Štev. 42.
V Mariboru 17. oktobra 1889.
Tečaj XXIII.
List ljudstvu v poduk.
lihaja vsak četrtek in velja 8 poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld„ mi pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja upraTništni v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice, hšt. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezni listi dob6 se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr.
ltoknplst se ne vračilo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Novi knezoškof lav. škofije.
Veseli glas prinese dnes „Slov. Gospodar" svojim ljubim bralcem ter jim naznani, gotovo v njih največje zadostenje, v t/li vrstah imenovanje novega knezoškofa la-vantinske škofije.	if
Sedaj je namreč že vesela resnica. \&a so naš prihodnji knezoškof preč. gospod
DR. MIHAEL NAPOTNIK,
kn. šk. konsistorijalni svetnik, c. kr. dvorni kaplan in ravnatelj v c. kr. zavodu za višjo
vzgojo duhovnikov na Dunaj i.
Dne '26. oktobra, če ostane pri tem, vrši se že v Solnemgradu Njih potrjenje in dne 27. potem Njih posvečenje v knezoškofa lav. škofije.
Novi knezoškof so pač našim bralcem že znani, vecifti po lici, drugim pa vsaj po spisih, ki smo jih v svojem času prinesli ali pa smo o njih govorili v teh listih, vendar pa upamo, da jim še ustrežemo, ako popišemo dnes, vsaj v 'kratkih črtah, doslenje življenje in delovanje prihodnjega knezoškofa.
Pri „Lipakih" na Tepanjskem vrhu, osojnem svetu malo višje od Konjic, porodili so se dne 20. septembra 1850 in prve nauke so dobili pač doma pri svojih pobožnih starših, ljudske šole pa so obiskali v Konjicah, latinske v Celji in bogoslovske v Mariboru. Ni nam treba reči še posebej, da vse in po vsem izvrstno. Latinske šole so skon-čali leta 1871 ali po njih šli so služit cesarja, kot enoletni prostovoljec, nekaj mesecev v Celovci, ostale pa v Gradci in potem so vstopili v bogoslovje v Mariboru. V mešnika so jih posvetili raj. knezoškof že leta 1875, tedaj po 3. letu bogoslovja in dne 1. avg. 1876 poslali so jih za II. kaplana v Vojnik. Ne za dolgo, kajti že dne 30. septembra podali so se mladi g. kaplan iz Vojnika v dalnji Dunaj, v c. kr. zavod za višjo vzgojo duhovnikov, izučit se za doktorja bogoslovja.
Leta 1878. pa so se jim pretrgale študije ter so šli, kot c. kr. vojaški kapelan, doli v Bosno. Ondi jih je služba držala skorej celo leto in so nekoliko dogodke svoje v v tem času popisali tudi v teh listih. Dne 19. novembra 1880 dostali so svoje stroge skušinje ter so si priborili, sedaj v miru, naslov doktorja sv. pisma. Zatem so prišli (lne 27. novembra mladi doktor za kaplana v Sevnico, ali že dne 31. januvarija 1881 so se preselili k stolni cerkvi v Mariboru za korvikarija in kateheta na ljudskih šolah v mestu. Njih ljubeznjivosti in gorečnosti tako v cerkvi pri pridigah, kakor pri podučevauji v šoli se čudijo še sedaj vsi, ki so slišali učenega g. korvikarija.
Ali tudi v tej službi niso ostali dolgo, samo do dne 30. septembra 1881, potem pa so dobili službo profesorja cerkv. zgodovine in prava v bogoslovji in nekaj let potem se tudi modroslovja. Kmalu za tem so postali podravnatelj v len. šk. duhovnišči in vse to do dne 16. aprila 1885. V tem so pa dobili klic od Nj. veličanstva, svitlega cesarja za c. kr dvornega kaplana in ravnatelja v c. kr. zavodu za višjo vzgojo duhovnikov na Dunaji.
Rajnemu knezoškofu so bili ljubeznjivi doktor čisto posebno pri srci ter so jih pat krati spremljali na potovanji, najprej doli v Italijo, potlej pa gori v Solnograško. Postali so na to dne 16. aprila 1885 kn. šk. duh. in potem 1. februvarija 1888 konsistorijalni svetnik lav. škofije.
Iz teh kratkih črtic leliko vidi človek, da naš prihodnji škof niso našli v svojen življenji veliko miru, ampak so v vsaki svoji službi imeli veliko dela. Pri vsem delu pa s« si še vendar-le utrgali časa, da so spisali marsikatero lepo delo, n. p/, pridigo pri pogrebu č. gji Fr. Juvančiča, dekana v Novi cerkvi, o novi sv. meši č. g. o. Leop. Napotnika v Konjicah razprave: o imenih Konjiške nadžupnije, o slovstvu bosanskih frančiškanov, o cerkv. shodu lav. škofije, o življenji sv. Viktorina i. dr.
Če pa naj opustimo dnes tudi vse dalnje razpravljanje o dosedanjem delovanji no vega knezoškofa, toliko smemo reči z vso pravico, da gleda na nas, na naše kat. ljudstvo, kai ga biva v lav. škofiji, vse eno, ali v mestih, trgih ali po vaseh, ljubi Bog skozi veliko okno i tem, da nam za knezoškofa pošlje gospoda, ki imajo odprto srce „za vero, dom, cesarja".
Družba sv. Cirila in Metoda.
(Dalje.)
8. Temu upravnemu poročilu še nekoliko aforističnih misli in vodil!
Naši družbi se v časih očita, da ni dovolj verska, v časih zopet, da ni dovolj narodna, včasih pa, da je preveč verska in narodna. Torej nekoliko besed, da to ovržem in preprečim bodoča sumničenja. Pred vsem poudarjam, da naša družba zavzema edino-pravo stališče slovensko, — tisto, katero sta pred tisoč leti slovenskim rodovom odkazala sveta blagovestnika Ciril in Metod; da so se ga oni držali, ne bi bili postali „sluge narodom".
