zdel ite vsem sosedom! Posebna izdaja 533-0^ ot e'rr lVXoi^a’ ^ u 4 Klagenlurl (Celovec), dne 31. marca 1938 ^^ ^ . _____________ _. ..■. Si. 13b kokoški Slovenec Naroča se pod naslovom: .KOROŠKI SLOVENEC*. Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Koroški Slovenec, uredništvo, Klagenfurt, Viktringerring 26 List za politiko, gospodarstvo in prosveto Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev, Stane četrtletno : 1 S 50 g ; celoletno : 6 S — g Za Jugoslavijo četrtletno : Din. 25.— ; celoletno : Din. 100.— Koroški Slovenci glasujemo: Jo! Polnoštevilna udeležba je naša narodna dolžnost! Glasovnica Originalno besedilo na glasovnici se glasi: Volksaostimmung a m 10. april 1938 Stimmzettel Bekennst Du Dich zn nnserem Fiihrer Adolf Hitler und damit zn der am 13. Marž 1938 voll-zogenen Wiedervereinignng Oesterreiclis mit dem Deutschen Reich? Ja Nein V slovenski besedi: Ljudsko glasovanje 10. aprila 1938 Glasovnica Ali se priznavaš k našemu Fiihrer-ju Adolfu Hitler-ju in s tem k dne 13. marca 1938 izvršeni zopetni združitvi Avstrije z Nemčijo? Ja Nein Opomba: Glasuje se na ta način, da se v krog pod besedico „Ja“ začrta križ. Fiihrer in kancler Velike Nemčije Adolf Hitler. Trije važni mejniki v zgodovini koroških Slovencev in s tem celega slovenskega naroda! — 10. oktober 1920 je določil politično in gospodarsko pripadnost koroških Slovencev k nemški državi. O kulturni in narodni pripadnosti 10. oktober 1920 ni odločal. Pristojna oblast je celo na svečan način zagotovila koroškim Slovencem v nemški državi možnost kulturne in narodne samobitnosti (Izjave kor. deželne vlade 20. VII. 1920 in 28.IX. 1920). Čeprav nobena izmed dosedanjih vlad ni držala danili obljub, ostane dejstvo 10. oktobra 1920 nespremenjeno. Koroški Slovenci so se v celoti in brez izjeme prilagodili prilikam in v polni meri spoštovali in u-poštevali politično in gospodarsko pripadnost k nemški državi. Istočasno pa so koroški Slovenci povdarjali in vzdrževali kulturno in narodno povezanost z vsem slovenskim narodom. Tako je bilo zadržanje koroških Slovencev vsa leta po 10. oktobru 1920. V tej dobi let smo bili koroški Slovenci priča hudih pretresljajev v nemškem narodu samem. Danes mogoče bolj kot kedaj poprej vidimo, da dvotirnost notranje in zunanje politike nemškega naroda ni bila v korist ne narodu in ne Evropi. 1 o dvotirnost je odstranil Fiihrer in kancler rajha Adolf Hitler 13. marca 1938 in s tein ustvaril v Evropi, predvsem v njenem osrčju jasnost, čeprav za marsikoga neprijetno. S 13. marcem smo s priključitvijo nemške Avstrije k nemškemu rajhu postali koroški Slovenci del velike nemške države. Ta največja sprememba je kakor vsi prejšnji poskusi izključno zadeva večinskega naroda, ker manjšina v nobenem primeru ni poklicana voditi državne politike. Volja večinskega naroda v držav-nopolitičnem pogledu je zakon za manjšino na tem polju. 13. mare je ustvaril za nemški narod in s tem tudi za nas koroške Slovence nespremenljivo dejstvo. Kakor so bile Karavanke do 13. marca 1938 politična in državna meja nemške Avstrije, tako so in ostanejo zanaprej meja velike Nemčije. To novo dejstvo na našem položaju nič ne spreminja. Gospodarsko in državno-politično smo del nemške države, kakor smo bili, ne oziraje se na to, kako si večinski narod svoj dom uravna, pač pa je dom večinskega naroda tudi naš dom. Kljub vsem močnim kulturnim vplivom s strani nemškega naroda smo in ostanemo koroški Slovenci v kulturnem in narodnostnem pogledu del slovenskega naroda. 