Številka 12 • leto KUH • cena 2.000 din_____________________________
ilOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Celje, 23. marca 1909
s prvim aprilom bodo višje odkupne cene mleka,
hkrati pa tudi prodajne cene.
Člani poslovne skupnosti za mlekarstvo so sklenili, da
bo zaščitna cena mleka znašala po prvem aprilu 1410
dinarjev za liter odkupljenega mleka s 3,6 odstotno
tolščo. Prodajne cene Mlekarne bodo znašale za liter
mleka v PVC embalaži z 2,8 odstotno tolščo 1957
dinarjev, s 3,2 odstotno tolščo 2188,84 dinarjev in s 3,6
odstotno tolščo 2571,45 dinarjev. Cena sterilnega
mleka, ki jo oblikujejo prosto, bo znašala okrog 3500
dinarjev. To so cene Mlekarne, na prodajnih policah
bo mleko dražje še za dobrih šest odstotkov, kolikor
znašajo trgovske marže. V Arji vasi so sicer zahtevali
še višje prodajne cene, vendar le-teh niso sprejeli.
Ni res, da kmet
ne zna gospodariti
»Kmetijec sem, sadjar, tako da je moj pri-
imek kar v stilu, mar ne,« je dejal bolj za šalo
kot zares direktor Kmetijskega kombinata
Šentjur Stane Lesnika. A čeprav zna besedo
na smešno plat obrniti, je Stane Lesnika člo-
vek, ki zelo resno in rekli bi pametno razmi-
šlja o današnjem in jutrišnjem dnevu kmeč-
kega življa. Stran: 10.
iolga in trnova pot
nodi v prihodnost
»...Na ustanovitvi celjskega odbora Demokratične zveze recimo
ni bilo veliko ljudi, bilo pa je veliko takih, ki se dosedaj v okviru
delegatskega sistema ali OK SZDL niso oglašali. Prepričan sem,
da so v tem dobronamerni in da lahko z njihovo pomočjo nastane
tudi znotraj socialistične zveze tvorna konkurenca, ki je vsem
potrebna. Zaenkrat vidim v tem tudi priložnost, da v Celje vne-
semo nekaj ustvarjalne dinamike«, pravi med drugim Slavko
Pezdir v intervjuju za Novi tednik. Stran 5.
Priicaz programa roliotiice
Sklad za nadarjene učence je konec minulega tedna v Prodajnem Centrju
Hudinja pripravil prikaz programa robotike, ki je delo teh učencev in
njihovih mentorjev. Na razpis tega sklada, zaenkrat ga je podprla samo
Kovinotehna Celje, ki je prispevala 100 milijonov din, so prijavili 29
programov iz vseh celjskih šol. Prikaz je bil zanimiv tako za otroke, kot
tudi za odrasle, saj so se oboji seznanili z dejavnostjo tega sklada in
sistemom dela.
Družba se spreminja v jamo razbojnikov
Slovenski narod še resnično ni bil nikoli tako složen kot dandanes, je med drugim v intervjuju za Novi tednik dejal profesor dr. Anton Trstenjak, teolog,
psiholog, filozof, človek mednarodnega slovesa. Stran 12.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
23. MAREC 198(1
Dve podjetji
v Sipu
Na osnovi novo spreje-
tega zakona o poletjih
so se v delovni organiza-
ciji Sip Šempeter odloči-
li za reorganizacijo.
Temeljna organizacija
Tovarna kmetijske meha-
nizacije v Sežani пад bi se
po dobrih desetih letih
skupne strehe izločila iz
dosedanje delovne orga-
nizacije. Na novo naj bi
ustanovili dve^ podjetji,
v Sežani in v Šempetru,
ki pa bi še naprej poslov-
no sodelovali, nioveijet-
neje v obliki poslovno
tehničnega sodelovanja.
Glavni cilji nove organizi-
ranosti so predvsem: več-
ja samostojnost obeh pri
odločanju, bolj učinkovi-
ta ekonomsko-poslovna
operativnost v dislocirani
temeljni organizaciji, na-
dalje pa je cilj večja raci-
onalizacija poslovanja.-
Zmanjšali пад bi se pred-
vsem stroški poslovanja,
zlasti potni stroški, manj-
ša bi bila izguba delovne-
ga časa in nižji transport-
ni stroški. Ustanovitev
dveh podjetij naj bi po-
menila tudi večjo prila-
godljivost razmeram na
tržišču.
O izločitvi se bodo od-
ločali delavci na referen-
dumu že konec marca, iz-
ločitev pa bo začela velja-
ti konec junija. Na komi-
teju za družbeno planira-
nje in družbenoekonom-
ski razvoj ter v izvršnem
svetu žalske občine so
predlog Sipa podprli, od
nove organiziranosti pa si
tako v Sipu kot v žalski
občini precej obetajo.
I.BAŠA
iVIed govoricami in dejstvi
Do maja odgovor o radioaktivnih odpadkih
Do maja naj bi občani Ce-
lja in Šentjurja dobili odgo-
vor o resničnosti govoric, ki
krožijo med njimi, da je Nu-
klearna elektrarna Krško
del svojih nizko in srednje
radioaktivnih odpadkov
odložila na odlagališču Cin-
karne. Delegatsko vpraša-
nje na to temo je na februar-
skem zasedanju občinske
skupščine postavil Janez
Črnej in menil, da je sum
podkrepil članek v Delu,
kjer hrvaški inšpektor ugo-
tavlja, da se je nenadoma
zmanjšalo število sodov
z odpadki v elektrarni.
Celjski inšpektorat je zato
zaprosil upravo za notranje
zadeve v Celju, republiška
sanitarna	inšpektorja
v Ljubljani in Zagrebu, Za-
vod za socialno medicino in
higieno v Celju, Cinkarno in
Nuklearno elektrarno v Kr-
škem, da v skladu s svojimi
pristojnostmi in podatki, ki
so jim znani, pripravijo od-
govore o tem, ali so govorice
resnične ali ne. To naj bi sto-
rili do začetka letošnjega
тгоа.
Celjsko društvo za varstvo
okolja pa je želelo tudi infor-
macijo o tem, ali je res, da so
del radioaktivnih odpadkov
vgradili v pregrado novega
odlagališča Cinkarne za
Travnikom. Občinski grad-
beni inšpektor Igor Zupan-
čič je medtem zaslišal pred-
stavnike investitorja in izva-
jalcev del pri gradnji odlaga-
lišča z zemeljsko pregrado.
Odgovorni vodja za Nivojev
tozd, ki opravlja dela pri iz-
gradnji pregrade, ing. Andrej
Blaznik je povedal, da v nasi-
pe ali kam drugam niso vgra-
jevali materialov, ki ne bi bili
predvideni s projektom. Pre-
ko rednega delovnega časa
so delali le enkrat, ko je to
zahteval postopek pri delu.
Straže okoli gradbišča niso
postavljali, im^o pa nočne-
ga čuvaja.
Odgovorni vodja ing. Da-
vorin Čmak in delovodja
Jernej Čater, ki v okviru In-
grada vodita izgradnjo armi-
ranih betonskih del in ze-
meljskih del pri pregradi, sta
prav tako izjavila, da niso
vgrajevali nepredvidenih
materialov. Straž niso po-
stavljali, tudi nočnega čuva-
ja nimico. Tudi izjava delo-
vodje Mirka Botka kot pred-
stavnika SCT Ljubljana, ki
izv^a zemeljska dela pri iz-
delavi nasipov, je podobna
prejšnjim, enako velja za iz-
jave predstavnikov Cinkar-
ne. Na osnovi teh pogovorov
je inšpektor zaključil, da so
govorice o radioaktivnih od-
padkih v novi pregradi odla-
gališča neutemeljene.
T.OCVIRN
Nov udarec po žepu
Konjiški Izvršni svet sprejel povišanje
stanarin
Od 1. aprila dalje se bodo
stanarine v konjiški občini
povišale za 65 odstotkov.
Sklep o povišanju stanarin
in najemnin je minulo sredo
sprejel konjiški izvršni
svet.
S povišanjem пго bi po
sklepu skupščine Zveze sta-
novanjskih skupnosti Slove-
nije vzpostavili enostavno
reprodukcijo stanovanjske-
ga sklada v družbeni lastni-
ni. Po tem predlogu se bodo
stanarine do konca leta povi-
šale še dvakrat, in sicer L
julija za 30 odstotkov in 1.
oktobra za 25 odstotkov.
Samoupravna stanovanj-
ska skupnost Slovenske Ko-
njice upravlja 1585 stanova-
nji v družbeni lastnini v 185
stanovanjskih objektih. Od
tega je 384 stanovanj v 91
stanovanjskih objektih sta-
rejših od 80 let.
Lani je prejemalo delno
nadomestitev stanarin 164
upravičencev ali nekaj več
kot 10 odstotkov vseh družin
-v skupnem znesku 57 milijo-
nov dinaijev. Februarja letos
se je število upravičencev do
delne nadomestitve stanari-
ne povečalo na 220 ali na
skoraj 14 odstotkov, mesečni
znesek delne nadomestitve
stanarine pa je znašal 19 mi-
lijonov dinaijev. Po pov-
prečni mesečni stanarini za
tipično stanovanje, ki meri
okoli 50 kvadratnih metrov,
je občina Slovenske Konjice
na 43. mestu od 56 občin
v Sloveniji. Povprečna me-
sečna stanarina za tipično
stanovanje v celjski regiji je
bila januarja letos 134.910 di-
narjev. Med osmimi občina-
mi je konjiška po tem vzorcu
po višini stanarin na šestem
mestu. N^višje stanarine so
bile v tem obdobju v šentjur-
ski občini, 168.590 dinarjev,
najnižje pa v šmarski,
116.300 dinarjev. Celje je
s 137.270 dinarjev na tretjem
mestu.
Podražitve bodo seveda
močno prizadele že tako plit-
ke delavske žepe, zato bo po-
trebno skupaj z Občinskim
sindikalnim svetom proučiti
položaj družin, ki so v tež-
kem gmotnem položegu in
jim bolj pomagati s subven-
cijami, so menili na izvrš-
nem svetu in dodali, da ne
pride v poštev predlog, da bi
v prihodnje gradili manjša
stanovanja.
MATEJA PODJED
KOMENTIRAMO
Uvoz POlitiifOV
Prihodnji teden bomo Ce-
ljani preko svojih elektorjev
vohli novega sekretarja ob-
činske konference SZDL
Celje. V razpravo in na kan-
didatno' Usto so dani trije
kandidati; eden, ki izh^a iz
»krajevnih aktivistov« in bo
šel kmalu v pokoj, drugi, ki
se je že »preizkušal« na celj-
skih političnih funkcijah in
tretji, ki je predstavnik
»zsmsejevske« generacije in
bi prišel iz »drugega« bival-
nega in delovnega okolja.
Pestra sestava in ponudba
- ni kaj, zato bo verjetno tudi
izbor zanimiv. Zanimivo pa
je že sedaj tudi to, če ni to že
presenečenje, da je na kandi-
datni listi za izvolitev občin-
skega funkcionarja kandidat
(na predlog celjske ZSMS),
ki je iz sosednje občine in je
trenutno »na začasnem de-
lu« v slovenski metropoli.
Torej, ni celjski občan in ne
dela v Celju. Nekateri bodo
rekli: »Saj je vseeno, glavno
je, da je dober«. Načeloma je
res tako, sßj smo se Celjani
s »prišleki«, ki so prevzemali
odgovorne politične funkci-
je v Celju srečevali že vse-
skozi v pred in povojnem ob-
dobju. Nekaterim od teh je
bilo Celje tudi »odskočna de-
ska« na višje položaje. Bog
me varuj in ZK mi je priča,
da nimam nič proti »prišle-
kom«, nekateri so bili prav
»čudoviti«, sßj bodo sodob-
ne družbene razmere vedno
bolj sproščale trg kadrov in
prav je tako. Toda to naj bi
veljalo predvsem za strokov-
ni kader, funkcionarje v go-
spodarstvu in na drugih stro-
kovnih mestih, kjer je kon-
kurenca in fluktuacija neiz-
bežna in nujna. Svoje poli-
tične predstavnike na odgo-
vorne politične funkcije
v občini, za katere bi morala
sicer veljati tudi konkuren-
ca, pa bi verjetno le kazalo
izbirati izmed svojih soob-
čanov. K^ti ne znam si že
predstavljati, da bi naprimer
občani Šentjurja predlagali
za svojega »župana« Celjana
ali pa da bi na izpraznjeno
mesto predsednika Predsed.
stva SR Srbije kandidira
eden izmed nas.
Res je, da statut SZDl
nikjer izrecno ne predpisuje
pravilo, da mora biti občiij.
ski funkcionar izvoljen iz.
med občanov iste občine, to.
da samo po sebi je razumljj.
vo, da so občinske organiza,
cije SZDL, tako kot vse dru.
ge, organizacije zase, ki se
povezuje v višjo asociacijo in
da svojega funkcionarja voli
izmed svojega članstva. Pred
to dilemo se bo v kratkem
verjetno znašla tudi celjska
ZK. Poleg te, sicer načelna
dileme se v ospredje namrei
postavlja tudi čisto praktič-
no vprašanje kriterijev, ki
opredeljujejo pogoje za kan-
didate, da poznajo okolje,
njegove probleme in ljudi tet
da jih poznajo tudi ljudje, pri
katerih kandidati morajo
imeti ugled in uživati njiho-
vo zaupanje. Vsßj pri tem ne
more biti dileme. Ah vsi trije
izpolnjujejo te kriterije, pa
bodo presodili volilci, če-
prav bi morala že faza evi-
dentiranja in kandidiranja to
upoštevati.
Zapleti in dileme v kandi-
dacijskih in volilnih postop-
kih v zadnjem času so očitni
dokaz, da smo izboru ka-
drov, usposabljanju in moti-
viranosti, tako kot na drugih
podr^očjih tudi za politične
funkcije, namenili premalo
pozornosti. Ni bistvo demo-
kracije samo v odprtih listah
z več kandidati in neposred-
nih volitvah, temveč tudi
v tem, kakšni so ti kandidati.
Temu primerni so tudi rezul-
tati političnega razpoloženja
in dela v vseh naših DPO in
zaupanja do njih, sßj za mno-
ge sposobne kadre politične
funkcije niso več zanimive.
Zato se ob vsem napisanem
ni čuditi, zakaj Celjani nima-
jo več svojih ljudi na regij-
skih in republiških funkci-
jah, s^ bomo, kot kaže, celo
za svoje potrebe v lastnem
okolju pričeli uvažati politič-
ne funkcionarje.
VIKI KRAJNC
Dva predloga za
reorganizacijo sisov
Letos naj bi tudi v žalski
občini začeli reorganizirati
samoupravne interesne
skupnosti. Doslej prevladu-
je stališče, da bi opravlja-
nje strokovnih, administra-
tivnih in drugih opravil za
vse sise prenesli na upravne
organe skupščine občine.
Strokovne naloge za sise
družbenih dejavnosti in ma-
terialne proizvodnje zdaj
opravljajo v okviru skupnih
služb samoupravnih interes-
nih skupnosti, samoupravna
stanovanjska skupnost pa
ima organizirano posebno
delovno skupnost. V skup-
nih službah sisov je trenutno
zaposlenih 28, v delovni
skupnosti stanovanjske
skupnosti pa 18 delavcev.
Člani posebne delovne ko-
misije so za izvedbo raciona-
lizacije predlagali dve mož-
nosti. Prvič, da ostanejo sisi
organizirani tako, da združi-
jo opravljanje nekaterih na-
log, stanovanjska skupnost
pa пдј ne bi bila več samo-
stojna delovna skupnost. Po
drugem predlogu, ki so mu
zaenkrat v občini bolj naklo-
njeni, n^ bi opravljanje vseh
opravil za sise prenesli na
upravne organe skupščine
občine. Dela in naloge s po-
dročja družbenih dejavnosti
bi vključili v komite za druž-
beno planiranje, morda celo
v samostojen komite za
družbene dejavnosti. Sis za
komunalo in ceste, stano-
vanjsko skupnost in kmetij-
sko zemljiško skupnost пгу
bi vključili v sekretariat za
urejanje prostora ali zavod
za planiranje, dela sisa za po-
žarno varnost pa v sekretari-
at za notranje zadeve ali se-
kretariat za ljudsko obram-
bo. Iz obeh predlogov pa za-
enkrat še ni vidno, za koliko
naj bi se zmanjšalo število
zaposlenih. .	I.BAŠA
Islcaici
zaposlitve
v občini Mozirje je pri-
javljenih 100 iskalcev za-
poslitve, od katerih je po-
lovica težje zaposljivih.
Večina iskalcev je do-
končala sredryo in višjo šo-
lo. V občini je nesorazmer-
je, saj imajo posamezne de-
lovne organizacije in zaseb-
niki potrebe po zaposlitvi,
sicer manjšega števila, ne-
kvalificiranih delavcev.
V mozirskem združenem
delu bodo letos zaposlili 30
delavcev, kar pomeni ničel-
no rast zaposlovarya. Števi-
lo iskalcev zaposlitve se je
po času polne zaposlenosti
povečalo v lanskem letu.