Naša družba faktično deluje v Ciril-Meto-dovem duhu. In kak je ta duh? Skratka: ka-tolišk in naroden, isto, kar izrekajo naša pravila. Gospoda moja! Društveni zavodi so že kontesijonalni, in med Slovenci tudi drugače biti ne more in ne sme. Že sedanji šolski zakon zahteva versko-nravno vzgojo. Vodstvo je prepričano : Ako se v nežna otroška srca ne vsadi strah božji, krepost, pokorščina do roditeljev in raznih oblastev itd., naj se mlade glavice še tako napolnijo z raznimi predmeti, je šola zgrešila svoj glavni namen, kajti ona ni samo učilnica, nego tudi — in to še posebno — vzgo-jilnica. In, gospoda moja! Noben pedagog — tudi novodobni prosvetitelj Dittes — še ni ovrgel staroveškega pedagoga Salomona, ki je vz-gojilnici zapisal na pročelje: „Initium sapien-tiae, timor Domini!"
In če bi danes interpelovali prečastno uči-teljstvo po slovenskih pokrajinah: da-li hoče to religijozno, to etiško stališče izpodmakniti,
v svesti sem si, da bi odjeknil glas: „ne, ne!" kajti v nasprotnem slučaji izpodmaknili bi stali tudi sebi. A pri tem moram poudarjati kot ka toliški duhovnik, da, kot navaden katoliški kri stijan, da določevati ima o tem prvem in naj važnejšem znaku ljudske šole jedina k o in p« tentna oblast, — in to je katoliška cei kev, kajti ona ima božje poslanstvo. Na tei stališči sloni naša družba, — in to je pravo to je rešilno za narod slovenski.
Če pomislite tisoč let nazaj, radostno gle date jutranjo žarijo, ki je zažarela med Slo venci, ko sta jim sv. brata Ciril in Metod ozna njevala „krst častni in slobodu zlatnu". BU govestnika nista oznanjevala samo sv. veri bila sta tudi prvoboritelja pravicam slovenskeg jezika, v katerem sta izobraževala rodove sle venske, da je tako lepo vspevala med njim krščanska omika. To je kažipot naši družbi.
Naše šolstvo mora biti tudi n ar o d n o, t je bistveni pogoj za obstanek našega narodi Za ta znak našega šolstva pa se borujemo, od kar se je vzdramil naš rod. V tem obziru je naš šola pač prava trpinka-mučenica. Koliko napo rov je trebalo, da se je vsaj v nekaterih kraji osnovala na zdravi pedagogiški podlagi! Ali i do najnovejših časov skoro ves aparat delovi na to, da bi se tujščini pot pripravila v naš ljudske učilnice? In kakor hitro je ta v šol jame prevladati ter potisne materinščino v kol Gospoda! Problem o vspešnosti in nevspešnost ljudskošolskega poduka v tujih jezikih bo s le tedaj ugodno rešen, ko zmaga pravica mati rinščine; a neovrgljiva je resnica, da je vsp< šen poduk le na podlagi materinega jezika.
(Konec prih.)
r
Gospodarske stvari.
Izkušnje z ameriškimi trtami.
(Konec.)
Praktičen, izkušen opazovalec tega ameriškega vinograda v Bizelji govori lahko takole: „Ameriška trta raste tudi na slabem, pustem svetu jako bujno; na ameriško trto na takem svetu cepljena evropska trta ne prevzame bujne rasti ameriške trte niti približnje, kar tudi ni, kakor že enkrat rečeno, potrebno, vendar se pa vzdrži in raste vsaj tako čvrsto, kakor bi na istem svetu evropska trta na svojih korenikah brez trtne uši rastla".
Ako hočemo torej, da nam bodo na ameriške trte cepljene domače sorte dobro rodile, moramo jim gnojiti, to pa že celo na slabem svetu. No, gnojiti so pa morali na slabem svetu trtam tudi prej, ko trtne uši ni še bilo. Po do-stih krajih na Štajarskem, Kranjskem itd. bi moralo vinogradstvo tudi brez trtne uši nehati — zaradi pomanjkanja redilnih snovi v zemlji in zaradi gnoja, s katerim bi jih nadomestili. Izkušnja v Bizelji uči do dobrega, da je v bodočnosti obstanek vinarstva najbolj 1. od ameriške trte odvisen, ker ona našo domačo trto vzdržuje, potem pa 2. od gnoja, kateri dela na ameriško trto požlahtnjeno evropsko rodovito ter jo obdrži rodovito.
Brez gnoja ne koristi nam ameriška trta nič razen v prav dobrem, po naravi gnojnem svetu. V bodočnosti bomo torej morali prilično malo vinograda gojiti, pa tega močno gnojiti, sploh prav pridno, intenzivno obdelovati. Znano pa je, da se na enem oralu prav dobro obdelanega vinograda lahko ravno toliko vina pridela, kolikor na treh oralih slabo obdelanega, posebno ne gnojenega.
O opazovanji pokusnega ameriškega vinograda v Bizelji še nekaj. O jorkmadejri pravijo, da je le v gotovih, namreč dobrih, močnih zemljah trtna uš ne uniči, in da v takem svetu tudi dobro rodi brez vse požlahtnitve. No v Bizelji so šestletne jorkmadejre prav čvrste, da -si nikakor tako, kakor solonis ali pa riparja, polne so pa tudi sicer manjih, pa vendar de-belojagodnih in kakor med sladkih grozdov. Tako se obnaša jorkmadejra v jako slabem svetu, pri veliki obilici uši po koreninah. V dobrem svetu, in osobito ob primerni gnojitvi uspevala bode torej kljubu uši brez vsega dvoma prav dobro. Vipavci, kateri so prošlo leto samo iz Bizelja 22 sto sajenic jorkmadejre naročili, pogodili so torej prav, osobito ako jih bodo v močne, soldanaste (laporaste) lege sadili.