10. april naj formalno potrdi priključitev Avstrije k Nemčiji, torej dejstvo, ki je bilo izvršeno dne 13. marca 1938. Ker tudi mi koroški Slovenci želimo političnega pomirjenja v deželi in gospodarskega napredka, ki se nam obeta v novi veliki državi, bomo 10. aprila šli vsi brez izjeme na volišče in dali z volilnim listom izraza našemu zadržanju do države z „Ja“. Ta „Ja“ velja našemu dosedanjemu zadržanju do države in ta „Ja“ naj bo dokaz, da bomo tudi zanaprej upoštevali Karavanke kot državno mejo. ,Ja“ 10. aprila 1938 na naši pripadnosti k slovenskemu narodu in na razmerju do materinskega naroda ne spremeni ničesar. Nacionalna nemška država s pojmovanjem narodnosti, kakor ga je začrtal sam Fiihrer nemškega naroda in rajha Adolf Hitler, mora nujno spoštovati tudi drugo — pri nas slovensko — narodnost. To medsebojno spoštovanje tirjajo tudi obojestranski državni interesi Nemčije in Jugoslavije in radi tega naj bo „Ja“ 10. aprila 1938 tudi zaupnica Fiihrer-ju naše države Adolfu Hitier-ju. j Narodni socializem in narodne manjšine Naslednji članek smo sprejeli od prijateljske nemške strani in bo nedvomno zanimal naše bralce. Op. ur. Inozemstvo narodnemu socializmu rado podtikava nestrpnost napram drugorodnim narodom v državi, češ, da se morajo narodne manjšine v Nemčiji trdo boriti za svojo pravico. Ti očitki izhajajo iz nepoznanja najvišjega nemškega načela, da mora biti vse mišljenje in delovanje osredotočeno na narodni interes. Za vsakega mislečega je jasno, da ta dosledna povezanost z lastnim narodom tirja tudi važno ! stališče napram tuji narodnosti: namreč spoštovanje vsake narodnosti vobče. Že v začetku narodno-socialistične Nemčije je Fiihrer v svojem govoru od 17. majnika 1933 izdal sledeče smernice: „Z brezmejno ljubeznijo visimo na svoji lastni narodnosti. Iz istega m i š 1 j e n j a s p o š t u j e m o n a r o d n e p r a-I vice tudi drugih narodov in hočemo | z njimi živeti v iskrenem miru in pri-j j a t e ! j s t v u. Ne poznamo pojma ponemčevanja. Nazori minulega stoletja, ko se je mislilo, da se lahko dela iz Poljakov ali Francozov Nemce, so nam enako tuji, kakor strastno ! odklanjamo vsak obraten poizkus." Dosledno je šla manjšinska politika narodno-j socialistične Nemčije v tej smeri. Celo najbolj ne-[ izprosni sovražniki pruske manjšinske politike so I morali to priznati in že leta 1934 se je vodja Poljakov v rajhu dr. K a c z m a r e k izjavil o položaju i manjšine: „Po 30. januarju so se v Nemčiji uveljavile gotove spremembe, ki jih smatramo za pozitivne. Nekoč smo v Nemčiji srečavali naziv ..nemški državljani". V starem rajhu niso dobro ločili Nemca od nemškega državljana, zato niso ! imeli mnogo smisla za nemške državljane ne-! nemške narodnosti. Vedno so videli pred seboj 1 samo nemškega državljana. Narodni socializem pa jasno razlikuje med državo in narodom, med državljanom in pripadnikom naroda. Opetovano so vodilni narodni socialisti izrazili svoje razumevanje za nenemške narode. Zato menim, da so iz-gledi na določitev našega posebnega pravnega razmerja v narodno-socialistični Nemčiji dobri. V Nemčiji pred 13. marcem t. 1. je obstojala samo ena manjšina večjega številčnega obsega, namreč poljska. Njen položaj dokazuje uspehe narodno-socialistične Nemčije na