BJ
Občine naj bolj samostojno zadihajo
v Šmarju menijo, da družbenopolitični zbor ni (več) potreben
Da spremembe in dopol-
nila k slovenski Ustavi
v delovnem osnutku ne pri-
našajo veliko novega, revo-
lucionarnega, da politiki
pravzaprav ne vedo, kaj bi
radi, ter da se premalo čuti
vpliv ekonomistov, so spoš-
ne ocene z razprave, ki jo je
organizirala občinska kon-
ferenca socialistične zveze
Šmarje pri Jelšah.
Veliko pripomb je bilo na
delovanje delegatskega ozi-
roma skupščinskega siste-
ma. Delegati pa naj bi bili po
novem stalni, izvoljeni
s splošnim in tajnim glasova-
njem. Pomisleki o tem, da bi
bili stalni delegati po vzorcu
nekdanjih poslancev preo-
bremenjeni, so bili umestni,
je pa to edini možni način za
ugotavljanje njihove odgo-
vornosti. Družbenopolitični
zbor v občinski skupščini je,
takšen kot je zdaj, po mne-
nju razpravljalcev nepotre-
ben, v Ustavi pa je treba za-
pisati, da naj se onemogoči
vsakršen monopol družbe-
nopolitičnih organizacij. Da
slovensko Predsedstvo ne
potrebuje šestih članov in da
bi bil nemara dovolj le pred-
sednik slovenske države, so
bila nekatera mnenja. Treba
bi bilo tudi jasneje opredeli-
ti, katere so tiste dejavnosti,
ki so po Ustavi posebnega
družbenega	pomena.
V Šmarju so poudarili, da ne
pristajajo na centralizacijo ti-
stih področij, ki so bila do
sedaj domena občin, obe-
nem pa preprečiti posege fe-
deracije pri razvoju republi-
ke. Kakšna so predvidena
merila za financiranje fede-
racije, so se vprašali, vsaka
občina v okviru Slovenije pa
naj ima možnosti po svoje
urejati svoj družbenopolitič-
ni sistem, volitve in podob-
no, vendar pa bi bilo treba
nekatere mehanizme ven-
darle poenotiti.
To je le nekaj pripomb in
dilem okoli osnutka spre-
memb Ustave SR Slovenije,
ki so jih izrazili v razpravi
v Šmarju, obenem pa so se
dogovorili o pripravah in iz-
vedbi javne razprave v ob-
čini.
MARJELA AGREZ
Za večjo storilnost in eifonomičnost
v Gorenjevem tozdu v Rogatcu novi program kondenzatorjev
v trin^stih letih se je temeljna or-
ganizacija Kondenzatorji Rogatec, ki
ima tudi obrat v Bistrici ob Sotli, iz
majhne obrtne delavnice »prelevila«
v sodobno tovarno s pravo industrij-
sko proizvodnjo. V teh letih so v tej
Gorenjevi temeljni organizaciji (DO
Gospodinjski aparati) postopoma
osvajali nove programe v hladilni
tehniki, n^novejši pa je uradno ste-
kel minuli petek. Gre za novo proiz-
vodno linijo žičnega kondenzatorja,
ki bi naj nadomestil lamelnega.
Proizvodnjo žičnega kondenzatorja
je mogoče mnogo bolj avtomatizirati
kot lamelnega, v času poskusnega
obratovanja pa so dosegali v poprečju
90 odstotkov načrtovane zmogljivosti.
Gre za novo tehnologijo in opremo,
s katero naj bi povečali storilnost za
okoli 30 odstotkov. Torej bodo proiz-
vodnjo pocenili ter jo tehnološko pri-
lagodili potrebam prihodnjega stolet-
ja. Ne gre tohko za fizično povečanje
proizvodnje kondenzatorjev kot za iz-
boljšanje kakovosti in konkurenčno-
sti, zlasti na tujem trgu. Z novo proiz-
vodnjo bodo v tozdu Kondenzatorji
v celoti kos potrebam Gorenja v hla-
dilniškem programu.
Sicer pa je proizvodnji program toz-
da Kondenzatorji usmerjen v nadaljnji
razvoj posameznih komponent za Go-
renje, za druge jugoslovanske proizva-
jalce bele tehnike in za izvoz. V Rogat-
cu so namreč edini jugoslovanski pro-
izv^alci tovrstnih kondenzatorjev,
v svetovni trg pa se bodo vključili še
s povečano proizvodnjo termostatov,
ki jih izdelujejo v Bistrici ob Sotli.
»Žični kondenzatorje izdelek, za ka-
terega bomo lahko uporabljali domač
material, medtem ko smo ga morah
prej uvažati. Ta kondenzator ima 5 do
6 odstotkov boljšo prevodnost freona,
zato bodo tudi hladilni aparati, v kate-
re bo kondenzator vgr^en, porabih
manj energije,« pravi Anton Roškar,
tehnolog v Gorenjevem tozdu v Ro-
gatcu.
Hladilno-zamrzovalni deh z lastnost-
mi, kakršne ima tudi žični kondenza-
tor, spadajo v ekonomično višji kako-
vostni razred, to pa je vodilo, ki je
v Gorenju prevladujoče.
MARJELA AGREŽ
Z3. MAREC 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Protest
predsedstva
Predsedstvo celjske
socialistične zveze je 13.
marca sklenilo Predsed-
stvu Zvezne konference
SZDL poslati protest
proti delu izjave Boži-
darja Čolakviča za tito-
^rajsko Pobjedo.
Člane celjskega predsed-
stva je vznemiril in ogor-
čil del izjave, v katerem
Čolakovič trdi, da so
mnoge od novih »strank«
neustavne tvorbe, ki raz-
jedajo naš politični si-
stem in da morajo biti
prepovedane z ustavo.
Celjani so v protestu zatr-
dili, da zvezno predsed-
stvo o tej temi še ni raz-
pravljalo in da zato Čola-
kovič ni imel pooblastil,
da pojave novih zvez kri-
tizira. Celjsko Predsed-
stvo OK SZDL je zvezne-
mu tudi predlagalo, da se
od izjave svojega pred-
sednika javno in nedvo-
umno distancira.
Do zaključka redakcije
zvezno predsedstvo pred-
loga še ni obravnavalo,
presenetljivo pa je, da
celjske reakcije dosedaj
še ni »obravnavalo« niti
časopisje izven Slovenije.
BP
Čudno sodelovanje med brati
Zakaj se mladi Iz pobratenih občin Žalec in Bačka Palanka
ne pogovarjajo?
Nedolgo tega so v žalski
mladinski organizaciji po-
stavili pod vprašaj nadalj-
nje sodelovanje z mladin-
sko organizacijo iz Bačke
Palanke. Sekretar OK ZK
Bačka Palanka Mihalj Ker-
tes je bil namreč po ^iho-
vem mnenju med tistimi
srbskimi politiki, ki so ime-
li n^iveč povedati, preblago
bi bilo reči grdega, o neum-
nostih in nezrelih dejanjih,
ki naj bi jih počenjali slo-
venski politiki.
Zato so na OK ZSMS Ža-
lec od svojih pobratenih
vrstnikov v Vojvodini zahte-
vali, naj se do zadnjih dogod-
kov in izjav Mihalja Kertesa
politično opredelijo. Prav ta-
ko so Žalčani predlagali ta-
kojšnje srečanje obeh občin-
skih konferenc, kjer bi se do-
govorili in razmišljali o aktu-
alnih problemih in položajih
obeh mladinskih organiza-
cij, kajti če se dve organizaci-
ji med sabo ne moreta niti
pogovarjati več, potem je
vsako sodelovanje zgolj še
farsa.
Odgovor na predlog o ne-
posrednih pogovorih so na
OK ZSMS Žalec prejeli 16.
februarja. V njem med dru-
gim piše, da se mladinci iz
Bačke Palanke še naprej
zavzemajo za sodelovanje in
da je potrebno prijateljstvo
še poglobiti. Pri tem morata
obe strani spoštovati različ-
nost mišljenj. Poleg tega so
menili, da mora priti do sre-
čanja predstavnikov obeh
mladinskih organizacij naj-
kasneje do konca marca.
Že na naslednji seji OK
ZSM Bačka Palanka, bila je
27. februarja, je prišlo, (kdo
ve zak^j!?), do preobrata
v mišljenju članov predsed-
stva. Dejali so, da ne spreje-
majo ocene, da se v Vojvodi-
ni vrstijo frontalni napadi na
Slovenijo, temveč samo na
posameznike. Prav tako naj
bi Mihalj Kertes negativno
govoril le o tistih Slovencih,
ki si to zaslužijo.
In sedaj so v zvezi z zadnji^
mi dogodki mladinci iz Bač-
ke Palanke zahtevali, podob-
no kot so prej storili žalski
mladinci, da se v OK ZSMS
Žalec do njih opredelijo, da
bodo lahko informacije o tej
opredelitvi poslali še v druge
forume v občini Bačka Pa-
lanka. Do takrat pa naj bi
s srečanjem obeh organizacij
in medsebojnimi neposred-
nimi pogovori še počakali.
Mladim Vojvodincem ni
zameriti, da tudi oni verja-
mejo in zaupajo svojim vodi-
teljem ter politiki srbskega
vodstva. Ampak, kako naj
mladi obrnejo svet, če od sta-
rejših že sedaj posnemajo ti-
ste metode političnega delo-
vanja, ki izključujejo kultur-
ni dialog kot alfo in omego
vsakršne politike? V tem pri-
meru največ krivde pač nosi-
jo mladinci iz Bačke Pa-
lanke.
VOJKO ZUPANC
Na drugem mestu
po brezposelniti
Na Šmarskem šeststo ljudi brez službe?
če je bila občina Šmarje
pri Jelšah pred leti še oaza
na področju zaposlenosti
občanov, je danes stanje za-
skrbljujoče.
Občina je namreč po neza-
poslenosti trenutno na dru-
gem mestu na celjskem ob-
močju. Zlasti seje število lju-
di brez zaposlitve povečalo
na začetku tega leta, ob nje-
govem izteku pa predvideva-
jo okoli 600 brezposelnih.
Istočasno narašča število lju-
di, ki prejemajo denarne po-
moči oziroma nadomestila.
. Na začetku leta 1986 so na
Šmarskem zabeležili 222
brezposelnih, koncem istega
leta jih je bilo 220. Največ
iskalcev dela je bilo z izo-
brazbo od 4. do 7. stopnje. Za
leto 1987 je značilno prvo iz-
razito povečanje števila brez-
poselnih, ki jih je bilo kon-
cem leta 294. Največ je bilo
spet kadrov od 4. do 6. stop-
nje izobrazbe. Lani je delo
iskalo 754 oseb, kar je za sko-
raj 34 odstotkov več kot leto
poprej, koncem leta 1988 pa
je bilo pri Skupnosti za zapo-
slovanje prijavljenih 460 ob-
čanov.
V številu lanskih iskalcev
zaposlitve so zajeti tudi inva-
lidi in težje zaposljive osebe,
teh pa je bilo skoraj 19 od-
stotkov. Lani se je na novo
Prijavilo 460 oseb ali 34 od-
stotkov več kot leta 1987,
med njimi pa je bilo 55 pri-
pravnikov vseh stopenj stro-
kovne izobrazbe.
Problematika zaposlova-
nja oziroma brezposelnosti
v občini Šmarje pri Jelšah je
večplastna. Glavni razlog za
današnje stanje je planiranje
v občini, ki je v preteklosti
povsem zatajilo, rezultat sla-
bega planiranja pa je izrazito
strukturno neskladje med
iskalci zaposlitve in potreba-
mi gospodarstva. V občini
tudi zapažajo, da se občine,
kar se zaposlovanja tiče, za-
pirajo vase, šolajoča mladina
iz občine Šmarje pri Jelšah
pa prejema štipendije v orga-
nizacijah združenega dela iz-
ven domače občine. Eno od
vprašanj je tudi, zakaj orga-
nizacije združenega dela pri
zaposlovanju ne dajejo pred-
nosti ljudem, ki so priprav-
ljeni pri Skupnosti za zapo-
slovanje. In še vprašanje, za-
kaj se učenci v šmarskih šo-
lah še vedno vse preveč od-
ločajo za nižje stopnje izo-
braževanja.
Stanje je alarmantno, so po-
udarili na zadnji seji izvršnega
sveta Skupščine občine Šmar-
je pri Jelšah, Skupnosti za za-
poslovanje pa naložili naj do
sredine aprila pripravi celovito
analizo stanja, projekt, ki mora
vključevati tudi poti za izbolj-
šanje stanja.
MARJELA AGREŽ
Ceiisifa fronta
na letni seji
v torek, 28. marca ob sedemnajstih se bo v veliki
dvorani celjskega Narodnega doma sestala na redni
letni programski seji Občinska konferenca SZDL
Celja.
Pregledali bodo delo svojih organov v lanskem letu,
finančno poslovanje in zastavili naloge za letos. Opra-
vili bodo tudi tajne volitve za novega sekretarja občin-
ske konference. Za to mesto kandidirajo Jože Artnak,
Franc G^šek in Boris Rosina. Odločali se bodo tudi
o spremembi Pravil SZDL občine Celje. Predlagano
je, da mandati predsednika, podpredsednika in sekre-
tarja OK SZDL ne bi trajali več največ dvakrat dve leti,
temveč le enkrat štiri leta. Opredelili se bodo tudi do
gradiva o političnem .pluralizmu, ki gà je februaija
v obravnavo ponudil Izvršni odbor RK SZDL.
BRANE PIANO
Vrtec bo dražji
v Žalcu ne dvomijo, da
vrtca, ki so ga lani začeji
graditi, ne bi dokončali, to-
da zaenkrat jim še ni jasno,
odkod zbrati denar, da bodo
lahko dohajali podražitve
del.
V dobrih dveh mesecih je
cena za gradnjo novega vrtca
v Žalcu poskočila z milijarde
na 2,5 milijard dinarjev. Zato
Žalčani razmišljajo, da bi na-
jeli kredit pri Marlesu, ki je
prevzel gradnjo vrtca, kajti
kljub obrestim je kredit
ugodnejši kot pa neprestane
poflražitve. Pri gradnji vrtca
računajo še na pomoč orga-
nizacij združenega dela,
obrtnikov, nekaj denaija za
opremo pa naj bi prispevali
tudi krajani sami. 50 milijo-
nov dinarjev so za gradnjo
vrtca posodili tudi v krajevni
skupnosti Vrbje, od koder
bodo otroke vozili v žalski
vrtec. V Vrbju imajo namreč
star vrtec, hoteli so zgraditi
novega, vendar s krajevnim
samoprispevkom ne zmore-
jo zbrati dovolj denarja.
V žalskem vrtcu bodo
gradbena dela zaključena do
konca aprila, odprli pa naj bi
ga ob občinskem prazniku.
I. BAŠA
Ponoven dvig gospodarstva
Po zaključnih računih
v konjiški občini z zadovolj-
stvom ugotavljajo, da so se
pozitivni kazalci gospodarje-
nja, ki so pred časom upada-
li, spet dvignili.
Izgub v konjiški občini že
lep čas nimajo, vendar so
zadnje čase vse bolj opozar-
jali na slabše rezultae v posa-
meznih delovnih organizaci-
jah. Očitno so bitko z njimi
začeli pravočasno, da danes
lahko ugotavljajo, da seje la-
ni družbeni proizvod pove-
čeval hitreje kot inflacija.
Tudi upadanje akumulacije
so uspeli zajeziti. Skladni
z rastjo v gospodarstvu pa so
tudi rezultati v negospodar-
stvu. Število zaposlenih
v občini so zmanjšali oziro-
ma niti niso dosegli poldru-
ge stopnje predvidene rasti
zaposlovanja.
Največjo akumulacijo sta
v gospodarstvu ustvarili de-
lovni organizaciji Konus in
Unior, skupaj kar okoli 60
odstotkov, ki pa sta tudi po
številu zaposlenih največji
v občini. Sledijo jima: Ko-
stroj z 8 odstotnim deležem,
Comet s 7 odstotnim dele-
žem in druge.
O gospodarjenju v minu-
lem letu bodo obširneje
spregovorili na seji zborov
slcupščine občine, ki bo 28.
marca.
MP
Pacific gre
v Avstralijo
Med kopico novih ali poso-
•lobljenih izdelkov, ki jih je
'jorenje letos uvedlo v proiz-
vodnjo, posebej izstopa nov
tip pralnega stroja. Stroj je za
hladno in toplo vodo in z 12
Чгпо prednastavitvijo pričetka
Pranja, poimenovali pa so ga
Pacific 835. Pod lastno blagov-
'^P znamko bodo prvih 540 no-
^h pralnih strojev te dni po-
klali v Avstralijo.
BP
SVET MED TEDNOM
Piše Slobodan Vulanović
Dan »D« za sovjetske voJîJce
To nedeljo bodo sovjetski državljani prvič dočakali voli-
tve. pri katerih bo njihov glas nekaj štel. Po močno razgi-
bani predvolilni kampanji in izbiranju kandidatov na niž-
jih ravneh, bodo volili poslance (deputate) dveh izmed
treh zborov novega parlamenta (kongresa ljudskih depu-
tatovi Novi volilni sistem je dokaj zapleten še vedno pod
močnim partijskim nadzorom, vendar je za sovjetske raz-
mere vendarle "revolucionaren«. Volilci se namesto za
enega, po »partijski liniji« določenega kandidata, odločajo
med večimi in to v tajnih volitvah.
