''ani. 10. februarja 1<>36. Zveza strokovnih klubov tehn:ške fakultete. Konferenca JNS Beograd, 11. februarja, p. Vodstvo JNS je danes ves dan nadaljevalo svojo konferenco. Posvetovanja so trajala od 10. do 13. in od 16. do 20 30. Konference se je udeležilo tudi danes okrog 30 poitik-rv. Predsedoval ji je predsednik g'ivnega odbor« JNS Nikola Uzunovič. Konferenca se bo nadaljevala še jutri. Sodni odmev spopada na političnem shodu Zagreb, 11. februarja, o. Pred malim senatom zagrebškega okrožnega sodišča * je danes pričela razprava proti učitelju Vekoslavu Ziljki, občinskemu blagainiku Juriju Vuksanu, občinskemu tajniku Branku Radanoviču iz Las!nja ter šestim soob-tožencem iz sosednih krajev. Obtoženi so, da so lani na dan sv. Petra in Pavla ob priliki političnega shoda v Banskih Kova-čevcih z vzkliki za Bogoljuba Jevtiča razburili zbrano množico, ki je bila drugačnega mišljenj«, in da so potem, ko je nekdo enega izmed njih udaril z roko po glavi, pričeli streljat; z revolverji v mno-žioo Pri tem je bilo osemnajst ljaidi ranjenih. Obtožence zagovarjajo dr. Trupi .nič, dr. Lenac in dr. Krekovič, takratne ranjence kot zasebne udeležence pa zastopajo dr. Budisavlje^č. dr. Sol, dr. Tvakovič in dr. Frelih. Obtoženci so v preiskavi zanikali vsako krivdo in se zagovarjali, da so se le branili m da ao tud: streljali »mo v si-lobramu. Enako so izpovedali tudi danes na razpravi, kolikor so bili že zaslišani. Zaradi vel:kega števila obtožem-ev in še večjega števila povabljenih prič bo proces, z« katerega vlad« v javnosti veliko zanimanje, trajal več dni. Razrešena občinska odbora Kakor poročata »Slovenec« in »Slovenski dom«, je g. ban dr. Natlačen razrešil upravi in celotna občinska odbora za občini Rudnik pri Ljubljani in Orešje pri Dolnji Lendavi. V obeh primerih Je razrešitev utemeljena z izjavo, da Je od banske uprave odrejena revizija ugotovila v občinskem poslovanju razne nepravilnosti. 1 čina v Narodni skupščini. Najnovejše Iz Ga-Pa Garmisch-Partenkirchen 11. febr. Na sporedu današnjega dne so bile tekme v hitrostnem in umetnem drsanju, hokejske tekme ter bob tekme. Naši tekmovalci so to*ej imeli prost dan. Rezultati da-našnjega dne so bili: Hitrostno drsanje na 500 m: 1. Ballan-grud (Norveška) 43.4 (izenačen olimpijski rekord). Balknqrud, ki si je v Davosu nedavno pridobil naslov prvaka sveta, je dobil zlato kolajno. 2. Krog (Norveška) 43.5, (srebrna kolajna), 3. Freissinger (Amerika) 44 (bronasta kokjno), 4. Ishihara (Japonska) 44.1, 5. Lamb (Amerika) 44J. V tekmovanju četveroSedežnega boba sta se danes vršila dva predteka. Po teh predtekih je 9tanje naslednje: 1. Švica H. skupni čas 2:41.23 2 Švica I. 3. Anglija I, 4. Nemčija L 5. Amerika I. 6. Francija I. Po en italijanski in nemški bob se je ponesrečil. V italijanskem moštvu je bil en vozač ranjen. Odločitev v tekmovanju &e-tverosedižnego boba bo padla jutri. V umetnem drsanju so tekmovalci končali 6voje obvezne vaje. Stajije Po obveznih vajah je: 1. Schafer (Avstrija) 250.9, 2. \Vilson (Kanada) 237.9. 3. Sharp (Anglija) 237.07. 4. Baier (Nemčija) 237, 5. Kasper (Avstrija) 234, 6. Nikaanen (Finska) 223.3. — Danes so tudi dame začele s svojimi obveznimi vajami. Po današnjem tekmovanju vodi svetovna prvakinja Sonja Henie, tik za njo je Angležinja Col-ledge. sledijo Švedinja Hulten, La.ndbeck (Belgija), Butler (Anglija), Stenuf m Putzinger (obe Avstrija). Danes so se vršile štiri hokejske tekme. Švedska je porazila Avstrijo z 1:0 (1:0, 0:0, 0:0). Med igro je prišlo do več incidentov. Švedi so bili kot celota boljši, Avstrijci pa so se odlikovali kot posamezniki. Amerika j« porazila Češkoslovaško z 2:0 (0:0, 2:0. 0:0). V tretji tekmi, ki se je pričela ob 20.30, je Nemči ja porazila Madžarsko z 2:1. Zadnja današnja tekma med Anglijo in Kanado, ki se je pričela ob 21.45, je bila v prvih dveh tretjinah prava senzacija, že v prvi minuti so Angleži dosegli vodstvo, vendar pa so Kanadčani kmalu izenačili. Druga tretjina je ostala brez gola. Pred tretjo tretjino, ki ob zaključku lista ob 23. še traja, je bil rezultat 1 : 1. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved sa danes: Spremenljivo, oblačno, zmerno hladno, vetrovno. Dunajska vremenska n aredac ttz&z bo popustil, sneg. L Sfer hi £Jub1Jane sredi zime Dc 400 brezposelnih trka dnevno na mestna vrata, a btagafna fe prazna Ljubljana, 11. februarja Sneg, ki smo ga nazadnje le dobili, gotovo ni smučarjem v nič večje veselje kakor mestnemu socialnemu oddelku v žalost in skrb. V teh toplih dneh, ki so za nami, se je velik del siromakov in bosjakov nekam porazgubil v upanju, da se že začenja pomlad, mraz in sneg pa sta jih prignala nazaj na stopnjišče Mestnega doma, da se postavijo v vrsto in potrkajo pri svojih starih znancih, referentih mestnega skrbstva. A prošnje, s katerimi prihajajo, sedajo ponavadi mnogo delj, kakor zaleže jo podporne postavke. Bosi in _ raztrgani so, sredi februarja smo, pa hišnim gospodarjem še za januar niso poravnan najemnine. grozi jim dek>žacija, kup otrok se lačnih stiska v nezakurjeni baraki. Vsega bi radi, obleke, obutve, kurjam nazadnje pa so vesela, če d-be vsaj skromno nakazilce za mak) motke in masti bajno ta neznatna besedica »če« je dandanes ena najbolj mogočnih, strahotno važnih besed. Vsak dan se pred vrati mestnih socia'nih uradov nagnete po 300 do 400 ljudi in pri bednih sredstvih, ki so na razpolago, v resnici ni majhna umetnost, odpraviti tolikšno armado prosilcev. Pokkugi mesec šmarno še starega proračunskega leta pred sabo, a proračun je že zdavnaj izčrpan. Ce ne bi bila mestna občina izvedla nekaj pcmožnih akcij, bi morali najbedneiši odhajati praznih rok. Akcija pod geslom »vse za otroka!« je vrgla doslej okrog 74 tisoč Din in prav tako lep usipeh je dosegla tudi uvedba prostovoljnega davka na stanovanjske prostore. Za ta davek se je nateklo mestnemu socialnemu oddelku ze nekaj nad 73.000 Din, posamezni hišni gospodarji pa še zmerom obračunavajo, tako da bo zbirka po vse i verjetnosti dosegla lCO.OOn Seveda so tudi vse te števce samo kapljica v morje spričo velike^ bede, kateri s krizo zapada zmerom večji del prebivalstva. Mestni socialni uradi imajo v evidenci okrog 3800 brezposelnih in njihovih družin, števili o podipore potrebnih pa je še znatno večje. Kakor je znano, je BiTzi dela v Ljubljani priglašenih okrog 4000 brezposelnih delavcev, a mnogo je še takih, ki se nikomur ne prig',ašajo, ker so obupali, da bi jim katerakoli javna institucija mog'a posredovati delo ali podporo. Mestna občina sama mora pri razdeljevanju podpor ravnati kajpada precej ri^orožna tako da daje prednost svojim občanom jn sicer najprej onim s številnimi rodbinami, nakar se zvrste brezposeViiki. ki že deflj časi bivajo v Ljubljani, ne di bi b Ii tu iskali domovinske pravice, in samci. A že število onih, ki jih ima mestno skrbstvo zabeležene v svojih kartotekah, je tolikšno, da je znesek 200.000 Din. ko-Moor odmerja redni proračun za podpore brezposelnim, brez primere majhen. Ta postavka ne nudli noti toliko sredstev, da bi mogel vsak brezposelni družinski oče dobiti vsaj 100 Din podpore na leto — in vendar je še 100 Din na leto komaj toliko, kakor če berač pri vsaki deseti stranki izprosi 25 par. Spričo takšnih razmer ni čuda, da mestna občina z zmerom večjo skrbjo iš5e načina, kako bi zadosiftilia svojim socialnim nalogam v dobi krize. V novem proračunskem letu bodo obveznosti Ljubljane na tem področju še občutno narasle. Po 1. aprilu bo mestno gospodarstvo obseglo tudi ves teritorij, ki ga je občini prineslo komasacija. in ker je ravno na robu dosedanjega mesta nagrmadenega največ siro- maštva, se bodo socialnemu skrbstvu znatno povečala bremena. Kartoteka brezposelnih in podpore potrebnih družin bo po vsej pritiki narasla za novih 1300, od katerih pripadata glavna deleža delavskim naselbinam v Mostah in na Viču. V zrea z vsemi temi vprašanji je socialni odsek povzel misel prejšnjega občinskega »veta, naj bi se uvedel obsežen socialni davek, in bo v tem smislu stavil predlog za nov« proračun. Ta davek bi. kakor računajo, prinesel mesrtni občini okrog 2 milijona letnih dohodkov, torej vsoto, s katero bi se dalo izvesti nekaj najbolj potrebmh javnih del, kri bi dala dda in zaslužka lepemu številu nezaposlenih. Cesta do Kranja - zgodba o jari kači Spet nobenega licitanta — Up je šel po vodi • • • Priprave za gradnjo nove ceste od Ljubljane do Kranja se vlečejo že kakor zgodba o jari kači in steklem polžu in če bi naj človek verjel vsem črnim znamenjem, bi moral sklepati, da so si v gradbenem ministrstvu v Beogradu premislili zastran onih nekaj milijonov, ki so jih bili svoj čas obljubili za to cesto, in da so jih na tihem namenili kam drugam. Terenska sekcija je sicer že zdavnaj do zadnjih podrobnosti izdelala potrebne načrte in izposlovala njih odobritev, a licitacije, ki se vrste po posameznih sektorjih ostajajo druga za drugo brez rezultata. Pretekli petek je bila druga licitacija za oddajo del na odseku št. Vid—Jeprca. A kakor zadnjič se tudi tokrat ni prijavil noben reflektant; tako je tudi ta licitacija spet ostala brez vsakršnega odziva. Grad- beno ministrstvo je namreč stroške za ta odsek, za katerega so pripravljeni načrti v dveh varijantah, v asfaltnem in cementnem betonu, določilo tako nizko, (za prvega 7 in pol milijona Din, za drugega pa še nekaj manj), da se noben podjetnik ne upa prevzeti dela. Danes dopoldne pa so liciti-rali oddajo del za preložitev mednanskega klanca, za katerega so stroški preračunani na 1 milijon Din Kakor že pri nekaterih prejšnjih, tako je bil tudi pri tej licitaciji edini ponudnik inž. Josip Dedek, ki je delo prevzel a bo odločilno besedo imelo še gradbeno ministrstvo. Gradtba ceste Ljubljana—Kranj je bila za letošnjo sezono največje upanje naših brezposelnih. Zavlačevanje z oddajo del zasluži Earadi tega v resnici najostrejšo grajo. Dva dobra stara prijatelja Kakor smo že obširneje poročali, je šumadinski seljak Jeremija N e d i c te dni obiskal prezidenta dr. Masaryku v grada Lany. Izročil je svojemu dragem« prijatelju lepa darila: suhe slive, krasno preprogo ln opanke, kakršne so noriU junaški bojevniki Brezposelni v črnem revirju čakajo.• • na gradbo ceste proti čemšeniku po načrtih iz L 1913! Zagorje, 11. februarja LetoSna mila z;ma je dajala brezposelnim upanje, da si bodo z javnimi deli služili kruh. Pa so se varali, kajti vsa javna dela v naši dolini so b:la ustavljena. Po večkratni intervenciji pri banski upravi je bivši Občinski, upravi uspelo dobiti vsoto, s katero se je otvorila javna kuhinja za brezposelne družine. Ta čas dobiva 280 ljudi prehrano v javni kuhinji, okrog 50 pa v ljudski kuhinji. Obljubljena je za brezposelne še nadaljnja večja vsota, ki se bo najbrž porabila tudi le za prehrano, ker zdaj zaradi nastopa hujšega mraza ni misliti na javna dela. Nekaj delavcev, ki so bili zaposleni pri gradnji železniške proge St Janž-Sevnica, se je vrnilo domov. Kakor pripovedujejo, niti za hrano niso zaslužil, ker podjetje plačuje le po 1.25 do 2 Din na uro. Vsi brezposelni nestrpno pričakujejo gradnje ceste proti Čemšenikni, glede katere se je pretekli teden ponovno vršila konferenca na banski uprav?,. Načrti te ceste so bili izdelani že leta 1913. Po teh načrtih bi bila cesta izpeljana iz Loke pri Zagorju proti Čemšeniku s prav majhnem padcem. Druigi so pa za načrt, ki ga zagovarjajo prebivalci Kotredeža, Znojil in Jesenovega, ker bi ta cesta imela lahko zvezo s celjskim s rezom. Samo predolgo naj se ne odlašajo vsa ta dela, ki jih brezposeln: nestrpno čakajo. Po divjanji! orkana v Goricah Poškodbe okrevališkega doma finančne kontrole, pu-stošenje v gozdovih In naselbinah Goriče, 11. februarja Orkanske nevihte 4 in 5. t m. so povzročile veliko škodo tudi v okolici Golnika Močan veter v smeri proti jugozapadu se je v prvih urah 5. t. m. izpremenil v orkan. Njegove posledice v krajih pod Karavankami so katastrofalne. Ogromna je škoda na stavbah, na sadnem drevju in v gozdovih. Na vsem področju od železniške postaje Križe - -Golnik proti Goričam in od tam proti Kranju je mnogo poškodovanih hiš, polomljenih in raznelenih kozolcev ter izruvanega in polomljenega drevja. Tudi okrevališki dom finančne kontrole v Goricah. 