manjšinskem področju. Kratko prej so bili Poljaki v Nemčiji brez pravne zaščite, ker jili ni ščitil ne ženevski manjšinski statut in tudi ne meddržavna nemško-polj-ska pogodba. Seveda je imela ta manjšina v Nem-t čiji zbog globokega čuta nemškega naroda in nemške oblasti za pravico znosen obstoj in jo je i varovala notranja pruska postavodaja. Ze leta 1918 je bil odrejen za pokrajine, poseljene s Poljaki, verouk v poljščini in uvedba poljščine kot učnega predmeta v šolah. Leta 1929 je pruski mi-| nistrski svet izdal odredbo o ureditvi poljskega j šolstva, ki je dovoljevala ustanavljanje poljskih ! zasebnih šol že pri sedmih učencih. Kulturno in narodno življenje Poljakov v Nemčiji pa se je šele začelo razvijati, ko je prišel do oblasti narodni socializem in je pričel utirati boljše odnošaje med narodi, sosebno s poljsko-nemškim sporazumom od januarja 1934. Ko je leta 1937 odpadla ženevska konvencija za Gornjo Slezijo. zadnja obveznost Zveze narodov, sta se Nemčija in Poljska načelno sporazumeli glede ravnanja s svojimi manjšinami. Nemško-poljski mani-ši n s k i sporazum od 5. novembra 1937 je prvi primer manjšinske zaščite v okvirju interesov dveh držav. S tem je odprta pot do meddržavnih manjšinskih sporazumov. Poslovno poročilo Poljske zveze v Nemčiji iz decembra 1937 dokazuje svobodni razvoj Poljakov po prevzemu oblasti po narodnem socializmu. Poljska zveza se udejstvuje na različnih področjih | in sicer v Gornji Šleziji, obmejni marki, na Vzhod-I nem Pomorjanskem, v vzhodni Prusiji, na West- falskem in v Berlinu. Poročilo izrecno poudarja, da so bili predvsem na polju mladinske oskrbe in športnih organizacij doseženi „znatni uspehi14. Število obstoječih poljskih mladinskih in športnih zvez se je namreč v zadnjih letih znatno pomno- | žilo! Poljsko šolstvo oskrbuje „Zveza poljskih šolskih društev44 s sedežem v Berlinu. Zveza vzdržuje 60 ljudskih šol in 150 tečajev, nadalje številne otroške vrtce ter gimnaziji v Beuthen-u in Marienwerder-ju. Dekliška gimnazija se gradi v Ratibor-ju. Poljska akademska mladina je združena v svoji zvezi I in ima odseke v Berlinu, Breslau-u in Kdnigs-berg-u. Poslovno poročilo navaja nadalje številne ..poljske narodne domove44, knjižnice, pevska in oderska društva, kmetijske tečaje, čitalnice itd. Izgradil se je v Nemčiji poljski tisk ter obstoji vrsta časopisov, ki izhajajo v mestih Oppeln, Ra-tibor, Flatow, Allenstein, Berne in Berlin-u. V zveze poljskih zadrug so se udružile novoustavljene kmetijske trgovinske zadruge, ki posedujejo svojo lastno banko. Ti skromni, iz merodajnega vira črpani podatki dokazujejo razumevanje narodnega socializma za ! tujo narodnost. Ta dejstva svetu niso nepoznana. Če kljub temu hujska proti narodno-socialistični Nemčiji in njeni manjšinski politiki, potem smemo to imenovati sabotažo evropskega miru. Istega značaja je kakor očitek, da narodni socializem uničuje vero in ruši cerkve. Narodni socalizem bo dokazal tudi v Avstriji, kako resno mu je pri srcu vera. In nič drugače ne bo v področju ! manjšinske politike. Tudi tod ima narodni socializem tisto moč, ki je podlaga poštenega sporazuma. H. R. W. Gospodarska stiriletka in dežela Avstrija Veliki govor generalfeldmaršala Goering-a na Dunaju» Na predvečer nedelje 27. marca je posetil Dunaj Ì najožji sotrudnik Fiihre r-ja i n k a n c-lerja Adolfa Hitle r-ja, generalfeld- j maršal Hermann Goring in pred deset- ! tisočimi poslušalci razvijal točke velikega gos- i podarskega načrta nove, velike Nemčije, Vsled njegove važnosti prinašamo govor v obsežnejši obliki: Avstriji: Njegova naloga je bila, da jekotAvstrijecAvstrijovodilkNem-čiji! In sedaj, rojaki, se je čudež izvršil in mi, s mo ga doživeli: Avstrija je svobodna in spet pripada rajhu!