Opazovanje v Bizelji poučilo me je še o tem-le: Čem bolj človek ameriške trte presaja, tem slabše so. V trtnici vzgojene požlahtnjene ameriške trte ne rastejo, v vinograd presajene,
nikdar tako dobro, kakor pa takoj na stalno mesto v vinograd vsajene in še le tam v zeleno požlahtnjene trte. Zelena požlahtnitev, izvršena v meseci maji, je odločno najboljša. Najčvrstejše požlahtnitve dosežeš na ripariji, slabše že na jorkmadejri, najslabše na solonis. Opazovanje tega ameriškega vinograda v Bizelji poučilo me je tudi do dobrega, da nikakor ni dvomiti o našem vinogradarstvu, da se ohrani, toda treba je pravega razuma in vztrajnosti.
Sejmovi. One 18. oktobra pri sv. Treh Kraljih v slov. gor., v Podsredi, v Vojniku, pri sv. Marku nad Laškim trgom, v Mozirji in v Trbovljah. Dne 19. oktobra v Vidmu. Dne 21. 21. oktobra v Celji, v Sevnici, pri sv. Petru pod sv. Petru pod sv. gorami. Dne 24. oktobra v Cirkovicah, v Ribnici in v Dramljah. Dne 25. oktobra na Bizeljskem.
Dopisi.
Od Sotle. (O k r. z a s t o p.) [Konec.] Pred nekim časom je v seji župan slovensko ulogo čital, pa se je že oglasil tajnik, da slovensko ni vredno poslušati. In tako gre vse v redu naprej, ako je kako delo, bodi si most čez potok ali kake ograje ob cesti, to se odda vse pod roko prijateljem. Tako še ni dolgo, je dal zastop neki most delati pa ni, kakor bi moral, dražbe razpisal, ampak je le oddal delo nekemu človeku, ki ni „naše gore list". Most je dolg kake 4 metre, širok tudi blizo 4 metre in pozneje se je tisti podjetnik bahal, da mu je zastop do 500 gld. za-nj izplačal ali je to modro gospodarstvo? Taki delijo denar, ki nikakega davka ne plačujejo in je torej razvidno, kako da je varčen naš zastop. Okrajni zastop voli tudi okrajni šolski svet, ali kakega da naš izvoli, to je lehko umljivo in ti potem pritiskajo z vso siio na šole; tako sta sklenila okrajni šolski svet Brežiški in Kozjanski pred nekimi leti tajno in naročila tamošnjim gg. učiteljem, da naj z vso silo z nemščino pritiskajo v šoli, še celo petje naj bo nemško. Ako bi hotel pa celo pravdo tega zastopa razjasniti, moral bi pač celo knjigo napisati. Zatorej je sveta dolžnost, da prihodnjokrat bolj previdno volimo, in samo take može volit pošljemo, katerim ni samo za vino in smodke, ampak da jim je za napredek. Vam, kateri imate kak zaslužek pri cesti, ni se treba bati, da bi s tem ob zaslužek prišli; cesta se bo poznej tudi navažala in za to delo bode tudi dela treba. Posnemajmo druge zastope; kakor so Celjani premagali svoje zagrizence, tako bomo mi zmagali, ako bomo složni in si izvolili take može in gospode, katerim je za blagor ljudstva. Izvoliti moramo poštenega načelnika in bolj lehkotnega tajnika, kateri bo pogosto ceste pregledaval, ne pa le
ondi šel na cesto, koder bi mu kaka purica zadišala. Sedanji ni več za ta posel ter je že preokoren. Vas pa, predragi gospodje domoljubi, prosim, podpirajte, če z drugim ne, vsaj z lepimi sveti, tako da pridejo kmetje do pravega spoznanja, da se vsem oči odprejo ter svojo dosedanjo zmoto spoznajo. Kmet mora vse živiti, od berača do gospoda, mora pa tudi tiste pravice dobiti, katere mu grejo. In tako začnimo vsi tirjati svoje pravice, to je: slovensko se nam mora dopisavati od c. kr. sodnije in glavarstva, če ne, pa se lehko na višjem mestu pritožimo. Tisti pa, kojim je slovenščina zoperna, naj naš okraj zapustijo in naj grejo na Laško ali na Nemško ali kamor jim drago. Ako odločno postopamo vselej, potem bodo prevideli, da smo možje, ne pa kukavice in ako dočakamo prihodnjih volitev, tedaj pokažimo, čegava da je So,tla, čegava je Sava; mi jo bomo branili, kdo jo če piti?	Sotličan.
