IV. g— "_- . ta vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo: sv. FrančiSka Aslfkcga št.#20, I. nadstr. — Dopisi naj sc pošiljajo histvu. — Neirr.nkirana pisma sc ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. t iajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista jn0Sti«.— Tisk ^tiskarne „Edinosti*. — Telefon uredništva in uprave štev. -- Naročnina znaša: Za celo leto K .40—, pol leta K 20 —, tri tce K 10*—, za nedeljsko izdajo za celo leto K 8"—, pol leia K 4 —. Posamezna številka v Trstu in okolici: 10 vinaijev. Veliki praznik glaslteu nsQtKvisnostKkral]ev!ne Hrvatske. HrvatsKa edine. Ljubljana oktobra. Ibrnino. Snemali so si zlato prstenje. ve-j lian nepopisnega navdušenja, dan, ka-'rižice in zapestnice, zlast denar so po-n ga še ni doživela naša slovenska pre- klada e na zrtvemk. zrtvovale so d lela Liubliana. In kako ne! j spomine, darovale s težkim trudom • - < V»/\ i r-\»*ili i>e fcre-le. In bela naša Liubijana je tudi prosla- nU izprevod po Prešernovi ulici na Du-L ta naš veliki dan kar najslovesneje, 1 'J^jsko cesto, kje se je razsel. Kakor smo veličastne!* Pozabljene so bile za luP ; zepovedali, so pos ovali kot reditelji So-neizmerne bridkosti, ki jih je v stolet- koli tn Orli, ni vkljnb ogrommm^mnozi-moral pretrpeti naš narod, pozabljene carn ljudstva, ki so polnile ulice ni bilo hi le vse težave, vse trpljenje, ki ga je najmanjšega dogouka, ki bi bil kvarila brez njegove krivde na naš narod ril praznično razpoloženje m slovesni znakovna voina: v nekaljeni radosti, v mamrestacije. ekipevajočem veselju je praznovala Slavnostne prireditve.' ubijana dan jugoslovanske svobode. Popoldne ob poli 3 se je vršila v Na- banašnje jutro je zagledalo vso Ljubija-' rodnem gledališču ljudska predstava. U-v narodnih trobojnicah, večinoma slo- j prlzarjala se je Jiraskova »Laterna« ob piskih, pa tudi hrvatskih in srbskih, ki-nabito polnem gledališču. Istočasno se }e vtjejo z vseh hiš, zasebnih, mestnih, j pričela v vseli notranjih in zunanjih pro-želnih m državnih. j štorih hotela »Union« velika jugoslovan-1 Ob 6 zjutraj je bila po ulicah že siina ska veselica, katere se je udeležila tudi ; nožica, ki je z navdušenim vzklikanjem neštevihia množica občinstva. Zvečer jej prepevanjem spremljala godbe, ki so bila v Narodnem gledališču slavnostna i ■rakale po mestu, svirajoč slovenske {predstava, s katero so se zaključile da-1 tračnice. Redtteljstvo so prevzeli Sokoli J našnje slavnostne prireditve. Slavnostna Orli. predstava se je otvorila z Nučičevo dekla- . Slavnostni izprevod. j tnacijo Gregorčičeve »V pepeLnični noči«,! edno večja je množica po ulicah in tr- nakar je sledila živa slika »Vstajenje« z j vse hrti z doma, radostnega lica in deklamacijo »Lepe naše domovine«, in j selja se žarečih oči, vse se pozdict/ljaj potem Nušičev »Svet«, listita na srečno doživljenem velikem, Kakor že rečeno, Ljubljana še ni dozi-levu svobode, in vsa ta ogromna m no-1 vela takšnega dne, kakor ie bil današnji, a se skupi ja proii Dunajski cesti in bi i ž-1 cako navdušenega, tako veličastnega, ta-n ulicam, kjer se sestavlja izprevod. j ko novzdigujočega! Praznik svobode ju-Kmalu po 9 uri dopoldne se je začel gosiovanskega naroda! Neizbrisno mora emikati velikanski izprevod po mestu, i ostati ta uan v spominu vsakogar, ki ga je 1 M\ do 4H tisoč oseb. predstavitelji Na-; doživel! Srečni ini, ki smo ga dočakali ta •Jnega Sveta in političnih strank, gostje,! dan. za katerim so hrepeneli milijom sto-Jska mladina vseh šol, vozovi z okolica-1 letja in umirali v verigah; srečni mi m vse organizacije in društva, z nešte- j bodimo ga vednž tega velikega dneva! inimi zastavami," narodno ženstvo v na-j PiotlBSItev neodvisnosti Hrvatske. rugega občinstva. Izprevod je krenil ob i ZAGREB. 29. (Izv.) Po vsem Zagrebu —Avstro-OsrsKn prosilo 2« ob velikem kriku tn viku poulične drhalij razvesfle italijanske zastave. Drhal je tu- > di začela pleniti, kakor pred nekaterimi dnevi. 0poldne ie bila Reka še »italijanska«. j REKA, 29. (Izv.) Mesti Reka in Zader. ste v Jugoslovanskih rokah. Obe mesti! vse v zastavah. Na Reki ie dosedanji žu- j pan dr. Vio odstavljen in opravlja županske posle sušaški župan. VSA HRVATSKA EDINA. ZAGREB, 29. (Izv.) Frankovska stranka se ket takšna razide v smislu strank ne- i ga sklepa, maloštevilni plemiški unijonlsti; so se izjavili za podreditev sklepom Na-j rodnega Sveta SHS. Tako je vsa Hrvat-i ska edina. ___ Predaja javne uprave na Češkem. PRAGA/29. (Kor.) Namestništvo se je dosio-j vorilo z Narodnim Svetom glede' skupnega vod-1 siva iavne uprave. O nadalinih modalitetah se še ! vršijo pogajanja in bodo izdana v tem pogledu potrebna navodila. Dosedanja državna uprava ostane nerzpreinenjena glede osobja. PRAGA. 29. (Kor.) Namestnik groi Coudenhove ie dobil na lastno prošnjo nedoločen dopust. Nemški generalni konzul obišče člane Narodnega Sveta. PRAGA. 