2 km od Golnika kaže hude posledice orkanskega pustošenja. Lično okrevališče, ki nam ga kaže slifca, je imelo pol strehe pokrite z eternitom, dnigo sprednjo polovico, ki pokriva obe terasi, pa s pločevino. Orkan je pločevino gladko odgrnil in vrgel nazaj za hišo. Razdejan je tudi drugi del strehe, ki je bil pokrit z eternitom. Del ostrešja pa je vihar odnesel kakih 20 m daleč. Škodo cenijo na približano 15.000 Din. Agilna stanovska organizacija organov finančne kontrole je v svojem domu uredila že 10 sob, ki so bile že popolnoma pripravljene za sprejem gostov. V viharni noči je stanoval v hiši oskrbnik doma g. Anton Ivančič. Mož je upokojeni finančni preglednik. Nekdaj je služil pri mornarici in je v tej službi prestal mnogo prirodnih nezgod. Ko pa je zjutraj 5. t m. poročal o divjanju orkana, je pristavil, da kaj takega še ni doživel. V neposredni bližini doma v gozdu so blizu skupaj stale štiri stare smreke. Orkan je vse štiri smreke izruval im prevrnil. Izruval jih je s koreninami in prstjo v površini približno 30 kvadratnih metrov, kjer pa je bilo drevje pri zemlji bolj za- Okrevališki dom finančne kontrole, ki je po orkanu precej prizadet varovano, ga je orkan prelomil v deblu. Lomil je drevje s premerom debla 40 in še več centimtrov. Koliko škoda imajo razni kmetje iz Gorič, Zaloga, Srednje vasi, Trstenika in drugih manjših naselij proti Preddvoru, še ni ugotovljeno. Škoda pa je na vsak način zelo občutna. Še bolj kakor na stavbah se vidijo učinki orkana v gozdovih. Organi finančne kontrole, ki jih je združenih v anofcni organizaciji okrog 5.000 * vsej državi, so že leta 1926 uvedli akcijo za zgraditev lastnega doma. Prvotno so nameravali zgraditi svoj društveni dom v Beogradu, pozneje pa so se navdušili za predlog tovarišev iz Slovenije, naj bi se namesto društvenega doma uredilo okrevališče za člane. Da so najprimernejši kraji za tako ustanovo v slovenskem gorskem svetu, je bilo vsem članom organizacije jasno in tako je nastal okrevališki dom v Goričah. Lepo je urejen in, ko bodo njegovi ustanovitelji z žrtvami popravili škodo, bo odlično služil svojemu namenu. PKI LJUDEH VISOKE STAROSTI, KI TRPE NA NEREDNEM IZTREBLJANJU, nudi često naravna FRANZ ■ JOSEFOVA grendca, užita redno 3 — 4 žlice dnevno skozi 8 dni, zaželjeno izčiščenje in s tem trajno olajšanje. Zahtevajte povsod FRANZ - JOSEFOVO vodo! Ogi. rog. 8. br. 90T7VS5. Okoli 4000 Vzajemne pomoči Obtožnica je sestavljena — Komkurz je ugodno zaključen Ljubljana, 11. fetoruarja. Od. 1. 1933 trajajoča, v naši javnosti mnogo prahu dvigajoča afera Vzajemne pomoči, registrirane pomožne blagajne v Ljubljani, se bliža počasnih korakov končni likvidaciji, tako pred kazenskim, kakor tudi pred konkurznim sodiščem. Kazenska preiskava proti 4 odgovornim funkcionarjem Vzajemne pomoči je končana in bo obtožnica v kratkem objajvljena. Sodijo ,da Se bo po vseh opravljenih formalnostih in če ne bodo obtoženci proti obtožnici ugovarjali na apelacijsko sodišče, vršila končna glavna obravnava pred malim senatom julija ali jeseni. Konkurz sam je ugodno zaključen. Konkurzna imovina Vzajemne pomoči je do malega že vsa vnovčena in naložena pri Državni hipotekami banki, v kolikor ne obstoja iz vloge pri Mestni hranilnici ljufbljamski, kjer je bfl še pred otvoritvijo kookuraa naložen večji mesek. Kontam je bdi nad Vzajemno pomočjo razglašen 12. decembra 1933. Civilne pravde, nastale po konkurzu, so veCjMel ugodno končane ln bo v kratkem rešena tudi neka večja pravda pri. stohi sedmorice v ZagreSju Ce bi imovina, naložena pri Mestni hranilnici ljubljanski, bila likvidirana. potem bi upniki, katerim je terjatev priznana, prejeli v kratkem skoraj 100% priznanega zneska, ki jim je bil določen na ugotovitvenem naroku. Doslej je upravitelj kon-kurza dr. Viljem Krejči zmagal v vseh pravdah, ki so bile naperjene proti Vza_ jemni pomoči. Vseh upnikov je okoli 4000, ki so prijavili svoje terjatve konkuranl masi in katerim so bile priznane le vplačane članarine odnosno premije, nasprotno pa jim niso bfle priznane pristopnine io posmrtnine. Večina upnikov do 32.000 Din sploh ni prijavila svojih terjatev konkurznt masi. Veliko zborovanje stanovanjskih najemnikov V nedeljo se bodo zbrali v Zagrebu Iz vse države Ljubljana, 11. februarja Konferenca predstavnikov organizacij stanovanjskih najemnikov iz vse države bi sa morala vršiti že o božiču, a so jo morali odgoditi in je sklicana sedaj za nedeljo 16. t m. Vršila se bo v Zagrebu v dvorani združenja javnih nameščencev v Berislavi-čevi ulici št. 19. Pred konferenco pa se bodo delegati združenja stanovanjskih najemnikov ob 8. zjutraj sestali v kavarni »Zagreb«. Veliko konferenco stanovanjskih najemnikov je sklical predsednik Zveze stanovanjskih najemnikov prof. Marin Katunarič iz Splita. O namenu konference in o položaju stanovanjskih najemnikov je prof. Katunarič izjavil: Normalno in pravično bi bilo. če bi šla samo šestina od mesečnih dohodkov za srtanarino. Prišlo pa je tako daleč, da morajo stanovanjski najemniki dajati za stanovanja polovico in še več. Pretirano vi- soke najemnine povzročajo tudi skupnosti in narodnemu gospodarstvu veliko škodo. Zaradi visokih najemnin je zmanjšana kupna moč najemnikov. Če bi bile najemnine v pravem razmerju z dohodki državnih in privatnih uslužbencev ter obrtnikov, bi ti sloji veliko več denarja dajali v promet Previsoke najemnine so veliko zlo in vsa javnost mora iskati sredstva, da se to zlo s svojimi hudimi posledicami odpravi ali pa vsaj ublaži. Na svoji konferenci bodo sba-novanjski najemniki zahtevali zaščito na ta način, da se s posebnim zakonom odredi, koliko lahko posamezniki od svojih dohodkov plačajo za najemnino. Vprašanje zaščite stanovanjskih najemnikov, ki tvorijo najvišji odstotek prebivalstva, ni nič manj važno kakor zaščita drugih slojev. Zaščita stanovanjskih najemnikov bi v največji meri pospešila proces ureditve gospodarskih razmer. Mesec dni že stojijo lesni obrati Nikjer še ni videti posledic ljubljanske konference škof j a Loka, 11. februarja Upi, da bo lesna industrija spet kmalu obnovila obratovanje se niso uresničili. Zdaj je mesec dni. odkar je naše leano delavstvo brez zaslužka in brez upov na boljšo bodočnost Vse kaže. da bomo ostali kar pri teoretiziranju, ne meneč se za žrtve, ki so jih sankcije terjale v naši ožji domovini, zlasti v škofjeloškem območju. Kljub temu, de že mesec dni počiva delo pri Dolencu in Hajnriharju ter pri drugih lesnih podjetjih. ni upanja, da se bo položaj kako popravil. Navzlic lesni konferenci je ostalo vsa pri starem, kakor bi vprašanje prehrane po naših krajih sploh ne obstojalo v tako resni podobi, kakor smo ga mi že s ponovnimi članki predočili naši javnosti. Ne vemo, ali sa nam res ne verjame, da imamo po vsem območju družine, ki kruha po tedne in tedne ne vidiio? Pri številnih družinah ae oglaša glad, a zdaj, ko je nastopala zima, še mraz po vrhu. Od pomoč je potrebna brez odlašanja. Lesna industrija stoji, ogljarji počivajo, pomožni delavci, drvarji in vozmki čakajo^ avtobusi vozijo tako rekoč prazni in vzdržujejo le z največjim samozatajevanjem promet z obema dolinama. Stagnacija je na vsofc črti. Podjetniki si zaman prizadevajo dobiti novih naročil Ponovno in z vsem poudarkom kfjfcsmo^ Dajte škofjeloškemu območju dela in z* služka, da bo pomagano ljudem, ki niso po svoji krivdi zabredli v skrbi in težave' 14 ultRirni pregled Koncert Glasbene Matice v Ljubljani V petek je priredil pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske pivi letošnji veliki koncert, tokrat v opernem gledališču. Vprašanje prave, obsežne koncertne dvorane, je postalo v zadnjem času pri nas ne le pereče, temveč vprav usodno za nadaljnji prospeh našega koncertnega življenja. Prav je, da se naša prva glasbena institucija zanima tudi za to vprašanje. Ce so moje informacije pravilne, bomo imeli v Ljubljani po zaslugi Glasbene Matice kmalu odlično koncertno dvorano, ki bo lahko služila svojemu namenu bolje od dosedanjih in ne bo treba prestavljati simfoničnih in zborovskih velikih koncertov v gledališče, ki po svoji konstrukciji in namenu ni najbolj prikladno za tovrstne prireditve. Spored tega koncerta je bil po imenih posebno pester in zanimiv. Značilno zanj in za vso našo. od romantike tako odvr-njeno dobo je dejstvo, da je obsegal razen v prvi, praviloma (sodim po opazki v izdaji) 10 minut dolgi skladbi (Osterc, Magni-ficat), samo skladbe ilustrativnega značaja, strogo programske vsebine. To dejstvo je v dobi stvarnosti dokaj presenetljivo; nobeno izvajanih del ni imelo čiste glasbene vsebine ali forme, vsako se je naslanjalo ali na besedilo, ali na izvenglasbeno predstavo in popisovanje nemuzikalnih dogodkov. Poleg tega sta bili le dve skladbi pisani za zbor, ena je bila čisto orkestralna, ena solistična s spremljavo orkestra. Tako koncert prav za prav ni bil izključno kon- cert pevskega zbora Glasbene Matice, temveč simfonično-vokalni koncert, pni katerem je le orkester sodeloval pri vseh točkah. Navedenemu naslovu sta torej ustrezali v celoti le prva in poslednja skladba (Osterc, Magnifikat in Stolcer, Religijono-nija). Osterčev Magnificat ne podčrtava religioznega občutja besedila, temveč skuša v petih delih podati nekakšen objektiven glasbeni dogodek, slično Stravinskega »Oe-dipus Rex«-u. Ta objektivizem naj bo iz-račen s priprostimi arhaističnimi sredstvi v harmoniki, nekakšnem postavljanju har-monskih kvadrov, brez barvne pestrosti m skoraj brez kontrapunktičnega življenja. V vsem torej zelo preprosto koncipirana, z dokaj cenenimi sredstvi izvedena brez-osebnost, ki se vestno izogiblje vsemu, kar bi moglo očitovati zvočnost, barvitost, vzgon, zavzetost ali celo versko ekstatič-nost, ki jo očituje besedilo. K temu se pridružuje siva barvnost orkestra, ki teži proti trobilom m pihalom ter presenetljivemu, v religiozni okvir skladbe kaj malo prilegajočemu se nabijanju tolkal. Ker je vsak stavek zase razmeroma kratek, se tudi glasbena misel v nobenem ne povzpne do onih podvigov, kjer se glasba sicer prav šele začne, temveč obtiči vse glasbeno dogajanje tega dela v zarodku, zato celota ne more vplivati v smislu, ki ga zahteva besedilo. Morda bi bila izvedba s četve-roročnim klavirjem kot ga