Iz Šoštanja. (Pobi rki po okr. volitvi.) Ko so pred nekimi leti prebujeni Slovenci Velike Pirešice otresli sovražni ptuji jarem, in pri občinski volitvi prevrgli Vervegovo gospodstvo s torišča, zadela je britka žalost Celjske nemške šulvereinovce, ter so hitro zbobnali svoj občni zbor v spodnji Hudinji. Tu so sklenili skrbno delovati za ponemčevanje slovenskih občin, posebno Velike Pirešice in Šoštanjskega okraja. Soštanjski okraj je skoz in skoz zaveden in naroden, izvzame se le polovica Šoštanjskega kočevja. kjer še ima Celjska svojat svoje zavetje in trije nemčurčki v Velenji. Za ta okraj je prevzel ponemčevanje in agitiranje pri raznovrstnih volitvah znani g. Negri iz Celja, ter je pred 3 leti vse svoje žile napel, da bi okolico Soštanjsko, v kateri ima v velikem posestvu volilno pravico, pridobil za svojo gardo. Hitro pristopi njemu na pomoč neki kramarček v Družinirji, kot zvesti adjutant in pa znani nemški usnjarski strojar v Šoštanji, kot sodelavec. Ti so zadnje dni pred občinsko volitvo delovali na vso moč, bilo je zvijač, prošenj, prigovarjanja, vina, smodk na cente, za to, da se ubogo narodno ljudstvo zbega in pregovori. Na dan volitve prihrulo je omenjeno trojstvo, kot srditi oroslani, med volilce. S kraja so grozili in poslednjič lepo prosili, naj se njim, ako ne v občinskemu zastopu, prepusti vendar le v krajnem šolskem svetu večina. V veliki borbi zmagala je okolica Šoštanjska pri občinski volitvi z Večino, v krajni šolski svet izvolila pa je same vrle narodnjake in tako je pokazala, da je Slovenec lasten gospodar na svojej zemlji in nihče drugi. Mislil bi, dragi čitatelj, da je ta brca izniodrila mogočnega Negrija, ali varaš se. Kakor hitro se je letos slutilo, da bode razpisanje volitve za okrajni zastop Soštanjski, podvizali so se skrivaj preljubeznjivi nasprotniki, ter so reklamirali iz imenika velikih po-
sestnikov vse, kar se narodno zaveda, in še več, na pr. grofico Bianko pl. Adamovich, roj Wickenburg, trg Velenjski itd. Pred dnevom volitve zastopnikov iz velikega posestva, napoti se skrbni g. Negri iz svojega nemčurskega Celja v Noviklošter, k tamošnjemu lastniku za potrebno pooblastilo k volitvi in priroma od tam po nekej zapuščeni in torej slabi občinski cesti Celjskega okraja, dasiravno je mogel konja in voz na mnogih krajih prenašati, v Velenje Tamkaj bi bil še rad svoje privržence pridobil Na dan volitve sili v gostilničarja g. Bizjaka koji bi rad z obema strankama glasoval, naj voli nasprotnike; ker pa njegov trud ne izda pristopi mu v pomoč znani naš nasprotnik, slo venske matere sin, g. Pavline in hajdi vsi trije na volišče! Pa groza in joj; na volišči najdejo večino narodno, žalostno ogledujejo od strani, popihajo iz volišča in sklenejo pogumno delo vati pri drugih skupinah, kar poročamo v pri hodnje. v
Iz Cadrama. (Letina. Društvo.) [Ko nec.] Vsled tega se je tudi poročilo g. pred stojnika našega društva za pozidanje nove farne cerkve zadnjo kvat. nedeljo, dne 22. septembra nekako otožno zopet glasilo v oziru na doneski domačih faranov in povedalo se je. da je v zad njih kvatrah društveno premoženje sicer na rastlo za 639 fl. 47 kr., pa le po daru 300 fl načelnika, po vplačanih obrestih 176 fl. in pi darovih tujih dobrotnikov; med njimi je tudi 16 novih udov v goratej Solčavi, ki so za vsen darovali do 100 fl., med tem, ko so domači fa rani v zadnjih kvatrah le 65 fl. 27 kr. daro vali. Društvo ima zdaj 8573 fl, po 6 %, 1900 fl vzdržavnih obligacijah in 1000 v posojilnici pt 5 °/o na obresti vloženih in 275 fl. s pismon pismom zagotovljenih in glešta tedaj okol 11.750 fl. gotovine. Predstojništvo in drug vneti društveniki si veliko za napredek njegov prizadevajo, pa veliko faranov je še mrzlih, zi, to početje, čeravno bi lehko veliko darovali posebno oni v. Oplotnici, ali pri teh dr. Weit lof ali njegov tako imenovani namestni ško nemškega šolskega društva, dr. "Wolfhart vei nabral za liberalne namene, morebiti v enen dnevu, kakor domači g. župnik za božjo časi in oliko domačih in tujih ljudi v celem letu Da pa za danes več ne omenjam o shodu, ki se je pri nas obhajal 25. avgusta v gostilni g Kunaja po možeh nemškega šulvereina, došlil iz Studenic, Poličan, Loč in Konjic, med ka terimi pa razun dr. Wolfhart-a ni bilo 5 trdil Nemcev, rečem samo: Obilna je žetev tudi pr nas, pa za katoliško reč, ki Bogu v čast služi, je le malo gorečih delavcev, ker ne pomislijo kaj da njim v pravo čast in blagor služil
Od Drave. (Po vod en j.) Prebivalstvo kra Drave zna, kako hudo zopet njena povodenj ot obalih razsaja; pa naj še drugi svet izve: Dravi
v svojem celem teku sem doli do Ptuja more biti ne povzroči toliko straha in škode, kakor nižje Ptuja do hrvatske meje — 2 milji daleč. Dne 11. in 12. je voda naraščala in v nedeljo, dne 13. t. m. je tako prihrula in pri sv. Marku levo obrežje tako trgala, da smo hiše podirali in z brunami v varnost bežali. Naj bo tukaj omenjeno, da smo predlani morali pred ravno tako povodnjo bežati že s 13imi hrami. To nedeljo, ko so ljudje k popoldanski božji službi šli, morali so možje bežati k vodi; eni so šli mlinov varovat; drugi stanovališč podirat; kakih 20 mož šlo je pa lepih dreves podirat in proč vozit, da le kaj rešijo! Nižje Ptuja— eno uro — od sv. Marka tje prek do sv. Vida — zopet eno uro širine — je eno morje! Dnes v ponedeljek, 14. oktobra prišla- še je hujša in večja za 2 pednja. Cez Borlski most se nikdo ne upa. Cez Ptujski most nikdo ne sme. V trgatev je peljal g. A. proti Halozom okoli 20 delavcev, pa dnes ni smel v Ptuji čez most; šel je prosit na železnico, naj bi po železnem mostu smel iti, pa ne, še vlaki niso smeli voziti! Ti strašna voda! Danes proti večeru je že nekaj začela padati.