Kot rečeno, volijo le poslance dveh zborov (vsak jih ima
750) medtem ko poslance tretjega imenujejo družbenopo-
litične organizacije. Skupaj bo imel torej novi parlament
2250 članov, od teh pa bodo izvolili 544 članov vrhovnega
sovjeta.
Najzanimivejše vprašanje volitev je seveda, kako bodo
po eni strani začrtale razmerje sil med partijsko "linijo«
Mihaila Gorbačova in konzervativnejšo strujo, po drugi
pa, kako se bodo odrezale nekatere »črne ovce« sovjetske
politike.
Kar zadeva prvi del vprašanja, dokončnega odgovora še
ni, vendar pa so bih dokaj zgovorni izidi »internih« partij-
skih volitev, natančneje volitve stotih deputatoviz vrst CK
KPSZ. Brez nasprotnikov namreč ni bil nihče, celo Mihail
Gorbačov ne, kije dobil 641 glasov za in 12 proti. Najmoč-
nejši mož konzervativne struje Jegor Ligačovje dobil kar
78 glasov proti, »radikalni demokrat« Jakovlev pa 59. kar
kaže da polarizacija v partijskem vrhu nikakor ni zanemar-
ljiva.
Kot je znano, partija med svoje kandidate za parlament
ni uvrstila Borisa Jeljcina, nekdanjega šefa moskovske
partije in »leve roke« Mihaila Gorbačova, ki je bil lani
potisnjen na politično obrobje zaradi preveč radikalnih
stališč. Zato pa se je znašel na seznamu kandidatov kot
predstavnik »neformalne« skupine državljanov, podobno
kot akademik Andrej Saharov in nekatere druge »oporeč-
niške« osebnosti.
In prav Jeljcin je postal junak volitev, saj je v svojih
predvolilnih nastopih pritegnil na desettisoče ljudi, ki so
ga navdušeno pozdravljali. Istočasno pa so nanj letele
strupene puščice iz vrst konzervativcev. ki so Jeljcinu
očitah, da se zavzema za večstrankarski sistem (sam je to
zanikal), ustanovitev konkurenčne mladinske organizacije
ter da je zaveznik »demokratične zveze«.
A bolj ostro, kot so ga javno napadah član CK KPSZ
delavec Vladimir Tihomirov in drugi, glasnejši so bih
njegovi privrženci. V Moskvi je prišlo celo do demonstra-
cij kakšnih 10.000 ljudi, ki so zahtevah konec obtožb na
račun Jeljcina in celo zagrozili, da bodo organizirah
stavko, če Jeljcin ne bo izvoljen v parlament.
Ah bodo Jeljcin, Saharov in drugi sedeh v parlamentu
(in nemara celo v vrhovnem sovjetu), se bo izkazalo
v nedeljo. Osrednje vprašanje je seveda, ah bo Gorbačovu
z volitvami uspelo osvojiti še več »ozemlja« za svojo pere-
strojko, ah pa bo imel v že tako težavnem manevriranju še
več preglavic. Ugledni londonski tednik The Economist je
pred nedavnim na podlagi sodb uglednih analitikov obja-
vil »Gorbimeter«, po katerem naj bi imel Gorbačov 90
odstotkov možnosti, da ostane na oblasti v tem letu, a le
66, da se obdrži v naslednjih petih letih. Bodo volitve
»gorbimeter« premaknile?
Nova vJatJa - čudežno zäravIJo?
Nekako tako ocenjujejo svetovni mediji nastop nove
jugoslovanske vlade na čelu s »tržno usmerjenim reforma-
torjem« Antejem Markovičem. Markoviču večinoma priz-
navajo. da pri sestavljanju ni bil ujetnik nacionalnega
ključa, obenem pa jo je vendarle sestavil tako, daje »zado-
stil vrenju nacionalnih duhov« (torinska Stampa). Dejstvo,
da je na čelu trenutno najbolj »eksplozivnega« resorja,
notranjega ministrstva, postavil upokojenega generala iz
Srbije Petra Gračanina. komentatorji razlagajo v smislu
blaženja političnih napetosti.
Markovič пцј bi (tako zahodnonemški radio) s tem upo-
števal dejansko razmerje sil v državi in skušal politično
dinamiko, izhajajočo iz Srbije, izkoristiti za svojo politiko,
četudi predstave, ki jih ima o prihodnosti države, niso
sprejemljive za zahodne dele Jugoslavije; v zameno naj bi
Srbi manj demonstrirah, jugoslovanski »zahodnjaki« pa
so dobili resorje, s katerih bodo lahko skrbeli za ohranja-
nje reforme.
Ob teh in podobnih, razmeroma optimističnih ocenah
(zdi se, da so bolj optimistične od naših lastnih) pa ne
manjka tudi poudarkov, da bo napovedana usmeritev
k tržnemu gospodarstvu najbrž sprožila nove socialne
napetosti. Markoviču tuji komentatorji priznavajo pogum,
da seje tako odločno zavzel za korenite reforme, čeprav se
vseh čeri še kako dobro zaveda.
V nekaj vrstah
•	v drugem krogu francoskih volitev za župane in
lokalne organe oblasti so zmagali socialisti in tako povrnili
skoraj vsa mesta, ki so jih izgubili leta 1983. Lokalne
volitve so v Franciji kaj pomembna zadeva, odtod tudi rek.
da »Franciji vladajo župani«. Največji poraz je doživela
konzervativna opozicija, dokaj slabo pa so se odrezali tudi
komunisti.
•	V nemirnem Salvadorju je na predsedniških volitvah
nepričakovano hitro (že v prvem krogu) in gladko zmagal
kandidat skrajne desnice Alfredo Cristiani. Opazovalci
sodijo, da je glavni razlog premika salvadorskih volilcev
v desno (tudi ob lanskih parlamentarnih volitvah) izguba
zaupanja v krščanske demokrate, ki se jim ni posrečilo
prevzeti vloge mostu med skrćJjno desnico in gibanjem
Farabundo Marti. Novi predsednik Cristiani zdaj napove-
duje, da bo kar sam prevzel »mirovno vlogo, saj je izjavil,
da je pripravljen na pogovore s fronto Farabundo Marti.
Analitiki so do tega skeptični, saj gre prejkone za odgovor
na grožnjo Washingtona. da bo v primeru zmage desnice
na predsedniških volitvah Salvadorju odtegnil pomoč.
Prav zaradi politike represije, konfrontacije in polarizacije
^v Salvadorju že skoraj deset let divja nasilje.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
23. MAREC 198(1
Bodočnost je le v razvoju
Obisk pri podjetniku Antonu Biaiu
Znano je, da naša družba
doslej zasebnikom razen pa-
rol in deklaracij o pomemb-
nosti obrti ni nudila pogo-
jev, da bi lahko uresničili
svoje zamisli. Vztrajali in
uspeli so zato le najsposob-
nejši, najpodjetnejši in tudi
najdrznejši. Ali bo v bodo-
če, ko naj bi v naši družbi
dokončno podrli nekatere
ideološke blokade, kaj bo-
lje? Čas bo prinesel svoje,
mi pa smo se o bodočnosti
in izkušnjah iz preteklosti
pogovarjali z Antonom Bla-
jem, enim tistih podjetni-
kov, ki je uspel uresničiti
svoje zamisli in katerega
majhno tovarnico si lahko
kot uspešno podjetje pred-
stavljamo tudi v tolikokrat
omenjeni Evropi 1992...
Šele pred kratkim so si tu-
di obrtniki priborili zakon-
sko pravico, da imajo lahko
tudi do sto zaposlenih. Do
takšnega zasuka je prišlo
v času, ko zaradi vseh sploš-
no znanih pogojev takšno
določilo v praksi skor^da ni-
ma vrednosti, pa četudi je
podjetništvo postala takšna
parola, kot svoj čas stabiliza-
cija. Pogojev za večji razmah
podjetništva pa vseeno še ni.
Tudi v preteklosti jih ni bi-
lo, pa so nekateri kljub temu
uspeli. Anton Blaj verjetno
zato, ker ni nikoli razmišljal,
koliko bo moral od obrti dati
drugim: »Priznamo tri vrste
obrtnikov. Takšne, ki zgolj
životarijo in mislijo le na
lastno bogastvo, takšne, ki
imajo ambicije in dobre za-
misli, pa so brez kapitala in
takšne, ki imajo oboje, zami-
sel in kapital in so zato tudi
lahko uspeli. Vedno je bil
moj cilj ta, da v proizvodnji
naredimo čimveč. Če si obre-
menjen s tem, koliko bo tre-
ba dati občini, republiki in
državi in drugim in kolikšen
naj bo dohodek, da ne bi pre-
stopil meje obdavčitve, po-
tem razvoja obrti ne more bi-
ti,« je videnje lastnega uspe-
ha komentiral Anton
Skozi sistemske blokade so
se Blajevi prebijali s podjet-
nostjo in izn^dljivostjo.
Imeli so tri obrti, družinski
člani so imeli vsak po sedem
zaposlenih. Torej več admi-
nistracije in več papirne voj-
ne kot bi jo bilo sicer treba,
samo da so zadostili predpi-
som, da o dodatnih stroških,
povezanih s tem, ne govori-
mo. A filozofija ustvariti
čimveč dohodka se je Elije-
vim po letu 1985, po petnaj-
stih letih zasebništva, obre-
stovala. Od takrat nov zakon
omogoča, da lahko polovico
dohodka vložiš v osnovna
sredstva ali za investicije
v poslovne prostore. Imeli so
tako velik dohodek, da so
lahko takoj pričeU z gradnjo
nove obratovalnice v Grižah.
Brez konkurence
Gre pravzaprav za tovarni-
co zahodnega tipa, ki pa kaže
zunaj bolj videz kulturnega
doma kot pa tovarne, s^j je
zgradba in njena okolica lep-
ša kot je pri večini stano-
vanjskih hiš. Kratko pristri-
žena trava, okrasne gredice,
drogi za zastave, parkirišča
za delavce in goste. V pred-
dverju na panojih predstavi-
tev celotne proizvodne de-
javnosti, registrirne kartice
za delavce, nato v pritUčju
lepe garderobe in proizvodni
hali s približno 50 stroji, med
njimi vehko računalniško
krmiljenih. Visoka CN in
CNC tehnologija. V sodob-
nih pisarnah bogata oprema,
grafike Boljke, računalniki,
štiri telefonske linije, teleks,
telefaks. Tovarna je poveza-
na s svetom.
Skromno režijo sestavljajo
družinski člani, nosilci obrti.
Sin nabavlja in če je treba,
gre tudi za stroj, hči ima fi-
nančno knjigovodstvo, zet
avtomatično obdelavo po-
datkov... Skupno z nosilci
obrti je vseh zaposlenih 29.
Povprečni osebni dohodek
delavcev je bil januarja letos
3.150.000 din. V zadkih ne-
кцј letih so v razvoju obrti
Blajevi vložili milijardo in
sto milijonov din.
»Specializirani smo za pro-
izvodnjo veznih elementov,
predvsem vijakov po JUS in
DIN standardih ter po po-
sebnih načrtih, ki jih izdelu-
jemo iz visokolegiranih jekel
in kvalitete, ki je nad trgov-
skimi izdelki. S temi izdelki
pokrivamo celotno sloven-
sko in tudi del jugoslovan-
ske strojegradnje. Sodeluje-
mo z Rikom Ribnica, Žele-
zarno Ravne, STC Trbovlje,
REK Velenje, Kovinotehno
in Jeklotehno ter z Metalno,
preko katere tudi izvažamo.
Ob remontih so naš stalni
naročnik tudi termoelektrar-
ne,« je proizvodno dejavnost
v grobem opisal podjetnik iz
Griž, katerega proizvodi
v Sloveniji in Jugoslaviji za-
radi kvalitete, predvsem pa
tudi dobavnega roka, prak-
tično nimajo konkurence. Če
je treba, v tovarni del^o ob
sobotah, nedeljah in prazni-
kih, odvisno od naročila. Na
tak način so lani reševali Li-
tostroj, nekatere izvozne po-
sle, pomembne remonte.
Njihova prednost je, da lah-
ko izdelke tudi kvalitetno
termično obdelajo.
Prava pot Je
Investiranje
s trženjem izdelka (vija-
ka), ki ga marsikdo podce-
njuje, marksikdo paje po be-
sedah Antona Bl^ja »z njim«
tudi doktoriral, so si inženir
Blíú in njegova družina
ustvarili pogoje za izgradnjo
tovarne, ki vsako leto samo
še pridobiva pri tehnologiji,
kvaliteti in produktivnosti.
Četudi ima lastnik le še pet
let do upokojitve, še vedno
nadalj^e z investiranjem.
Sedarxjim 850 m^ proizvod-
nih prostorov bodo dodah še
450 m^. Domačo industrijo bi
radi namreč popolnoma raz-
bremenih uvoza veznih ele-
mentov, Kakšno tehnologijo
bodo namestili in коИко no-
vih delavcev bodo lahko za-
poslili, še ni znano, ker ob
sedanji spremenjeni zakono-
daji, ki dovoljuje tudi tuja
sovlagarija in drugačne obli-
ke lastnin, še ni povsem zna-
no, kako se bodo zadeve loti-
li. Zaenkrat so pričeli z iz-
gradnjo infrastrukture. An-
tonu Blaju vsekakor ne bi bi-
lo treba več investirati, čas
do pokoja bi lahko preživel
dosti lagodneje, tako kot to
počnejo v mnogih družbenih
organizacijah in tudi privat-
niki, ki denar raje oplaj^o na
sivem trgu. Ob sedanji ceni
denarja je namreč to vseka-
kor bolj donosno kot pa in-
vestiranje, zato smo podjet-
nika vprašali, zakaj tudi sam
ne počne tega: »Sivi trg po-
meni le kupčkanje denarja
in to je kratkovidna politika.
Le nenehna menjava progra-
mov in investirarije dé^o bo-
dočnost, delovna mesta, d£Ùo
večji dohodek, s tem pa tudi
večji delež družbi, zdrav-
stvu, šolstvu... Tistim, ki
služijo na račun trženja de-
narja, morda danes v tovar-
nah odobravajo in jim plo-
skajo, ko bo podjetje v krizi,
pa se bodo spomnili, da bi
bilo morebiti le bolje denar
vložiti v večjo produkcijo.«
Razvoj je po Bl^evem
mnenju vedno obojestran-
ska korist: tistega, ki daje in
tistega, ki koristi. Zato tudi
ne odreče pomoči tistim, ki
so jo potrebni: kr^evnim
skupnostim pri izgradnji in-
frastrukture, društvom za
lažje delo, prispeva ža iz-
gradijo bolnišnice, griški šo-
li pa je dal lani 30 milijonov
din.
Podjetje Je zrcalo
direktorja
Oporo pri poslovanju ima
podjetnik iz Griž tudi v žal-
ski Beograjski bani ter pred-
vsem v Obrtni zadrugi Obrt
oprema Ljubljana, s katero
sodeluje že dvajset let. Četu-
di ima vse možnosti, da bi že
jutri lahko ustanovil svojo
zadrugo, o tem zaradi lojal-
nosti in dobrega sodelovanja
s to zadrugo ne razmišlja. To
bi storil le v primeru, da jim
zadruga ne bi mogla več sle-
diti po finančni plati.
Dobro je tudi, da žalska
občina vseskozi v okviru za-
konskih možnosti d^e za-
sebni proizvodni dejavnosti
пад večje možne ol^šave.
Povsod pa ni tako in takšni
neenotni kriteriji so po mne-
nju Antona В1£ца vehka co-
kla razvoja zasebnega po-
djetništva: »Razen tega
davčne politike ne bi smeli
prilageOati tistim, ki kršijo.
Pravtako mi ni všeč, da nam
skušajo dohodek čimbolj
oklestiti. Sem tudi proti se-
danjim razredom za osebne
dohodke, ker nikakor ne mo-
rejo biti vzpodbudni za raz-
voj obrti. Gradbinci, na pri-
mer, lahko zaradi tega, ker
pozimi nimajo dela, pridejo
v n^nižji razred. Ta zadeva
se пад rešuje glede na ustvar-
jeni dohodek. Ovire so tudi
pri tem, kako legalno priti do
deviz za uvoz. Marsikdo si ne
upa razvijati ravno zaradi te-
ga, ker ne more dokazati iz-
vora deviz.«
Zaradi teh in podobnih težav
morajo imeti tisti, ki hočejo
uspeti пекад več poguma,
včasih tudi predrznosti. Re-
zultat je v Blajevem primeru
znan in že opisan. Žal neka-
teri vidijo le zunanji blišč.
A kaj je pravzaprav ta zuna-
nji blišč? Da je Bičeva to-
varna čista in pološčena kot
bi v njej delali tiskana vezja
in ne vijake in da v njej in
okolici ni videti ne ogorka
niti papirčka, ni nič drugega
kot to, da je podjetje zrcalo
direktorja. Kar pa se ostale-
ga tiče, se bomo morali spri-
jaznilti, da vsi pač nismo
enaki in da tudi enako bogati
ne moremo biti. Žehmo si
lahko le čimveč tako uspeš-
nih in tudi bogatih, ker le
tako bomo tudi skupno bo-
gatejši.