29. (Kor.) Ceško-slovaška brzojavna agentura poroča: Danes se je zglasil v Narodnem Svetu nemški generalni konzul baron Gebsattel in se je predstavil navzočim predsednikom Narodnega Sveta Švehli. dr. Rašinu. dr. Soukupu in Strfhrnemu. Čestital jim je na ustanovitvi samostojne češko-slovaške države. Potem je sporočil. ua je poslal svoji vladi v Berolin obširno poročilo o včerajšnjih dogodkih in ,da je posebno povdarial dostojni potek manifestacije, ki je popolnoma jamčila za osebno varnost vseh 40.000 nemških državljanov na Češkem. Konečno je izrekel željo, da bi ostalo še nadalje dobro razmerje med češko-slovaško državo in Nemčijo. — Tnrikn mirovno pogajanja. y topov in vec sto strojnic. Na serreski fronti je deseta armada, v ozkem stiku s prvo armado, te-AVSTRIJSKO. meljito pognala sovražnika proti severu. Naše DUNaJ. 29. (Kor.) Uradno se razglaša: 29. ok- ■ čete so zasedle Crecv ob Serri in so dospele Še tobra H18. j daleč preko tega kraja. Zapadno Chateau Por^iena Italijansko bojišče, — Včerajšnji dati i so b°i' zadnjih dveh dui tudi prisilili sovražnika. mritf vse tntemnutcti. Voina ega doma na Mestni trg, Stari trg, čez ntjakobski most, po Cojzovi in Emonski esti, čez Valvazorjev trg, po Vegovi uLi- ClIUll U, « J/u, ""J'*!'"" ----- --- ---— se ni nikjer kalil. Že zdavnaj pred 9. uro zjutraj se je zbrala pred saborom ogromna množica občinstva, ki je sicer nestr- •>11, Lti. < ui> 1 .. - . »»e>, t- ~ " : 'Iti 1'' i 'V//- IV.« . ... J- ---- — pred deželni dvorec. Povsod so po uli- pno> t(>(ja kar najdostojneje pričakovala li stale velike množice občinstva, ki je seje hrvatskega sabora in navdušeno po-nepopisuim navdušenjem vzklikalo na-, ^dravljala k saborski seji priliajajoče ela-kJni svobodi. ne Narodnega Sveta SHS, poslance in Pred deželnim dvorcem. Pred deželnim dvorcem so izpregovo-a zbranim nepreglednim masam naroda: imenu Narodnega Sveta ravnatelj Ivan jrihar, v imenu deželnega odbora in dede dr. Triller, v imenu naših poslancev j druge odlične zastopnike naroda. Ob 9 se je otvorila seja, kateri so prisostvovali člani Narodnega Sveta SHS, saborski poslanci, vsi škofje, člani vlade in-ban Mihaiovič. Na dnevnem redu so bili trije nujni Jr. Lovro Pogačnik, v imenu jugoslovan- j predlogi: ,ih socijalnih demokratov Josip Kopač,; j p^j Svetozar Pribičevič pred-lenu ljubljanskega mesta župan dr. lav- ^ da vSaka zveza z Ogrsko in razveljavi hrvatsko-ogrska nage dba ter naj se ravno tako pretrga tudi vsaka zveza z Avstrijo, na podlagi česar je cd danes dalje kraljevina Hrvatska svo-boana in vstopa kot taka v državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. 2. Posl. dr. P a v e I i ć predlaga, da naj z današnjim dnem preide »vsa izvršilna Hrvatske in Sveta SHS. _____ljubljanskega iar. v imenu vojaštva poročnik dr. Ro-iohar. in končno ljubljanski vladika dr. jeglič. Množice so z viharnim odobrava-ujern spremljale vznesene govore, ki so proslavljali dan svobode jugoslovanskega iroda, ter poživljali narod na vztrajno ožno delo za srečno bodočnodt v lastni svobodni, neodvisni državi naroda Slo,-encev, Hrvatov in Srbov. Prisega jugoslovanski domovini. Silno navdušenje pa je prikipelo do vr- ;cbiast v območju kraljevine unca, ko je vojaštvo, več sto Častnikov Slavonije v roke Narodnega več bataljonov moštva, potegnilo> sab-, pos| Radič prediaga, da naj se prene iz nožnic, jih zavihtelo visoko \ zrak in . .. , „.^ tasno. da je bilo čuti skoraj kakor silen pove vsak izvoz živil izven meje Jugo- as groma, Z vso ostalo tisočero in tiso- slavije. croglavo množico priseglo neomajno j Vs! trije predlogi so se Sprejeli eno--estobo jugoslovanski domovini, za ka-jnriasno 0b viharnem odobravanju zborni-r<> edino je pripravljeno žrtvovati vse,, ce -m galerij. Sklep, ki je storjen s spre-cbe. svojo lastno srčno kri. Solze radosti j jetjem prvega predloga in ki pomenja i navdu^enia so igrale množici v očeh, j popolno osamosvojitev in neodvisnost ibjeniali in poljubovali so se tu ljudje, ki i kraljevine Hrvatske in Slavonije, j« iz-j si bili morda doslej najhujši nasprotni-, zVal raeti tisočercglavim občinstvom ne-ki, pozabljeno je bilo vse, vse, kar je ke- popisno navdušenje, ki se je hipoma raz-daj ločilo človeka od človeka, vse je nav- širilo po vsem mestu in vsepovsod pobn-Jajala le ena misel: dan svobode je tu, naš dilo največjo radost in zadovoljstvo, mukotrpni narod je vrgel s sebe okove Kraljevina Hrvatska in Slavonija je to- uženistva, prost je naš rod. na svoji zemlji svoj gospod, sedaj in vsikdar! Ve-ika, neizmerna, neskončna ljubezen je >bjela vse. ljubezen do domovine, in om iresladki. doslej nepoznani občutek svo-hode, zlate svobode! Vojaštvo je ob tej priliki zainenilo avstrijske znake z narodnimi kokarda m i. Narodno ženstvo domovini. ' Izprevod se je nato zopet uredil in sc začel pomikati izpred deželnega dvorca preko Kongesnega frga, po Wolfovi ulici ned Prešernov spomenik. Tu. pred spomenikom pevca, ki je v davno preteklem času gledal veličino slovanskega rodu — »Največ sveta otrokom sliši Slave« — iu v svojem proroškem duhu videl čas, ko si bodo ti otroci Slave prosto volili vero in postave, se je ponovil geniji v i prizor neizmerne ljubezni do domovine. Narodno ženstvo si je izbralo spomenik našega l esnika velikana za žrtvenik, da je na n]em žrtvovalo svoji Jugoslovanski domovini svoje dragocenosti, zlatnino, hi sre- rej samostojna in neodvisna in kot taki sta ji tudi dala vojaški poveljnik v Zagrebu, general pehote Šnjarič, in poveljnik domobranstva, podmaršal Mihaljevie. na razpolago vse vojaštvo. Poročila iz pokrajine poročajo od vsepovsod o brezpogojni podreditvi Narodnemu Svetu SHS, samo iz Srema ni nikakršnih vesti. Tam doli se nahaja nemška vojska in so