Iz Cirkovec. (Nemila smrt) nam je pokosila jednega izmed najboljših, najzavednejših in najodličnejših narodnih učiteljev na spodnjem Štajerskem. Našega neustrašnega, ne na desno, ne na levo, ni na zgoraj, ni na spodaj se ozi-rajočega Vidoviča ni več med živimi. Bolehal je že od nekdaj na želodcu, tarnal in tožil, da mu noče nič kaj kuhati in prebavati; a z ozi-rom na njegovo zdravo lice in krepko naravo se ni bilo bati nič hudega. Toda jeza, sovraštvo in prepir položili so že marsikoga v prezgodnji grob, in tako je bilo tudi, žal, z našim Vido-vičem. Smrtni udarec mu je priletel od strani, od katere bi se bili najmanj nadejali! Tako dolgo se je rulo in rilo proti njemu, da mu je vsled nagle jeze in skrajne razburjenosti žolč vskipel, in bilo je po njem! V torek, dne 24. septembra, ob četrt na tri popoldne je izdihnil blago svojo dušo, 47 let star, v najboljši moški dobi svoji. Na preranem grobu njegovem joče in plače žalujoča in zapuščena udova s šeste-rimi otročiči, izmed katerih je najmlajši komaj pet tednov star. Porojen je bil rajni 1. 1842 v Št. Vidu pod Ptujem, šolal se je v Ptuji in Mariboru, učiteljeval pri sv. Trojici v Halozah, Št. Vidu, Veliki Nedelji, v Središči, pri sv. Ropertu, sv. Urbanu, sv. Lenartu in sv. Benediktu v Slov. Gor., od jeseni 1. 1878 pa kot nadučitelj na trirazrednici v Cirkovcah. Bil je na glasu kot marljiv in temeljit učitelj, vzgleden odgojevatelj, z glavo in srcem naroden učenik in v tem pogledu neomahljiv in neomajljiv, v svojem jedru iskreno vdan tovariš in učiteljsko društvo Ptujsko ni imelo zvestejšega in zanesljivejšega uda od njega. Da-si je bil pokojnik
zelo plemenitega in rahločutnega srca, vendar je na zunaj razodeval ne glede na njegovo veliko postavo in njegov osoren in hreščeč glas, neko brezobzirnost, s katerim svojstvom se je ljudem prej zameril, kakor prikupil. Vse njegovo dejanje in nehanje je bilo dobro premišljeno, samo v izvrševanji svojih želj in namenov bil je nagel in odločen. Krivico in laž je sovražil iz dna svoje duše, po krivici napaden I in obrekovan, branil se je srdito. V četrtek dne 26. septembra ob 11. uri dopoldne izročili smo njegovo truplo materi zemlji. Spremili so ga k zadnjemu počitku štirje duhovniki, oba domača gospoda, č. g. župnik Rath iz Št. Lovrenca in č. g. župnik Antolič s Ptujske gore, osemnajst učiteljev tovarišev, ki so mu zapeli v cerkvi ganljivo pesem: „Nad zvezdami", pri odprtem grobu pa tolažilno in srce pretresujočo žalostinko: „Na grobčh". Cirkovški ognjegasci pod poveljem g. trgovca Laha so ga nosili. Vde-ležba pa od strani ljudstva ni bila nikakor taka, kakor bi jo človek pričakoval. Blagi gospod pa naj počiva v miru in obdržimo mu blag spomin!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Minister za drž. finance pl. Dunajevski, izdeluje novo postavo glede dohodnine. Prenaredbe je v tem oziru pač treba, toda bojimo se, da bode nam po novi postavi seči še globlje v žep. — V nedeljo, dne 20. oktobra bode skupno posvetovanje avstrijskih in ogerskih ministrov na Dunaj i, najbrž o skupnem drž. proračunu za leto 1890. — Dež. zbor v G rade i je imel doslej že tri seje in je dež. glavar, grof Wurmbrand naslikal v svojem govoru v prvi seji denarstveno stanje štaj. dežele lepo, skorej prelepo, kakor je naša misel. Dobro pa bi že bilo, ko bi v resnici tako bilo. — Knez Liechtenstein je sedaj tudi čast drž. poslanca odložil, češ, da bi ne bil rad svoji stranki na poti. Škoda toliko izvrstnega zagovornika katol. ljudstva in njegovih pravic! — Iz Celovca preseli se tamošnji slov. odvetnik, dr. Jak. Šegula v Novomesto na Kranjskem. Za Slovenca je pač težko, da se obdrži v javni službi pri tacih razmerah, kakor so sedaj na Koroškem. — V slovenskih ljudskih šolah na Koroškem imajo sedaj nove bukve, pa ne v slov,, ampak v „Koroškem jeziku." Kaka neumnost in to na stroške dežele! — V Kranjskem dež. zboru niso še potrdili izvolitve g. Iv. Hribarja, poslanca za Ljubljano, ali ni dvoma, da jo bodo, če tudi le po nekolikem preiskovanji oddanih glasov. — Ljubljana plača vžitnine ali daca po 9000 gold. na leto v drž. kaso. — Učitelji imajo na Kranjskem nekaj nižjo plačo, kakor po veeih drugih deželah in sedaj ima dež. zbor celo vrsto njih prošenj, naj se jim

vzviša. Menimo, da bi ne bila krivica. — V dež. odboru za Pri morje sta dva italijanska in dva slovenska poslanca: dr. Abram in dr. N. Tonkli. Izvolitev zadnjega pa ni vsem po volji, raji bi bili imeli dr. Gregorčiča v odboru.