R. PANTELIČ
Novi proizvodni programi
Potrebni bodo za sanacijo Ema
Med organizacijami, ki so po zaključ-
nem računu v večjih težavah, je vseka-
kor v ospredju še vedno Emo, ki ima
tudi 4,6 milijarde din nekrite izgube.
To n^ bi po besedah Marjana Dreva in
ostalih članov začasnega kolektivnega
vodstva v Emu pokrili do maja, med-
tem ko sed^ računajo na pomoč banke
in poslovnih partnerjev. Vsekakor pa
krivulja v Emu vsaj v tem času ne pa-
da več tako strmo navzdol kot v nekaj
zadnjih mesecih, a bo kljub temu sana-
cija Ema dolgotrajna in boleča.
Bodočnosti ne bo mogoče graditi, ta-
ko kot je bilo v pretežni meri doslej,
zgolj s proizvodnjo posode, temveč bo
treba to nadomestiti z drugimi progra-
mi. Kaj bistveno novega v zvezi s tem na
novinarski konferenci sicer niso pred-
stavili, kigti analize in raziskave v zvezi
s tem še niso zaključene. Vsekakor ve-
ljajo še naprej za perspektivnejše pro-
grame tisti, ki so jih kot takšne predsta-
vih že v preteklosti. S tem mislimo pred-
vsem na toplotno tehniko in program
Meteli.
Delež posode bo najbrž v bodoče pre-
cej manjši, s tem, da bi radi sanacijo in
racionalizacijo izpeljali čim manj bole-
če. Viške delavcev pri tem in ostalih
programih bodo skušali, kohkor bo le
mogoče, zaposliti sami, delavce pa bo-
do, če bo zaradi povečanega ali zmanjša-
nega povpraševarvja to potrebno, pre-
meščah na druga dela.
V Emu tudi ne bodo več toliko izvaža-
li, če ne bodo pri izvozu dosegh vsaj 70
odstotkov lastne cene. Na novo bodo
zaposlovah predvsem strokovnjake. Ker
je zaradi znanih težav v javnosti do Ema
še precej nezaupanja, se bodo pri tem
opirali predvsem na lastne kadre. Letos
so v Emu razpisali tudi 85 kadrovskih
štipendij.
Poslovanje s pozitivno ničlo pričaku-
jejo v Emu že aprila, kar n^ bi bila
posledica kratkoročnih sanacijskih
ukrepov. Dolgoročno pa bo treba rešitev
iskati le v dveh smereh. V spremembi
strukture virov in v bistveni spremembi
proizvodnega programa.
RP
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Markovićeva ladla pred čermi
Pa smo jo dobili - novo zvezno vlado, seveda, da ne bi
kdo pomislil na kaj drugega. Po dolgih in utrujajočih
pogcOanjih - zlonamerneži so jih imenovali sklepanje kom-
promisov ali vezana trgovina - se je inž. Ante Marković
naposled le odločil. V vlado je vzel tri Slovence - kot smo
napovedali Živka Pregia za podpredsednika in Jožeta Slo-
karja za promet, le dr. Rada Bohinca je zamenjal s Ferijem
Horvatom - medtem ko je mesto ministra za notranje
zadeve prisodil upokojenemu generalu Petru Gračaninu,
dosedanjemu srbskemu Stanovniku. S tem paje izpadel iz
igre za policijskega ministra Janez Zemljarič, na katerega
smo mnogi stavili.
Prav ta zamenjava, ki jo je Ante Marković izvedel v zad-
njem hipu, je bila vzrok, da je slovenski delegat Vinko
Jelen dvignil roko precej za drugimi, šele takrat, ko so šteli
vzdržane glasove (bila sta le dva). Po Jelenovem mnenju
namreč v sedanjem trenutku - zaradi razmer na Kosovu in
zaradi tega, ker ni malo tistih v Srbiji, ki so prepričani, da
bi posebne ukrepe morali uvesti tudi v Sloveniji - ni
primerno, da bi bil zvezni minister za notranje zadeve iz
SR Srbije.
Ante Marković v nastopnem govoru ni obljubljal, da se
nam bo cedil med, kot je bil optimist njegov predhodnik
Branko Mikulić. Še več, bil je tako pogumen, da nam je
vsem skupaj obljubil znoj in solze, o katerih bo soodločal
njegov obtesani ZIS (od Mikulićevih 28 ministrov je Mar-
ković prešel na racionalno število 19 članov ZIS, od kate-
rih nam enega še dolguje oziroma ga še ni imenoval; na
srečo tudi ni upošteval republiškega in pokrajinskega
ključa, ki nam je marsikje prizadejal že veliko gorja).
Dediščina, ki jo je Mikulić zapustil Markoviću je seveda
vse prej kot hrabrilna. Zlasti gre za inflacijo, ki nam iz
dneva v dan požira vse gospodarske dosežke - po oceni
ekonomskih strokovnjakov bo, če bo šlo tako naprej,
konec leta v Jugoslaviji inflacija 995-odstotna - predvsem
pa negativno vpliva na razmišljanje ljudi. Ob tako razvred-
notenem dinarju in ob takšnem galopu cen seveda ni
normalnega državljana (izjema je 15.000 najbolj bogatih
Jugoslovanov), ki bi si mogel ob vsakdan manjvredni
plači zastaviti kakšne realne dolgoročne cilje (stanovanje,
avtomobil, že tudi človeka dostojno letovanje, recimo)
oziroma, ki bi bil pripravljen z garanjem na delovnem
mestu približati se svojim željam. Ante Marković je sicer
velik zagovornik novega socializma, tržnega gospodar-
stva, vlaganja tujega kapitala, skratka vsega, kar naj bi nas
pripeljalo iz krize. Vendar, čeri, ki ga čakajo, takoj bo
s svojo posadko izplul iz pristanišča, so zelo nevarne. Na
prvem mestu pa so nestabilne politične razmere, ki nam
zbijajo ugled v svetu, tudi v gospodarskem in neuvrš-
čenem.
Sto dni miru pri načrtovanju naj bi dali Anteju Marko-
viću, preden bi začeli napadati njegove konkretne poteze.
V tem času sicer ne more narediti čudežev, toda pravo pot
le lahko nakaže, še zlasti, če bo dobil podporo v delegatih
skupščine SFRJ. To bo potreboval, saj se je - v nasprotju
s svojimi predhodniki - odrekel podpori državnega in
političnega vrha Jugoslavije.
Merilo siromaščine
Ekonomski strokovnjaki v svetu merijo siromaščino
v posameznih državah s seStevaryem stopnje nezaposleno-
sti in rastjo cen na drobno. Jugoslavija je zdaj pri tem že
v svetovnem vrhu.
Indeks siromaščine_
Stop- Rast	razvitih državah in-
Leto nja ne- cen In-	siromaščme le redko
zapo- na dro- deks	30 odstotkov že ko
sle- bno	bližajo tej meji, začno bi-
jjQgjj	ti plat zvona. Pri nas nas
-—-————več kot 300 odstotkov ne
1975 10,4 26,0 36,4	moti, po napovedi strokov-
l?fi ?Qn «e	rojakov pa bo, če bo Šlo tako
1983 12,8 39,0 51,8	naprej, indeks siromaščine
H'î	v Jugoslaviji že poleti več
1Ш 14,4 270,0 284,4	kot 700 odstotkov, kar bi
1989 14,5 346,7 361,2	pomenilo, da bi se prebili
(febr.)__na sam svetovni vrh.
Ti grdi Slovenci (3)
Medtem ko smo dobili novo zvezno vlado, ko vse globlje
tonemo v siromaščino, pa so Slovenci, Slovenija in zborovanje
za mir in sožitje na Kosovu še zmeraj glavna tarča napadov
v nekaterih delih Jugoslavije.
Očitki se v glavnem ponavljajo, le sem in tja se najde med
njimi še kakšen »biser«, od tega, da je treba zastrupljene
obložene kruhke (iz ankete radia Študent) spraviti pred Zdru-
žene narode, do znanih groženj, da zavedni Srbi ali Slovenci, ki
že dolgo žive v Srbiji, ne bodo več kupovali izdelkov, narejenih
v Sloveniji.
Med take bisere sodi zapis z naslovom Sandwich boys v Poli-
tiki. Med drugim je natisnjeno:
»Mestnemu organu, ki odloča o imenih ulic, bi morali takoj
predlagati, da eno od beograjskih prometnic poimenuje po
Johnu Sandwichu, angleškemu grofu, ki je vse svoje življenje,
od 1718 do 1792, posvetil lovu in prizadevanju za bratstvo in
enotnost Jugo in Severoslavije. Kot je'znano, seje John Sand-
wich ukvarjal z lovom več kot nekateri naši politiki. Nekega
dne je povabil na lov družbo uglednih lovcev, zmanjkalo pa je
časa za kosilo. Zato je John Sandwich naročil služinčadi, naj
kruh zreže na rezine, jih namaže s presnim maslom, med rezine
pa vtakne šunko, sir in še кгу. Služinčad je ubogala in tako je
nastal sendvič oziroma obložen kruhek.
Ko so razmišljali, s čim naj pogostijo svoje brate Srbe in
Črnogorce, ko bodo prišli v Ljubljano, so nekateri tamošnji
emonaburgerji menili, da tradicionalni izrazi gostoljubja, kot
so žalitve, psovke, sramotenje in podobno, niso dovolj. Zato so
se varčni posamezniki odločili, da bodo temu dodali še nekaj,
kar ne bo predrago. In tako so se odločili za sendviče.
Pri demokratskem izrekanju, ob obveznem spoštovanju plu-
ralizma interesov in suverene pravice, da odločajo o vrsti
sendvičev, so sprejeli stališče, da se morajo o obliki sendvičev
izreči člani vseh doslej registriranih političnih strank, do
sklepa pa bi lahko prišli z referendumom... Ker pa imajo
trenutno v Sloveniji na zalogi velikanske količine nacionali-
stičnega in vsakršnega drugega strupa, je bilo sprejeto stališče,
da bi bilo dobro te zaloge zmanjšati. In tako so prišli do
samobitnega sendviča - za enkratno uporabo.« Itd. Itd.
Z3. MAREC 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Dolga in trnova pot v svetlo prihodnost
pogovor s Slavkom Pezdirjem, predsednikom celjske socialistične zveze, o krajevnem mrtvilu, mladih strokovnjakih, novih
mejah in vlogi frontne organizacije__
Za intervju smo se s Slavkom Pezdirjem - že stoično vajeni večte-
¿enskih gnjavaž s kakšnimi povsem običajnimi referenti v javnih
službah - dogovorili nenavadno hitro. Tudi med pogovorom, y kate-
rem je svoje poglede razlagal počasi in izredno natančno, je bilo
oćitno, da je bil še pred dobrim letom v novinarski hiši; ko se je
kaseta odvrtela, je počakal, da jo obrnemo, nato pa misel nadaljeval
prav tam, kjer jo je prekinil. Kasneje, na našo prošnjo, je zapis
Jvtoriziral. Popravil je tudi dikcijo in nekatere malomarnosti v pre-
pisovanju. Žal je v avtorizaciji črtal tudi nekatere slikovitejše primer-
jave, ki bi gotovo pripomogle k boljši bralnosti intervjuja. Na račun
manj sočnosti pa so njegove razlage in misli zdaj povsem jasne.
-	Poznali smo vas predvsem
l(ot upravnika celjskega teatra,
nato pa ste se s kulturo ukvarjali
tudi v dnevniku Delo. Kako ste se
odločili za prevzem zdajšnje za-
dolžitve in ali po dobrem letu
ocenjujete svojo odločitev kot
pravilno?
Pezdir: »Vsi smo pahnjeni o po-
litično življenje, če se tega zaveda-
mo ali ne. Že poprej sem spremljal
splošne razmere v družbi in politi-
ki in ker se mi je dozdevalo, da
smo v prelomnem obdobju, ko se
odpirajo tudi možnosti za volitve,
pri katerih niso izbranci že vna-
prej znani, se mi je zdelo, da mo-
ram izziv sprejeti. Mislim, da bi
vse, za kar sem se zavzemal že
prej, nekako zatajil, če kandidatu-
re ne bi sprejel. Obenem sem se
čutil dolžnega upravičiti zaupanje
ljudi, ki so verjeli vame. Kaj da-
nes, po letu in nekaj mesecih ti
mislijo o meni, jih boste morali
sami vprašati...«
- Spomnimo se zapletov ob
vaši izvolitvi; če poenostavimo,
je do njih prišlo predvsem zato,
ker niste član Zveze komunistov.
So po vašem danes v Celju raz-
mere kaj drugačne, je v Celju že
mogoče na najodgovornejše
funkcije izvoliti najspodobnejše,
leglede na njihovo pripadnost
tej ali oni organizaciji?
Pezdir: »Moti me, da se še danes
ob mojem imenu dejstvo, da ni-
sem član ZK, pojavlja kot argu-
ment za to ali ono. Po mojem bo ta
družba demokratična, strpna in
odprta šele, ko ne bo več važno
ćigav je kdo. Ko bomo pozorni le
na posameznikovo delo in stališ-
ča, ki jih zagovaija. Celje pa je po
mojem že s tem, da je za predsed-
nika socialistične zveze izvolilo
nečlana ZK, naredilo korak na-
prej. V Sloveniji sva zdaj le dva
predsednika občinske fronte, ki
nisva v partiji. Nimam pa občutka,
da bi se v Celju še vedno vse priče-
njalo in končavalo v partiji. Marsi-
kaj so k temu pripomogli tudi lju-
dje iz prejšnje občinske garniture,
denimo Drago Medved, moj pred-
hodnik. Zapleti, ki sem jih doživ-
ljal v volilnem postopku, so mene
samega še najmanj presenetili.
Upam, da bo ta primer koristil
kakšnemu drugemu okolju, da se
iesa nauče. Globoko sem prepri-
čan, da bi nečlani ZK lahko tudi
v preteklosti opravljali marsikakš-
■10 družbeno funkcijo, paje večina
"■^agirala na izzive avtocenzorsko
v smislu nimam možnosti'.«
-	Te, da jih tako imenujem, ka-
drovske zadeve so gotovo zelo
Pomembne. Vaš svet za družbe-
|>opolitični sistem je lanske voli-
've člana Predsedstva SRS oce-
kot politično farso. V SZDL
Pfavite, da eno zadnjih, saj naj bi
yie že volitve leta 1990 splošne,
•»ako ocenjujete volilno prakso
^ Celju in, če bomo uvedli nepo-
^fedne volitve tudi v občini, kaj
N bi s tem pridobili?
I'ezdir: »Neposredne volitve
Prinašajo družbi marsikakšno
[J^znanko, socialistični zvezi pa
^оуе naloge. Zagotoviti bomo mo-
j9li dovolj kandidatov in jim nudi-
il^nake možnosti v kandidiranju,
^ovih pravil igre še ni, spremeniti
treba ustavo, zakone.
. Ustvarila se bo nova polarizaci-
ji katerega od kandidatov bo
^dprla katera od DPO ali novih
^ez. Do polarizacije bo prišlo
izvolitvijo, ne pa tako kot se-
ko izvolimo nekoga, ki ni
položil niti programa, potem pa
j^o razočarani. Seveda bo treba
^ dobro razmisliti, ali je smotrno
neposredno voliti prav vse delega-
te in funkcionarje. Delegate
v skupščine gotovo, oni pa n^ sa-
mi izberejo svojega predsednika.
Zaradi velike želje po neposred-
nih volitvah tudi n^višjih funkci-
onarjev pa lahko pričakujemo, da
bomo vs^ v začetku neposredno
volili tudi župane in Predsedstvo
SRS.«
-	Mnogi menijo, da se je celj-
ska socialistična zveza z vašim
prihodom lotila novih oblik dela,
razširila svojo dejavnost. Če
omenimo le posvet o novinarstvu
v kriznih razmerah, tribuno
o človekovih pravicah, okroglo
mizo o pluralizmu... To je goto-
vo pohvalno, zastavlja pa se
vprašanje ali ti pogovori služijo
le širjenju obzorij Celjanov ali pa
je od nadaljevanja te prakse pri-
čakovati tudi kakšne premike
v življenju same občine?
Pezdir: »Bil bi neskromen, če bi
sprejel trditev, da se je to pričelo
z mojim prihodom. To se je nego-
valo že prej. Res pa je, da sam
s tem še nisem zadovoljen. Tovrst-
nih tribun bi potrebovali še več,
pa smo žal omejeni tako kadrov-
sko kot finančno.
Tem, ki ste jih omenili, smo se
lotili iz dveh razlogov. Začutili
smo, da zanimao določen krog
Celjanov, hkrati pa smo želeli
spodbuditi pozitivno sodelovanje
med strokovnjaki in našimi aktivi-
sti. Naši aktivisti v krajevnih kon-
ferencah so namreč večkrat v hu-
dih težavah, ko jih ljudje sprašuje-
jo marsikaj, pa so žal preslabo in-
formirani. Zato bomo s to prakso
po najboljših močeh nadaljevali.
Ta čas naprimer pripravljamo jav-
no tribuno z delovnim naslovom
Evropa po letu 1992 in mi.«
-	Kako pa vaši aktivisti gleda-
jo na ustanavljanje novih zvez?