pretrgane brzojavne in telefonske zveze z Zagrebom. Drugače vlada ptfvsod mir In red, samo promet je zelo otežkočen, ker primanjkuje vozil in so obstoječa večinoma zasedena po domov se vrača jočem vojaštvu. REKA IN ZADAR V HRVATSKIH ROKAH. ZAGREB, 29. (Izv.) Na Reki so madžarske oblasti zapustile svoja mesta in prav tako tudi madžarsko vojaštvo, nakar se je na mestnem magistratu razvila Italijanska trobojnica in so se tudi po mestu, Avtdrassy Lansingu za takoJSnfe premirje. DUNAJ, 28. (Kor.) Avstroosrska vlada je istočasno z noto, ki jo je naslovila na državnega tajnika Lansinjia. njeno vsebino sporočila tudi francoski, angleški, italijanski in japonski vladi, s prošnjo, da tudi pritrdijo predlogu, ki se nahaja v njej in ga podpirajo pri predsedniku Wilsonu. — (Irof Andrassv ie danes odposlal državnemu tajniku Lansinjni naslednjo brzojavko: »Takoj ko sem prevzel vodstvo ministrstva zunanjih stvari, seai odposlal uradni odgovor na Vašo noto z dne 18. oktobra, iz katerega posnamete, da sprejemam v vseh točkah načela, ki jik je postavil predsednik Zedinjenlh držav v svojta različnih izjavah. Popolnoma se strinjajoč s stremljenji gospoda Wilsona v svrho zavarovanja pred bodočimi vojnami in v svrho ustvaritve družine narodov, smo 2e storili predpriprave, da morejo narodi Avstrije in Ogrske popolnoma neovirano določiti in izvršiti svoj bodoči ustroj po lastni želji. Odkar jc nastopil vlado, si je cesar in kralj Karel neprestano prizadeval, da bi dosegel konec vojne. Bolj kot kedaj je to dandanes želja vladarja in v se Vi narodov Avstrije An Ogrske, katere navdaja prepričanje, da se more njihova bodoča usoda razviti samo v mirnem svetu, brez pretresov, po-mankanj In bridkosti. Zato se obračam naravnost na Vas. gospod državni tajnik, s prošnjo, da bi pri gospodu predsedniku vplival na to, da se v prid človečnosti in v korist vsem narodom, ki žive v Avstriji in na Ogrskem, ukrene takojšnje premirje na vseh avstrijskih in ogrskih frontah in uvedejo mirovna pogajanja.« DUNAJ, 29. (Kor.) Korespoudeneni urad jc pooblaščen za ugotovitev, da je bila nemška vlada že pred ,daljšitn časom obveščena z avstroogrske straiu. da rnore monarhija vojno nadaljevati samo do določenega roka. Neposredno po nastopu sroia Andrassvja 26. t. m. je cesar dal brzojavno na nedvoumen način sporočiti nemškemu cesarju, da mora Avstro-Ogrska storiti sedaj odločilen korak v mirovni stvari. Isti dan je groi Andrassv obvestil o stvari nemškega veleposlanika na Du-naiu. . ANGLEŠKA VLADA ODKLANJA IZJAVO NA AVSTRIJSKO NOTO. LONDON. 28. (Reuter.) Zunanji urad je prejel besedilo odgovora avstroogrske vlade predsedniku Wilsonu. toda se noče izraziti o njej. ANGLEŠKO BRODOVJE V NAŠIH VOPAH. REKA, 29. (Izv.) Z najzanesljivejše strani se poroča, da ie močan oddelek angleškega bredovja plul danes okoli 9 zvečer skozi Oiranski preliv, v smen proti severa, cčividno proti Puli, kamor bi lahko dospel do 3 sli 4 zjutraj. Z iste strani se poroča, da je zelo verjetno, da ima to brodovje naloge, da z ozirom na zaprošeno premirje zasede Pulo. Turiija s* pogaja z entento. ' CARIGRAD, 28. (Kor.) »Akšam« javlja: Včerij so poklicani činitelji pričeli uradna pogajanja Turčije z entento. Odposlanci so včeraj odpotovali z generalom Townshendom. Časopisje - se danes havi s to vestjo tn slper večinoma prlznavaino. je potekel za hrabre branitelje Asolona. Pertike in Solarola brez večjih-pehotnih bojev. V okolišu Monte Spinuzzie šo si naše čete s protlsunkl popravile svoje postojanke. V alanski kotlini so bili naši varstveni oddelki potisnjeni nazaj. Z močnimi sovražnimi silami proti jedru naših tamošnjih postojank izvršeni napadi so razpadli ob težkih so-vražnh izgubah. Ogrski armadni polk št. 133 In honvedski polk 117 sta se posebno odlikovala. Oh Plavi divja bilka nadalje. Sovražnik je mogel pritegniti znatna ojačenia in je, razvijajoč mogočne artiljerijske mase nadaljeval svoje napade. Pri Valdobbiadenl. severno iHoriaga in SernagHe.- poleg piavskih mostov južno Susegane. pri Tezze in San Polu dl Piave so se vršili srditi boji. Entent-uim četam se v sled hrabrega, povsem aktivnega odpora naših divizij nikjer ni posrečilo predreti naših postojank, vendar pa se je sklenilo proti večeru. da se najmočneje napadane čete umaknejo v zadaj se nahajajočo črto. Ta kretnja se je izvršila ponoči. Balkansko bojišče. — V Albaniji so naše zždnje čete izpraznile Leš. Ob drinski meji vlada zopet mir. V Srbiji so se naši včerajšnji pohodi vršili bre/ bojnega stika s sovražnikom. Sovražnik je dospel do Palanke. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN. 29. (Wolff.) Veliki glavni stan, 24, okL 1918. Zapadno b.ojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: V nižini Lyse smo zavrnili sovražne delne napade. Močnejše oddelke, ki so severo-zapadno Condeja skušali doseči vzhodni breg Skalde, smo vrgli s protisunkom. Južno Skalde so močni angleški napadi pri Fanarsu začasno vdrli v naše črte. Pešpolk št. 176 je popolnoma vrgel sovražnika. Vzhodno Artresa smo zavrnili nasprotnikove delne napade. Sovražnik je zopet nadaljeval uničevanje krajev ob Skaldi in vzhodno od reke. Tudi Valenciennes je sovražnik močno obstreljeval. — Armada nemškega cesarjevlča: Francoski napadi proti olškemu prek »pu med Et-reuxom in Lesquiellesom so se Izjalovili v našem strnjenem artiljerijskem ognju. Slabe dele, ki so prodrli čez prekop, smo vrgli nazaj s protisunkom. Z?padno Guise se sovražni napadi v našem ogrnju niso razvili popolnoma. V odseku Souche in na obeh straneh ceste Laon—Marle so poznanjski In zapadnopruskl polki zjutraj zgodaj zavrniti močne sovražne napade. — Gallwitzeva armada: Med Airo In Mozo od časa do časa oživljajoče artiljerijsko delovanje. Zadnja dva dneva smo sestrelili 49 sovražnih letal In tri prlvezne balone. BEROLIN. 