navaja prvotni original, objektivnosti bližja, kot sprem- ljava s orkestrom, čigar naravne barve kriče po drugačni uporabi. Druga točka sporeda je bila balada »Brodnike dr. Danila fevare, ki jo je zapela altistka Franja Golob-Bernotova s spremljavo orkestra. Tudi pri tej pesmi je opaziti nesoglasje med načinom instru-mentiranja m pričakovanim izrazom skladbe. Medtem ko je Osterc v vseh sredstvih kar najbolj preprost m enostaven, se poslužuje Švara pestrejših kontrapunktov v smislu glavnih in stranskih tem, kot jih propagira Schonbergova šola. Nejasnost, ki nastaja zaradi tega, gre seveda lahko tudi na rovaš izvedbe, kar pa se pri prvem poslušanju odteguje razločitvi. Vsekakor gre dramatičnemu recitiranju pevke velika zasluga za vsaj delno topli sprejem tega dela, čigar originalnost in serloz-nost sta nesporni vrlini. Mosolova »Tvornica«, ki je pri nas dobila po nemškem izdan ju nepotrebno pleo-nastični naziv »železolivarna« (ruski naslov slove »Zavod«, pa tudi muzikalna koncepcija ne dovoljuje razločevanja med »železolivarno«, navadno »livarno« in med tovarnami vseh vrst sploh) je na zunanji efekt preračunjena presaditev znatno močnejše Honeggerjeve sike »Pacific« na rdeča tla. Z uporabo različnih tolkal ta nabijal in posebnih zvokovnih efektov, ki zahtevajo mestoma kar virtuoznih izvajalcev, skuša Mosolov prikazati življenje ob stroju, z nekoliko surovo naturalistiko in prozorno politično tendenco. Da izzove pri manj izbirčni publiki, ki je željna bučnih efektov, taka skladba spontano odobravanje, ni presenetljivo .vpraašnje pa je, ali ne bi enako uspel poljuben zamorski bob-njarski orkester, kajti težko si je zamisliti, da bi povprečna publika, ki kaj rada naseda zgolj frapantnim presenečenjem, našla, v »skroviščih tajnih« te glasbe ono, kar sicer od glasbe pričakuje. Vsekakor je po Honeggerjevem genialnem vzgledu nastala cela vrsta imitacij raznih ropotam, ki pa doslej svojega vzora niso mogle doneči, kaj šele prekositi. Kajti kar odlikuje Honeggerja, ni zunanje posnemanje lokomotivinega razgrajanja, temveč nekakšna zgradba sicer umišljenega, a toliko bolj fantastičnega življenja lokomotive, medtem ko novejše skladbe te vrste, vštev-ši Mosolova »Tovarno«, podajajo le zunanjo sliko. V tem primeru mi je original ljubši, vsekakor pa koristnejši. Da ni bilo Slavenskega »Religiofonije«, bi koncert kazal precej ubožno lice. To delo pa zasluži lovorike ne le tega večera i to ne bi bila pretežka naloga), temveč eno prvih mest sodobne oratorijske kompozicije sploh. Ne da bi se hotel spuščati v pikolovstva in drobljenje podrobnih nesoglasij v koncepciji in predstavi skladbe, moram poudariti, da očituje to delo zrelo moistrsko kompozicijsko-tehnično roko, velik vir izvirnosti v invenciii, tenkoslušen smisel za zvočnost in barvitost in mnogo sile, jakosti, poleta. Delo razpada na sedem poddelov in tvori z Balkanofonijo ta (Se nedovršeno) Heliofonijo monumenta-len ciklus oratorijsko-simfoničnega stila, v tem smislu podoben po osnovi Holstovi zgradnji »Planeti«. Prvi del, »Pagani«, je divjaški in brezobziren v zborovskem par-tu, ki ga spremljata le ksilofon in pauke. To^ifige skladbe je v naslednjih stavkih »Židje«, »Budisti«. »Kristjani«:, »Mohame-danci«, »Glasba« in »Himna delu«. Največjo slogovno zaokroženost, obenem pa tudi barvno ravnovesje očituje budistični del, medtem ko krščanski del nima prave religiozne nrepričevplnosti. Seveda se v vseh teh delih ne očituje toliko vera. kot verski obredi, zato skladateljevemu mnenju, da Je »glasba šesta veroia^oved, ker se vse vere poslužujejo glasbe«, manjka logične osnove in visi kot trditev v zraku, ne da bi jo bilo mogoče količkaj podpreti. Gotovo pa je »Glasba« čredo skladatelja Slavenskega: le da bi zanjo želel nekoliko več plastičnosti v podajanju. »Himna delu« zaključuje kot živahen slavospev »radu, pokretu (kateremu?), životu« to ▼ resnici veliko delo, ki ne dela časti le avtorju, temveč vsemu narodu. S tem delom se je dvignil tudi koncert na nivč, ki smo ga od koncertov Glasbene Matice bili vajeni. Koncertno vodstvo je bilo v celoti v rokah ravnatelja Mirka Poliča, kateremu je vemo sledil veliki mešani zbor Glasbene Matice ter solisti Franja Bernot-Golobova in člani Fkn enskega vokalnega kvinteta Milan Jug, Tone Petrovčič in Roman Pe-t ovčlč. L. M. ft. Pred premiere šoštakovičeve opere Drevi bo v oPeri premiera šoštakovičeve »Katarine Izmajlove« ali »Lady Macbeth mrenskega ujezda«. kakor jo imenujejo po noveli Leskova (1837 — 1895). Kritika sodi, da pomeni »Katarina Izmajlova« pravi Prevrat v sodobnem opernem ustvarjanju. Je prvo operno delo sodobne Rusije, ki prestopa meje svoje domovine in obenem tvorba mladega, impulzivnega. iz prvinske sile ustvarja jočega muzika, ki ima v novejšem času morda le dva enakovrednega soustvarjalca: Musorgekega in Janačka. Zdi se. da bo »Katarina Izmajlova« dosegla velik teaterski uspeh in se obdržala na repertoarju opernih gledališč. NaipreJ so uprizorili »Rusko Ladv Macbeth« kakor jo imenujejo Cehi. z velikim uspehom v Leningradu. Sledila je tako Moskva, pced flifhrri Domače vesti ♦ Pisatelj A. O. Nor o vtiakih Iz Ljub. IJane in Maribora. Minule dni je t brnskem radiu govoril mani deSki pisatelj A. C. Nor o vtiakih a svoje predavalne poti v Ljubljano in Maribor Posebej je omenjal zanimanje za češko literaturo med Slovenci in poudarjal pri tem pomen >Jutrove« kulturne rubrike, ki programatično usmer. ja pozornost občinstva v kulturno življenje Prage. Govoril je o kulturni višini Slovencev, ki ga živo spominjajo na skandinavske narode, pri katerih je takisto opaziti široko zanimanje za knjige in književnost Omenjal je smotrno delo posameznih posredovalcev med kulturno Prago to Ljubljano, med njimi dr. Otona Ber-kopca, novega lektorja slovenskega jezika na Karlovi univerzi V zvezi s tem je organ najmočnejše češkoslovaške stranke »Venkov« objavil v svoji kulturni rubriki poročilo o >Jutrovem« programatičnem članku glede konkretnih nalog češko=lova_ ško.jugosl. kulturnega zbližanja. * Obisk uglednega kitajskega zdravnt-ka. V Zagreb je prispel mestni fizik iz Sanghaja dr. Li Ting An, ki je odličen predstavnik mlajše generacije kitajskih zdravnikov. Na pot se je podal po pozivu zdravstvene sekcije Društva narodov, da v raznih državah prouči zdravstvene organi-zac:je in ustanove. Prepotoval je že Severno Ameriko, Švico, Anglijo, severne evropske države, Polj3ko in Nemčijo. V Zagreb je prispel z Dunaja. V naših krajih se bo mudil nekaj tednov in si bo v prvi vrsti ogledal higienske zavode in razne ustanove zdravstvenega in socialnega pomena. Kot zdravnik se. je ugledni gost specializiral v Severni Ameriki, vodstvo mestnega fizikata v šanghaju pa je prevzel leta 1932. • Jovanoe Mieič. Včeraj smo poročali o jagodin.-kem kmetu Jovanči Mici^u, Id je zadel na švedski loteriji glavni dobitek za brezplačno potovanje okoli sveta, zdaj nam poročajo. da se je za potovanje la odločil. ga nastopil in se nahaja trenutno v Budimpešti. kjer je srečal svojo rojakinjo Juiko. bivše* plesalko, ki se namerava udeležiti |>oto-vanja z .lovančem Predvidoma odpotuja Jo-vanče Mieir v kratkem preko Avstrije do Hamburga in od tam v Ameriko. * Loterija Jadranske straže v Beogradu. 9. t. m. je izšlo pod nadzorovan;em državnih oblastev drugo žrebanje. Uradna lista se bo objavila 15 t. m Do tega ča-a morajo vsi, ki so prodajali t? srečke, poslati končne obračune. Dobitke bo izdajala JS v Beogradu cd 15 t. m. do vštetega 31. marca letos. Srečke, ki so zadele naj se pošljejo priporočeno, ali pa naj se dobitki dvigajo osebno. * Zahvala. Sokol v Domžalah se iskreno zahvaljuje zastopniku Phiiipsradia za nabrano svoto o prilikii zabavne prireditve v Domžalah. • Poročila sta se v Smederevski Palanki g. Ljubisav Pantič veletrgovec in posestnik in gdč. Micika Lipovževa hčerka narednika vodnika l. razreda s Leopolda Lipovža. ♦ Novi grobovi. Umrl je v ponedeljek na Pristavi pri Sv Emi v starosti 62 let znani veletrgovec, izvoznik jajc, veleposestnik in župan g Edvard Suppanz Po. kojnik je bil ugleden gospodarski delavec to splošno priljubljen msd prebivalstvom Pogreb bo jutri ob pol 10. iz hiše žalosti na domače pokopališče. — V Mokronogu na Dolenjskem je umrla v 81 letu starosti ga. Terezija Pasetzkij .vdova po uglednem obrtniku g. Maksu Pasetzkem ki je umrl pred 11 leti. Zapustila je hčerko.edinko go Marijo Megušarjevi in štiri vnuke, katerih najstarejši je dopisnik našega Usta. — Pokojnima blag spomin, uglednim družinam naše iskreno sožalje! ♦ Jadranska Straža v Litiji ima danes »večer občni zbor v osnovni šoli. Pridite! * Obledele obleke barva v različnik barvah In plisira tovarna JOS. REICH PRIDE vesela in pikantna komedija Ljubezen na zapoved (Telesni gardist Nj. Visokosti) R. ROMANOVSKI, KATHE GOLD, THEO LINGEN Smeh, godba, pikanterije. šala. petje in še marsikalj * Tragična usoda ar h. ing. Pičmana. »Jutro« je že poročalo, da si je v Zagrebu, Btrt od žlVčne bolezni, vzel življenje mladi in nadarjeni arhitekt inž. Josip Pičman. Pokojni inž. Pičman je zavzemal odlično mesto med našimi stavbeniki in mnogi njegovi načrti so bili že izvedeni in odlično ocenjeni. Usoda je hotela, da je baš na dan njegove tragične smrti seja mestnega sveta na Sušaku definitivno rešila vprašanje finansiranja graditve Narodnega doma po njegovem načrtu. Občinski svetniki so sklenili takoj povabiti inž. Pičmana na delo na Sušak. Ko so to storili, pa je prispela žalostna vest o njegovi smrti. Predsednik občine na Sušaku g. Ružič je izjavil, da je s smrtjo inž. Pičmana močno tansr;rano vprašanje graditve Narodnega doma na Sušaku, ker se bodo stavbeniki težko uži-veli v lepe ideje inž. Pičmana. ?et knjig za 20 Din vam da edifso ',frt^siikeva j^fužba * Pregled motornih vozil. Dna 14, t. in. od 8. do 12. in od 14.30 do 16.H0 se bo vršil redni letni pregled motornih vozil za področje sreškega naeelstva in uprave policije v Ljubljan i kot običajno v Ljubljani na Bregu št 20 pri mostu sv. Jakoba dohod z Novega trga. Uprava policije poziva lastnike motornih vozil da v izogib posledic pripeljejo k temu pregledu še ona svoja motorna vozila (razen avtobusov) katerih letos komisija še n' pregladala. Kdor bi pa vozilo neopravičeno odtegnil komisijskemu pregledu bo občutno kaznovan. Vozilo pa bo takoj stavljeno iz prometa ter odvzete evidenčne tablice. Iz Ljnbljane u— Poslovilni večer gospoda direktorja Cuginusa. Kakor smo že objavili prirede vsi žel azničarji na področju ljubljanske železniške direkcije svojemu priljubljenemu starešini gospodu direktorju Cugmusu v soboto 15. t m. oh pol 21. uri na Taboru presrčon jioslovilni večer. Na ta večer, ki bo ob poslovilnih govorih železniških predstavnikov in prijateljev slavljenca tar ob zvokih pesmi in godbe železničarjev združil v prijetni domačnosti vse številne stanovske tovariše in širše prijatelje popularnega slavljanca. še enkrat opozarjamo. Za solidno postrežbo ob skromnih cenah in tudi za zabavo je preskrbljeno Obleka navadna. Vstop prost. Pripravljalni odbor. u— Občni zbor slovenskega lovskega društva v Ljubljani je bil ob veliki udeležbi v ponedaljak zvečer v dvorani »Metropola«. Zbor je vodil predsednik g. dr. Stanko Bevk. Ker je bil med letom podal tajnik g. Ni ko Lenček