V smernicah za letošnje delo pra-
vite, da od celjske organizacije
slovenske kmečke zveze pričaku-
jete tvorno sodelovanje ob po-
vsem konkretnih vprašanjih. Ka-
ko naprimer gledate na »uporab-
nost« celjskega odbora slovenske
demokratične zveze glede na to,
da odbor za samo območje Celja
nima kakšnih konkretnih na-
črtov?
Pezdir: »Med našimi aktivisti so
zelo različne stopnje navdušenja
do ustanavljanja novih zvez. Od
pravega navdušenja do naklonje-
nosti ali celo previdne zadrža-
nosti.
V tem dobrem letu dni sem pri-
šel do spoznanja, daje Celje razme-
roma mrtvo mesto. Ne samo go-
spodarsko, tudi v družbenem, po-
litičnem in družabnem življenju
se to kaže. Zato ni naključje, da
imamo tako ogromne težave s ka-
drovanjem. Preprosto je premalo
ljudi dandanašnji motiviranih za
družbene aktivnosti. Zato vidim
v ustanavljanju novih zvez prilož-
nost, da bodo v družbenih vpraša-
njih sodelovali tudi tisti aktivni,
sposobni in zainteresirani ljudje,
ki jih do sedaj ni bilo slišati. Pred-
vseçn potrebujemo več sodelova-
nja izobražencev. Zato ne vidim
nobenega razloga, da jim povezo-
vanja v zveze ali gibanja ne bi
omogočali. Sprejemati morajo le
ustavo, takšno kot je, in način, da
se s političnimi sredstvi spreminja
tisto, kar sami sodijo, da je potreb-
no spremeniti.
Na ustanovitvi celjskega odbora
Demokratične zveze recimo ni bi-
lo veliko ljudi, bilo pa je vehko
takih, ki se dosedaj v okviru dele-
gatskega sistema ali OK SZDL ni-
so oglašali. Prepričan sem, da so
v tem dobronamerni in da lahko
z njihovo pomočjo nastane tudi
znotraj socialistične zveze tvorna
konkurenca, ki je vsem potrebna.
Zaenkrat vidim v tem tudi prilož-
nost, da v Celje vnesemo nekaj
ustvarjalne dinamike.«
- S kadri je povezan še en velik
celjski problem, ki hudo tepe tudi
gospodarstvo. Mladi šolani ljudje
ostajajo v občini le, če jih priveže-
mo s stanovanji ali krediti. Večina,
predvsem najsposobnejših, pa osta-
ja v Ljubljani ali odhaja celo v so-
sednje občine, naprimer v Velenje
ali Slovenske Konjice. Mladi trdi-
jo, da je v Celju zelo težko strokov-
no in sicer napredovati, uspeti...
Pezdir: »To drži, smo ko,t v nekem
začaranem krogu. Struktura celjske-
ga gospodarstva je v večini nesodob-
na, zato seje že pred leti šlo v projekt
prestrukturiranja. Mlade strokov-
njake bi nujno rabili v tem procesu,
sami pa vidijo boljše možnosti dru-
god. Drug problem je odnos samega
gospodarstva do strokovnjakov in
znanja, ki je bolj nasledek včerajš-
njega zastoja kot pa priprava na ju-
trišnji razvoj, ko bo znanje omogoča-
lo najvišji iztržek. Če malce vulgari-
ziram: v podjetju je še bolj važno
imeti spretnega finančnika, ki bo
znal manevrirati s cenami, kot pa
raziskovalno ekipo, ki bi dolgoročno
snovala razvoj. Sicer pa je to pro-
blem celotne družbe, ki je v Celju le
bolj drastičen. Bojim se, da tudi
marsikateri gospodarstvenik nima
dovoj širine, da bi te probleme videl
širše kot le v okvirih svoje delovne
organizacije in njenih trenutnih raz-
vojnih zadreg in možnosti.«
-	Pa vendar, lahko socialistič-
na zveza kaj pripomore k razreše-
vanju najhujših težav le z omogo-
čanjem artikuliranja različnih
mnenj, ob tem, da gospodarstvu
v Celju nih ne kaže, da bo kaj
kmalu sposobno tudi bistveneje
investirati v posodabljanje?
V Celju je največ težav z onesna-
ževanjem okolja in likvidnostjo,
ki sta veči del posledica tehnolo-
škega zaostajanja...
Prezdir: »Socialistična zveza lah-
ko ustvarja predvsem čim bolj odprt
prostor, da se bodo mladi strokov-
ryaki sploh lahko oglasih, pomagali
oblikovati strokovna stališča, s kate-
rimi potem nastopamo na skupščini,
pred izvršnim svetom in še kje. Da-
nes mlade v organih SZDL pogre-
šam. Drugo je, da lahko tudi z nepo-
srednimi volitvami prispevamo
h kadrovskdi obnovi. Čeprav se ma-
lo bojim, da bodo ljudje v neposred-
nem odločanju o svojih predstavni-
kih spet dajali prednost »starejšim
in boÖ izkušenim. Da bodo mladi na
neposrednih volitvah uspešni, se bo-
do morali sami dobro organizirati,
pomagati pa bodo mmorale tudi
druge DPO, zveze in gibanja.«
-	Naj vam zastavim še zelo popu-
larno vprašanje. Vaš republiškkiz-
vršni odbor SZDL se še v gradivu
o političnem pluralizmu izpred me-
seca dni zavzema za nikoli razjas-
njen pojem »nestrankarskega poli-
tičnega pluralizma«, ki ga je plasi-
rala ZKS, zdaj pa Predsedstvo CK
ZKS v osnutku Prenove zveze ko-
munistov tega pojma ne samo ne
omenja, temveč se zavzema za de-
janski pluralizem. Človek se težko
znebi vtisa, da RK SZDL, navkljub
zaklinjanju, da »v nobenem prime-
ru ne bo omogočala monopolnega
položaja posameznim organizaci-
jam ali posameznikom«, v praksi še
vedno preveč upošteva navodila
partije na oblasti...
Pezdir: »To gradivo je nastalo
v časovni in politični stiski, ko so
bila zastavljena zelo radikalna vpra-
šanja, družba in socialistična zveza
pa na to še nista bili pripravljeni.
Gradivo je sicer še v javni razpravi in
veliko je še odprtega. Osebno za-
upam temu vodstvu ZKS" in verja-
mem, da je tudi za prihodnost ZK
edina perspektiva, da se razbremeni
oblastne in monopolne funkcije in
zaživi'kot gibanje ljudi, ki enako mi-
slijo. Ob tem pa je v ZK, ki je še
vedno najštevilnejša politična zveza,
skoncentrirano tudi precejšnje stro-
kovno in organizacijsko znanje. Ni-
sem član ZK, ampak ne dvomim, da
bo ZK vodilno vlogo še obdržala,
tudi če se ji formalno odreče. Za ta
svoj položaj se partiji sploh ni treba
bati. Bistveno je, da tisti njeni pred-
logi in odločitve, ki so bili doslej
apriori sprejeti zato, ker so njeni, ne
bodo imeli več takšne moči. Sljeko-
prej bo torej tudi njeno stališče le
eno izmed enakovrednih in morala
bo odločati tehtnost argumentov.«
- Ker sva pogovor pričela z bolj
osebnim vprašanjem, ga tudi kon-
čajva. Kako dolgo boste ostali v po-
litiki?
Pezdir: »V rednih možnostih rege-
neracije družbe, ki sem jih omenjal,
vidim tudi svoj motiv, da sodelujem
v političnem življenju. Torej v plura
Hzmu, v odprti koncepciji družbeno
političnega delovanja, v demokraciji
za vsakogar in ne samo za izbrance.
Dokler bo ta koncept možen, toliko
časa sem pripravljen v politiki sode-
lovati. Vsak koncept družbenega in
političnega razvoja, ki bi si iskal vzo-
re pri enostrankarskem državnem
centralizmu znanega izvora, se seve-
da že v izhodišču odreka sodelova-
nju različno mislečih ljudi in v njem
ne bi niti mogel niti hotel delovati.
Seveda pa zagovornikom takega
koncepta za nami ne bi bilo prav nič
hudo.« .
BRANE PIANO
Celjsko v načrtih, denar v oblakih
¡Letošnji načrti republiške Skupnosti za ceste vključujejo veliko del na
našem območju, vseh pa zagotovo ne bodo opravili
v začetku meseca je republiška
skupščina skoraj v celoti potrdi-
la letošnji načrt Skupnosti ža ce-
ste Slovenije in občinskih skup-
nosti za ceste, čeprav že načrt
sam predvideva primanjkljaj do-
bre četrtine potrebnih sredstev.
Veliko cestnih del дај bi letos
opravili tudi na Celjskem,
v skupščini pa so delegati nekoli-
ko spremenili tudi načrte za reši-
tev trojanskega prometnega za-
maška.
Po februarskih cenah in virih
sredstev za ceste naj bi letos v Slo-
veniji namenili za ceste 1729 mili-
jard dinarjev. Na Celjskem naj bi
izmed večjimi rekonstrukcij in mo-
dernizacij nadaljevali z deli na ro-
gaški obvoznici in Jezerskem
klancu ter na Tremarjah. Načrt je
predvideval tudi gradnjo tretjega
pasu preko Trojan, vendar so
skupščinski delegati to odločitev
še odložili.
V regiji n^ bi uredili tudi dve
črni točki, odcep v Taboru in pri
kmetijski šoli v Šentjurju.
Med manjšimi rekonstrukcijami
cest bodo skušali urediti del ceste
v Radečah, Pavličevo sedlo, cesto
med Preboldom in Latkovo vasjo,
obvoznico v Šentjurju, magistralo
v Celju, regionalne ceste med Vi-
tanjem in Doličem, Trbovljami in
Preboldom, Zrečami in Padeškim
vrhom, Slivnico in Lesičnim ter
obvoznico v Slovenskih Konjicah.
Obnoviti želijo magistralne ce-
ste na odsekih med Radečami in
Boštanjem, Celjem in Šmarjeto,
Slovenskimi Konjicami in Strani-
cami, Rimskimi toplicami in Zi-
danim mostom, Žalcem in Šempe-
trom, Šentrupertom in Ločico ter
med Radečami in Boštanjem. Ob-
novili пгц bi tudi dele nekaterih
regionalnih cest; med Pesjim in
Titovim Velenjem, Poljčanami in
Podplatom, Mozirjem in Radmir-
jem ter med Višnjo vasjo in Do-
brno.
Večjih sanacij cestnih objektov
letos na Celjskem ne bo, obnovili
naj bi le most preko Voglajne
v Šentjurju.
Žal nič ne kaže, da se bodo za
Jetošnje cestne načrte v Sloveniji
našli kakšni dodatni denarji, kveč-
jemu krčiti bo potrebno že spreje-
te načrte. Zato so v načrte že vgra-
dili prioriteto in v glavnem bodo
prednost dali cestam, ki smo jih
našteli bolj v začetku.
BRANE PIANO
Delegati republiške skupščine
so se med drugim odločili, da
strokovnjaki izdelajo projekt av-
toceste preko Trojan. Projekt, ki
bo izdelan do konca aprila, bodo
finančno ovrednotili, potem pa
se bodo odločili, ali podprejo naj-
prej gradnjo tretjega voznega pa-
su preko Trojan, ali pa bodo pod-
prli že kar pričetek priprav na
gradnjo avtoceste preko ovire, ki
dobesedno deli Slovenijo na
vzhodni in zahodni del. Avtoce-
sta preko Trojan je v srednjeroč-
nih načrtih po svoji pomembno-
sti zdaj končno izenačena z osta-
limi avtocestnimi načrti v repu-
bliki, neuradno pa smo izvedeli,
da so strokovnjaki v pripravi na-
črtov že našli varianto, po kateri
ne b| bilo potrebno avtoceste
speljati skozi tunel. Ker bo to bi-
stveno znižalo njeno predračun-
sko vrednost, je pričakovati, da
bomo že prihodnje leto lahko go-
vorili o pričetku trasiranja avto-
ceste čez Trojane.
Etol-spet nadpovprečno
Nekaj nad 240 delavcev Etola je tudi lani ustvarilo zelo
dobre poslovne rezultate. Prigospodarili so za 87 milijard din
celotnega prihodka in dali 7 milijard dinarjev v sklade.
Prodali so 10 tisoč ton izdelkov, kar je za 18 odstotkov več kot
predlani. Takšen skok je delno tudi posledica tehnoloških poso-
dobitev. Tudi letos bodo za posodobitev proizvodnje namenili
precej denarja, s^ bodo za nakup opreme dali okoU 7 milijard
dinarjev.
Etol je po zaključnem računu podprl tudi tiste, ki so v škri-
pcih, s^ so za pokrivanje izgub celjskih delovnih organizacij dali
340 milijonov dinarjev, za manj razvite pa kar 770 milijonov din.
Edini doslej pa so se z nakazilom že odzvali dodatni prošnji
celjske bolnišnice in ji za modernizacijo nakazali 100 milijonov
dinarjev. Dodatnih 15 milijonov so v te namene združih v skladu
soUdarnosti pri Ljubljanski banki.
RP
6. STRAN - NOVI TEDNIK
23. MAREC 198(1
Nov gasilski predsednik
Na Ložnicl pri Žaicu so iani boii počivail
Na občnem zboru gasil-
skega društva na Ložnici
pri Žalcu, ki ima 54 aktivnih
članov, od tega člansko,
mladinsko ter A in B pionir-
sko desetino, so ugotovili,
da lani niso bili tako delav-
ni kot prejšnja leta, saj so
bolj počivali in se v glav-
nem udeleževali krajevnih
in občinskih tekmovanj.
Vzrok za delni počitek je
v tem, da so predlani končali
popolno obnovo gasilskega
doma, kjer so porabili veliko
prostovoljne energije. V me-
secu požarne varnosti so
opravili pregled hidrantov,
ki jih imajo v vasi enajst,
prav toliko pa tudi v novem
naselju na Skafaijevem hri-
bu. Nadaljevali so tudi z ak-
cijo gasilni aparat v vsako hi-
šo. Ljudje se najprej navdu-
šijo, ko pa zvedo za ceno, se
ne morejo odločiti, pa čeprav
bi morala gasilni aparat ime-
ti vsaka hiša, ker ima poleg
še gospodarsko poslopje. La-
ni niso sodelovali pri nobe-
nem gašenju požara.
Več dela jih čaka letos, saj
bodo prihodnje leto slavili
70-letnico društva, zato želijo
večino nalog opraviti že le-
tos, da se bodo prihodnje le-
to lažje posvetili organizaciji
proslave, ki bo predvidoma
koncem julija ali v začetku
avgusta. Letos si bodo sami
uredih vozilo za orodje, saj
so podvozje že kupili. Naba-
vili bodo tudi nek^ orodja in
cevi. Asfaltirati želijo okoli-
co gasilskega doma, urediti
športno igrišče, ki bo tudi
poligon za vaje desetin za
različne nastope. Več pozor-
nosti bodo namenili izobra-
ževanju. Dobro sodelujejo
z občinsko gasilsko zvezo,
KS Žalec, krajani ter delov-
nima organizacijama Miner-
vo in Juteksom, ki imata
zd^j svoje delovne prostore
na Ložnici. Za ljubilej želijo
novo vozilo.
Na zadnjem občnem zboru
so tudi zamenjali vodstvo.
Dosedanji poveljnik Ivan
Antloga, to delo je opravljal
devet let, je postal predsed-
nik društva, poveljnik Dam-
jan Čebular, njegov namest-
nik pa Janez Antloga. Ložni-
ški gasilski dom je toliko
bolj pomemben, ker ne služi
samo delu gasilcev, ampak
je z dvorano primeren za vse
ostale dejavnosti kr^anov.
TONE VRABL
Gentrala do praznika
Poslovno stanovanjski
objekt v Laškem je v zak-
ljučni fazi del. Izvajalcu, In-
gradu iz Celja so zaradi ne-
katerih težav, ki so nastale
pri gradnji (teren in Hnanč-
na sredstva) podaljšali rok
do 15. maja letos, ko bo celo-
ten objekt z zunanjo uredi-
tvijo pripravljen za tehnič-
ni prevzem.
S temi prostorije tesno po-
vezana usoda telefonije na
področju Laškega, Rimskih
Toplic in okoliških krajev-
nih skupnosti. Če bo šlo vse
po načrtu, naj bi s prvim
aprilom pričeli z montažo
vozliščne avtomatske tele-
fonske centrale proizvajalca
Iskra s kapaciteto 1500 prik-
ljučkov.
Dela so se zlasti pospešila
v zadnjem času. S takšnim
tempom bo potrebno tudi
nadaljevati, saj naj bi do 2.
julija, praznika laške občine,
bili danif- promet obe novi
centrah v Laškem in Rim-
skih Toplicah. Nanju bi bili
priključeni že tudi vsi seda-
nji naročniki. Do takrat bi se
v nove prostore preseUla tu-
di pošta.
Za dokončanje del bo po-
trebno še precej postoriti.
V tem času bodo potekala
dela tudi na Titovi cesti od
sedanje pošte do novega ob-
jekta v Laškem, sgj je po-
trebno položiti nove telefon-
ske kable. Sočasno s tem pa
bo potekala celotna rekon-
strukcija ceste, ki bo zajela
še vodovod, kanalizacijo,
elektro vod in javno razsvet-
ljavo.