—	Podpore dobi slov. otroški vrt v Gorici od ministerstva 300 gld. Za otroke taniošnjih delalcev je ta „vrt" velike koristi. — Petar-distov še v Trstu niso vseh zaprli, kajti na predvečer godu Nj. veličanstva je vrgel tak še petardo pred kadetsko šolo. To je lepo domoljubje! — Za občinske volitve v Trstu se že pripravlja slov. stranka, pa tudi italijanska. Zadnja hlini se sedaj nekaj bolj za avstrijansko, toda deni volka v ovčjo kožo, ostane ti vendar le volk! — Od madjarske vlade ruje se sedaj še z večjo silo zoper škofa v Djakovaru, dr. Strossmayerja ter polaga svojo roko že celo na dohodke škofa, češ, da jih razpravlja. Oj, oj! — Kardinal Haynald v Kalocsi je obhajal v torek, dne 15. oktobra svojo zlato sv. mešo, toda zavoljo bolezni celo na tihem. Lastnoročno pismo svitlega cesarja pa mu je bilo gotovo v tolažilo. — Primanjkljaja v ogerskem drž. proračunu je manj, kakor bi se nadjali, zamo za 404,899 gld. se ga računi. No če bode tako tudi na konci leta, tedaj bode pa že dobro!
Vunanje države. Knez Odescalchi v Rimu je prepustil sv. Očetu eno svojih posestev zato, ker so spravili njegovo in njegove sestre rodbino. Knez pa je sicer prijatelj vlade. — Crispi je rekel te dni v Palermi, da je kat. cerkev v Italiji prosta ter je nihče ne opovira v njenih pravicah. Da bi le bila resnica! — Kakor se kaže, niso Francozi posebno veseli zadnjih volitev; najbolj še jih je lehko vesela republikanska stranka t. j. sedanja vlada, ali njo grize menda vest, to se pravi, če je še imajo kaj! — Prejšnji srbski kralj, Milan biva sedaj v Parizu in pravi se, da mu življenje ondi prav ugaja.
—	V Nemčiji so imeli te dni, posebno v Be-rolinu, velike slovesnosti in so ruskemu carju kazali posebno veselje, v srci pa ga menda niso imeli. Car je govoril le francoski in je poprek bilo znamenje,^ da ni rad prišel a da rad odide iz Nemčije. Čudno! — Nekam skrivnostno je to, da je bolgarski knez, princ Ferdinand, kar na naglem šel iz Sofije in sicer na Bavarsko. Med časom, ko ne biva knez v deželi, pa je prišel tje nek Rus, Dolgoruki ter občuje marljivo z nezadovoljenci. Stvar ne kaže kaj prida!
—	Srbska kraljica, Natalija, je bila že blizo 14 dni v Belemgradu a nje sin, mladi kralj Aleksander ni smel do nje, do svoje matere. Uni dan pa so ga^ vendar le pustili, da je eno uro bil pri njej. čudne so vam to spletke! — Skupščina že zboruje in svet se poprašuje, kaj da kje ukrene glede kraljice. — Iz Turčije se poroča, da ona ne misli na to, naj se prizna bolgarski knez. No se ve, da ima ona drugih
reči dovolj, da se ukvarja z njimi. Nereda ima dovolj doma, čemu bi se torej spodtikala na neredu drugje? — Na Kreti trpč sedaj kristjani veliko od turških vojakov, gorje mu, kogar so ujeli in je na sumu, da je bil na ustaji! — Iz Afrike ni posebnih poročil, pač se kaže, daje novi vladar ali neguš v Abisiniji popolnem na voljo Italije. Od nje si je bojda izprosil 5 milj. posojila Nesrečnež, to mu bo hodilo kedaj drago! — V Braziliji, v južni Ameriki, bi radi republiko in čudno je, da se cesarjeva rodbina sama nič ne zoperstavlja tej misli. Nam se zato dozdeva, da ni veliko resnice na tem glasu, sicer pa je v Ameriki vse mogoče.
Za poduk in kratek čas.
Novi lovec.
Profesor Mayer je bil mož, ki je mislil, da je za vsako reč sposoben, zato je hotel biti tudi lovec. Kupil si je puško in lovsko obleko in ko se je v svoji novi lovski obleki v zrcalu ogledoval, smejal se je zadovoljno sam sebi in z nekim posebnim ponosom je vrgel svojo risanko na ramo. dasiravno še kaplje krvi ni bil ž njo prelil. Odkar se je namreč v svojih prostih urah bavil z lovom, imel še je le dvakrat priliko vstreliti, pa obakrat je zadel pred seboj stoječe drevo, mesto med drevjem bežeeega zajca.
Med tem je napovedal bližnji grajščak velik lov v svojih šumah, kder so se tudi jeleni gojili, ter je tudi profesorja Mayerja povabil. Na ta veliki lov se je gospod profesor posebno lepo opravil upajoč, da morebiti celo jelena zadene. Ko bi obleka delala lovca, bil bi gotovo g. Mayer prvi lovec, kar se jih je pri grajščaku zbralo. Logar, ki je odkazoval lovcem stališča, je s posebnim veseljem opazoval novega lovca. „Ali bote mi odkazali ugoden kraj?" vpraša gospod profesor logarja, ko mu namigne, naj gre ž njim.
„Najboljšega", odgovori logar misleč si: „kder nam ne boš nobene škode delal". Logar je postavil profesorja na kraj šume, ki se drži občinskega pašnika, in ta kraj je profesorju bil prav všeč; na eni strani je bil majhen potok, na drugi strani majhno grmovje, zadi gosta šuma in spredi lep travnik. Preden logar profesorja zapusti, reče še mu: „Semkaj prihaja često posebno velik jelen pit in na travnik se past."
Dobre pol ure je že profesor čakal, puško a roki držeč in k potoku gledajoč, kamor bo gotovo skoro prišel veliki jelen pit.