ostavko, je tudi zanj poročal predsednik. Iz poročila sledi, da je imelo društvo zlasti mnogo opravka z novim lovskim zakonom Vsah članov z ustanovnimi vrad šteje društvo 1070 Iz blagajniškega poročila prot. dr Novaka je razvidno, da ;ma društvo nad 106.00 Din premoženja ne glede na vrednost knjižnice in inventarja. S tem denarjem je že dana osnova za bodoči Lovski dom v Ljubljani. Na predlog preglad-nika g. Kocjana je bila odboru podana raz-rašnica soglasno Pri volitvah sta bila za predsedniško mesto dva kandidata: gg. dr. Stanko Bevk in od opozicije dr. Ivo Tavčar. Od 339 oddanih glasov je dobil g. dr. Bevk 185. a ostalih 154 g dr Tavčar. Izvoljen ie torej g, dr Bavk Prav tako je zmagala od borova lista nove uprave, in sicer s 178 proti 146 glasovom. Sicer pa so potakle "olitve čisto mirno. Novi odbor sestavljajo; dr. Vilko Pfeifer, Ivan Bahovec. dr Filip Oral. inž. Cvetko Božič Filip Bizjak dr Fran Tram puž. Janko Pestotnik. Miroslav Zupan Leopold Zupančič di. Ferdinand Majaron Vik tor Herfort st.. dr Avgust Laitgeb. Janko Skale, dr. Franc Novak. inž. Mirko šušter-šič mr Gvido BakareiČ st, Evgen Sila Ivan Javornik in Mirko SteniČ Pregledovalca ra čunov sta Janko Kocjan in VenČeslav Brež nik namestnika pa Milan BabŠek in Zorž Verovšek u— Pod okriljem društva »Tabor« bo predaval v četrtek 13 t. m ob pol 9 zvečer na realki (Vegova ul). g dr Joža Bohinjc. direktor OUZD, o temi: Socialna zaščita delavstva v Jugoslaviji. Vstop prost u— Akademikl-Primorci. Drevi obvezen članski sestanek ob 20. v klubovem lokalu. Na dnevnem redu je aktualno predavanje in važne društvene zadeve. Vsi in točno! u— »Beli teden« vam prihrani denar. Obiščite nas K. Soss. Mestni trg 18-19. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Danes ob 4., 7% in 9% PREMIERA VELIKE OPERETE Pavla Abrahama GOSPODIČNA TAJNICA SE POROČI Smeh, šala, godba, petje. u— Nevarnosti v gorah. Planinci in smučarji, ki posečate planine poleti in pozimi. niti ne slutite, kakšne nevarnosti Vam pretijo. Pridite nocoj v alpinistično šolo. kjer Vam bo ravnatelj g. Franjo Vil-har nazorno tolmačil s sliko in besedo to važno vprašanje. Začetek ob 20. u— JNAD Jadran Drevi ob 6. bo seja centralnega odbora. Udeležba strogo obvezna! ZNIŽANE CENE f OVOMALTINE utruja enako kot fizično deio. Za obnovo utrujenih živcev ni nič boljšega cd okusnega koncentriranega izdelka Ovomaltine. Zavojček: mah Dm 12.—; srednji Din 27.—; veliki Din 48.- ! u— Državna narodna šola v Mostah pri-| redi v petek 14. t. m. ob 20. v Sokolskem domu v Mostah mladinsko spevoigro »Kresničke in metuljčki.« Cisti dobiček je namenjen siromašni šolski mladini, zato prosimo udeležbe. u— Dom visokošolk priredi v četrtek 13. t. m akademijo s plesom v Kazini. Sodelujejo med drugimi: ga. Osterčeva, Tratnikova, APZ, Uroš Prevoršek. Vstop za akademike brez vabila. u— Pomladek Jadranske straže na mestni ženski realni gimnaziji priredi v nedeljo 10. t. m. ob 18. akademijo v dvorani Kazine pod pokroviteljstvom g. župana dr. Adleši-ča in častnega damskega komiteja. u— Se 10 dni nas loči od velike in tradicionalna predpustna maskarade, ki to 22. t m. na pustno soboto na Taboru pod geslom »vsi pod mavrico«. Pripravljajo se presenečenja. kot le redko. Dekoracija bo odlična. vsa mavrična. Tudi oblečeni boete lahko v mavričnem slogu, zato »i drugih skr-bi ne delajte. Igral bo The Falctone jazz. ki bo naštudiral mnogo novih zanimivosti. Ne pozabite: Tabor — pustna sobota — maskarada. u— Drevi ob 20, nadaljevalni plesni te. čaj Jenkove šole v Kazini namesto jutri v četrtek v soboto 15 t. m plesna vežba za vse pare. ki želijo tekmovati na turnir, ju _ šolskem 3. marca in PSK - turnirju 14 marca. u— Presenečenje ras čaka na V. družabnem večeru primorskih akademikov v soboto 15. t. m. ob 20. v Trgovskem domu. Kaj in kako, boste zvedeli, če pridete na to vsakoletno tradicionalno prireditev, ki je ljubljanskemu občinstvu dobro znana že iz prejšnjih let. Na koncertu nastopijo sami priznani ljubljanski umetniki, nato pa to prosta zabava in ples do 4. zjutraj. Kdor se hoče zares pozabavati in naplesati po liili volji, naj le nikar ne pozabi! Tudi butfet bo dobro založen. Narodna noše vabljene! PRIDE vesela in pikantna komedija Ljubezen na zapoved (Telesni gardist Nj. Visokosti) R. ROMANOVSKI, KSTHE GOLD, THEO LiNGEN Smeh, godba, pikanterije. šala, petje in še marsikalj Predprodaja od 11. do pol 13. ure. Iz Celja e— Članski sestanek JNS za Celje in okolico drevi odpade. e— Strelska družina v Celju je imela v petek v hotelu »Hubertusu« občni zbor ob lepi udeležbi članstva. Od oblastev je bil navzoč sreski načelnik dr. Zobec, dočim je mestni župan Mihelčič zaradi neke seje moral oditi že pred pričetkom zborovanja. Po odobritvi poročil funkcionarjev je bila soglasno izvoljena nova uprava s podpolkovnikom Krasnikom na čelu. nada'je so v odboru mestni revidmt Wajrner podpredsednik. kapetan Radosavljevič tajnik in hotelirjev sin Ogrizek blagajn:k. Predsednik strelskega okrožja podpolkovnik Stoj-kovič je v zelo lepo zasnovanem govoru podal obrise bodočesra dela predvsem glede gradbe novega strelišča. Kakor čujemo. se lx) sobno streljanje gojilo tudi v bodoče in bo dobila strelska družina v ta namen na razpolairo prav primerne prostore v Celjskem domu. e— Pravilnik o gradbenih taksah mestne občine, ki ga je sprejel prejšnji mes*ni svet lani 22. marca, je ministrstvo financ odobrilo t rešitvijo od 10. januarja 1936. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 2130 velefilm »Mala mamica« in zvočni tednik. ^Zvočni kino IDEAL"™ Samo še danes ob 7. in 9.15 uri. LIL D A G O V E B v velefilmu Žena, ki ve kaj hoče Vstopnina 4.50, 6.50 in 10— Din a— Pomoz bog! Gasilska žuPa sTeza Maribor desni breg je imela v nedeljo tečaj za svoje čete. Zastopanih je bilo 29 čet. Q-tvoril in vodil je tečaj starešina gasilske župe Maribor desni breg g. Josip Kiemen-čič. Predavali so gg. Josip Klemenčič. Josip Melhior, Milan Klemenčič, Anton Pše-ničnik in Alfonz Kesler. a— Davčne zadeve. V smislu razglasa davčne uprave poteče 15. t. m. skrajni rok za plačilo v prvem četrtletju 1936 v plačilo dospele zgradarine. pridobnine, pavšalnega davka in vojnice. a— Zbor planincev je bil včeraj zvečer pri »Orlu«. K rednemu občnemu zboru so prispeli mariborski planinci v lepem številu. Navzočni so bili tudi zastopniki oblastev in sorodnih organi acij. Predsedoval je zboru inž. Šlajmer ki je po pozdrnv-nib besedah poročal o delovanju Sledla so poročila tajnika Gajška knjigovodje Soršaka in dr. Rojka. ki je poročal o proračunu Nato je za vse odseke tukajšnje podrožnice SPD podal poroči'o tajnik Oaj-šek. V zvezi s poročili se je razvila živi lina debata in se je iz*-o!;] novi od^r z nekaterimi izpremembami in zmajnšanim številom odbornikov. a— RokomavhJ na Pohorju. Se nlino apatijo in razdvojenost z drugimi člani družine. Usoda ji pošlje na pot mladega ln podjetnega delavca Sergeia, ki mu uspe premostiti vse družabne razlike in navezati razmerje z barinjo (gospodinjo). Stari pride temu na slad in v svoji brutalnosti pri kaznovanju tega prestopka ne pozna meja. Katarina je prvič v življenju v resnici in globoko vzljubila. zato ne prenese fizičnega kaznovanja in ponižanja svojega Sergeja. V afektu zavda brutalnemu starcu, ki umre. Tako pride na pot zločina. Odstraniti hoče vsa. kar bi oviralo njeno ljubezen. Prvemu zločinu sladi drusi Pred smrtjo je stari dal obvestiti Zinovija o razmerah v hiši. Zinovij se ponoči vrne in se prikrade v hišo. kjer izzove prepir in pretep z ženo. Sergej in Katarina ga zadušita Truplo skrijeta v klet in tako prikrijeta zločin Zdaj se odločita za poroko toda Katarina že blra po'! svojih dejanj Stari Boris sa jI vsako noč pojavlja kot maščevalni duh. Zamišljena postaja pred kletjo kier je skrito Zi-novijevo truplo To napoti »pljančka« (zadripani mužičok), da vlomi v klet. nade-jajoč se, da najde posebno dobro kapljico. Tako razkrije zločin in ga prijavi policiji Prav pri svatbeni pojedin prime policija oba zločinca V zadnjem dejanju (tudi muzi-kalno je to dejanje višek opere) se dopolni | usoda Katarine Izmajlove. Obsojence žene- j jo po nepreglednih stepah v Sibirijo. Sergaj se je ohladil in se odvrača od svoje žene ter išče stikov z lahkomiselno in rafinirano Sonjetko. Zadnji prihranki Katarine gredo za Podkupnino straži, ki v odmorih na breznadejni poti dovoljuje Sergeju vstop v žensko taborišče Sergej to podlo izrablja in se ob teb prilikah sestaja tudi s Sonjetko Celo zadnje nogovice izmami od svoje žena, da jih potem pokloni svo.ii novi izvoljenki. V neizmerni boli nad zgrešenim in zgubljenim življenjem se nesrečni Katarini omra-či um. Ko zjutraj deportiranci zopet nastopijo svoje žalostno potovanje, pahne Katarina pri prehodu čez reko Sonjačko preko strohnele mostne barijere in se ž njo vred vrže v deročo reko. Ta divji siže, ki ga lahko vzporedimo s Tolskega »Močjo teme«, čudovito odgovarja elementarni sili komponista Dimiirija šoštakoviča in njegovi eruptivni glasbi, ki zvesto sledi dejanju, ki stopnjuje njegov učinek bodisi v prekrasnih lirskih scenah ali silno napetih dramatskih momentih. Med posameznimi sKknmi po sinfonične medigre. ki so izredno zanimive. —r. Iz zagrebškega pisma Zagreb, januarja Med solisti zagrebške opere zavzemajo zelo u-^cdr« mesta naš' ožji rojak . Omenit: m^amo v prvi vrsti Josipa Križa a, ki je danes med prvaki tuVajšn;e onere. To sezono je pel basovsko vlosjo v »Eru z onega sveta« in vlogo očeta v »Luizi«, nastopil bo pa tudi v Tanačkovi »Katji Ka- benovri«. Merio Šimenc je kot stalni goet pel naslovno vlogo v »Eru«, ki je sp^oh doživel kot domače delo ogromen uspeh in za katerega se zanima tudi inozemstvo. Nadalje je pel pastirja Petna v D''Albertovi operi »V dolini«. Pripravlja pa naslovno vlogo v »Otelu«. Stalni gost je tudi Josip Rijavec, ki je pel glavne tenorske vloge v operah »Lakmc«, »Luiza« in "Trubadur«, kjer je dosegel posebno veik uspeh, ter v »Faustu«. Rijavec ostane v Zagrebu le še kratek čas potem potuje v Nemčijo, pozneje pa v Rusijo. Mladi ba-ritonfet Rudolf Zupan je nastopi'! v »Gio-condi«, ter pripravlja Jaga v »Otelu«. Marjan Rus je pel basovsko vlogo Nilakhenta v »Lakmč« s nriznanvn uspehom, potem Fernonda v »Trubadurju«, pr:p'avljapa Kl:ngsor:a v »Parsifalu«. Erika Druzovič je kot stalna gostja pe'a vloge svojega ob-sažneg« rrpe-toarja v operi in onereti in pripravlja Des^enono v »OHu«. Prav tako ie ;me'i obseTni repertoar tudi Maric« Lube !eva. Kakor v Liub'jani, je tudi v zagrebškem Malen »'edališču naston k z velikim uspehom reša plesna umetnica Katja De'*kova s svojim u*encem m z dunajskim plesalcem F rit/ Ber^erjem in švicarsko plesalko S u si VVebrovo. D M*kova ima r Zagrebu že svoj sloves od 1anskoTetne 6ezone. ko je nastop'11« z izborno plesno reportažo »Cesta«. Tokrat je ffostovala s otav ob<5C7n;m r>TOr*ra",-r*T> v katerem so bi" ra-ftona"' Li«z* ^onin Ples- WeiT1S»"rf~- R-"hms in Ves te >->/-•'-"' d- sto'5 r»«>'<>Vov* l-e-»■ervtt^f-k"1 :n m v.ka,ra ki ie rers^avp vrsto slik. naj- več e-af+k* iv akvreiov R»nar^č "odi med <*ar«» «!