“ Ministrski predsednik generalfeldmaršal G 5-r i n g poda nato zgodovino dogodkov zadnjih let, i I I I Fiilirer-ja, došlega s triumfalnega potovanja v Avstriji, pozdravlja kot prvi na berlinskem letališču generalfeldmaršal Goring. „Moji dragi rojaki in rojakinje! V resnici je vse kakor velik čudež. Ali se nam sanja ali je res resnica, da se zamore končno tudi v nemškem Dunaju vršiti narodno-socialistična manifestacija v tem velikanskem, obsegu? Tako zamorete pojmiti, kaj občutim v trenutku, ko vidim pred seboj grandiozno sliko današnjega zborovanja in kako prihaja globoko iz srca moj pozdrav: Pozdravljam Vas, ki ste postali svobodni v Avstriji! Neizrečeno sem srečen, da zamorem danes pred vami govoriti. V minulih letih nisem samo z vami Avstrijci sočustvoval, marveč sem za Avstrijo tudi praktično delal. Prvič, ker poznam to ljudstvo že izza svojega detinstva. Živel sem med tem narodom in imam z njim ozke vezi, tako da sem vedno sotrpel pri trpljenju in stiski nemških ljudi v Avstriji. Drugič, ker sem moral sodoživljati skozi leta strašno bolest, ki je napolnjevala Fiihrer-ja, če je z hrepenečimi očmi gleda! izpred hiše na gori na avstrijske pokrajine, če sem videl, kako se je ta bolest izražala na njegovem obrazu, kako ga je napolnjeval notranji gnjev, kadarkoli so prihajale vesti o trpljenju, nasilju in stiski naših bratov v Avstriji. Tretjič — in to je glavni vzrok mojega sožitja in sočustvovanja —: Verujem v poslanstvo Fu h re r-ja, da Bog ni zastonj pripustil njegovo rojstvo v kako je julijski sporazum leta 1936 omogočil somišljenikom, katere so trpinčili in terorizirali, spet znosno življenje. Ko se je položaj spet poostril, je vodja poklical bivšega kanclerja Schuschnigga v Obersalzberg in narodnim socialistom izposloval enakopravnost, katero je Schuschnigg nato hotel preprečiti z glasovanjem. V spoznanju, da bi bilo glasovanje 12. marca silna potvorba in laž pred svetovno javnostjo, se je vodja odločil za dejanje in je prisilil Schuschnigga, da je odstopil. Min. predsednik je nato izvajal, kako so nemške čete vkorakale v Avstrijo in so jih povsod pozdravljali kot brate in osvobojevalce. „Nikjer niso uporabljali pušk, nikamor prišli kot sovražniki in osvo-jevalci, povsod jih je obdalo navdušenje osvobojenega ljudstva. Nad njimi pa so v zraku hiteli aeroplani zračnega brodovja, kot prvi prinašajoč Avstrijcem pozdrave Nemčije. Pred vsemi pa je hitel Fiihrer sam in kot plamen je šlo po avstrijskih pokrajinah, Fiihrer v Braunau, Fiihrer v Welsu, Fiihrer v Linču. Nepopisno navdušenje se | je lotilo vseh, vsi so spoznali: Fiihrer prihaja, rešeni smo za vse čase. Kajti kjer je Fiihrer, tam je Nemčija!44 Feldmaršal Goring se je v nadaljnem bavil s j silnim gospodarskim proevitom nove Nemčije. ..Nemčija pred narodnim socializmom je stala tik pred propastjo. Šele ko je došel narodni socializem, je prišla rešitev. Začelo se je gospodarstvo spet prebujati in kdorkoli od vas pride v rajh, bo videl, kaj pomeni nova narodna družina, kaj se pravi gospodarski procvit, in