Z dokončanjem teh del se
bodo pričele uresničevati
potrebe in želje številnih, ko-
maj čakajočih na telefon
v Laškem in drugih krajev-
nih skupnostih, zlasti na Vr-
hu in Brezah', kjer telefona še
ni. Le če bo denaija za prik-
ljuček dovolj.
O tem so govorili tudi dele-
gati na včerajšnjem zaseda-
nju zborov laške občinske
skupščine.
VLADO MAROT
REKLI SO:
Tone Sentočnik, SIS za po-
žarno varnost občine Celje:
»V naši občini smo z občni-
mi zbori po posameznih indu-
strijskih in prostovoljnih gasil-
skih društvih končali, zbor
morajo opraviti samo še v IGD
TVO Škofla vas. Občni zbor
občinske zveze bo predvidoma
14. aprila, pripravljen pa že
imamo okvirni program, ki je
nastal na podlagi razprav na
posameznih občnih zborih.
Več pozornosti bomo posvetili
delu z mladimi in pripravili
takšne programe, ki bodo za
njih bolj zanimivi in privlačni
kot dosedanji. Veliko še ima-
mo društev, ki nim^o ženske-
ga članstva in treba je zagoto-
viti, da ga bodo dobila. Poskr-
beli bomo za popolnjevanje
kadrov za operativne enote,
premalo imamo specialistov za
nevarnosti, ki se pojavljajo.
V posameznih društvih ne bo-
mo skrbeli za izobraževanje sa-
mo preko vaj in tekmovanj,
ampak so tudi druge cenejše in
učinkovitejše oblike. Problem
so zaščitna sredstva za gasilce
v падhujših primerih. Tega žal
še nimamo dobro rešeno. Stre-
mimo za tem, da se zmanjša
nabava gasilskih vozil in adap-
tacija gasilskih domov, ker to
veliko stane. Posebno področ-
je je skrb za ohranjanje zgodo-
vine gasilstva, razne stare
opreme, dokumentov in vsega,
kar govori o razvoju gasilstva.
Gasilska organizacija mora biti
tudi bolj prisotna v kr^evni
samoupravi, s^ smo za zdaj
preveč odtujeni in se.ukvarja-
mo zgolj samo s svojo požarno
dejavnostjo, kar paje premalo.
Priti mora do tesnejšega sode-
lovanja s poklicno enoto in bi
oboji morali skupno nastopati
tudi v zakonu, ne pa ločeno kot
doslej. To je samo nekaj bi-
stvenih točk za občni zbor ob-
činske gasilske zveze Celje, ki
mora utrditi položaj 'naše pro-
stovoljne organizacije skupaj
s poklicno.«
T. VRABL
Uspeli Bračičevi dnevi
Taborniški odred Heroja
Bračiča iz Slovenskih Ko-
njic je v soboto, 18. marca
pripravil za taborniške
odrede iz Slovenije tradici-
onalno orientacijsko-spret-
nostno tekmovalce pod na-
slovom Bračičevi dnevi.
Pri tekmovanju je ekipam
sicer nagsyal dež, a kot pra-
vim tabornikom in taborni-
cam jim ni mogel do živega.
Za starejše tabornike je bila
proga dolga 15 kilometrov,
za mlajše 12 kilometrov.
Kljub nahvu in dokíy zahtev-
ni progi so ekipe uspešno
premagale vse ovire.
Po počitku so se ekipe
spoprijele v spretnostnem
delu tekmovanja, v vezaryu
vozlov. Ta veščina je bila
dolga leta v sklopu panog za
taborniške mnogoboje, po
njeni ukinitvi pa se je udo.
mačila prav v Slovenskih
Konjicah, kjer to tradicijo
nadaljujejo v zadovoljstvo
vseh tekmovalcev, tudi sod-
nikov in starejših taborniJ
ških generacij, katerim vo.
zlanje obuja stare spomine.
Med konjiškimi taborniki
so se še posebej odrezale
mlade tabornice iz Zreč, ki
so med tremi ekipami osvoji,
le prvo in drugo mesto. Med
petimi ekipami ml^ših ta-"
bornikov so zmagali zreški,'
drugi so bili taborniki Odre^
da Heroja Bračiča iz Sloven-
skih Konjic in tretji spet Zre.
čani. Nastopilo je še 6 ekip
starejših tabornikov in dve
ekipi starejših tabornic.
V.MARTINČIČ
Zbori krajanov po Laškem
z jutrišnjim dnem prične-
jo v Laškem zbori krajanov.
Na njih bodo spregovorili
o delu krajevne skupnosti
v minulem letu, obravnava-
li program dela za letošnje
leto in se pogovorili o izved-
bi volitev z neposrednim
glasovanjem kandidatov za
člana Predsedstva SFRJ iz
SR Slovenije, ki bodo 2.
aprila.
Prvi zbor bo za krajane Ri-
fengozda jutri ob 19. uri, na
Kuretnem pa v soboto. V ne-
deljo bosta zbora v Dobla tini
in Udmatu, v ponedeljek in
torek v Laškem, v Jagočah
tudi v torek, v sredo v Zdra-
vilišču in na Ojstrem, v De-
bru bosta zbora naslednji če-
trtek in petek, na Strmci pa
naslednji četrtek.
Na dvan^stih mestih bodo
imeli krajani Laškega mož-
nost, da prisluhnejo delu in
programu za letošnje leto in
povedo svoje mnenje. Zbore
bodo vodih predstavniki
Krajevne skupnosti in soci-
alistične zveze, ki bodo po-
jasnjevali morebitna odprta
vprašanja.
V januarju so pri SZDL
Laško pripravili prvo letoš-
njo številko glasila »Naša
skupnost«, v teh dneh pa bo-
do izdah še eno, da bodo kra-
jani imeh dovolj informacij
za razprave.
Iz izkušenj minulega leta,
ko so zbore organizirali, so
nam pri Krajevni skupnosti
Laško povedali, da so ljudje
izpostavili toliko problemov,
da je dela glede na razpolož-
ljiva finančna sredstva za ce-
lih deset let, v kolikor se ne
bi kje odprli še novi proble-
mi. Nekaj so jih že tudi razre-
šili.
VLADO MAROT
OBRAZI
Jože Punčuii
Inženir kemije iz Mozirja
Jože Punčuh slika sintetična
olja, pretežno krajine in
ustvari skoraj vsak teden po
eno olje. Okolje je njegove-
mu realističnemu upodablja-
цји naklonjeno, s^ njegove
motive prepoznava nepo-
sredno. Za svojo predanost
likovni umetnosti je prejel
eno od letošnjih občinskih
priznanj s področja kulture.
»Pritegne me okolje, v ka-
terem živim. Zgornja Savinj-
ska dolina motive kar ponu-
ja. Že na poti iz delovnega
mesta domov srečam nešte-
to vabljivih motivov. V pro-
stem času se vrnem v naravo
in tam ustvarjam.« Jože
Punčuh žeU veliko povedati
z malo potezami. Njegov li-
kovni izraz je upodobitev
sveta, kakršnega vidi: »De-
lam precej odločne poteze.
Nekateri so mi včasih rekli,
da precej posnemam foto-
grafijo. S tem se ne strinjam.
Rad ima besedo, ki je trda,
ampak na pravem mestu. Ta-
ko tudi v likovnem svetu
uporabim trdo potezo, am-
pak na pravem mestu. Prav
tako v glasbi. Rad imam
mehko glasbo, vmes pa tudi
trde udare, nasprotje. Mogo-
če sem tak že po naravi.«
Za Jožeta Punčuha je li-
kovni svet sprostitev in daja-
nje samega sebe. Tudi neod-
visnost, ker dela kar si zami-
sli: »Ta svet je zame pravza-
prav beg pred tisto stvar-
nostjo, kjer se ne počutim
dovolj ugodno. Zato bežim
v svet likovnega ustvarjanja,
pa se potem v tem svojem
svetu najdem.« Tudi drugi,
ki gledajo njegove slike, se
skušajo najti v tem ustvarjal-
čevem svetu. Tako v mozir-
skem Turistu, kjer so stalno
postavljena nekatera Punču-
hova zgornjesavinjska in
istrska olja ali na razstavah
v kr^ih Zgornje in Spodnje
Savinjske doline, Šaleške
doline, v Celju.
To niso velike galerije, za-
to sem Punčuha vprašal za
njegovo videnje odnosa med
profesionalnim in ljubitelj-
skim ustvarjanjem: »Gotovo
imajo tisti, ki imajo akade-
mijo, prednost. Vendar ve-
mo, da so se na tehničnem
področju uveljavili tudi ino-
vatorji, ki nimajo tehnične
fakultete. Tako ocenjujem
ustvarjalca po kakovosti, ne
pa po diplomi.« O kemiji,
službi, nisva govorila. Zani-
malo meje, če je organiziran
v kakšno likovno sekcijo:
»Mene osebno že ob imenu
,organizacija' to spominja na
organizacijske posle, obvez-
nosti, takšne in drugačne
omejitve. Funkcijske zadol-
žitve sem imel vsa leta
v službi, zato sem se želel
v likovnem svetu sproščati
in tam bežati od zadolžitev.«
BRANE JERANKO
Kmalu čistilna naprava
Na gradbišču čistilne naprave za Mozirje in
Nazarje opravljajo z zasipi, zatravitvijo, postavi-
tvijo ograje in dovodom elektrike zaključna dela.
Prvi del izgradnje naprave bodo zaključih v roku
dveh do treh tednov. V drugem delu bodo po pro-
gramu začeli na zbiralnik priklapljati sekundarno
kanalizacijo v Nazarjah in Mozirju. Začeli bodo
v nazarskem Glinu, nato v Gozdnem gospodarstvu,
v blokovskem naselju in v Gorenju - Mali gospodinj-
ski aparati. V Mozirju je težava z dotrajano kanalizacijo
v starem delu, ki je v programu samoprispevka.
Težave pa so s sredstvi, ki ne pritekajo kot so pričako-
vali.
BJ
Zrak v Celju
V preteklem tednu se je
onesnaženost zraka z S02
v Celju gibala v dovoljenih
mejah.
Najvišjo 24 urno povpreč-
no koncentracijo 0,12 mg
S02/m^ zraka smo izmerili
v ponedeljek, 13. 3. 1989. Ta
ponedeljek smo med 9.00 in
9.30 uro izmerili tudi v prete-
klem tednu najvišje 1/2 urno
povprečje, ki je znašalo 0,42
mg S02/m^ zraka.
Prostor pod
soncem
V soboto dopoldne je bila
v Narodnem domu v Celju
osrednja republiška sloves-
nost ob deset letnici dru-
štva psoriatikov Slovenije.
Po uvodu v proslavo in
med kulturnim programom,
ki je znatno prispeval k raz-
položenju v dvorani, so po-
delili tudi jubilejne plakete
za delo v društvu aU za sode-
lovanje z njim.
Plakete so kot častni člani
prejeh strokovnjaki, ki so
s svojim znanjem in osebnim
odnosom do obolelih za lu;
skavico, veliko pripomogli
k lajšanju bolezni in prosvet-i
Ijevanju ljudi. Med petimi
dr. medicine je plaketo pre-
jel tudi prim. dr. Jože Arzen-,
šek iz Celja, ki je tudi pred-'
sednik slovenskega društva
psoriatikov.
Skupščina občine Celje je
prejela plaketo za pokrovi-
teljstvo, Cinkarna СеЦе in
Atomske Toplice pa za pri-
spevek pri delovanju dru-
štva.
MP
Obnovljeni deli so cenejši
Vzdrževanje avtomobila
postaja za povprečen žep
vse težja naloga, zato toliko
več lastnikov avtomobilov
zvedavo pogleduje v izložbe
nove trgovine z rezervnimi
deli »Avto plus« v Čuprijski
ulici v Celju. Odprla sta jo
Bojan Kerkoš in Dušan Ro-
bida.
Lastnika nove trgovine sta
svojo prodajno strategijo
zasnovala prav na cenejših,
obnovljenih delih. Gre
v glavnem za zavorne oblo-
ge, amortizerje in sklopke.
Prodna poteka tako, da ku-
pec prinese obrabljeni del,
v trgovini pa dobi obnovlje-
nega, ki je 40 in več odstot-
kov cenejši od novega.
Trgovca sta dobro zastavi-
la predvsem sodelovanje
z znanim Sinterjem iz Ljub-
ljane, povezala pa sta Se še
z več kot štiridesetimi drugi-
mi slovenskimi obrtniki, ki
izdelujejo sestavne dele ali
opremo za avtomobile. Tako
na primer prodajata tudi
včasih zelo iskana lita platiš-
ča iz aluminija, razne okras-
ne dodatke, plastične dele,
sedežne prevleke (tudi po
naročilu) in podobno. Last-
nika obljubljata, da se bosta
potrudila in poskušala vsa-
kemu kupcu ustreči; tudi ta-
ko, da bosta po svojih »zve-
zah« poiskala kakšen del, ki
ga trenutno primanjkuje. Žal
,se to pri nas precej pogosto
dogaja. Trenutno na primer
pri nas nikakor ni mogoče
dobiti vplinjača za Yugo.
Dušan Robida je bil 12 let
vodja prodaje pri Sineterju,
Bojan Kerkoš pa 15 let samo-
stojni komercialist v celjski
Kovinotehni. Menita, da
imata dovolj izkušenj in zna-
nja, da bo njuna trgovina
uspevala, ob tem pa ne poza-
bita dodati, da jima je, vsaj
v začetku, celjska občina kar
lepo pomagala, župan pa je
njuno trgovino celo odprl.
S.Š.
Z3. MAREC 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Obudila sta spomin
Zlata fñarkíoya iz Poiane
Pred novim letom je bil
na Polani pri Jurkloštru se-
stanek. Takrat so se zbrali
otroci Ivana in Angele
Marki in se dogovorili, da
bodo staršema pripravili
presenečenje. Sredi febru-
arja sta namreč imela 50-
letnico poroke. Vse do
obletnice pravzaprav nista
vedela, za kaj gre. Ivan je
bil celo nejevoljen, češ, kaj
me boste vozili po Celju ku-
povat nov »gvant«. Pa ven-
darle so ga pregovorili.
Šele dan pred njuno drugo
ohcetjo sta pravzaprav izve-
dela kaj in kako. Sredi tople-
ga februaija se je zbralo šte-
vilno sorodstvo. Med njimi
tudi deset vnukov in pet
pravnukov. Odpeljali so se
v bližnjo cerkev sv. Kocjana
na Henini. Tam sta si zvesto-
bo obljubila še enkrat.
Ivan se je rodil 1911 leta.
Pri osemnajstih seje zaposlil
kot gozdni delavec na Gozd-
nem obratu v Jurkloštru.
Tam je delal 25 let. Zaradi
dela doma je moral s službo
prenehati, saj mu je terensko
delo vzelo preveč časa.
Angela, kije osem let mlaj-
ša, je rasla v družini Lesičar-
jevih pri Sveti Trojici na tri-
desetih hektaijih zemlje.
Leta 1939 sta se vzela. Od
tu naprej pa se prične druga
zgodba. Po določenem času
sta se Angela in Ivan podsto-
pila Lesičaijevega grunta.
V času NOB je Angela z dve-
ma otrokoma ostala 20 mese-
cev sama, saj se je Ivan odz-
val khcu. Za njegov prispe-
vek je pred leti prejel najprej
državno odhkovanje Zaslu-
ge za hrabrost, kasneje pa
Red zaslug za narod. Tako
sta gospodarila vse do 1950
leta. Takrat je Ivanov oče po-
klical k sebi otroke in zgodi-
lo seje, daje Ivan postal last-
nik na domači zemlji. Tako
sta prejšnji grunt zapustila
in pričela gospodariti na
Marklovem posestvu, ki je
veliko okrog petnajst hek-
taijev.
V zakonu se jima je rodilo
pet otrok. Vendar še vedno
premalo, saj ni nobeden
ostal na kmetiji. Najstarejši
Jože je v Štorah, Milena seje
omožila na Dolenjsko, Frida
in Stanko sta sicer bhzu, na
Polani, Ivica pa je šla celo
v Nemčijo. Tako sta 1985 leta
ostala povsem sama. Danes
na njuni kmetiji gospodari
Fridin sin.
Kljub utrujenim nogam
sta se na obletnico še zavrte-
la. Po njej pa je Ivan obležal.
Nekaj ga je zgrabilo v vratu,
da se ne more prestavljati.
Pa tudi sicer se od prednove-
ga leta nekohko slabše poču-
ti. Vendar pravijo, da bo
boljše. Tako bosta še vedno
v veliko oporo mladima, ta-
ko pri delu kot pri nasvetih,
samo če bosta hotela poslu-
šati. Volje je še veliko.
VLADO MAROT
V Laškem
o varstvu
okolja
Predsedstvo Krajevne
konference SZDL Laško je
imenovalo delovno telo, ki
naj bi pripravilo izhodišča
za organizacijo javne tri-
bune o varstvu okolja
v Laškem. Imenovani čla-
ni so se prvič sestali na
razgovoru minuli petek.