Naenkrat zašumi nekaj zadi za profesorjem v grmovji, zato se on urno tje obrne. Grmovje se giblje, veje praščijo in med vejami se prikažeta dva rogova in med njima debela glava — gotovo tisti veliki jelen.
„Puf, puf!"
Sosedni lovec se oglasi vprašajoč: „Haló! je zadet?"
„Zadet, — velik jelen!" veselo odgovori g. profesor.
Logar urno prihiti z nekaterimi lovci ustreljene živali gledat, tako da je bil poprej na mestu, kakor g. profesor, ki samega veselja ni znal, kaj bi počel. Še le robata kletvica lo-garjeva in navzočih lovcev gromoviti smeh so ga vzdramili.
Logar ves razburjen stopi pred profesorja rekoč: „Čestitam, g. profesor!"
„Ni vredno" reče profesor; „ali je dobro zadet?"
Logar: „Dobro, samo da ne jelen, ampak občinski bik".
Drugi teden so prinesle novine oznanilo: „Nova risanka je na prodaj. Več pové iz prijaznosti g. profesor Mayer".	J. S—a.
Smešnica 42. „Žena", vpraša sodnik ostro kmetico, „žena, po kaj pa ste prišli dnes tožit moža, ne pa včeraj, ko je bil den za take tožbe ?" „Oj žtahni gospod", odvrne kmetica, „saj bi bila rada, ali mož me je pretepel še le dnes v jutro."
Razne stvari.
(Občni zbor.) Podružnica sv. Cirila in Metoda za Veliko Pirešico imela bode dne 20. t. m. ob 3. uri popoludne, v gostilni g. Felici-jana pri Mostnarji na Prešniku, svoj drugi letni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o Veliki skupščini, 2. razlaganje o knjižici sv. Cirila in Metoda, 3. sprejema novih udov, 4. prosta zabava. K obilni udeležbi vabi uljudno
Odbor.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda) za Slovenjigradec in okolico bode v nedeljo, dne 27. oktobra t. 1. popoludne ob 4. uri v gostilni našega vrlega in vnetega narodnjaka g. Ivan Vivoda, dom. Friškovica v Št. Florijanu v Doliču, zborovala in prosi se za obilo vdeležbo.
(Družba sv. Mohorja) že razpošilja knjige svoje in sicer: Življenje Dev. Marije in sv. Jožefa 8. zv.; življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa po besedah sv. evangelistov; občna zgodovina 13. zv.; fizika ali nauk v pri-rodi; slov. večernice 43. zv. in koledar za leto 189U. Ni dvoma, da bodo vsi udje teh knjig veseli.
(C. kr. pošta.) V Radgoni je prevzela vlada tamošnjo pošto v svojo skrb in bode od dne 1. novembra c. kr. pošta.
(Vinorejska šola) pri Mariboru je dobila nov napis, toda samo v nemškem jeziku. Se ve, da ji ga v slov. jeziku ni treba, saj bi potem ljudje znali, kje je vinorejska šola. Tega pa ni treba.
(Splošnja razstavi) V letu 1890. bode v Gradci splošnja razstava iz vse štajarske dežele. Nj. veličanstvo, svitli cesar ji bode pokrovitelj ali kakor se pravi, protektor.
(Železnica.) Brata Sulzbach, doma v Frankobrodu v Nemčiji, sta dobila dovoljenje, da izmerita svet za železnico iz Vohovja skozi Novo ves in Podplat v Rogatec. Na Slatini ne misli nihče, da bota le-ta brata tako srečna, kakor svoje dni Mojzes ob rdečem morji, enake krvi ne odreka pa jima tudi nihče.
(Vinogradnikom.) Naš rojak g. Edm. Planinšek ml. v Ptuji je izumil novo brizgal-nico za škropljenje proti pogubno se razširjajoči strupeni rosi. Ta brizgalnica je vsled praktičnih poskušenj in jednoglasne sodbe strokovnjakov v Ptuji mnogo boljša in cenejša od dozdaj rabljenih škropilnic, katere so morali posestniki vinogradov za dragi denar iz Nemčije naročevati.
(Neverjetno a vendar resnično.) Slavni štajarski deželni odbor, v katerem sedi cvet nemško štajarskih liberalnih gospodov, namerava v Admontu na gorenjem Stajarskem ameriško trsnico napraviti in je pre potrebno zemljišče že najel! Ali hočejo posekane goreuje-štajarske planinske gozde v žlahtno vinsko trto zasaditi? Modri gospodje hočejo izgojiti tako amejiško trto, ki se ne bode samo trtni uši upirala, ampak tudi najhujšemu mrazu in naj-ostrejši zimi kljubovala! Kaj li poreče k temu prvi strokovnjak, g. blizo Maribora?
(Povodenj.) Vsled neprestanega deževja in južnega vetra na Koroškem je Drava v Ptuji v ponedeljek, dne 14. t. m. za 3 m, in 75 cm, narasla, iz svoje struge stopila ter bližnje polje in sela, kakor: Breg, Budino, Spuhlo, Mar-kovce in Šturmovce poplavila. V veliki nevarnosti je bil leseni Dravski most, ker je deroča voda desni breg z drevjem vred izpodnesla in most taki poškodovala, da je bil v nedeljo in v ponedeljak ves promet čez most ustavljen, zdaj pa je samo za ljudi odprt.
(Z Dobrne) se nam piše, daje letos tam tam bivalo 1135 topličarjev, med njimi 428 Šta-jarcev, 245 Ogrov, 118 Hrvatov, 47 Primorcev, 37 Kranjcev, 18 Uehov, 17 Korošcev, ostali bili so s Spodnjeavstrijskega, Gornjeavstrijskega, Tirolskega, Salcburgskega, iz Galicije, Bosne, Hercegovine.