bo opazil, kako so vsepovsod marljive roke na delu, da ustvarjajo novo in veliko. Prej nekoč smo bili zaskrbljeni, kam z brezposelnimi, danes nam delavcev že primanjkuje, da se izvede vse, kar smo zasnovali. Ali ni to čudovita sprememba? Samo štiri leta so bila potrebna, da je milijone brezposelnih delavcev spet dobilo dela in kruha! V nemškem gospodarstvu vlada red, ne sila! Seve je bilo najprej potrebno, da smo uvedli smotren red in začeli graditi gospodarstvo po določenih načelih in ga voditi. Vem, da vam slikajo na steno strah ..prisilnega gospodarstva44. Naše gospodarstvo ni nikakor prisilno, diktirano, marveč je gospodarstvo reda. Prisilno gospodarstvo je bilo ono, pri katerem smo bili končno prisiljeni, da smo ga ustavili in ukinili. Nemčija je po narodno-socialističnem gospodarskem redu spet sigurna pred gospodarskimi krizami. S pomočjo štiriletke hočemo vse, kar bomo ustvarili iz lastne moči, izčrpati do zadnje možnosti, kajti nad gospodarskimi načeli je za nas zaščita nemškega človeka in nemškega življenja. Korak za korakom s proevitom gospodarstva je sledila čudovita skladnost dela. Roko v roki s tem je sledila igradnja prometa. Že danes prihajajo iz rajha tisoči k nam iz vseh delov sveta in občudujejo veličastno delo nemških državnih avto-železnic. V tem pogledu stoji Nemčija nedvomno vvsemsvetunaprve m m e s t u. In če primerjamo Nemčijo narodnega socializma z Avstrijo gospoda Schuschnigga, potem spominjam na one številke, ki jih je g. Schuschnigg v svojem govoru v Inomostu navajal za izgradnjo cest. Fn sam ovinek pri nas stane ravno toliko! Socializem dejanja. Tudi v socialni oskrbi je narodni socializem dosegel neverjetne uspehe. Ti so tako siloviti, da inozemstvo ni hotelo vanje verovati in jih je smatralo za goljufijo in potvorbo. Enostavno ni moglo razumeti, kako je zamoglo doslej bedno in trpeče ljudstvo naenkrat postati spet srečno in veselo življenja. — Zimska pomožna akci-j a nemškega naroda, največja socialna ustanova na svetu, je razdelila velikanske množine za uboge in manj premožne. Sedaj roka zimske pomožne akcije sega tudi v Avstrijo in prinaša ubogim in potrebnim blagoslov največjega socialnega podjetja sveta, da odstrani največjo bedo, katero je zapustil minuli sistem. Če sem prej prihajal v avstrijsko deželo, mi je bilo vedno posebno težko, ko sem videl, kako so morali poškodovanci iz vojne beračiti. Narod, ki pušča, da njegovi vojaki prosjačijo, mora nekoč sam prosjačiti. Če danes še kak invalid trpi stisko in pomanjkanje, potem se bo to z današnjim dnem spremenilo in socialna oskrba je namenjena predvsem njim, ki so za svojo domovino zastavili življenje in svoje zdravje. Delo je vrednota! In sedaj k nemškemu delavcu! Ta danes v Nemčiji ni več od marksizma nahujskani prolet, za katerega je delo suženjstvo, marveč je polnovreden član narodne družine. Njegovo delo in njegov poklic sta enako spoštovana kakor vsak drug poklic in vsako drugo delo. Postal je najvažnejši nosilec nemškega dela in novega nemškega podviga. Kjerkoli so prej s štrajki na eni in z izključitvami na drugi strani motili delovni mir in uničevali delovni uspeh, tam vlada danes blagoslov družine-obrata in notranjega miru, v katerih znamenju se nemški delavec prosto razvija. Ni bila prazna beseda, ko smo proglasili delo za vrlino. Ni bila prazna beseda, ko smo proglasili 1. m a j n i k zapraznik dela in tako za