Spregovorili so o pripra-
vah na javno tribuno, ki n^
bi odgovorila na vprašanja
o tej problematiki in pri-
sluhnila pobudam kr^a-
nov, ki so že tudi sed^j več-
krat iz svojega neposredne-
ga okolja negodovali nad
vse bolj onesnaženim oko-
ljem. Če bo na javni tribuni
prevladal interes, bodo
v okviru KK SZDL Laško
ustanovili Društvo za var-
stvo okolja, ki bi evidenti-
ralo vse probleme in opo-
zarjalo krajane in širšo jav-
nost na stanje ter ga preko
pristojnih institucij posku-
šalo razreševati. Pri tem so
jim nekaj napotkov ponu-
dili že člani Društva za var-
stvo okolja iz Celja, ki so
prisostvovali razgovoru.
Člani iniciativnega odbo-
ra, ki so ga dopolnili še
z dodatnimi člani, bodo do
javne tribune pripravili vse
obstoječe podatke iz analiz
in raziskav, ki so bile
opravljene, evidetirali pa
bodo tudi divja odlagališča
v Laškem in njeni okolici.
Podatki, kolikor jim jih bo
uspelo zbrati, bodo služili
kot izhodišče za razpravo
na javni tribuni.
VLADO MAROT
Plesalci navdušili Velenjčane
Minulo soboto so se
v Rdeči dvorani v T.Vele-
nju pomerili najboljši do-
mači plesalci v latinsko-
ameriških plesih. Državno
prvenstvo, ki ga je po dveh
letih zopet pripravil Plesni
klub Velenje v sodelovanju
z Zvezo plesnih organizacij
Slovenije, je zbralo štiriino-
semdeset parov, ki so se po-
merili v pionirski, mladin-
ski in članski kategoriji.
Največ predstavnikov so
prijavili trenutno najkvali-
tetnejši slovenski klubi:
ŠPK Kazina, PK Urška, oba
iz Ljubljane in domačini PK
Velenje, kije predstavljal če-
trtino vseh sodelujočih pa-
rov. Na letošnjem prvenstvu
so drugič uporabili prakso,
ki je na zahodu že precej
uveljavljena; sedemčlansko
ekipo sodnikov, med kateri-
mi so štirje iz tujine. Takšen
način ocenjevanja je bolj re-
alen, saj tisti domači sodnik,
ki je nagnjen k pristranske-
mu ocenjevanju, ne pride do
izraza. Tako so se ob koncu
tekmovalnega programa na
stopničkah za zmagovalce
znašh res najboljši, čeprav je
bila konkurenca v mladinski
in članski kategoriji zelo ize-
načena.
In kdo so bili najboljši?
Pioniru: Matej Krajcar in
Miljam Sulek, PK Velenje.
Mladinci: Andrej Škufca in
Leila Turk, ŠPK Kazina. St.
mladinci: Rok Flonanič in
Katarina Venturini, SPK Ka-
zina Člani: Jaroslav Sluneč-
ko in Katja Kiep, PK Urška.
Za.nimivo je dejstvo, da so
se v finalnih nastopih (n^-
boljših šest) pomerili le slo-
venski predstavniki, kar ne-
sporno priča, da je kakovost
koncentrirana le v Ljubljani
in deloma v Velenju. Ob
koncu prireditve sta se^ob
navdušenju tisočglave mno-
žice ljubiteljev plesne umet-
nosti predstavila Fredi No-
vak in Viktorija Tomič, pro-
fesionalna plesalca, ki sta
v velikem slogu odplesala
splet standardnih plesov. Po
besedah glavnega sodnika
Franja Kožarja je bila prire-
ditev na visokem nivoju,
enako oceno pa bi lahko pri-
pisah tudi organizaciji držav-
nega prvenstva.
BOJAN KRAJNC
Novi prodajalni v žalski občini
v minulem tednu so v žal-
ski občini korak dlje k bolj-
ši oskrbi prebivalcev z os-
novnimi živili. V Petrovčah
je Savinjski magazin odprl
delikatesno trgovino, na
Ložnici pa bodo krcani lah-
ko kupovali v Ajdi, zasebni
trgovini Marjete Podlesnik.
V Petrovčah je šepela
predvsem oskrba s svežim
mesom, še zlasti potem, koje
lani sanitarni inšpektor zaprl
vrata mesnice Celjskih mes-
nin. Delavci Savinjskega
magazina so zd£y obnovili
prostore v središču vasi in na
dobrih 50 m^ urediU delika-
tesno trgovino, v kateri po-
leg svežega mesa in delika-
tes ponujajo tudi kruh, mle-
ko in mlečne izdelke ter vse
vrste pijač. Trgovina bo od-
prta ves dan, v njej bodo štir-
je zaposleni, za objekt pa so
v Savinjskem magazinu od-
šteli okrog 200 milijonov di-
narjev.
Osnovna živila, gospodinj-
ske potrebščine, sadje in ze-
lenjavo, pijačo in delikatese
bodo odslej na voljo tudi
Ložničanom. V kraju, ki si-
cer sodi v krajevno skupnost
Žalec, je pa od samega sre-
dišča precej oddaljen, je od-
prla zasebno prodajalno
z mešanim blagom domačin-
ka Marjeta Podlesnik (na sli-
ki). Trgovina imenovana Aj-
da bo odprta od 8. do 11. ure
in od 14. do 18. ure, ob sobo-
tah od 8. do 15. ure, od prve-
ga aprila pa tudi vsako nede-
ljo od 9. do 11. ure.
I. BAŠA
Foto: T.TAVČAR
Nov stanovanjski
blok bo na Rečici
v Zgornji Savinjski dolini
bodo letos začeli z izgradnjo
novega stanova^skega blo-
ka. Po odločanju o lokaciji
med Mozirjem in Rečico ka-
že, da bo blok po vsej ve^et-
nosti na Rečici. Zunanji vi-
dez predvidenega rečiškega
bloka bo podoben že obsto-
ječemu. Zaradi pomanjkanja
denarja bodo nadaljevali z iz-
grajevanjem podstrešnih
stanovanj v starejših družbe-
nih zgradbah.
Za izgradnjo novega reči-
škega bloka nameravajo
v marcu rešiti vprašanje last-
ništva zemljišča, potem pa,
kot pravijo v Mozirju, name-
ra v^ o takoj začeti z izdelavo
projekta. Polovico naložbe
bodo pokrih s sredstvi de-
lovnih organizacij, druga po-
lovica stanovanj pa bo soli-
drnostnih. V Gornjem gradu
nameravajo pridobiti dve ali
tri stanovariji v prostorih
bivše trgovine Zgornjesa-
vinjske kmetijske zadruge.
Sanacija Žunteijevega mlina
v Varpolju ostaja letos zaradi
vprašanja gospodarske upra-
vičenosti prenove stanovanj-
skega dela, odprta. Na po-
dročju izgradnje podstrešnih
stanovanj bodo aprila začeli
graditi takšno stanovanje
v Mozirju, nato v Bočni, na
Ljubnem pa v drugi polovici
leta. S tem bodo pridobili
4 do 6 sohdarnostnih stano-
vanj.	Bj
Z novim vodstvom uspešnejše
Na letni konferenci so se
konec minulega tedna se-
stali delegati iz osmih ta-
borniških odredov žalske
®bčine, ki skupaj štejejo več
kot petsto tabornikov, ta-
•iomic, medvedkov in če-
belic.
O delu v minulem letu je
Poročal predsednik Zveze
^bornikov občine Žalec,
°oJan Lenart, ki je poudaril.
da se delo taborniške organi-
zacije še vedno odvija na os-
novnih šolah, razen taborni-
kov v Letušu. Tako so pri-
pravili več skupnih akcij, ki
pa niso bile namenjene samo
osvajanju in prikazovanju ta-
borniškega znanja, temveč je
bil poudarek na vzgoji, razvi-
janju telesnih sposobnostih,
vzgoji, izmenjavi izkušenj,
krepitvi prijateljstva; poka-
zali pa so tudi množičnost, ki
kaže zanimanje otrok za ta-
borniško življenje. Pripravili
so občinski taborniški mno-
goboj, nastopilo je kar 130
tabornikov vseh kategorij,
prvouvrščene ekipe pa so
tekmovale na medobčin-
skem mnogoboju v Sloven-
skih Konjicah. Ob 22. aprilu
so pripravili akcijo ilegalec,
z udeležbo 300 tabornikov.
Opravili so tudi več pohodov
ob spominskih obeležjih
NOB, orientacijske pohode
in pogozdovah. 119 taborni-
kov vseh kategorij pa je lani
taborilo v Podzemlju deset
dni. Za letos imajo zopet ob-
širen program dela. Sodelo-
vali bodo na orientaciji
Gozdnik 89, pripravih zimo-
vanje (Čreta 3 dni), se udele-
žili pohoda po poteh parti-
zanske Ljubljane, Zleta ta-
bornikov SRS v Medvodah,
vodniškega tečaja, akcije Ile-
galec, taborerija, ki bo od 8.
do 17. 8. v Beh Krajini in
drugo.
Za večletno uspešno delo
so podehli tudi priznanja, ki
so jih prejeh: Mitja Ambroš,
Marjeta Otmar, Roman Zvo-
nar, Marjetka Čede in Milena
Svet.
T.TAVČAR
udeležencev letne konference tabornikov občine Žalec.
z desne predsednik zveze ^^an Lenart.
^_
Za bolj učinkovite akcije
Konec minulega tedna so tri gasilska društva v žalski občini Parižlje-Topovlje, Žalec in
Vehka Pirešica dobila nova gasilska vozila. Dve voziU sta TAM 80 T35, eno pa Zastava
VEKO. Sedemdeset odstotkov denaqa za nakup je prispevala SIS za požarno varnost,
ostalo pa so zbrali krajani po krajevnih skupnostih, nekaj so prispevale delovne organiza-
cije in drugi. Na sliki: vsa tri vozila pred Gasilskim domom v Žalcu, odkoder so jih odpeljali
vsak v svoje društvo.
T.TAVČAR
8. STRAN - NOVI TEDNIK
23. MAREC 198(1
ioj na treh frontah
Blaž Lukan, now! umetniški vodja SLG Celje
Blaž Lukan, ki je iz gleda-
lišča Glej brez dvoma pri-
nesel s seboj nekaj dobrih
izkušenj, sam pa je tudi
poln zamisli, kako to celj-
sko gledališko hišo spet
bolj odpreti navzven, ima
v zavetju stolpa majhno de-
lovno sobico, v kateri se
umetniški vodje gledališča
kar pogosto menjavajo.
To zna biti celo dobro.
Vsakdo prinese v hišo nekaj
sežine, novosti, aktualnosti
in lastne ustvarjalnosti, ki je
za takšno delovno mesto po-
trebna. Blaž Lukan se kot
novi umetniški vodja zaen-
krat spogleduje z že začrtano
-ezono, a ne skriva novih
oarv za prihodnje. Ve, da ga
čaka povsem novo področje
dela, in da je to izziv, ki ga ne
bi veljalo zavreči.
-	Dobrodošli v Celju.
Kakšni so vaši prvi osebni
in delovni vtisi?
»Zadovoljen sem, da sem
tukaj in zavedam se, da delo
ne čaka. Lotil sem se ga z ve-
liko vnemo, čeprav je začrta-
no tudi pol prihodnje sezo-
ne. Poskrbel bom, da jo bo-
mo kar najbolje uresničevali,
s primernimi igralskimi in
režiserskimi zasedbami. Moj
izbor se bo tako začel šele
s 1. januarjem.«
-	Ali boste lahko iz izku-
šenj potegnili kakšno vzpo-
rednico od gledališča Glej
do celjskega gledališča?
»Brez dvoma, čeprav je
ena velika in bistvena razlika
med gledališčema predvsem
ta, da Glej nima stalnega
umetniškega ansambla.
Vendar pri delu kot je moje,
pride prav sleherna izkušnja.
Med gledališčema je še ena
razlika, in sicer v repertoar-
ju, ki zahteva povsem speci-
fično občinstvo. Celjsko gle-
dališče ima širši krog občin-
stva, morda manj izbranega
kot Glej. Temu se bo potreb-
no seveda prilagoditi, ampak
to je spet nov izziv.«
-	Koliko pa ste celjsko
gledališče poznali že pred
prihodom v njegov stolp?
»Nazadnje sem sodeloval
z ansamblom z Vinkom Mö-
derndorferjem pri predstavi
Zgrabite Sganarela kot dra-
maturg. Predstava mi je
ostala v zelo lepem spominu.
Bila je dobra. Sicer pa sem
svojo prvo kritiko za Tribu-
no napisal prav za celjsko
gledališče, za predstavo Ča-
rovnica iz Zgornje Davče, ki
je bila odlična. Celjsko gle-
daUšče je odigralo tudi pred-
stavo, ki mi je najljubša od
vseh kar sem jih doslej videl:
to je bila Korunova postavi-
tev Pohujšanja v dolini Šent-
floijanski. V Celju pa so pred
leti igrali tudi mojo dramati-
zacijo Pečj ako vega Drejčka
in treh marsovčkov, kije bila
tudi zelo uspešna.«
-	Umetniki neradi hodijo
iz Ljubljane v Celje, iz pre-
stolnice v provinco, kot sa-
mi pravilo...
»Sem Št^erec, čeprav sem
bil dolgo v Ljubljani, nekaj
časa tudi v Kopru. Osebno
med Ljubljano in Celjem ne
vidim kakšne velike razda-
lje, ki se je ne bi dalo pre-
moščati. Večji del tedna bom
v Celju, tako se mi zdi, bom
tudi laže delal. Res, da je
Ljubljane po svoje zapeljiva,
a Celje ima zame pridih za
delovno vzdušje. To pa je ze-
lo pomembno.«
-	Sami ste večkrat ome-
nili, da pomeni novo spreje-
to delo za vas svojevrsten
izziv. To mora pomeniti, da
imate svojo podobo poti za
celjsko gledališče.
»Zaenkrat imam načelno
vizijo in пекгу konkretnih
predlogov, o katerih še ne
morem govoriti. Načelna vi-
zija pa se tiče predvsem
osvežitve celjskega gledališ-
ča, ki sicer ni v krizi, ni pa,
po mojem mnenju, v neki
pretirani ustvarjalni evforiji.
Trenutno je bolj v neki la-
tentni fazi, ki jo je treba
spodbuditi prav s svežino.«
- Kako si to predstavlja-
te storiti?
»Bitko si zamišljam na
treh poljih, na treh frontah:
kadrovski, programski in
ponudbeno-propagandni.
Treba bo pomladiti ansam-
Slovensko ljudsko gleda-
lišče Celje je po odhodu An-
dreja Hienga dobilo novega
umetniškega vodjo. S 1.
marcem je dolžnosti prev-
zel triintridesetletni dra-
maturg Blaž Lukan, po rodu
Ptujčan, ki je živel v Mari-
boru. Zadnja tri leta je bil
umetniški vodja eksperi-
mentalnega gledališča Glej
v Ljubljani. Ves ta čas je bil
v svobodnem poklicu. Lu-
kan se je nekaj časa ukvar-
jal s pisanem gledaliških
kritik, radijskih iger in tele-
vizijskih scenarijev. Je tudi
pesnik. Kot dramaturg, kri-
tik in gledalec se je s celj-
skim gledališčem srečal že
pred leti.
bel z igralci in režiserji, v re-
pertoarnem smislu mishm,
da bo potrebno program po-
sodobiti, a se ne odreči klasi-
ki in si prizadevati za zanimi-
ve projekte v širšem smislu.
Na tretjem odprtem polju bo
potrebno posodobiti podobo
gledališča navzven, predsta-
ve plasirati z agresivnejšo
ponudbo, izmisliti si nove,
izvirne oblike ponudbe pro-
pagande predstav in vrniti
gledališču image, ki ga je ne-
koč že imelo. Vse, kar sem
naštel in kar si zamišljam, je
odvisno od celotnega ansam-
bla in nobenih utvar si ne
delam, da lahko kaj izpeljem
čisto sam. Na seji umetni-
škega ansambla sem svojo
vizijo vodenja predstavil,
skupaj z igralci smo se pogo-
varjali o njej in mislim, da
smo našli skupni jezik. Ugo-
tovitev je jasna, da mora an-
sambel v premišljeno in kon-
ceptualno spremembo.«
MATEJA PODJED
Izpolnjena
obljuba
Slikar Goran Horvat
je 15. marca zaključil no-
vi opus likovnih inter-
pretacij po Shakespearo-
vi komediji Kakor vam
drago.
Opus se'stavlja 22 pla-
ten formata 70 x 100 cen-
timetrov. Pri sUkah je to-
krat izključno uporabljal
umetniške oljne barve
R.Jakopič (Aero Celje) in
njihov slikarski medij.
Opus dvaindvajsetih pla-
ten dopolnjuje še 30 risb.
Z njim shkar iz Nizke iz-
polnjuje dano obljubo, da
bo za biblijskimi motivi
in motivi iz Božanske ko-
medije ustvaril nov opus.
MP
Kam greš, kultura?
Do konca Izčrpane lastne moči v kulturi
Globoko se velja zamisliti
ob apelu kulturnih ustanov
Celja (nič bolje pa se ne go-
di tudi ostalim), ki se zaradi
položaja, v katerem se je
znašla kultura, dušijo v hu-
dih težavah.