(Rop ali ka-li?) Na cesti iz Majšberka v Lešje so v jutro, dne 1. oktobra našli B. Planjšeka, posestnika v Koritnem, mrtvega in je skoraj gotovo, da so ga ubili ter mu vzeli denar. Žločincev še niso ujeli.
(Tatvina.) V Hardeku pri Ormožu ukradli so neznani tatovi pri posestnikih Horvatu, Ku-hariču in Višlarju razno orodje in obleko.
(Samomor.) Dne 3. oktobra si je zavdala Urša Krajnc, kočarica pri sv. Rezaliji. Siroti se je zmešalo v glavi.

Listič uredništva. C. g. Ž.: Dnes ni bilo več mogoče.
—	G. L. S. v C.: Prepozno, pa saj ni sile! — G. F. P. v M.: Hvala, vselej sodi. — G. P. K. na P.: Je-li pa treba?
—	G. S. J. v H.: Čemu ste se skrili? Izdalo Vas je perje.
Ozmioallo.
Dne 2. januvarija 1890 začne se poletni poduk na deželni podkovalni šoli v Gradcu in odda se pridnim in potrebnim kovačem 10 deželnih štipendij po 50 gld. s prostim stanovanjem, kolikor še bo prostora v zavodu; potem še od večih okrajnih zastopov in kmetijskih podružnic enako po 50 fl.
Pogoji so lSletna starost, zdravje in krepka vzrast, domovinska pravica na Stajarskem, dobro dovršena ljudska šola in delovanje vsaj dveletno kot kovaški pomočnik.
Vrh tega se mora še vsak prosilec z re-verzom zavezati, da bode poduk dovršivši pod kovalno obrt najmanj 3 leta na Stajarskem, oziroma v tistem okraju, od katerega bi štipendijo prejel, kot mojster ali pomočnik izvrševal.
Prošnje z reverzom, s krstnim in domovinskim listom, s spričevalom o zdravju in v šolskem poduku, z učilnim pismom, delalsko knjigo ter s spričevalom o premoženju in obnašanju naj se vložijo pri deželnem odboru najdalje do 30. dne novembra 1889.
Kovači, ki jim ni toliko za štipendijo, kolikor samo za poduk, pa se naj z dokazom 18-letne starosti, dobro dovršene ljudske šole in delalskega poleg učilnega lista, dveletnega delovanja v kovačiji, v prvih ti-eh dneh poduče-vanja pri ravnatelju šole oglasijo.
V Gradcu, dne 8. oktobra 1889.
OH Umnim deželnega odbora.
N
»
m
«
Pravo irancozko žganje (cognac).
Kaj jo pravo francozko žganje ?
1AŠUČEM	Iz francoskega in južno-
štajerskega jakega močnega brdakega vina fzcr-pljeni alkohol, pod imenom reo|cniiei zdravnički pripoznano dietično, duh in telo oživajoče slastno in zdravilno sredstvo. Kaj se dobi navadno mesto takega zdravila? Navaduo žesto s soljo pomešano, ktere upliv na telo je, če ne škodljiv, jednak ničli. Ce vsa vporabljcna sredstva proti ischlas, rev-matizinu, živfanim boleznini, izpadu las, pro-t.lnu, trganju v udih, obromenju, ranimi vsake vrste, boleznim v glavi in zobeh i t. d. nič ne pomagajo, naj Se pokusi vsaki bolestnik iz juinoštajerskega znameuitega Konjiškega, lastno pripravljenega vina destilovano, na vse ove bolezni Čudno delojoče, pravo francozko žganje vporabiti. Mala stekl. CO kr., v. 1 gl. 20 z. Start cognac, poscbnv okrevajoč m in na želodcu bo-laniui preporočljiv, l steklenica gl. 1.50, naročbe 4 v. steklenic pošiljajo se franko brez dalnjih Ptroškov. BENEDIKT HERTLi veliki posestnik na grajščini Golič pri Konjicah, Južno-Štajerska.
Loterijne številke:
V Gradcu 12. oktobra 1889: 13, 6, 2, 28, 3 Na Dunaju „ „ 65, 73, 23, 32, 59
ktucuHo r nnjem
dajem pri Mali nedelji tik cerkve s 15. novembrom t. 1. Natančne poizvedbe pri meni samem.
Anton Gregorič,
1-2	posojilnice tajnik na Ptuji.
ILUSTROVAN
NARODNI KOLEDAR
za leto 1$90.
Uredil, izdal in založil Dragotin Hribar.
Dobiva se v Narodni tlakami" in v liukvar-
nali J. («ioaitini-Jevi in ]tl. Cinbor-jevi v Ljubljani. Naroča se pa lahko v vseh bukvarnah.
3C Cena 45 kr., po pošti 50 kr. "3C
Vsebina : Popolen kalendarij, koledar, kateremu so pride-jana tudi slovanska imena, in cerkveni koledar. Nadalje: Genealogiia cesarske hiše. Sedanji vladarji evropski. Vojvodina Kranjsko : Vsi deželni zastopi, deželni odborniki, deželni poslanci, mestni odborniki, načelniki uradov, c. kr. notarji, advokati itd. Splošne določbe c. kr. pošte. Brzojavni cenik. Lestvisa za pristojbine kolekov. Sejmi nâ Kranjskem. — Zabavni del : Naši zaslužni možje. Božja pota Slovencev. V noči Busalk. Ogled po svetu. Dogodki v Srbiji. Kazstava v Parizu. Boulanger. Orijentalska železnica itd. Smešnice. — Naznanila.	2—5
Orgij arska inmežnarska služba
pri M ali nedelj i se oddaja. Prosi telji za to službo naj se osebno ali pismeno do 27. okt. t. 1. oglasijo pri cerkvenem predstojništvu.

a NI