«lr*-i<». ks solino >r> ki se ni nvvje* n^bMž-ti *edan;emn sHk^sk^mu s+flu. ki rwihtevw več s!5V«r*Ve vsebine m ne mara b^ti «a™->o irrmr forme Rentrnč je imel precej uspeha, posebno v grafiki. Dr. Oton Ambrož, VCaino-ftCadno tedaj NIVEA-CREME 4nano je, da postane rdeča in razpokana koža z rednim govanjem z NIVEO zopet mehka in nežna. Zatorej je bolje preprečiti nego lečiti. Zavarujte zato pravočasno svojo kožo in jo dvakrat na dan natrite z NIVEO NIVEA dela kožo odporno in ohrani vaša polt. NTVEA se ne da nadomestiti, kajti samo NIVEA vsebuje EUCERTT in na tem temelji njen edinstveni učinek. JE BIL© Pil ŠTAFETI Borba za prvo mesto se je med Finsko ln Norveško e&ločUa šele na za&njem kilometra — V ostri konkurenci moramo biti z 10. mestom zadovoljni — Kako so naši izžrebani za današnji tek na 18 km Ga - Pa, 10. februarja POzorrvioa zimske olimpiade je danes spet dobila drugačno vnanje Hce. Po krasni jasni noči tn občutnem mrazu se je nebo k maslu zjutraj prev.eklo in okoii 9., ko j« bii določen start za 6tafetni tek na 4 X 10 km, so legle megle že prav nizko nad okoliške vrhove, kjer je moral po videzu divjati snežni vihar. Tudi v doiini je vse bolj kazalo na sneg in res je še precej pred pokinevom začel naie tavati dTo-bssn snežek. k; ga je očividno v večji množini zadrževala s-» oo še tempe atura. po--x>l dne pa je za.e o pošteno. Na snežne razmere ta novi bali blagoslov vsaj med tekmo samo ni imel nobenega vplivi; nekaj neprilfik pa bodo b-žkone imei z njim v lednem stadionu in na drugih specialnih napravah. ki imajo pač idealne pogoje, če si ;e na nje zimsko suv.ee in se živo srebro drži primerno pod n;jlo. Zaradi zgodnje ure — tukaj je to z«:i razne goste zelo različno — in nekoiko neprijaznega vremena na stadionu in pod startom m biV> toliko interesentov- nožne le pa je privabilo doli pod G idiborg še ran ge tisoče, ki so hoteli slišal im videti vsaj za d je foze te napete in ze o zanimive borbe naj-cnočmejerib smuškio štafet na svetu Največ onravka in tekanja pa so imeli pri tej prireditvi, kjer je moralo s"art .t: 6' tekmovalcev iz 16 držav št v ln; trener i in voditelji posameznih ekip, k: si skoraj tri ure z urami v rekah trop-tali za svoje varovance. nesreči povrhu niso izstopili, temveč skoraj za celih 10 km v zaostanku vztrajali do 30 km. Hagen je norveški nai.iboljši mož in udari Hoffsbakkena po rami — s čas:m 41:32; Fmec Nurmela in Šved Berger sta skoraj skupaj. Naš tekmovalec zaostaja Na drugi progi so spet v borbi tri skupine: skandinavska, srednjeevropska in »ourtstderji«. Norvežani vodijo dalje. Finec karppinen in Šved Larsson kmalu po odhodu izmenjata mesti, toda Finec no e zaostali za nobeno ceno in obračuna z njim še na tem de:u. toda ne do konca. Pri predaji sta Šved in Finec skupaj v krogu. Med poznejšimi je si ka skjavat nespremenjena: le Bogner odpravi Francoza, oba skupaj ter še Bossio in Američan Chi-vers pa našega Gustla. V zadnjih vrstah je brka nezanimiva in se vsi vr t.!jo na tej predaji malo prej, ko napovedujejo skorajšnji prihod naijačjih no naslednji proci. Junak tretje proge LeupoM Tretja proga, je kakor za pomirjenje živcev: vsi čutijo da se or5wav!w -*S'>i r.a nož« v r^diiih deset kikmefrih. tod' lahko se spiemeai tud. že prej. Norvežan Brockthi je dalje v ospredju sam; dve m -nuti za njim mu sledita Lahde in Halg-blad. Italijan Dometz in Čeh Mihalek sta za ne kar: minut narazen, tod t še dovolj deleč od najslednjih Nemec Leopold je so tudi pozneje lahko dodobra izkoristili »domača ta« za poprave. Drugi Slovani so Poljaki in z: aj bi sc spodob lo, če bi bili obveljali račun; največjih opimistov, ali vsaj i.apoveui najbolj objektivnih poznavalcev. da bi prišli na vrsto mi. na osmem a>l,i devetem mestu. Toda vmes so prišli Avstrijci m Francozi in nrm pus i-li »•'.mo< deseto mesto. Za nami jih je še pet, vsekakor toliko, da tudi na današnji izid gled.a-no z zadovoljstvom in zavestjo, da smo od leta 1928.. ki smo zadnjič hodili po olimpijskem st-dionu storili v sm:č-arstvu ogromen ken k navzgor. Pot do o"mpijskih še«t mest pa je dolga in strma! KINO SLOGA Danes ob Iti. l(J.i5 in -1.15 uri Svelislav Pclrovif in ('ainilla llorn v prekrasnem filmu POSLEDNJI VALČEK Tibor Halmay-Juiikerman. Sandroek Dodatek: Kralj gozda - lelen in drugo Žrebanje na 18 km Pri žrebanju z.a tek na 18 km in kombinacijo so dobili številke Jakornč Gusti 2 (starta za nemškim prvakom Bo-nerjem), xnap 25, Baebler 46. Jakopič 'Albin 65, Kančnik 83. Dečman 97. Sm:4ci 10" <>. I^enft 113. L. S. (Rezultati včerajšnjega dne glej n. stran). I Slavni tenorist bo pel V KINU UNION JOSEPH SCHMIDT g Gospodarstvo I. in III. proga (— 800 m od starta do stadiona) H. in IV. proga lOOO <100 800 / 7 3 « 9 STADION Profil stafetne proge 4 x 10 km Dvoje različnih prog Start za aanašnji sta i et ni tek je bn okoli bOO m daleč od stadiona, na pobočju Kochelberga, cilj in vsj predaje pa v črnuškem stadionu, talko da je občinstvo lanko sledilo najbo.j zanimivim prizorom v tej borbi s sedežev po tribunah. Proga je biLa trftsiraina v obliki nepravilne o rnice z dvema krogoma po 10 km; prvi tekmovalec je moral preteči še Mcme.er od st.trta do stadiona. Oba dela proge sta bila bistveno različna; vzhodna lažja je potekala po poiožnejšem delu v smeri proti Mitte-wa!du. zapadma zelo težka pa se je kar od stadiona dvignila za 120 m strmo navkreber ter proti Hmisbergu še višje do najvišje točke na Hausbergu, nato pa padla v težkih zavojih spet v do 'ino ter se po obronkih Kochelberga vrnila v sitadion. Na progi je poslovalo več rešilnih postaj ter šest kontrol, ki so bille seveda vse zvezane z vodstvom v stadionu, ki je vzorn0 orga-niz ralo obveščanje občinstva. Po predaji vsake štafete — tekmovalci so drug drugega udarjali po rami — so na posebnem podstavku sredi stadiona že z velikimi črkami objavljali podrobne rezultate. Prav tako seveda tudi na koncu, ko je po nekaj minutah vsaik izmed zaposlenih dobil v roke že lično pomnožene komunikeje. Res je, da je napovedovalec veasi zamenjal to ali ono številko, toda pazljiv opazovalec. mu je moral napako oprostiti, ker pač ni čudno, če je sredi dogodkov s treh ali štirih kontrol naenkrat in objavljanja tudi v francoskem in ang'eškem jeziku, včasi le zagrabil narobe. Sicer pa je ta stran, kakor tudi rediteljska funkcionirala vzorno. Do prve predaje Start je bil skupen za vseh 16 moštev. Že po nekaj 100 m so se tekmovalci uvrstili v smučino in talko tudi prvič odšli mimo občinstva. V vodstvu so Skandinav-ci, z nekaj presledka Srednja Evropa, potem pa si nomagaio za njimi »o-fr-idor-ji« Taponc.i Latvijci ter predstavniki Balkanska a polotoka. razen Jugo lavije. k _ s Kna^om drž! ravnotežje v dru<*: polovici Srednje Evrope. Skandinavci so kar skupaj: razlika med njima ter dvojico GeraT-di — Musil znaša no 5 km šele 2 minu-ti. D'11!ie sta skupaj Gorski (Polj.) in Gimdre (Franc.), za njima eno monuto pa pod vodstvorn Knapa še Torrissem (Ameir.), Da"ber (Nem.) in Ro^tsner (Avstr.) Tudi Janonec »e drž-; le minuto zadaj. Vrstni red ie potem: Bo!aairi, Latvikii in Rvmuni. Turke na pogrešajo že tamkaj. E*ces s« je pobf. iskal pomoči pri nosita ii- t^a klinb temu nadaljeval in orispel v 74:59 tudi na prvo piredajo. Hvale vredno je» di Turki k1 tub oreh udi konkurenci in še 7 a • io » 2 3 I. predaja junak v tem delu; do tretj-e ko t-ole je odliožH Poljaka Karpiela in se tako usedel na vrat Italijanu in Čehu; po pravici, saj ima skoraj tri minute bojši čas od Poljaka! Zadaj ni posebnega. Rumuni u:dejo Bolgarom, ki so zdaj za reip, če ne računamo Turkov, ki so nekje daleč, daleč. KINO UNION Lilian Harwey in Willy Fritsrh v prekrasnem velefilmu ČRNE KOŽE Nad 6000 posetnikov tc^a lepega filma se je izrazilo z najvišjo pohvalo in občudovanjem o tem filmskem doln Predstave ob 16. 19.15 in 21.15 uri Pri vseh predstavah naša tekmovalna ekipa in otvoritev olimpiade v Ga-Pa nekaterih boleznih žolča in Jeter, žolčnik kamenih in ziatenci urejuje naravna FRANZ - JOSEFOVA grenčica. prebavo in pospešuje iztrebljenje črevesja. Klinične izkušnje potrjujejo, da domača pitna kura (zdravljenje) dobro učinkuje, ako popijemo ^RANZ-JOSEFOVCb zmešano vodo z malo tople vode. zjutraj prazen želodec. na Ogi. reg 8. Dr :64So/36 SmoleJ dela za dva Po odhodu prvih tekmovalcev na četrto progo je vsse že bolj svečano. Rdeče zastavice postavljajo drugam, okoli cilja se začraejo zbirati teto in fiimo-delavci, vmes pritisne močan oddelek varnostne stražo, ki čisti, kar ne spada na prostor, napovedovalec pa objavlja, da se je začela gori na strminah ogorčena biitka za naslednjo olimpijsko lovoriko Finci so poslali v boj najmočnejšega moža Jalkaner.a. Norvežani pa so tako »noč zastavili v začetku. Zdaj gre trda Iversenu in po 5 km ima le še nekaj sekund naskoka pred tincem. Sicer pa se dvigajo v nespremenjenem vrstnem redu, kaikoi so odšli s stadiona, razen Smoleja, ki dela tukaj za dva! S kontrole pri kilometru 7.5 pride senzacija. JeLkanen je prehitel Norvežana in se spušča s 15 sekundami na boljšem v dohno. Slika se ne menja prav do pred stadiona. Z ogromnim korakom zdrsne Finec pod zelenim obokem v stadion, še 20 m, pa je v cilju, za njim s fantastično razliko 15 m ali 6 sekund Norvežan. Oba odrinejo rojaki na ramenih; potem pride tretja, 350 m za njima, Šved Matsbo v svojem značilnem belem dresu. Medtem s>ta se spopadla za prvo srednjeevropsko mesto tudi Italijan Kaselibacher in Čeh šlmunek; naš svojeoasni državni prvak v kombinaciji je nevaren in se Italijanu približa že za 40 6ekund. Kaselbacher čuti bližino in napne vse sile ter reže cilj kot četrti in najboljši Srednjeevropec. Šimunek je imel čas 42.25 in prispel kot četrti na svoji progi. Zdaj so na vT9ti Nemci, skoraj ce'e tri minute za Čehi. Navdušenje med gledalci ni nič kaj pravo. Potem se zvrstijo: Polijak Czech, Avstrijec Baumann, Francoz Jacomšs in kot deseti nrš £molpv le še dobro minuto za Francozom, ki so ImcsJ pri zadnji predan še štiri mmute n«-«kofca. Amerika je še krepko zadaj, še boli ostali, Lsutvitjci, R-murri in kot zadnji — Bolgari. Turki so no tretji d--"*1-'1-^. terski poroiii optwtf'i. Po tekmi Tako se je končala prva smučarska disciplina klasičnega značaja s popolno zmago severnjakov. Res je. da razlika med njimi in Srednjeevropci ni več tako velika, kot je bi'« nekdaj, toda tudi na tej olimpiadi so da'i že danes prvi dokaz, do j'm tradicionalnega primata v k'asičnih di-sciolinah ne b"> lahko :ztrgoti Prvo ponos no lavoriko so d^nes spravni PaVjmi, toda tako j za nrmi in krepko nred Neme! s-; se plasirali Čehosksvaki ki so obenem dosegli naičestnejŠe mer-to mel S'«ovini. Ncmce šesto me9to ni -!j§". p-.