narodni praznik. Ni bila prazna beseda, če smo delavcu spet vrnili njegovo čast in mu zagotovili spoštovanje celega naroda. Danes ve vsak delavec, koliko je njegovo delo in koliko njegov poklic vreden. On ve, da pride v življenju samo na to, da vsak tam dela in ustvarja, kamor ga je postavila usoda in da je odločilno samo to, kako svoje delo vrši. Vedno je še boljši, če cestni pometač svojo cesto snažno in pošteno pometa, kakor pa če minister sega v blagajno in odnaša denarne svote. Sploh je odločilno, da se dejavni socializem uveljavi in da spoznamo, da nihče ni zato manjvreden rojak, ker je po usodi manj premožen ali ker ni obiskoval višjih šol. Na to pride, da ima mož srce v prsih in da ima značaj ter da je pripravljen žrtvovati za svoj narod in svojo nacijo. Najrevnejši sin bo vedno najzvestejši! Najlepša in najbolj osrečujoča zavest za nas Nemce je, če vemo, da bi bili nemški delavci prvi, ki bi na kanclerjev poziv — če bi bila država v nevarnosti — prvi hiteli pod zastave in vodili s svojimi žilavimi rokami nemški meč.“ Gospodarska štiriletka v Avstriji! »Narodni socializem mora tudi v Avstriji na fronto! Tudi za Avstrijo velja: Treba bo graditi, reševati, ustvarjati, olepševati in narod rešiti pred poginom. — Sedaj velja napeti vse sile in pokazati, da je ne samo nemški narodni socialist v rajhu, marveč tudi avstrijski narodni socialist cel mož, pripravljen dovršiti delo na isti način, kakor oni zunaj. Ne smete misliti, da smo prišli iz rajha k vam, da vam odvzamemo delo in vam pogrnemo mizo. | Nasprotno! Skrbel.bom za to, da bo vsak mož zastavil vse sile in da bodo Avstrijci sami Avstrijo spravili v red. Mi bomo pomagali tako, da bo rajh kot osrednje vodstvo dajal tudi tod direktive in navodila, i z-vesti in izoblikovati pa jih morate v i s a m i. V tem smislu veljajo za Avstrijo vse one odredbe, ki so nemško gospodarstvo vodile h procvitu, in bodo veljavne vse postave, ob katerih je zopet ozdravela Nemčija. Torej tudi za Avstrijo se izvede štiriletni gospodarski načrt, ob katerem smo morali v Nemčiji napeti do skrajnosti vse naše sile. Načelne točke gospodarskega podviga v Avstriji. Objavljam načelne točke gospodarskega podviga Avstrije in ostalo, kar se bo v okvirju razširjene štiriletke izvedlo za vso domovino. Dal bom navodila, skrbel za sredstva in izkušnje, vi pa boste izvedli delo In tako dokazali, da ste enako dobri Nemci kakor pa ostali v drugih pokrajinah. Prehajam k notranje-avstrijskemu gospodarskemu vprašanju. Nad tem vprašanjem Avstrije stoji z velikimi črkami zapisano: Prvič: Brezposelnost mora popolnoma izginiti! Drugič: Nič se pogajati, nič govoričiti, samo delati, delati! Javljam vrsto naredb, ki naj v kratkem izčrpajo ta gospodarski načrt. 1. Vsi poznate veliko ugodnost, katero vam je nudila Nemčija s tem, da je vzela težko preosnovo na svoje velike rame. Menim pri tem zamenjavo šilinga v višini, ki dovoljuje trgovanje in gospodarjenje z marko. 2. Takoj se izplača iz kliringa zaostanekbO milijonov, ki je doslej avstrijsko gospodarstvo tako zelo oviral. Denar se v polni meri in takoj prenakaže tovarnarjem za njihove pošiljatve in jim bo nudil možnost, da morejo denar spet pretvoriti v delo. 3. Carina se z današnjim dnem odpravi. S tem je avstrijskemu gospodarstvu omogočeno, da postavi svoje blago na nemški trg in ga neovirano preda nemškim konzumentom. 