29. (Kor. — VVoHf.) Večerno poročilo: Delni boji južno Lyse in Južno Le Ouesnopja. Med Nizy le Comte in Alsno so se razbili v popoldanskih urah srditi francoski napadi. Načelnik generalnega štaba armade na bojišču. Italijansko uradno poročilo. 28. okt. — Bitka je divjala tekom noči in celega dneva. "Na frouti 12. in S. armade je bitka v polnem teku. Neglede na živahni sovražni odpor smo obdržali in povečali mostišča severno reke Ornio. Vzhodno reke smo dosegli uspehe. Sovražnika sta napadla z izvanredno srdftostjo 14. angleški in eden zbor 10. italijanske armade in sta prisilila sovražnika, da se. je umeknil. Naše čete so udrle v sovražne črte in osvobodile vasi Borgo, Malanotte, Tezze, Rah San Polo di Piave. Cima d' Olmo, San Michele di Piave in Ornello m so vkorakale zjutraj 27. t. m. v LeŠ in korakajo daj so na tem, da dospejo do gorovfa na vzliodu Javlja se mnogo ujetnikov in uplenjenih topov, števila še ni bilo mogoče "ugotoviti. — Albanija. Naše čete so zavrnile sovražne zadnje straže in so vkorakale zjutraj 27. t. m. v Lieš in korakajo proti Sv. Ivanu Medovanskemu. Francosko uradno poročilo. * 27. oktobra, pop. — Tekom noči so čete prve armade povečale svoja prizadevanja na ironti med Oiso in Serro. Nenici, ki so jih izpremetali včerajšnji boji. se majejo na vsej črti in so se morali umekniti proti severu, zapustivši zasedene postojanke. Francozi so osvojili Mont d'Origny, Orig-ny—St. Benoite, Courjumelles, Chevresis—M^ti-ceau in ravno tako številne nadaline utrjene točke med temi vasmi. Na desnem krilu so francoske enote prekoračile Le Peron, prodrle proti seve.u in vzele vrh 117 ter sladkorno tovarno VA km vzhodno Richebourga. Število ujetnikov je še na-tastlo. Na serreski tronti fc deseta armada, k! je podpirala kretnje prve armade, tudi pridobila tal Francozje so prestopili Serro vzhodno Assisa in vdrli v nemške jarke. Vzhodno Sissonna je francoski ogenj zlomil silovit nemški protinapad v okolišu zaselja Marquigny. Artiljerijski boj je na fronti Bannognc—Nanteuil trajno zelo živahen. Število ujetnikov, zajetih v bojtli 25. in 26. t. m med Sissonnom in Chateau Porcienom. prese;; ?050. med njimi 51 častnikov. 27. oktobra, zvečer — Sovražnik, kateremu slede naše prednje čete za petami, se umika dalje med Oiso in Serro na fronti, nad 25 km šifoki. Na našem levem krilu smo vzeli Boheries in Macquigny. Naše prednje Čete so prodrle do roba Guise. Dalje proti jugu se naše Čete bližajo cest! iz Guise v Marle na splošni črti Bertaigne-mont—Landefay—zapadno Faucouzyia—Monccau le Neuf—Montigny sur Crecy. Zajeli smo veliko sovražnikov in nplenili znatno množino oprave, število od 24. t. m. po prvi armadi ujetih sovražnik >v znaša 3700. Med plenom sc nahaja 20 da je opustil del Hundingove postojanke, ki ga ie še držal med Herpyjem m Recouvranco. Naše enote, ki slede sovražniku tik za petami, so nadaljevale svoje prodiranje. V ostalem nič novega. Vzhodno poročilo, 25. okt. — Vkljub zelo slabemu vremenu so nadaljevale zaveznrške čete svoie prodiranje in preganjanje avstroogrskih in nemških čet, umikajočih se proti severu. 28. okt. zvečer. — Na oiški fronti so se vršili srditi boi i na vzhodnem bregu nasproti GranJ Verlyja, kjer je sovražnik izvršil več protinapadov. Dalje proti jugu smo'svoje črte poriniti do robov Oise in vzeli oporišča severozapadno Guise. Posrečilo se nam je tudi napredovali vzhodno Perona in v okolišu severozapadno pargnyjskega gozda. Na! vsej fronti med Oiso in Serro so čete v stiku z novo sovražno črto. Zapadno Chateau Porclena smo napredovali severno Herpyj.t. Drugače nič novega. 27. oktobra, -r- Zaveznc bojne sile so prodirale dalje prMi severu. Po živahnih boilh so dosesjle važni mesti Kragujevac in Jagodino ter prem -gokope pri Senju in Pavharski SrbskiriconjenL-1 se je polastila kraja Despotovac Ameriško uradno poročilo. 28. okt. popoldne. — Na verdunski fronti vzhodno Aloze so naše čete včeraj uspešno napadale zaselje Belieu. Izid tega podjetja je bil, da je zaselje, za katero so se od 25. t. m. sem vršili trajni boji. popolnoma v naših rokah. Dalje proti jugu so se v vzhodnem delu ormontskega gozda vršili živahni boji. Od Grand Montage do caureskega gozda zapadno Moze smo sovražne čete, ki so skušale vdreti v naše postojanke severno Grandpreja. zavrnili z ognjem naših strojnic. V ostalih naših odsekih je potekel dan mimo. 28. okt. zvečer. — Na verdunski fronti je dan označal težak artiljerijski ogenj na obeh straneh. Sovražni protinapad proti bclieuškem gozdu smo zavrnili. V woeuvrski ravnini so naši oddelki uspešno napadli sovražne črte in zajeli nekoliko sovražnikov. -•Vjf" Poziv uradnikom v tujini in upokojenim uradnikom. Avstrijska administracija je razkropila naše uradnike po celi Avstriji. Radi tega -se nahaja v tujini mnogo sposobnih in narodnih uradnikov. Narodni