-s b- i no, 5e se nomisld da so i-nKil1' lani iz l vrstno preizkušnjo prav na teb terenih in n. predaja Službeno iz LNP. Drevi ob 10.30 seja p. o. v podsavezni pisarni. Odslej bodo redne seje p. o. zopet vsako sredo ob 19. Po poslovni seji bo drevi seja upravnega odbon. LZSP (službeno). Na seji 7. t m. so bili predverificirani: Poljšak Zoran, Nsdog Jo. že in Hodoš5"k Koloman za Sm. K Ljub. ljana in verificirani: Mihelič Stane, Vid, mar Ivan in Nedog Stane tudi za Sm. K. Ljubljana. Obenrm opozarjamo klub;, ki so včlanjeni v LZST5, da radi enotnosti naročajo vse potrebn; tiskovine preko imenovanega podsaveza SK Ilirija. Načelstvo in starešinstvo nogometne sekc'je smatra za svojo dolžnost obrniti se na vse svoje ustanovne, rrdne in podporne člane, da se vsi udeleže občna, ga zbora kluba, ki bo v četrtek ob 20. v Delavski zbornici Pozivamo jih, naj vsi store svojo dolžnost do kluba in naj preprečijo razpust nogometne sekcije S.K. Ilirija (Smučarska sekcija). Drevi ob 18.15 naj se zglasijo v klubski sobi kavarne Evropa člani. BraeiČ. Zuccato. Franz, Primožič. Bručan. Pezdirc. Krajnc, Uih, Bleiwei8. Tavčar. Ivič. Udeležba je za sve strogo obvezna. SOKOL Iz Sokolske župe LJubljane Bližajoči se glavna seupš-dna Sokolske župe Ljubljana je dala pobudo tehničnim in prosvetnim organom, da pred glavnim obračunom pregledajo svoje delo. ^ Tako je načelništvo župe sklicalo za nedeljo 16. t. m. ob 9. zbor društvenih načenikev rn nače:n c na Taboru z dnevnim redom: 1. poročilo župaiega načelništvo, 2. določitev delovnega siporeda za leto 1936 — župni zlet, okrožni zeti, večje javne društvene prir drlitve, župne in okrožne tekme, župni in okrožni tečaji, dre štvena in okrcana zle-ti ter taborenja, — 3. župni zler in njega priprave, 4. predlogi župnega strokovnega odbora in drugih društvenih načeln^ev, 5. volitve župnega nače nika. dveh nj govih namestnikov, župne načel niče in dveh njenih namestr.de, 6. raznoterosti. Z o žirom na važnost dnevnega reda je »deležba vseh društvenih in četnih načelnikov ter načelnic strogo obvezna. Zbira se bo vde-lež*l tudi savezir; nače'i>T< br. dr A'fred Plšh'er. 7^0 naj bo udeležba na zboru pol-noštevilna. Okrožne prosvetne konference b~'enisko v Ribnici. Pri-Sor^-njo nedeljo 2.\ t. m »v> bod-> oi' z^snvsko v T iH-ii ^b 9. u*d za č^bra^rf-© oikirožie ob 10. v :>-> 7A n—:'i1-to okrožja ob 13 3° v DH. T i^cii. V^eh rvr^/e^nib Vmferenc T»'? ^eMv Tvro- sveitarj-i v 5"m ve"ierr» šf-~v'l" Konf<"reinc se bo t^d«*'«"11 p-o- cv»tn ega odbo ra. Spored mlad^sk«* 8,rftd"m'^ Košnja L.trW»ana—bo l-rr^n AT'a^_ mijo ho v prt-k ob ?0 v s^n''!'«' V SO^OtO pn V ~ r,r»-r> •• • 11i< v ■ aasi -jra komJ^n*sra 'rt. •vij-'' ga ^oko'a Mnogo ?.*r-hi n p'»sa' Pride; nal vsi ki .220 stotem v nre'-šnjsm letu. Ker pa so tvorvee vstople v novo nhi^tVo^ro V ■T".T»«n*f) 1935 ČVS z neprodano staro zalogo 300000 omotov im«5*) za tekočo k^TT-^anjo na razno'aM 1.110/V0 afotov sladkorji, dočim cen;;o domačo kons-mno potrebo na največ 7W/X)0 stotov. Računati je torej s tem. da Sodo zaloge ob koncu tekoče kampanje 10"V5'V> zopet* več ;e in da bodo znašale preko 400.000 stVov sladko«-'«. Povišanje V nar rvri kg r>red^o tročarlno, tvornice pa previsoko ceno. kar naj bi omogočilo toljkfno po-cesnitev sladkorja da bi se pri n'žj; cen' povera<1 konsum. Le po tej poti bi prišli tudi k zmanjšanju starih zalog, ki jih nosimo ;z leta v leto, obenem pa bi omogočil povečan ie nosevkov sladikorne pese. Namesto znižanja, pa se n^m sedaj obeta povišan e cene. in to navzlic temu, da je bilo po ugotovitvah komis;je, sestavljene iz predstavnikov finančnega, kmetijskega in trgovinskega ministrstva, v tvornicah ugotovljeno, da je lanska peoa imela okrog 15% uporabnega sladkorja, t j. za 1_5 do 2% več nego zadnia leta. Res je sicer, da bodo morale sladkorne tvornice glede na to višjo vsebino s'adkorja še nekaj doplačati producentom za peso, vendar pomen.5 visoka vsebina sladkorja navzlic tcmiu doplačilu za tvornice ugodnejše produkti, ske pogoje in večjo rentabilnost. Končno bi bilo treba vendar enkrat ugotoviti, alf obstoja kartel sladkornih tvornic, ki mu pripadajo tudi državne tvornice, aH ne. Čas bi bil, da se enkrat razčistj na oga naših državuijh tvornic, ki bi morale predvsem stremiti za tem, da ščitijo interese splo-šnosti m da vplivajo na trg kot regulator cene. mineralne vode 0.85 milijon«. Din (0.62) in trošarine na ocetno kislino 0.13 milijona Dtn (0.15). Manjši je predvideni donos trošarine ne kvas, in sicer v višini 2 milijonov (doslej 2.5) in trošarine na kalcijev karbit v višini 0.15 milijona Din (0.23). Donos 2% takse od prenosa nepremičnin je predviden v nespremenjeni višini 7 milijonov Din, prav tako donos 100% do-klade k dopolnilni prenosni taksi v višini 2.1 miMjone Din. Nova je taksa na vodne sile, katere donos je predviden v višini 12 milijona Din. Dcnos ostalih taks je po proračunu naslednji: na pesne prireditve 0.5 milijona Din (doslej 0.5). na vstopnice in k i nomator; ra f sk e vstopnice 0.5 mi ijona Din (0.45), na lovske karte 0.45 (0.5), na zakupnine lovišč in ribolovov 0.55 (0.6), na šoferske legitimacije 0.2 (0.2). na zavarovalne premije 0.4 (0.5), na ded^čine 0.5 (0.55) in na posest orožja 0.6 (0.65). Znatnejše povišanje je predvideno tudi pri donosu banovinskih odministrativnih taks in doklad k državnim taksam po zakonu o tak?ah. kjer je vnešen dohodek 1.5 mili *ona Din, dočim je bi!a v dosedaniem n*ore5tmu vsota 0.4 milijona Din. Donos banovinske takse na prenos živinskih potnih listov ie predviden v nespremenjeni v:šini 0.6 mrl';jona Din. prispevek avtobusnih podjetij za prekomerno uoorabo cest pa znaša po nov m proračunu 0.4 milijona Din (doslej 0.5). Gospodarske vesti — Uvoz jusroslovenskega premoga v Ital jo Milanski list >Ital.Jugc poroča ▼ svoji pravkar iz šli januarski številki med drug m nasiednje: Potem, ko so stopile v veljavo sankcije proti Italiji, se je ves izvoz iz Jugoslavije v Italijo ustalil, in si. cer zaradi prottsankcij, ki jih izvaja Itali. ja. Vendar je podjetju >Monte Promčna« iz Siveriča v Dalmaciji uspelo, da je dobilo iz Italije naročilo za 10 000 ton pre. moga za potrebe Italijo. Premog ae bo izvozil postopno, kakor običajno preko ši-beniške Inke. V rudnikih družbe Monte Pramina se vrši delo reckno in brez zastoja Banovinske davščine v novem proračunu V predlogu novega banovinskega proračuna Za 1. 1936-3/ so predvideni dohodki od doklad na neposredne devke v vašim 4/.8 milijona Din, pri čtmer je vračunana tudi 5c/c nadomestna cestna dok a-da. ki je bila doslei vnesena med dchoaUi cestnega fonda, to novem proračunu znata r redv d mi dono* 53% banovinske do-klade k neposredn m davkom 41.4 milijona Din (v sei-njeni proračunu 42.4), d-mos o7o zdravstvene do .iade 2.5 milijona Din (dOžlej 2.7j) in donos 5% nadomestne cejtne dOkl^de 3.9 milijona Din (doslej 4 milijone Din). D<-:nos tri š rin se v celoti poviša na 27.4 milijone Din (v dosedanjem proračunu .72.8 roilij. Din brez trošarine na pnevmatiko, ki je vn.šena v cestni fond) Znatno povišan dones e predviden od trefiarine na alkoho'ne pijače, in sicer v v šini 14.6 milijona Din (doslej 10.2). Delež m skupnem donosu banovlnefcih trošarin na riž, kavo in čaj, ki se stekajo v skupni državni fond in se potem r-zdele na banovine po številu preb'v->ev. 'e 'a^i v proračunu znašal le 3 milijone Din, sedaj pa je p:c-videni donos te OuV»a;c ccu r.duciran na 2.5 milijona Din, dočim bi po potrošnji ri-ža. kave »n čaja v dravski banovini moral odpasti na našo banovino prib ižno trikratni znesek. Že lani smo opozori'i na krivico, ki izhaja iz načina razdelitve do-nosa teh trošarin po številu prebivalstva na posamezne banovine in ne po dejanskem vplačilu v posameznih banovinah. KaToor j« iz novega proračuna razvidno je dravaka banovina pri tej troiarini Se bolj prikrajšana, kakor je kazal prvotni račfcn. Dinos trošarine na bencin je predviden le v vi^ni 4.5 mili iona D'n, v sedanjem pro-n^tnn 5 milijonov), donos trošarine na e'ektrično energijo pa ie P^iian od sedanjih 09 na 1.3" mM4iona Din. Precei je povišan tud- predv:d9n' d "nos troiarine nn 1c: je dnslei v cest- i-.-n f rdu v vtVni 0 75 miHiona Din. «e-n, ;» nr^^vid^a v v^ain-' 1.2 m:l'-Oin V^fllj-1 je n ""d viden dono« tro--b d V VŠ ^.015 n*'iVma Din ^0.29). > T« D-> 0.?). troSarine n* Borze 11. februarja Na ljubljanski borzi so oficielni tečaj deviz ostali v glavnem nespremenjeni. V privatnem kliringu so se trgoval; avstrij. i ski šilingi po 9.40, angleški funti po 257 in j grški boni po 33. V zagrebškem privatnem kliringu so bili zaključki v avstrijskih šilingih po 9.3750, v angleških fuotih po 257, v grflkih bonih po 33.75 in v španskih pezetah po 6.4750. Nemški klirinški čeki so se trgovali v Ljubljani po 14.30 v Beogradu po 14.6655 in v Zagrebu po 14.35 od. nosno za 15. marc po 15.20 in za konec marca po 14.15. Na zagrebškem efiktnena tržišču notira vojna škoda nadalje mirno im je pri tečaju 355—368 ostalo brez prometa (v Beogradu je bil zakjuček po 355.50). Tudi v ostalih državnih vrednotah nI bilo zaključka, pač pa je bil promet v delnicah šečarane Osijek po 135. Devize Ljubljana. Amsterdam 2958.87 — 2973.47, Berlin 1752.05 — 1765.913, Bruselj 733.47 — 73854, Curih 14M22 — 1431.29, London 215.41 — 217.47, Newvork 4338.97 — 4305.3* Parv. 287.86 — 289.30, Plraga 180.47 — 181-58. Curih. Beograd 7. Pariz 202125. London 15.1575, Newvork 30225. Bruselj 5151, Milan 24.30, Madrid 41.8750, Amsterdam 237.80. Berlin 123.30. Dunaj 57.20, Stoak-holm 78.15, Oslo 76.15, Kofoenhavn 67.65, Praga 12.6B. Varšava 57.75, Atene 290. Bukarešta 250. Efekti Zagreb. Državne vrednote: vojna škoda 355 — 358. za februar — april ta za december 357 bl„ 4% agrarne 44 — 45, 6% begluške 60 — 60.75, 6% daVn. agrarne 60 — 61, 7% stabiliz. 76 — 78. 7% Bkir 72.75 bi., 7% Drž. hip. banka 79.50 den., 8% Blair 82.50 bi.: delnice: PAB 240 — 24150, Šecerana Osijek 130 — 135. Beograd. Vojna škoda 354.50 — 355.50 (35550), 4% agrarne 45.50 bi. 6% begluške 64.50 — 64.75. 7% invest. — (78.50), 7% stabiliz. — (79.50), 7% Bterr 72 — 73 (7250V 7% Drž. hip. banka 80.75 — 82, 8% B'"!r 82 — 83. Narodna banka 6500 den., PAjB 341 — 342 (341). Blagovna tržišča «?TO + Chlcago, 11. februarja. Začetni tečaj: pšenica: za maj 96.75, za julij 88.625, za sept. 88; koruza: za maj 60, za julij 60.50. -I- Novosadska b'agovna borza (11.1, m.} Tendenca nespremenjena. Pšenica: baška 171 — 173: oScol. Somibor 170 — 171; ladja Tisa ali Begej 175 — 177; slavonska 171 — 173. Oves: baški. sremski, slavonski 145 — 147.50. Ječmen baški. srern., 64 kg 137.50 — 142.50 Kotita: b^ka. sremska, banatska 113 — 115 Moka: baška in banaHk« »0g« in »099« 252.