4. Nadaljne odredbe, katere sem na včerajšnji vožnji iz Linča z avstrijskimi gospodarstveniki premotrival in katerih izvedbo sem takoj zaukazal: Započne se neposredno oboroževanje, zidajo se vojašnice in letališča, gradijo se letala in tovarne za letala. Delavnica za letala pri Dunajskem Novem Mestu prične takoj z obratovanjem. Izgradi se vsa vojna industrija in vse gospodarske panoge, ki so potrebne za avstrijsko oborožitev. To samo je tako dalekosežen načrt, da bo s početkom prihodnjega tedna zaposlenih več tisoč delavcev. 5. Posredno oboroževanje. To pomeni, da je treba pripraviti vse rezerve proizvodnje na mnogih področjih in postaviti številne nove delavnice za proizvodnjo. 6. Odločilne pomena je v Avstriji vodna sila. Zaukazal sem, da se takoj prične z gradnjo velikanske električne centrale v Visokih Turah in druge centrale ki je že projektirana in se mora njena gradnja takoj pričeti, pri kraju Grein ob Donavi, ter še številnih malih I načrtov. V zvezi s tem pričnemo z regulacijo i Donave. 7. Enako važno je, da se dvignejo avstrijski | naravni zakladi. Tudi so že stopile v velja-j vo odredbe. Takoj se izgradi in zviša proizvodnja podjetja Alpine Montan do dvakratnega obsega. Takoj se nastavi 500 delavcev in pozneje še nadaljnih 1000 delavcev. Takoj se preiščejo možnosti, kje se še nahaja železna ruda, in sicer bo to storilo podjetje Hermann Goring. Velike železarne, ki smo jih nameravali zgraditPv Fran-ken-u, bodo zgrajene v L i n c u in bodo najmodernejše podjetje, ki je bilo doslej zgrajeno. To spet Generalfeldmaršal Hermann Goring. pomeni nastavitve mnogih tisočih delavcev pri gradnji in nato pri obratovanju. Načrti za to gradnjo morajo biti do konca aprila gotovi, z majem se prične delo. Nadalje: V večji meri se bo pridobival v Tirolu in na Koroškem baker, kopal se bo s v i n e c, ! baker, magnesit, mangan itd. s smotrnim stopnjevanjem proizvodnje. Poleg tega se bo avstrijska zemlja preiskala in raziskala, v koliko se v njej nahajajo še drugi rudniški zakladi. 8. Izgradilo se pridobivanje petroleja, dvignilo pridobivanje petroleja v dunajski kotlini, naprave za vrtanje bodo dospele iz rajha, da se takoj prične z novim vrtanjem in s tem z novim delom. 9. Izgradila se bo na podlagi tukajšnjega premoga kemična industrija, premog bomo pretvarjali v bencin in lahka olja. 10. Takoj se bo postavila tovarna, ki bo iz lesa izdelovala tkanino. 11. Z boljšo organizacijo bomo boljše izrabili 1 e s, Alpe bomo s skrbjo izsekavali ter pomnožili sistem dovoznih poti. 12. Takoj smo pričeli z načrti za državne avto-železnice, z gradnjo začnemo v naslednjih tednih, predvsem z gradnjo ceste Miin-chen—Salzburg—Linz—Wien in ceste Passau— Linz, končno ceste Dunaj—Graz—Radstadt—Salzburg. Takoj pričnemo graditi 1100 kilometrov avtomobilskih prog. Poleg tega bomo ostalo cestno omrežje nanovo uredili. 13. Takoj se začne gradnja dveh novih mostov črez Donavo, en most pri Linču, poleg tega sta v načrtu še dva nadaljna mostova preko Donave. 14. Gradile se bodo nove železniške pro-g e izgradile dosedanje ozkotirne v normalno-tirne. 15. Četudi se dela, katera imenujem sedaj, ne nahaja vedno v Avstriji, bodo za Avstrijo vendar gospodarske važnosti, namreč pospešena g r a d- 1 nja kanala Rhein — Main — Dona u. 16. Na Dunaju bomo zgradili veliko o b d o n a v-sko pristanišče. 