Svet v LJubljani poživlja uradnike, ki bivajo izven jugoslovanskega ozemlja. jako značilni za bivši in nastajajoči Trst. Dr. Pu^clier- je s svojim ciasiKont v »Lavoratoru«, izrekel »smrtno« ubsolbo nad tržaškimi Slovenci s tem, da jih ni omenil niti z eno besedico. Hotel je s tem izraziti na zahrbten način gorostasno iik-cijo, da v Trstu sploh Slovencev (»slavi«), torej, recimo, Jugoslovanov, sploh ni. In neverjetno je, da je Puecher s to jako spretno inscenirano komedijo potegnil precejšen del pristnih in nepristnih Italijanov v to od njega željeno konfuzijo v glavah nemisleče mase. Hotel sem se prepričati, kako mislijo pristni Italijani o tem eksperimentu Puecherjevem. Vprašal sem nekega italijanskega inteligenta, s katerim sem v prijateljskih odnošajih, da mi pove brez ovinkov in odkrito kako mislijo pristaši Puecherjevi glede narodnostnih razmer v Trstu, oziroma stališča napram Jugoslovanom. In nisem mogel verjeti lastnim ušesom, kar mi je ta Italrjan rekel na to: da v TrStu Slovanov sploh nI!! V isti sapi pa je nadaljeval, da so Slovenci v Trstu le priseljenci, ki jih je avstrijska vlada — na jezo Italijanov — zvabila v Trst. To da so v prvi vrsti uradniki in železničarji. In ta mož ni hotel nič vedeti Stran II. .EDINOST44 it. 296 V;Trstu, dne 30. oktobra 1918 o slovanski »manjšini« tržaški... Torej tako daleč sega fanatizem! v To je stara imperialistično - nacijonalna pesem liberalne klike v Trstu. ■Edinost« je reagirala, naglašujoč dejstvo, da je v Trstu oficijelno priglašenih nad 60.000 Slovencev, da imajo torej Jugoslovani vendar-Ie nekaj govorki pri določanju bodočnosti Trsta. Prišlo je do znane seje odbora za prehrano, ki jej je predsedoval dvorni svetnik Scarpa. Govorila sta med drugim dr. Puecher in dr. \Vilfan, ki sta prišla v konflikt glede uvoza živil iz Italije. In pri iei priliki se je pretrgala vez, ki je tekom tedanje vojne nekako zbližala obe tlačeni narodnosti — slovensko in italijansko. No, o tem nočemo dalje razpravljati. Gre nam za stvar samo za aprovizaeiisko vprašanje in tu si dovoljujemo izreči svoje mnenje. Trst je že izmučen, in nam Jugoslovanom more biti kot demokratom v smislu \Vilsonovih idej pač čisto vse eno, kdo ta živila da. ker narodov kot sovražnikov ne poznamo, torej velja to tudi glede Italijanov, četudi je »stara« Italija aiaša oficijelna sovražnica. Trst se vendar lahko obrne do privatnikov v Italiji, ali pa do vsega naroda, da da živila. Će bi pa italijanska vlada pri tem odrekla dovoljenje za izvoz, češ, da ona sovražniku Avstriji«) živil ne da — no, potem bi bil učinek na tržaško občinstvo ravno nasproten onemu, ki ga je imel Puecherjev predlog. Ce pa bi bili dobili iz Italije živila, bi bil Trst danes najbrž rešen vsaj v aproviza-ciji in ne bi bilo sedanje napetosti med italijanskim in slovanskim delom prebivalstva. Malo je manjkalo te dni. da ni izbruhnilo na italijanski strani: in kdo ve, če bi ne imeli enakih prizorov kot so bili na Reki! Sreča je, da je bila ravno v pravem trenutku izprožena misel o Narodni obrambi, kajti tega so se Italijani v Trstu vstra-šili in mirujejo. Kot člani nove-človeška družbe in nasprotniki starega režima v besedi in dejanju pa izjavljamo, da moramo Jugoslovani na vsak način preprečiti izbruhe sovraštva! To je moje trdno uver-jenje. Cehi in češke organizacije so nam dokaz, kaj je vredna svobodna beseda v uarodu. Masaryk je pred leti vsled svoje opozicije napram sentimentalnosti velikega dela čeških pisateljev in politikov vzbudil odpor pri večini-češke inteligencije, tako da so ga začasno smatrali celo za nekakega renegata v narodni stvari, ker je svobodno izrekal svojo sodbo. Isto-tako pesnik* Machar. Pozneje je šlo vse za Masarykom in uspehe vidimo danes. Ni bil šoven napram drugim narodnostim in pošteni Nemci so upoštevaliMasarvko-vo objektivnost. Ali na nemški strani ni bilo človeka, ki bi bil šel isto pot — z odkrito besedo in objektivnostjo. In sovraštvo med obema narodnostima na Češkem ni-ponehalo pravočasno. In danes? Kam da pripade Trst. o tem spregovori svetovna konferenca zadnjo besedo, ker tu niso vmes samo nacijonalna vprašanja, ampak tudi gospodarska in geografična, ki bodo odločilna za rešitev tega vprašanja, sedaj v Avstriji še edino nerešenega. Bilo bi torej odveč, spuščati se v boje in even-tuelne poulične poboje med dvema narodnostima, ki bosti, hočeš ali nočeš, morali v Trstu skupno živeti! In če se ne oglasč na obeh straneh pomirjevalni glasovi ravno sedaj, ko bijemo zadnji boj s starini zistemom, potem pa tudi nimamo prava, imenovati se člani demokratizirane človeške družbe. Glavni cilj — osvobojenje — je že dosežen. Sedaj je naloga vsakega zdravo mislečega človeka, da pomirja duhove tam, kjer se je bati čisto nepotrebnih izgredov vsled križanja interesov in pojavov strasti in nepremišljenosti. In tu so odgovorni ne le voditelji strank, ampak tudi vsak posameznik. Dejstvo je. da v Trstu vlada vznemirjenje na obeh .straneh čuti po nepotrebnem — pravica zmaga itak sama ob sebi, kakor je to dokazala sedanja vojna. Treba je torej misliti in delati le za sedaj, ne pa zgubljati se po nepotrebnem v minolost ali bodočnost, izrabljati energije ter begati izmučeno tržaško prebivalstvo, kajti v nasprotnem slučaju se bo veselil na mestu obeh tlose-daj trpečih narodnosti — tretji! Domače