-0 — 272.50 »2« 232. "0 — 252.r0; »5« 212 50 — 232.50; »6« 192.50 — 212.50: »7« 16250 — 172.50: »8« 110 - 115. Otrobi: baSki in sremski 100 — 102. F žol: ba*ki i^rmki heM 210 - + Bodlmpeitanska termfnska borza (11. t. m.) Tendenca stalna Pšenica: za marc 17.48—17.44, za maj 17.82—17.83, koruza: za maj 15.18—15.20. + Liverpooi, 10. febmarja. Tendenca m Ima. Z^ljučni tečaj: za marc 5.85 (prejeli dan 5.83), za julij 5.70 (prejšni« dan 5.66). + Netryork, 10. februarja Tendenca mirna. Z>ak'?u5n? tečaj: za marc 11.36 01.17), za kili j 10159 (1057). Slavni terorist bo pel V KINU UNION JOSEPH SCHMIDT Potovanje med planeti Kje |e eksplozivna snov, ki bi dala raketam potrebno brzino in pogon? — Sistem serije vžiga jočih se raket — Letala, ki bodo ..................... z lahkoto dosegla višino 50 do 100 km nad zemljo Z vprašanjem, da-li je potovanje od zemlje do planetov mogoče, se je bavil v zadnjem času v svojih predavanjih v Francoskem astronomskem društvu prof. Ananov. Po njegovem mnenju je raketa najbolj idealni pripomoček v to svrho. Nedostaje nam samo primernih eksplozivnih snovi, kajti nobena dosedanja takšna snov ni bila sposobna, da bi raketam dala potrebno brzino. Ta brzina mora biti večja od brzine težnostne sile. najmanj pa 11.180 m na se-kundo, pri čemer pa ni upoštevan zračni upor. Doslej te brzine, kakor rečeno, niso mogli doseči. Vendar pa so dosegli neke zadovoljive začetne rezultate. Tako so zgradili tipe mešanih stratosfernih letal, ki imajo poleg navadnih motorjev tudi raketne naprave. Znanosti danes sploh ne gre toliko za polete med planeti, kolikor za raziskavanje najvišjih ozračnih plasti. Tu bi imele rakete lahko nad vse važen pomen. Razni učenjaki so predlagali že različne modele za interplanetarna potovanja, tako Oberth. Hohmann. Hoefft in že umrli ruski raziskovalec Colkovski. Njih vozila so zgrajena vsa na sistemu serije raket, ki se uži-gajo druga za drugo. Največji problem Pa je izbera eksploziva. Američan Goddard je dosegel s svojim smodnikom 2500 m na sekundo. Obert.h je izra"unal. da bi mešanica tekočega vodika in kis;ka dajala brzino 50C0 m na sekundo. Ta čas proučujejo možnost uporabe atomskega vodika, ki lah- ko razvija več nego 30.000 kalorij na kilogram. To bi popolnoma zadostovalo, ker je potrebnih za dosego kritične brzine, t. j. brzine, s katero bi se raketa odtegnila vplivu zemeljske težnosti, »samo« 14.970 kalorij na kilogram. Natančni računi so pokazali. da zadostuje 10 kg atomskega vodika za ekspediranje 1 kg mase v svetovni prostor. A tu se pojavlja takoj naravnost nepremagljiva ovira: Povratek atomskega vodika v molekularnega, razvija temperaturo okrog 9900 stopinj in nobena znana kovina ne more kljubovati tej temperaturi. Drugi učenjaki proučujejo možnost za uporabo sil. ki se sproščajo pri razbijanju atomov. 1 kg materije bi potem dal 21.500 milijard kalorij. Toda takšni računi so še muzika bodočnosti. Tooasne možnosti za interplanetarne vožnje so še zelo omejene. Nebel, Braun in Zucker so zgradili rakete, ki bi mogle teoretično doseči 100 km višine in ki bi letele zelo točno. Sedaj študirajo tudi možnost, da bi rakete krmarili z električnimi valovi in ugotavljali g pripravnimi aparati vsak trenutek njih točni položaj.. Ananov je odgovoril na vprašanje, dar-Ii bi bili interplanetarni poleti mogoči, z odločnim: Da! — »Moramo pa upoštevati«, je dejal, »da o okolju, prav ničesar ne vemo, o okolju, v katerem bi se te vožnje vršile. Najprvo se mora človek seznaniti z ozračjem, ki ga obdaja, potem se mora dvigniti do stratosfere, potem bo šele lahko mislil na takšne polete<. Tehnično je treba Preizkusiti vsakovrstne možnosti, najprvo sedanja letala, potem letala. ki bodo imela poleg propelerjev še rakete in ki bodo lahko dosegla višino 50 km. nato bi morali letalo nadomestiti z ra-keto. ki bi imela ob strani pritrjene manjše rakete, s čimer bi lahko dosegli višino do 100 km, in končno bi zjrradili raketo 8 številnimi notranjimi oddelki, ki bi se zažigali zaporedno. Na ta način bi obleteli zemljo. Ko bi bili tako dale«, bi problem mterpla-netamih voženj že skoraj rešili. Toda dotlej bo preteklo še mnogo časa. Zanimivo je, da bo pri teh Predavanjih navzoči učenjaki smatrali problem potovar nja po vesoljstvu za resen in mogoč problem, ne morda za kakšno Vernovo utopijo. .............................................I šele v Ameriki lina jo pravo zimo! Praktična gospodinja pere perilo s Alpinska topniška baterija pralnim praškom. Prav dober je ta naš kvalitetni DOMAČI izdelek! - Uporabljajte ga tudi vi!__ Morilec ge« Farcasanu Naši čitatelji se gotovo še spominjajo umora Rumunke ge. Farcasanu, ki je postala žrtev roparskega umora med železniško vožnjo v brzem vlaku Dunaj-Pariz. Zločin se je primeril lani 28. septembra blizu Admonta. Lzprva ni bilo o storilcu tiuha ne sluha, šele po ovinkih so kriminalni organi doznali, da je storilec 28-letni Študent Karel Strasser iz Budimpešte. Strasser je živel v Curihu in se je preživljal s tatvinami na železnici. Farcasa-novo je napadel od zadaj. Potem je pograbil kovčeg z dragotinami in se je neopazno vrnil v Curih. Mogoče ne bi bil nikoli prišel na dan, da ni opažala stanodajalka pri Strasser ju dragocene srebrne lisice, ki si je roparski morilec ni upal prodati, da ne bi ga osumili zločina. Gospodinja, ki je či-tala o zločinu v listih in je videla lisico pri Strasserju, je ovadila svojega najemnika policiji, k? je nato vdrla v njegovo sobo rano ziutraj, ko je še spal. V njegovi omari so našli tudi drasrulje in obleko umorjen-ke. Strasser se je v začetku izvijal, slednjič pa je priznal dejanje. Zdaj so švicarske oblasti izročile Straa-Berja avstrijski policiji, ker se je primeril umor na nienem ozemlju. Okrožno sodišče v Leobnu sestavlja obtožnico in bo pripravilo proti Strasserju obravnavo. jrrizor z njujorške ulice, kjer je osebni avtomobil obtičal v zametih itaHjanske vojske na vzhodnem afriškem bojišču v borbi Raketno letalo za pošto Mešanica tekočega kisika, alkohola, gazoHsta in metana ga bo pri temperaturi 1400 stopinj dvignila nad zemljo Dva katastrofalna požara gledališče v T urinu pogorelo do tal — Angleški Holiywood uničen — Ogromna L^oda Milijonarji naj dajo En tisoč petsto meščanov v Bazlu je poslalo kantonalni upravi mesta vlogo in predlog za pet odstotno obdavčenje milijo-narskih premoženj. Uradna stat;stika je namreč ugotovila, da živi v Bazlu 182 milijonarjev. ki imajo skupno 382 milijonov premoženja. Pet odstotna davščina bi se porabila za ozdravljenje baselskih mestnih j ln kantonalnih financ za fond, Iz kata- ! rega bi dobivali brezposelni podpore. i V prvih urah v noči od nedelje na ponedeljek je nastal zaradi kratkega stika v turuiskem opernem gledališču ogenj, ki je napravil neprecenljivo škodo. Navzlic temu, da so prišli gasilci takoj na kraj nesreče in brizgah v goreče poslopje ogiom-ne množine vode, niso mogli udušiti plamenov. Gorelo je s takšno silovitostjo, da je vročina ogražala tudi sosedna posiopja, zlasti policijsko prefekturo, knjižnico Sa-vojske vladarske hiše in arzenai. Med gašenjem je policija zaprla vse dohode k gorečemu poslopju, ki je v ponedeljek proti večeru zgorelo do tal. Turinsko gledal šCe je bilo zgrajeno v letih 1817 do 1836, pred desetimi leti pa so ga popolnoma prenovili. V poslopju je stanovala samo vratarjeva družina. Rešili so jo z vrvastimi lestvami. Drugi veliki ogenj je izbruhnil v noči od sobote na nedeljo v ateljejih angleške Bri-tish and Dominions Film Corporation v Elstreeju, grofija Hartford na Angleškem. Elstree je veljal za nekakšen angleški Hollywood. Tudi ta požar je izbruhnil ponoči. Razširil se je z velikansko brzino in je uničil študije do temeljev. Zgorelo je tudi več nedokončanih filmov, ki so eksplodirali z močnim pokom, škodo cenijo na milijon angleških funtov. ANEKDOTA Loviš Corinth je portretiral nekoč go- ! spoda. ki tudi za dobrohotnega opazovalca ni bi! lep. Nek znanec ;e vprašal ; slikarja, kaj je dejal raročnnk o portretu. »Na Sveti večer ga je pokazal svoji družini.« »Pa so se vesel:li?« »DejaV so. da so se vsi jokali.« »Koko to?« -»Nu — dotlej s-p'oh niso vedeli, da je papa tako grd.« V Greenwoodlakeu z Zedin jenih državah bodo napravili te dna prvi poskus z raketnim letalom za prenašam je pošte, ki ae da kmmoiriti z brezžičnimi valovi. Letalo bodo s katapultom pognali v zrak, istočasno pričnejo v njem eksplod;rati pogonske rakete. Deset sekund po startu je baje sposobno doseči hitrost 500 ameriških mili j na uro. Pogonska snov toga letala je mešanica tekočega kisika, alkohola, gazolina in metana -ter raizvija temperaturo 1400 stopinj. Pri vzletu -m prist:n'ku ima atpa-rat brzino 35 milj. Kakor rečeno se da v zraku z brezžičnimi valovi krmariti na pravo mesto. Veliko zanimanje vlada za novi izum v vojaških krogih, zato se bodo prvega poskusnega poleta ucleleailii tudi zastopniki ameriške vojske. Pravijo, da se da to letalo za prevažanje poštnih paketov z lahkoto spremeniti v orožje največje napor-dailme s:.e. Poštni tovor se zamenja enostavno z razstrelivom in z bombami s strupenim plinom. Stroji te vrste večjega obsega bi bili baje sposobni uničiti cele armade im velika mesta. Težava je za sedaj Le v tem. da se prične duraiiuimini.aisti trup letala po treh minutah zavoljo velike vročine pogonske snovi navalic vsem hladilnim napravam tailiibi. Prvi poskusni polet se bo izvršil brez brezžičnega knmairenja hi bo trajali 32 sekund. V kraj, ki je oddali jen 3 ma je od vzletišča, bodo poskusili poslati tovor 4(XK) pisem itn dopisnic. Letalo meri v dolžino kakšne 4 m, krilna razpetim, mu je 6 m, prostor za tovor je v -njegovem trdnem nosu, sredi trupa pa so tri posode s pogonsko snovjo. Ob bo poskus dobmo uspel, bodo začeti graditi takšna letaia za prevažanje pošt« mod sosednimi mesti. * V nedeljo so napravili v Greenwodlakeju dva poskusa s poštno raketo. Oba sta se izjalovila. Prvi eksperiment se je izjalovil pri vžiganju. Baje je zmrznila cev, ki je imela dovajati napravi kisik. Pri drugem poskusu so sicer švignili rumenordeči plameni in raketa se je dvignila 17 m v zrak, toda potem je padla kakšnih 36 m od katapulta na zemljo. Raketo so pri poskusnem startu obremenili s poštno pošiljko, ki ie obsegala 4000 dopisnic in pisem. VSAK DAN ENA »Napisali borno na jedilni Ust, da hua mo jagnjetino — potem pa bomo s svinčnikom v oklepajih pristavili, da bo to vsa porcije prodane ...« {»TOdeoa Tagz*} Levo: z otvoritve zimske olimpiade. Medtem ko izgovarja B o g n e r (Nemčija) olimpijsko prisego, so praporščaki sodelujočih držav povesili zastave v znak, da velja prisega tudi za nje— Desno: Bhfpr in4 najslavnejši amn&arrirf skakač sveta nri tekmovanja v Garmisch-Partcnidrahau — Zraven njega Francoz Emile Ali al« titmdH bi Negoee Iiiuitilrtuil fflbaaigBbfa Olimpijska prisega v stadionu Ga-Pa Iv Zane vek pravi. Nekaj let sem bil zelo osamljen, jl.ii, a zdaj potrebujem tovariša. Pre m is'i Hočeš? Do svidenja! Manjšima!« Fletcher je gSedall za Duamom, kako je šeS po konja, ibako se je' vrnil h krčmi in kaiko je odjahal v temo — ne da bi rekel še kako besedico. Duane jie zapustil Ord in odjezdil med kafctu-si in meski-tovim grmovjem na kraj, ki si ga je bi! že preti izbral. Tiaim si je uiredil prenoaišče. Njegove misli so imefre toliko opravka, da m mogel zaspaiti. Sreča se mu je vendar že smehljala. Konca, ki mu je nenehoma težil srce, seveda še ni biilo videti. blMnja prihodnost je terjala vseh njegovih moči Tako je bede prebil noč. Zjutraij se je z nekega griča razgledal po kraju in cestii in se nato vr-v ( rd. Jim flietoher ni mogel utai;.iti preseneče nja. Očividno m upal, da bi še kdaj videl Duana. Duane si je dovoljeval proti Flettherju razne maijhne zaupnosti, česar prej ni delal Tisto popoldne je dospel v Ord jezdec, ki je prihajal iz Bradforda in je bil očividno dober znanec Jima Hetcherja in njegovih pajdašev. Duane ga je slišali, kako je — še preden se mogel kdo nami grmi, da je napadalec na vlak v Ordu — rekel tiemu človeku, da je bila izguba denarja pni napadu le neznatna. Duane je takoj spoznal v teh besedah srečno naključje. Naredili se je kakor d: ne bi bil ničesar slišal. Ko se je v zgodnjem somraku pomidHa ugodna prif^ka, je poklicali Fletcherja k sebi. Prijel ga je pod pazduho im krenil z njim k maihnemu lese-, nemu mostu, ki se je vzpenjal čez neki jarek Bi®tro je pogledal oko® sebe, narto pa vzel iz že- pa sveženj bankovcev, ga nazdefil na dve polovici in podal eno FSietoheniu, ne da bd katj rekei. Ta je z okornimi prsti preštel papirje. »Pet sto!