17. Na področju kmetijstva so na vidiku med drugim: reguliranje hudournikov, priprava visoko ležečih dolin in močvirij za obdelavo, izsuševanje blat, pospeševanje planšarstva, predvsem pa uvedba pocenjenega umetnega gnojila za vse kmetijstvo. Pripravili bomo cenen kredit za gradnjo gospodarskih poslopij, skednjev, hlevov, silo-naprav, nanovo bomo osnovali kmetijsko kreditno zadružništvo. Vse bomo storili iz vidika, da je kmetijski stan prvi stan v narodu. Če takoobe-tamo kmetom novo bodočnost, jih opozarjamo tudi na njihovo dolžnost, da bodo polnili skednje in zagotovili narodu njegov kruh. Delavcem dostojnega obstoja! Tudi v Avstriji kmalu ne bo več brezposelnega vprašanja, marveč se bo pojavilo vprašanje, k j e dobimo nove delavce. Strokovne delavce že sedaj nujno potrebujemo. Ne morem si predstavljati, da bodo v nekaj tednih strokovni delavci še brez kruha in dela. Tudi Avstrija bo postala bogata dežela in Nemčija je lahko srečna, da šteje to deželo za svojo. Židje morajo izginiti! i Kot opolnomočeni za gospodarsko štiriletko poverim pokrajinskega namestnika v Avstriji, da složno z opolnomočenimi v rajhu odredi vse potrebno za preosnovo židovskega gospodarstva, to se pravi, dapredavsetrgovinskoingos-podarsko življenje arijcem in da ta proces izvede po naših zakonih postavno, a neizprosn o.“ Feldmaršal Goring je še govoril o zaščiti verskih izpovedi v Nemčiji, o prepovedi monarhističnega udejstvovanja v državi in svoj veliki, ponovno z burnimi pritrjevanji prekinjeni govor zaključil s sledečimi besedami: Nad Nemčijo je božji blagoslov. Fiihrer nam je vrnil Avstrijo. Ali še kdo dvomi o poslanstvu Fiihrer-ja? Ali še dvomite na tem, kaj je Fiihrer za vas storil? Sedaj vas kliče on, kliče nas vse. Preko navdušenja teh dni morate svetu dokazati, da boste njegovo besedo izpolnili, dokazati morate: Kjer stoji Fiihrer, tam je Nemčija. Enotnost, državo, narod, Fiihrer-ja, nihče jih ne more ločiti, nihče nam več groziti. Dne 10. aprila kličemo in vsa Nemčija bo odgovorila. Narodu in domovini zvesti koroški Slovenci »Koroški Slovenec" vas tedensko obvešča o vseh večjih dogodkih notranje in svetovne politike, nudi gospodarski in prosvetni pouk, podaja v domačih novicah sličice našega vsakdanjega življenja in vrhuvsega še zanimivosti iz vseh delov sveta. Naročite ga! - Berite ga! Letno samo 4 marke! Gospodarji, obrtniki, trgovci! Poslužujte se inseratov v »Koroškem Slovencu", če iščete trgovske stike, če prodajate ali kupujete. Inserati so najučinkovitejše sredstvi modernega gospodarstva! Prosil je Fiihrer-ja za podpis in ga dobil. Tega trrnutka v svojem življenju ne bo pozabil. Generalfeldmarša! Garing po truda-polnem delu na oddihu v gorah. Stvaritelj modernih nemških avtomobilskih cest: dr. Fritz Todt. Avstrijski delavci na vožnji skozi rajh. Minule dni je posetilo rajh nad 1(1.000 avstrijskih delavcev. Ljudstvo jih je sprejemalo z velikanskim navdušenjem. ljubi svoj narod, spoštuj sosednjega! Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti! Slovemi! - Castano svetinje svojih prednikov! Kdor spoštuje dediščino svojih prednikov, spoštuje sebe! Fiihrer zasadi prvič lopato v zemljo pri gradnji državne avto-železnice. Nemčija je danes v pogledu modernega cestnega omrežja prva na svetu Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdajatelj In odgovorni urednik: Dkftn Vinko Zwitter, Klagenfurt. Acha*zelgasse 5 Tiska Ljudska tiskarna A^t. Machàt in družba, Dunaj, V., Margaretenplatz 7.