vestf. Pogreb pok. Vekoslava Mraka, člana našega uredništva, se ie vršil včeraj dopoldne ob 9 iz hiše žalosti v Boccaccijevi ulici v rojansko cerkev in odtam na pokopališče k Sv. Ani. Do ro-ianske cerkve je spremilo našega tovariša na nje-?ovi zadnji poti precejšnje število občinstva, med ijim člani uredništva, na čelu jim gla\ni vodia lodjetja dr. Slavik, potem drž. poslanec dr. Ry-lar kot zastopnik političnega drušiva atdinosU«, iateremu ie pokojnik ves čas, kar obstoji vojno-Kjmožni urad društva, s posebno vnemo in mar-jivostjo vodil ta urad. nadalje zastopniki Zveze ugoslovanskih Železničarjev, kateri je»-bil pokoj-iik več let strokovni tajnik in obenem urednik jenega glasila. Jugoslovanskega Železničarja«, astopniki »Mednarodne zveze tržaških in primor-kih časnikarjev«, »Ljudskega odra« in potem še ;po Število pokojnikovih prijateljev in znancev. >d rojanske cerkve je spremilo pokojnika do po-opališča le ožje sorodstvo. — Tako je torej šel od rušo v cvetu let mož, ki je že od svoje mla-osti dalje veliko trpel kot sin svojega naroda, er mu je ostal zvest. Rojen koroški Slovenec je e moral na nemški gimnaziji v Beljaku čutiti, kaj 2 pravi biti Slovenec, in pozneje je v boju z emštvom v svoj; o/ji domovini moral pretrpeti iarsikatero bridko uro. Te žalostne razmere mu ljub njegovi izredni nadarjenosti niso dale, da bi I dovršil študije, in se je torej še precej mlad • /»svetil časnikarskemu poklicu, v .katerem je de-val pri raznih listih. Po svojem globokem no-anjem prepričanju je bil idealen socijalist, ki pa av zato ni mogel priznavati okorelih dogem, mveč nasprotno: stalni razvoj. Tako se je mo-. lo zfcoditi, da smo videli Mraka po daljšem lovanjti v tedai breznarodni socijalnodemokrat- ski stranki zopet v narodnih vrstah kot vneteg.t organizatorja našega železničar stva in tudi so-trudnika pri našem listu. A kdo bi mogel sedai. v kratkih besedah povedati, česa vsega je pričakoval Mrak od svobodne Jugoslavije za naše delavske sloje! Zarjo naše svobode je še videl čil to zdrav, toda par dni. preden je vzšlo nje sobice, je moral pod grudo. Počivaj torej mirno, Veko-slave, saj si se dovolj trudil in mučil v svojem življenju. Bodi ti lahka jugoslovanska zemlja tržaška! »Lavoratorievo» hujskanje že poraja svoje posledice. Seveda na resne ljudi tako hujskanje nikakor ne more vplivati pač pa na mladino, ki nima toliko razsodnosti, da bi mirno in trezno presojala velike dogodke velikega časa. Snoči je na več" krajih mesta prišlo do demonstracij, ki so se nazadnje izprevrgle v barabstvo. Je pač res žalostno. da štiri dolga leta vojne še vedno niso tržaški takoimenovani »italijanski ljudski masic odprle oči! Ne, mi ji prav čisto nič ne zamerja-mo, da kaže svoje italijanstvo, če ie resnično, saj je to njena neizpodbitna pravica; ne razumemo pa, kako je ista ta masa, ki je leta 1915., ob napovedi italijanske vojne, kakor zblaznela kričala po tržaških ulicah: »Evviva 1'Austria!« ter zažigala in plenila kakor besna imetie pravih Italijanov, avstrijskih iii onih iz kraljestva, danes tako navdušena za Italijo, obenem pa vsa divja proti nam Jugoslovanom. Kajti s klici »Evviva Trieste ita-Iiana* so se istočasno enako hrupno tudi oglašali klici »Abbasso i ščavi!« In na vsem tem ima svojo glavno, prežalostno zaslugo isti »Lavora-tore«. ki se je štiri leta zvijal v najvdanejši ponižnosti pod petami avstrijskega germanizatorskega birokratstva in je šele sedaj, zadnje dni. našel podil pogum brezvestnega hujskača naroda proti narodu, da bi rešil sam sebe. namesto da bi kot glasilo mednarodne socitalnodemokratskc stranke vzgojevalno vplival na mase in deloval na po-rirjenic narodnostnega šovenizma. — Hujših stvari sicer snoči ni bilo. ker je varnostna oblast, ki hvalevredno posluje v polnem obsegu, odločno preprečila hujše izgrede. Pravimo pa vseeno, da naj gotovi podžigalci ljudske strasti nikari ne mislijo, da bodo kaj opravili z nasilstvi, kajti prepričani naj bodo. da bomo tudi mi znali braniti, kar je našega, in sicer kar najodločneje in naibrez-obzirneie! In pomnijo naj. da ni še vseh dni konec ter da glas trahujskane tržaške poulične drhali ne odločuje v — svetu narodov! Za manifestacijo, ki se je vršila -dne 29. oktobra t. 1. v Ljubljani, ie izdalo predsedstvo Narodnega Sveta objavo, glasom katere je priredil to manifestacijo poseben manifestačni odbor. Napačno bi bilo, ako bi se mogoče sklepalo iz objave Časopisja, da jc to manifestacijo priredil Narodni Svet. Dalje pravi objava: Narodni Svet pa zahteva od slovenskega prebivalstva, da se zaveda važnosti in resnosti sedanje dobe. Manifestacija mora biti dostojna. Nedostojni bi bili vsaki izgredi. Nedostojno bi bilo, ako b se javne ali za--' sebne nap'ave poškodovale. Slovensko prebivalstvo naj se zaveda, da je vse premoženje, premično in nepremično, ki se nahaja na naših tleli, last našega naroda in da bi vsaka poškodba zmanjšala slovensko premoženje. Smrtna kosa. Kakor da nam je usojeno, da moramo izpiti kelih do dna, predno nam vzide soluce. Kruta smrt poseza v naše vrste po najboljih. Koliko naših vrednih družin je povila te zadnje čase v žalost! Včeraj je umrla v tržaški mestni bolnišnici gospa Marija Švab, soproga Antona Švaba, posestnika pri Sv. Ivanu, moža, ki je steber naše narodne stvari, kremenit značaj, neustrašen