« ge vzkliknil. »Dodge, Co je lepo od tebe! Ce čtovek pomisli, da je ta reč —« »Nikar nič ne pom>tšl!|jaj«, mu je segel Duane v besedo. »To ni v zvezi s prav nobeno rečjo. Storil si mil uslugo, zato sva si zdajj razdelila moj denar. Ce najiu to ne srjori dobnh tovarišev, tedaj moška beseda in denar n\č več ne zaležeta v tej dežeui!« Fletcher je bil pradobljen. Moža sta bfia posiej skoraj zmerom skupaj. Duane si je izmislil o sebi kratko zgodbico, ki je Fletcherja zadovoljila in mu izvabila samo nekaj šal :m smeha na rovaš »Dodgove« skromnosti. Zakaj Fietcfaer ni skrival da ima tega tovariša za zmožnega Sloveka. Knell in Poggin, da, cabo sam Cheseldine bi to spoznali, je ponosno dejal Pohvalil se je, da ima vpliv, in oiblubil da ga bo uporabi. Upali je, da utegine celo pri Kneffiu kaj doseči. A nihče na svetu rritti Cheseldine ne, nima vpliva na Pog-gina. Časih je Poggin bolj mrzel ko led, časih pa spet bolj vroč od pekla. Toda Poggin ima rad konje. Z Dodgevim vrancem b: ga bilo moči pridobiti. Cheseldma je Dodge pridobil že s svojo drznostjo, ki mu je pripovedoval o njej, drugače bi ga bi'l pni tisti priči ustrelil Počasi in polagoma je Duane v nasledirajih nekaj dineh dognal tisto- kar se mu je tolikanj mudilo vedeti. Vsaka podrobnost se mu je neizbrisno vtisnila v spomin. CheseJdinovo skrivališče je Wo na nasprotnem pobočfci Ordske gore v globoki in strmi dolni. Tik pred vsakim roparskim pohodom, ki ga je nameraval, je prišel tja, da se je dogovoril s pomožnimi vodji. Ko so potem ti opravili naročilo, je lenaril na soncu pred katero izmed krčem' ki so bile njegova laist. Ta mafa je bfifl v votlini na Ordski gori in je tam snoval načrt za eno izmed največjih podljetij, ki jSi je bfl kdaj odredil. Šlo je za oropan je neke banke. Kje je bila tis>ta banka, pa Fletcher ni vedel Ko je Duane izvabil Ftobcheriu, kt se na jc ježih že kar preveč razvezovel, vse* kar je brk) za zdaj važnega, je jed zbirati podatke o Chesed-dlimovem in Fletcherjevem sodelovanju v zadnjih desetih letih. Iz teh podrobnosti je nastaa zgodba Cheselcfinovega trinoštva v Big Bendu, toa krvava in neverjetna, da je bii Duane kakor omamljen. Cheseldine je bi. res kralj razbojnikov, ki so se'v primeri z njim vsi drugjl pogrezati v neznat-nost. SšOna ie b$a notranja zgradba, kS jo je bil Cheseidine ustvaril svoji razbojniški držaivi. Silna je bila tudi zvestoba* s katero so razbojniki viseli na njem. A krvavo in pogubno je faSo go-spodstvo tega moža. V Duanu se je oglašata stara, dSvja strast ubijanja Ce bi bil zdaj Rne* s svojim mrliškim obrazom ali Poggin s svojimi krvavimi rokami v Ordu, bi Ml Duane kaT p'land'1 na njiju in ju ubil. A teh dveh ni bilo, in Duane je imi&l dovolj časa, da se je premagal lin spet dobil oblast nad seboj. CENE MALIM OGLASOM Po 30 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo •lužb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—b Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudoam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Og.asBe^ddema^tg. JJfo v zaamksh Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati t pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča *e malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana« Slilibodobi Beseda J Din. Ia7ek 3 i-M Ilfro alt lajanje aslovr S Oio Nalmi-rf me»ek 17 tHn Spretno modistlnjo «amosto;no, sprejme m staLno salon »Chte«. Woi-}ov» ulica 3. 3066-1 Gospodično motno nekoliko knjigovodstva in ki bi tudi pomagala v knjigoveznici, takoj sprejmem. Naslov v veefc poslovalnicah Jutra 3068-1 Krojaškega pomočnika orvorrsmogn. samo za lam-<*♦ plašč« in kortume -aprejme BaligaS. Nebotičnik ■mi-l Vsa k s Beseda 5(1 S ar; iavek Oin, u lajanje aaslova r Din. uaimaniS' ne*»» 12 Din SOletna gospodična teli mesu k d-obrnsjfnemu, neporočen goapodu. Slika saželjona. Dopi&e na ogi. .>dd Jutra Dod >oeseL 17 Oln Potniki (ce) obiskovalci strank f*kvwiterji) obeta se Vam lep zaslužek. 6e obiščete »Noro trgovino« n« Tyr$evi eeet; 36. v »vrho prodaj« par povsod r>r>trebnib arti klov 39»4-3 d?1 tk e/ Ti'govski vajenec krepiti:. idrav poitemb kmečkih rfariev, i najmanj 8 rwir gimnazijo ae »prej me takoj v trg. s meša nim blagom pri ••vrdki Z. Kopitar .Planina mi Ra keku 3686-44 Prodam ieM'da I Din, Iavek 1 Din. za jifro ali dajauje aaslova 5 Din Najmanjši znesek V Dia Postrvi šarenke poreijske, vsako količino, od ene naprej. do«tavimo na dom. Kg Din 40. — Naročila: telefon 36-66 ili pismeno na: Ribogojstvo >Dragomelj«, p. Domžale. 94- 6 Prodam Bushan: Die Sitten der Valker, 4 zvezki in 41ayer: Mali leksikon. 3 zvezki. Knjige so v platno vezane in zelo dobro ohranjene. Cena in naslov v vseb poslovalnicah Jutra. •3636-8 Pozor mizarji! Napredni mizar uporablja samo patentirajo posteljno tračnico (Bettschiene) »Ka po«. Prihrani delo ia čas. Brez zadolbeoja. Dobiva se v trgovinah z železnino: Schneider ^ Verovšek. Stu-oica. Breznik. Erjavec, Zal-t« ff Co. — vsi v Ljubljani. Rok Arhar v St. Vidu. Omerza v Kranju. D. Rakusch v Celju in Andra-»chitz. Loti v Mariboru 3969-6 Besedi 1 Oln davek 9 Din ea Ilfro sli dajanje naslova ' Oin Naimanlšt tnesek 17 Din Motor znamke Puch. dobro ohra njen. prodam. Ignac Res-man. pekarna. Zgornja Slovenska Bistrica. 3987-iO Beseda 1 Din Iavek i Om ea lifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši cnesek 17 Oln Prodam 30 hI jabolčnika. iO.OOOkg sladkega s«na, 1 enovprežno kočijo, 2 vinski »esalki. 300 U vinskih iežarnib sodov. 60 h! vinskih transportnih sodov, 1 blagajno .'železno). Cenj. ponudbe pod >Ugoden nakup« na podružnico Jutra Maribor. 3057 33 3gi. odd. Jutra. 3&73-1j3 G. rh. Botman: Kapitan Kozostreler i!re v Amenko 65 Na srečo so se imeli Indijanci prece1 pomeniti; vendar ni dolgo trajalo, da so begunci začuli za seboj njihov divji bojni krik. Hvala Bogu, tamle ie bila že reka, in tamle je bH tudi čoln. . Zagnali so se, kar so fim dale moči. in se baš še za časa zavalili v čoln, sa medveda, krie od bolečine zagodel. Beseda I Oin. javefc 1 Jtn ca ilfro ali dalanje tastova J Din Najmanjši toesek 7 Din Šivalni stroj lep, pogrezljiv, najnovejšega sistema, prodam. Ogleda se ga lahko pri tvrdki Ivgn Jas im sin. Ljubljana. wo-sposvet&ka cesta 2. 3991-29 Šivalni stroji večja partija najboljših neimških znamk, tovarniško novi s lSletno garancijo, naprodaj po najnižji en gros ceni tudi po posameznih komadih. Nova trgovina. Tyrševa 36. 3093-29 Beseda t Din Iavek 3 Din ce lifro ali London«.. 30Si-23i Naše gledališče DRAMA Sreda 12. februarja Siromakovo jagnje. Red Sreda. Četrtek 13. februarja Tuje dete. Red C. OPERA Sreda 12. februarja Jekaterina Izmajlova; Lady Macbeth iz Mcenska. Premiera, Red A. Četrtek 18. februarja Prešmentani grad. Red Četrtek. Premiera šoštakovideve opere »Jekaterina Izmajlova. Lady Macbeth ia Mcenskac Opero dirigira ravnatelj Polič, režira Prof. Šest. Ko se je delo prvič izvajalo v Bratislavi. je napisal glasbeni kritik nasladnje: Glasba v tem delu se stopnjuje do največje strasti, na drugih mestih pa zopet blaži in pomiruje grozo ter kaže tu pa tam žel jeni izhod. Na najizrazitejši način nam slika vse mogoče občutke. Kakor divja kino-igra žalostnega smeha tače opera mimo nas. Poleg žalosti ima tudi veliko prave lirike arij in romanc. Ta opera, ki si je v kratkem času osvojila že pol sveta pomeni močno točko v sedanjem ustvarjanju. Glavne vloge so v rokah ge. Oljdekopove, Ribičeve Poličeve ter Golobove, ter gospodov: Be-tetta, Gostiča Marčeca in Primožiča. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 12. februarja: Zaprto. Četrtek, 13. februarja ob 20. uri: »Kariera kanclista Winzigac. Red A. Davčne napovedi za pridobnino, pojasnila: Davčna poslovalnica. Ljubljana, šeienburgova 7/7. nadstr. 3696-91 Grafolog in hirozof N. Sadluckl v Kranja Sprejema vsak dan od 9— 12 in od 14—19. Ostane 5e v Kranja do 22. februarja. Naslov: Kranj, hotel »Stara pošta«, soba 29 2579-31 Razno PIŠITE dE DANES ! Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni, »Paket serija A< za moško, ženako, namizno, posteljno perilo in rjuhe, »Paket serija B« izključno zimski topli flaneii in barhenti najboljše kakovosti vsak Paket 10 do 20 m samo Din 107. Dalje novi »Original Kosmos Z paket«, vsebujoč 2.80 m sukna za eno dolgo zimsko suknjo, oziroma za ženski plašč, lepe temne barve. ali pa 1.80 m sa kratko zimsko suknjo in 1.20 m posebno močnega štruksa ali sukna za ene hlače. Tudi ta paket samo D 107. Vsi paketi poštnine prosto. — Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite takoj na »KOS M OS« razpošlljainico ostankov marib. tekst, tovarn, Maribor, Dvorakova cesta 1. Telefor 2 9 Si PREMOG DRVA in KARBO PAKETI IV. SCTHUMI Dolenjska cesta Izgubljeno Beseda l Oln iavek ) Din ea lifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanill tnesek 17 Dia. Zlata zapestnica se je izgubila na »ankati-šfcu. Pošten najditelj naj jo proti nagradi odda v ogl. odd. Jutra. 3975-38 Dopisi ' »ak« Deaeda | Otn; a-vek i Ola it Htm a dajanj* aaslova S Din. naimanili cnesek 20 Ne pridem nesporazum, dvignite pismo v oglasnem odd. Jutra. Odgovor. N »anonimno. 3968-34 Bila tem obnpa&a, ker so t* droga dekleta bogato poročila in po«tala srečna, a mene nihče ni snubil. Neka ciganka pa me je opozorila, da odbija moške grda polt, nos. ki »e blesti in mastna koža. kakršno imain jaz. Priporočila md je, naj poizkusim puder Toikalom, ki vsebuje smetanovo peoo. Uspeh je bil naravnost čudovit ia popolnoma različen od učinka drugih pudrov, ki sem jah do tedaj uporabljaj a. Puder TokaJoo prepreči vsako blestemje, zožuje raz Sin en« Bnojnice ter daje polti prekrasno mat lepoto, ki vname srce vsakega moškega. Po enkratni uporabi ostane puder na Hou ves dan ali vso noč, ne glede na to, kje sem in kaij delam. Sigurna sem, da lahko vsaka žema postane prirvlačVjivejša in zapeljivejša s pomočjo pudra Tokalon. ki vsebuje smetanovo peno. INSERIRAJTE V ^JUTRU" OSNOVANO LETA 1907. BANKA IN STEDIONICA D. D. Centrala: Krapinske Toplice Filijala: Zagreb, Martičeva 21. žiro konto: Narodna banka. Nudimo: možnost vsakemu, da svoj kapital pomnožuje z mesečno štednjo in se poslužuje velikih ugodnosti za mesečno prištedite tekom: 5 let 8 let 10 let Din 20.— dobite Din 1.500.— 2.500.— 8.250.— Din 40.— dobite Din 3.000.— 5.000.— 6.500.— Din 100.— dobite Din 7.500.— 12.500.— 16.250.— Din 400.— dobite Din 30.000.— 50.000.— 65.000.— Din 800.— dobite Din 60.000.— 100.000.— 130.000.— L t. d. do največ Din 195.000.— tekom 10 let. Naš oddelek za »Stednjo in kredite nudi vsakemu mogočnost, da si v razmeroma kratkem času vstvari lepo glavnico, ki jo more vporabiti za: postavitev lastnega doma nakup posestva Šolanje svojih otrok doto svojim otrokom preskrbo na starost L t* roti temu. da te ovire prijavijo neposredno meni ali preko uprave one občine (odnosno matičarja), kjer je ta objava razglašena. To objavo je treba razglasiti v sledečih krajih: Jaša Tomič, Petrovgrad, Orehovec, Kostanjevica in potom tiska v listu »Jutro« v Ljubljani. V Jaša Tomiču, 6. februarja 1936. (Podpis nečitljiv.) -5 (matičar). OBČINSKA UPRAVA ŠT. ILJ V SLOV. GORICAH razpisuje mesto. občinskega delovodje Pogoji predizobrazba najmanj 4 razrede srednje šole. Jamstvo Din 3.000.— (v