bo-rilec, pravi lev v vsakem .volilnem boju, navdušen Sokol. Pravi pouos Sv. Ivana. A pokojnica mu je stala vsikdar ob strani z razumevanjem zavedne slovenske žene. Saj je tudi nje oče več mesecev ječal v ječi radi narodne stvari. Kruto zadetemu soprogu, ki sedaj tudi leži težko bolan v vojaški bolnišnici, izrelftmo najprisrčneje sožalje. Istotako družinam: Švabovi, Andrej Cokovi v konjerju. Fondovi pri Sv. Ivanu in Crnetovi v Tomaju, oziroma Št. Petru, in Trčonovi v Trstu. Za prehrano Dalmacije in Istre. V soboto se je vršila pri deželni vladi v Zagrebu konferenca vseh činiteljev radi prehrane Dalmacije in Istre. Posebno številno so bile zastopane razne vojaške interesirane oblasti. Deželna vlada je odstopila Dalmaciji 2000. Istri pa 1000 vagonov'žita in j moke. in je treba sedaj najti sredstya. da se ta množina čini prej prepelje v dotične kraje. Ker je bilo ugotovljeno, da z ozirout na prometne razmere, nastale vsled dogodkov na Balkanu, za sedaj ni mogoče prevesti iz Srijema vse množine 3000 vagonov, se skuša omogočiti, da se tekom i meseca novembra prepelje vsaj 200 vagonov v ; Dalmacijo in 100 vagonov v Istro. To tem boij. i ker je odposlanec vojnega žitnega urada z Du- j naia izjavil, da Avstrija ni v stanu odposlati v j Dalmacijo in Istro niti najmanje množine moke aH žita. Ker so odposlanci prometnih železniških napra\ in ravnateljstva železnic pokazali največo j pripravnost za izvoz teh 300 vagonov, ako dobe j za to pooblastilo od vojaške kompetentne oblasti j in ker se ie domnevalo, da ,se to pooblastilo za-» dobi. je bil določen na konferenci program zn ; transport omenjenih 300 vagonov, in je ~nade. i da Istra in Dalmacija nc ostanete brez kruha. Razdeljevanje jabolčnlka. Tisti gostilničarji, ki so se javili dne 24. iiv 25. t. m. za prodajo ja-bolčnika aprovizacljske komisije, naj vzamejo svojo množino 12 hektolitrov v sredo, 3t.». in četrtek 31. t. m. v hangarju št. 41 na pomolu Sanita. kjer je treba tudi plačati. Cena znaša K 2'24 liter. Prodaja prične dne 1. novembra. Pevski zbor Glasbene Matice v. Trstu. Danes pevska vaja za moški zbor ob 7 zvečer. Ker je v nedeljo. 3. nov., nastop, prosim točne in polnošte-vilne udeležbe. Pevovodja. Rojanski Sokol sklicuje za danes zvečer ob 7 v telovadnici. zelo važen sestanek vseh rojaaskih društev in prijateljev Sokola ter prijateljev društev. _____ DAROVI. Gosp. Adolf Kupka daruje za Narodni Svet 50 K. — Družina Perhavc daruie v počaščenje spomina pokojnega-Fer da osrednji ljudski knjižnici v Trstu 50 K. V isti namen K. Cunja K 10. — Anton Bekar v isti namen 10 K za šentvid-sko šolo. — Med prijatelji v gostilni Kuzmaničevi se je nabralo v spomin pok. Vek. Mraka 100 K v dobrodelen namen. Denar je izročen na določenem kraju. — V počašenje spomina prerano umrlega po-j bratima Avgusta Waschteta daruje č. gč Hubert J Leiler iz Lovrane 10 K svetoivanski CM podružnici. Poslano) OBJAVA! I Deželna poslovalnica e. kr. avstr. zaklada vojaških vdov in sirot kakor tudi za mladinsko varstvo hi preskrbo otrok na Primorskem ima čast, naznaniti p.,n. občinstvu, da nabiralni teden (19. do 26. oktobra) ostane v veljavi še čez ves mesec november in to vsled tega, ker je bilo vsled trajajoče bolezni nen'ogoče. izvršiti nabiralno del-> tekom prvotno za to določenega tedna. Zategadel se občinstvo, osobito čč. župni uradi in šolska vodstva naprošajo, aa blagovolijo podpirati naše delvanje ter se ponovno opozarjajo- na načelo, da se bo ves nabrani denar uporabil iz-ključnole v mejah dotičnega nabiralnega okraja in sicer le v korist pripadnikov dotičnih narodnosti. Vodstvo. ' ' •) Za članke pod tem naslovom odgovai uredništvo le toliko kolikor veleva zakon. ZAHVALA. Ob udarcu, ki nas je zadel so z.am bili v veliko tolažbo izrazi ishrenega sočutja povodom britke, nenadomestne izgube naše nepozabne Ivanke Kalan Za te dokaze ljubavi in za poklonjeno krasno cvetje se zahvaljujemo iz dn i duše. Zahvaljujemo se prečast ti duhovščini, vsem e. in kr. poveljstvom ^in uslužbencem električnega tramvaja, uradništvu in uslužbencem državne in južne železnice, pevskemu društvu „Zvon" za ganljivo petje, in sploh vsem. ki so na kateri-koli način izkazali po- kojnici zadnjo ljubav in čast. t Družini Malalnn-Keijer. S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem žalostno vest. da je naša ljubljena soproga oziro-rr.a mati in sestra gospa Morija Švab roj. Fondu danes ob 3 dop. po kratki in mučni bolezni previđena s svetotajstvi za umirajoče mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage se bo vršil v sredo 30. t. m. ob 2M> pop. iz mestne bolnišnice. Anton, soprog. Mirko, Jožef, Danilo in Anica, otroci Anton, Jožef odsotni, bratje. z in Čeljusti, zlile krone in ohrobkl Vnimanlep stinenski krompir s koruzo in ZrUlflcnjUlil koruzno moko. rilca Kolonja v hribu 441 (pod Konkouelom). 2974 išče takoj zavod za centralno kur __________ javo. Ponudbo pod „Stabilimento- na i c s. od d. Edinosti. - -->71 Hiša- nit vogalu križišču, s skladiščem, dve nadstrr p.ji l 2 sta novanji in s podstrešjem «e proda za '25.0<><> K Posredovalnica za kupovanje in piodajanje nc-; premičnin nI. Maiolica 10, 111. 2t>76 Kurjača Priložnost! Umetni zobje VILJEK TUSCHER, RoitC. ZObOtetMih Trst, ulica Arciduca Gluseppe (ex Ca-serma) štev. 13, II. — Ordinira od 9 predpoldne do ti zvečer ožnost! Zamenjam .. Ulica Marije Terezije 4., II. Klavir Od 5 litrov naprej novo vino, beli pro%ečan ^ttrt^r?!? š^ po K 10.40 liter. Kraški teran po K 10.40 2'J7:', i liter sladki prosečan v steklenicah po K 12, proda radi. istrski refošk steklenica K 12. t'rn „M prnoa". skoro nov. s» odhoda. Barr era :S3. !„ Cravos pohištvo belo lakirano, postelje , _____________omare in omara s 4 predali .- e ' proda radi odhoda Barrieta H 1. < 'ravos. Kuhinjsko WEISS, ulica Valdirivo 23. zaloga vina. Zobozdravnik 0R J. CERHAK ZAHVALA. Za rse izraze iskrenega sočutja in sožalja ob priliki smrti najinega soproga, oz. očeta, gospoda Ueboslnva MtaKa ka'or tudi za Častno spremstvo na njegovi zadnfi poti izrekava vsem društvom in posameznikom najvdanejšo zahvalo. TRST, 29. oktobra 1918. ŽolBldCo soprogo in sin. l^fOlft podojače za Tržič (Monfal- j f-ini. r 1. CCHrrador°ibl ^V.? AjTria^veTe"^ ^2978 j V Ml III. » Ml MCllTlS 12 ¥Qgal lil. đfill? Ml Antfivifivffitff ženska' šola ,a jezikovno iz- j Izdiranje zohov hrez bolečin. Plombiranja AvIUriZirUllU obrazbo, s prvim novembrom, j et , zol);e Ullietlll ZObjC pogovor, književnost in skupen pouk 7.a začetni-! ke v slovenskem, hrvatskem, italijanskem, nem- j------—--- škem, francoskem in novo#rškem je/.iitu. Pridnejše f in marljive učenke se učijo brezplačno Trg S. [ Giovanni 4, IV. 2SG8 j Posodim K 10.4*00 po :-!% na 1. hipoteko — Karlov pri ins. odd. Edinosti. ^'5)32 flBilAn nee. ka dr. Fenhi Perhaocn k zadnjemu počitku in izkazali na kaVrŽenkoI: način svoje sočutje, naša najtoplejša zahvala. Posebno se zahvaljujemo piedsedstvu tržaške deželne višjo sodnije, gg. kolegom, akad. fer. društvu „Balkan", darovalcem cvetja in venca in Novemu pogrebnemu podjetju, katero je kljub sedanjim neprilika ni priredilo pokojniku zelo dostojen pogreb. V TRSTU, 28. oktobra 1£1K KVSfiff alabaster, parfumi, glavniki itd. s=e dobe na razpolago. Oddajajo se le Iire&U, v mirodilnici Cillia, Poste 6. 1>S4| lastne Ogljarne. Ruški i i vagoni i/ Čaj. rižev škrob, magnezijo. prodajami J&K03 MEtaA^V, Kranjsko, rodilnka Ci lia. Poste G. D 85 !-----—------ Praške za barvanje blaga, na drobno in debelo prodaja mirodilnica Gillia, Poste (>. 1) 80 Pohištvo SR. TEdL^Zie — specijalist za otrošl o bolezni sa je pov;,j JI z:t S'1 bo in kuhinjo ter ena koza se proda, Naslov pove ins. odd. Edinosti. ----tz—:-;-7— jn ordinira o^ 2—4 pop« Torflko Jakob Pollak »^;u,i«ast.«ons,um*™** Fen.ce> ' je%', naznanja cenjenim odjemalcem, d:ijeznžala Telefon št. j cene na drobno in dehelo v prostorih I.esni trg | nab ežjo Tegetthoff 10 iii Ui[>ski trg Družini Perhowcc-C5rcgorrn. iz riže%'e slame z 2 povezama po (! 'it1, • s 3 povezami 7/JO lcris. Oilposilja na »le-j želo od 10 komadov na rej. DEUOSTO, ulica Car- j i radori„ 2977 l Hetie 8J751 Društuo Jugoslovan, železničarjev ra2jpisuje sij žbo v VImmh sprejema vsakovrstna popravila ur. I lica Urar Manzoni 17. vrata _2»35 j Prodom Zahvala. Iz dna srca se zahvaljujemo za vse nam došle izraze sožalja ob priliki sinrti našega nepozabnega soproga oz. očeta Jskoba Pertot c. kr. sodnega sluge i« vsem osebam, ki so pokojnika spremili k večnemu, počitku. Zahvaljujemo se zastopnikom c." kr. sodišča za udeležbo pri pogrebu :n za venec. Žalujoča družina Pertot. mal-j rublieno u>jhištvo. sobo in ku- J . . , ,,.„„„ „intiia Pred- hinjo. nizki ceni. Več pri viatarici ki bi moraltudi urejevati dr .veno Jasdo. 1 red ] al. < 'alvola 8 a v J.ioydovili hišah 2:K*>0 ' nost imajo oni, ki so vesci i -deg slovenščine iuui ' ...-rr-—-, „ r -- i hrvatskega lezika v rovoij in pisavi. Placa po Sodske J^cs^^^svs«dooo«r m« } zini po zmernih cenah. — 'Ante Aljinovič, Trst, pošljejo na Zvezo Jugoslo^ . skih Zeleznicarje\ v Brandežrija (8v. lv»n) §t i.»ll\ I Trstu, ulica Carintia št. 39. (kovač) Tr.-t. ul. Media, proda L več vaakovj-stnih štedilnikov j Andrej Purlč in drngih potrebščin, ter izvršuje vsako poprav-, Ijanje na svoje strožke. "2724 j er. Josip JMek špžiijalist zn notranje in pljučne Wm\ ordinira ZAHVALA. Za premnoge dokuzv iskrenega sočutja, ki »o nam došla povodom smrti vaše srčno ljubljene hčerke oz. sestre Josipine Kjuder izrekamo tem potoni vsem najsrčnejšo zahvalo. Zahvaljujemo se za mnogobrojno častno spremstvo na njeni sadnji potf. Posebno se zahvaljujemo pevskemu zboru aa ganljivo, tolažbe polno žab stinko. Žalujoča družina KJUDER. stavba na vegalu v Trstu, ul. Man^anta, pet minut od tramvajske postaje. Stavba ima 5 nadstr. in pritličje. Sobe so parke-tirane. Vpeljana sta voda in plin. Največji moderni kondor t. Stavba je za 4 leta davka prosta. Cena kron 135.000. Pojasnila i daje Stupatz na Korzu 17 od 3 do 6 pop.: Pr - irr - nsrm ni—rr * i II u Trstu Piazrc C arma Jtev. 1. od 10—12'flOP. in ej-27*.—37, m sr2*aro in dragulje kupuje po najvišjih cenah dobroz na na urarna In zlatarna A. POV« v Trstu Trg Stare mitnice (D.»r-riera vecchia) Ste v. Kapama Balkan ig ^Pj^j | Podpisan: si štejem v čast javiti slavnemu o' einstvu, c'a z dnem 1 HO- J vem ara t. I. odprem nanovo preurejeno g kavarno BALKAN v Mu domu. 8 Nanovo odprta kavama bo presktbijena z vsemi potrebščina i i in posebno HI ^krb posvetim nabavi obilice slovanskih časopisov. , IIf Priporočajoč s- s^av. slovanskemu občinstvu za o' i!o podporo, ffj ^^ ostajem vdani HINX€» SORLI, kavarnar. JJ