Dolga leta nazaj so jih še
mogli in zmogh premagovati
predvsem po zaslugi lastne
predanosti do dela in umet-
nosti in često predvsem na
račun samoodpovedovanja.
Morda je bilo to celo napak,
a zdaj v resnici ne gre več,
ugotavljajo, ko so izčrpali
poslednje rezerve in lastne
moči. Primeri od ene do dru-
ge kulturne ustanove so si-
cer različni, nit težav pa je
domala pri vseh enaka, pa
najsi gre za muzeje, gledališ-
če, arhiv, zavod...
O tem dovolj nazorno go-
vori naključno izbran vzorec
težav, ki prihaja iz Knjižnice
Edvarda Kardelja v Celju.
Na tem mestu ga ni mogoče
povzeti v celoti, iz njega pa
veje ugotovitev, da kljub
vsem naporom knjižnice za-
radi danih razmer in težav
izgubljajo občinstvo, ki so
mu konec koncev namenje-
ne. Vse težje je namreč ku-
povati knjižno gradivo in to
ob rastočih materialnih stro-
ških in kadrovskih stiskah
povrhu.
Silovita rast materialnih
stroškov, zlasti najemnin.
elektrike in ogrevanja, se bj.
stveno zajeda v sredstva га
nakup knjižnega gradiva
v ostale postavke. Po podat,
kih iz Poročevalca Kulturne
skupnosti Slovenije kultura
z neprivilegiranim načinom
plačevanja takoj vrne gospo,
darstvu okoh 60 odstotkov
svojega denarja. S preostan.
kom sredstev pa lahko ku).
tura le še životari...
V	knjižnici pa so v bitki
s problemi že skrajno raci.
onahzirah nakup knjižnih
gradiv, ob tem pa vestno sle-
dijo, kaj bralci najbolj iščejo.
Letos nameravajo zapreti
oddelek Gaberje-Hudinja,
saj vzdrževanje celotnega
oddelka manj kot en kilome-
ter od osrednje ustanove ni-
ma smisla, ugotavljajo. Kup.
Ijeni fond se bo tako manj
drobil, knjige bodo tam, kjer
se bodo pogosteje obračale,
pridobili pa bi potrebno de-
lovno moč tam, kjer je bolj
potrebna.
V	Knjižnici Edvarda Kar-
delja upajo na vse aktualnej-
ši marketing in povezovanje
z gospodarstvom, z notranji-
mi prerazporeditvami bodo
skušaU pokriti potrebe od-
delka za študij... zavzemali
se bodo, da bi si kultura gle-
de materialnih stroškov pri-
dobila poseben status. Ji bo
pri tem znal prisluhniti in
pomagati še ob pravem
času?
MATEJA PODJED
Poti in stranpoti Naše besede
Naša beseda je kulturna
prireditev mladih, ki jo je
mogoče označiti tudi z giba-
njem in je še posebej značil-
na za Celje, kjer se je pred
ZZ. leti rodila, potem pa raz-
mahnila svoje zamisli po
vsej Sloveniji. V dveh de-
setletjih in več je bilo do-
volj časa, da se je z odrašča-
njem spreminjala, prebole-
la nekatere tipične otroške
bolezni in pubertetniške te-
žave, da se lahko danes spo-
gled^e s prenekatero prire-
ditvijo pri nas. Glede na
mladost pa lahko sklepamo,
da tista najlepša in prava
leta, ko se bo Naša beseda še
bolj razcvetela, še priha-
jajo.
Za Našo besedo 89 v Celju
se je zastor zagrnil v soboto
zvečer. Mladinske skupine
srednjih in osnovnih šol ter
kulturnih društev pa so se
v dveh dneh predstavljale
kar na treh prizoriščih: v do-
mu Cvetke Jerinove, v Tr-
novljah in na poklicnem gle-
dališkem odru. Tako organi-
zatorji kot mentorji in reži-
serji, pa tudi sodelujoči sme-
jo biti letos z bero, izborom
del, postavitvami in lastno
izvirnostjo, zadovoljni, če-
prav ne uspavani.
Letos se je na Naši besedi
predstavilo 11 skupin z окоИ
170 nastopajočimi, ki so igra-
U, peli, recitirali ali pa plesa-
U. Naša beseda ni tekmoval-
nega značaja, kot je bila ne-
koč, vendar pa je bila tudi za
ta izbor potrebna selekcija.
Videno je bilo zato na zado-
voljivi kakovostni ravni, od
koder bo nekatere skupine
vodila pot tudi na medobčin-
sko Našo besedo. Večina
mladih je prireditev vzela
resno, če izvzamemo 4. c raz-
red Srednje družboslovne
šole Celje, ki se je za nastop
priglasil, a so ga gledalci ča-
kali zaman. Sicer pa je tudi
že kar značilno, da dvorane
pri prireditvah Naše besede
niso dobro zasedene, oziro-
ma bolj izven Celja kot v Ce-
lju. Tako je bilo v petek do-
poldne v kulturnem domu
Zarje v Trnovljah, kjer so
igrali komedijo Žarka Peta-
na Metka in Janko, 220
otrok, na večini ostalih pred-
stavitev v SLG pa je bilo ko-
maj kaj več kot 50 gledalcev.
Nekoliko več, 180, jih je bilo
le v soboto popoldne, ko so
nastopile tri skupine iz Sred-
nje družboslovne šole. Sred-
nje tehniške in Srednje pe-
dagoške šole.
Čeprav Naša beseda z leti
spreminja podobo in obliko,
pa je prav zadnja leta čutiti
osip gledalcev. Organizator-
ji: OK ZSMS, Zveza kultur-
nih organizacij, OS ZS in
Občinska zveza prijateljev
mladine bodo morali najbrž
bolj stisniti glave in iz vsebi-
ne in prakse Naše besede go-
jiti naprej le najboljše. Mor-
da Naši besedi ne bi škodilo,
da bi šla bolj med vrstnike
v tovarniške prireditvene
prostore in bi tako ponovno
pritegnila k sodelovanju tudi
društva iz združenega dela?
Sicer se bo, 22-letna gospo-
dičnica, prehitro naužila vo-
nja buržunastih zaves in zna-
lo bi se zgoditi, da bi zavihala
nos, preveč intelektualka,
pred »mašinskim« oljem.
Naša beseda 90 naj prikaže
dobro in najboljše s širšega
območja Celja, da bo 23. pri-
reditev zares občinska.
MATEJA PODJED
Šesta občinska revija folklornih
skupin v Laškem
Danes popoldne se bo z nastopom otroških skupin predšol-
skih in šolskih folkloristov v restavraciji zdravilišča, začela 6.
občinska revija.
Predšolski otroci iz Radeč in Laškega bodo pod vodstvom
tovarišic iz obeh vrtcev prikazali predvsem otroške igrice
z vaške gmajne in Zelenega Jurija. Šolske skupine prihaj^o iz
Rimskih Toplic z dvema, iz obeh laških osnovnih šol pa s štirimi
skupinami. V programu, ki se bo začel popoldne ob 16. uri, bodo
sodelovali še plesalci iz osnovne šole Sedraž ter mladi pevci
s Henine.
Zvečer bosta nastopili folklorni skupini odraslih in sicer
»Lipa« iz Rečice in »Anton Tanc« iz Marija Gradca. Da bi bil
večer izpopolnjen, bodo gostovali »Ipavci« iz Šentjurja, za
pesem bo poskrbela vokalna skupina »Odmev« in pa godbeniki
iz Radeč.
Likovni utrinek
Razstavišče Laški dvorec v Laškem se vse bolj potrjuje
in uveljavlja z izborom in postavitvijo kakovostnih raz-
stav, med katere sodi tudi razstava mlade slikarke Urške
Žajdela.
Njena dela so po kulturnem programu in uvodni besedi
Jožeta Majcena, vodje muzejske zbirke, postavili na ogled
v petek, 17. marca.
Z razstavo sledi Laški dvorec lastni usmeritvi o kakovosti
in izbranosti sodelujočih umetnikov. Likovna angažiranost
Urše Žajdela to potrjuje. Slikarka se preizkuša v široki
izrazni paleti, tehnološko obvlada keramiko, grafiko in
predvsem slikarstvo. Slednje jo sili v radovednost, da se
podaja na nova pota, obenem pa vedno znova vrača na
izhodišča po nove ideje in moči, je v spremni besedi k raz-
stavi zapisal Janez Kovačič.
Razstava bo odprta do 26. marca.
MP
Javnosti
v vednost
Ravnatelji kulturnih
ustanov Celja so na akti-
vu, ki je bil 17. marca po-
dali izjavo, ki združuje
mnenja vseh prisotnih
na sestanku, in ki se
glasi:
»V preteklem letu so
vse kulturne institucije
delale že v zelo neugod-
nih gmotnih pogojih,
vendar so kljub temu
v celoti uresničile letni
program dela. V vse tež-
jih pogojih izvajanja pro-
grama, visoki inflaciji, ob
neurejenem prilivu sred-
stev, ob izplačilih akonta-
cij za nazaj in netekočih
valorizacijah, se dnevno
izgublja vrednost letnih
načrtov.
Zato se kulturne usta-
nove ne obvezujejo ures-
ničiti predloženega vse-
binskega načrta (junij
1988) za leto 1989 in bodo
v danem položaju upošte-
vale prioriteto programa
na osnovi pomembnosti
posameznih akcij in pri-
reditev ter v skladu z raz-
položljivimi sredstvi.«
Tekmovanje mladih glasbenikov
Nova Gorica je bila minuli konec tedna med dru-
gim tudi gostiteljica 18. tekmovanja učencev, dija-
kov in študentov izobraževalnih glasbenih ustanov
Slovénije. Letos so mladi glasbeniki tekmovali
v igranju klavirja, godal ter kitare, nastopil pa je
tudi mladinski pevski zbor.
Udeležba je bila izredno množična, tako daje tekmo-
vanje trajalo od četrtka do nedelje. Ena najbolj številč-
nih je bila tudi udeležba mladih glasbenikov iz naše
regije, ki so dosegli tudi zelo dobre rezultate. Nastopilo
je namreč 36 učencev, ki so osvojiU 4 prva mesta,
7 drugih, 10 tretjih ter 10 pohval.
Največ učencev je bilo iz glasbenih šol iz Titovega
Velenja in Celja, ki so dosegli tudi najboljše rezultate.
Tako so pianist Jernej Grebenšek in violinistka
Monika Redenšek iz velenjske šole ter Tomaž Križnik
in Biljana Bohinc iz celjske glasbene šole osvojili prva
mesta ter si pridobili pravico nastopa na zveznem tek-
movanju.
FRANČEK PUNGERČIČ
VIDEOPARADA
SHAG - zabavni - (657) - ★★★
Film na nek način namigne, daje s pridnimi in dobrimi Ijudin
približno tako kot z vrtnicami - najlepše zrastejo ob gnojišču
Sicer se pa v filmu veliko pleše, splektari in zaljublja.
ZADNJI SKOK - (The Last Fling) - ljubezenski - (673) - ★★
Ljubezenska limonada, v kateri nadobuden mladenič toliko
časa teka za zamožnim dekletom, dokler pravkar omenjena ne
obupa in ga, tik pred usodnim »da« drugemu moškemu,
»vzame«.
ZABAVNA KMETIJA - (Funny Farm) - zabavni - (672)
- ★★★
Športni novinar se odloči, da bo pisatelj, zato se s svojo
družico preseh v samotno podeželsko hišo, kjer naj bi v miru
napisal roman. Pomanjkanje samote in miru očitno ni bil
razlog, da ni udejanil svojih pisateljskih talentov že prej, здј
tudi tu ne najde prave besede za prvi stavek romana, kljub
celodnevnemu tuhtanju. Njegova družica si krajša dneve
s hišnimi opravili in, za sprostitev, s pisanjem zgodbic. P"
vseh peripetijah, ki jih je doživel mož, ko je ugotovil, da je
njegova žena bolj pisatelj^ kot on, se sprijazni z novinar-
stvom in ženo, ki je odtlej^pateljica z velikim uspehom.
Z3. MAREC 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Turistične taifse ne več po
y celjski regiji Iti se morali poenoiiti
Celjska turistična zveza in Poslov-
na skupnost za turizem in gostinstvo
sta predlagali spremembo višine tu-
ristične takse, pred kratkim pa so
o predlogu razpravljali tudi na svetu
občin celjskega območja. Na nasled-
njih zasedanjih zborov občinskih
skupščin naj bi tudi v občinah spreje-
li novo višino turističnih taks.
Kraje oziroma občine so razvrstili
v dve skupini. V prvo skupino se uvrš-
čajo kraji z urejeno infrastrukturo: Ce-
lje, Dobrna, Laško, Slovenske Konji-
ce, Rimske Toplice, Rogaška Slatina
in Titovo Velenje. V teh krajih naj bi
znašala turistična taksa za tuje goste
10 tisoč dinarjev, za domače pa 5 tisoč
dinarjev. V krajih z manj urejeno turi-
stično infrastrukturo pa naj bi znašala
taksa za tuje goste 8 in za domač^ 4 ti-
soč dinarjev. V občinah naj bi s tem
v zvezi sprejeli odloke in to najkasneje
do konca marca z veljavnostjo od 1.
januarja letos. Kot vse kaže, bodo y ob-
činah Celje, Mozirje, Velenje in Žalec
namesto dosedanjih dodatnih 250 di-
narjev sprejeli še turistično takso v vi-
šini 500 dinarjev za namensko kritje
dela stroškov Rekreacijsko turistične-
ga centra Golte.
Ob vsem tem pa je res, da je sedanji
način usklajevanja turističnih taks za
določeno koledarsko leto nesprejem-
ljivo in neživljenjsko. Inflacija namreč
povsern razvrednoti sprejeto vrednost
turistične takse in seveda onemogoča
realnejše vrednotenje programov in
nalog, ki jih financirajo iz turistične
takse. V občinah, turističnih društvih
in delegatskih sredinah bi morali zače-
ti postopek za spremembo in dopolni-
tev dosedanjega zakona o turističnih
in komunalnih taksah. V primeru, da
bi jim to uspelo, bi določaU višino turi-
stične in tudi komunalne takse konec
tekočega leta za naslednje leto in ne
kot doslej, ko so jo z odlokom oprede-
lih konec marca tekočega leta za na-
slednje leto. Ena izmed ugotovitev pa
je tudi ta, da je med občinami celjske-
ga območja veliko razhk v plačevdnju
komunalnih taks, v nekaterih občinah
pa jih celo nimajo. Višine komunalnih
taks bi morah v celjski regiji poenotiti,
denar od komunalnih taks pa naj bi
prejemali upravljalci komunalnih ob-
jektov in naprav. JANEZ VEDENIK
Širitev Savinjsicega gaia?
V	Savinjskem gaju v Moziiju bodo v tem tednu
s pomočjo dijakov celjske vrtnarske šole očistili poti in
grede. V gaju že cvetijo prve narcise, če se bo primerno
vreme nadaljevalo, menijo, da bo g^ od 15. aprila do 1.
maja v polnem cvetju. V tem tednu bodo natisnjene nove
vstopnice za gaj v obliki razglednic. V letošnjem letu želijo
postaviti tudi nove klopi v celotnem gaju, pred vhodom
v gaj pa po vzgledu podobnih evropskih parkov tudi dro-
gove z zastavami.
V	Društvu vrtnarjev Slovenije razmišljajo tudi o širitvi
cvetličnih površin v zadnjem, gozdarskem delu gaja. Cvet-
lični del gaja bi povečali za pol hektara. Težava so seveda
sredstva, saj je gaj, ki je ena najbolj obiskovanih turistič-
nih točk v Sloveniji, vseeno prevelik zalogaj za mozirsko
občino. V Savinjskem gaju ciljajo na povečanje števila
obiskovalcev za 10 tisoč, kar bi se, seveda ob udejanjenju,
poznalo tudi po finančni plati.	ßj
Živaiine razprave
na občniii zborili
v zadnjih dveh tednih seje
na našem, območju zvrstilo
kar devet občnih zborov tu-
rističnih društev. O gornje-
grajskem smo že poročaU, na
Ljubnem pa so namenili raz-
pravo predvsem ureditvi in
celostni podobi kraja in flo-
sarskega bala. Na Rečici so
se lahko pohvalili z uspešno
vaško olimpiado in ureje-
nostjo kraja, kar je bila os-
novna ugotovitev tudi zbora
v Bistrici ob Sotli.
Na občnem zboru Občin-
ske turistične zveze v Tito-
vem Velenju so zastavih kar
nekaj vprašanj, ki se nanaša-
jo na razvoj gostinstva in tu-
rizma v Šaleški dohni,
o skromni zasedenosti pre-
nočitvenih zmogljivosti,
o Hudi luknji, gradovih in
propagandi. V Braslovčah
pa so ocenjevan predvsem
hmeljarski praznik ter poh-
valili lepo urejeno šolsko in
cerkveno okolje. Posebej ve-
lja omeniti vzorno izvedeni
občni zbor turističnega dru-
štva Planina, kjer so prikaza-
li barvni film dr. Janeza Šmi-
da o lanski narodopisni turi-
stični prireditvi, se pogovori-
И o ekoloških pobudah,
vzdrževanju kulturnih spo-
menikov, skrbi za lep izgled
kraja (za kar skrbi turistično
društvo) in o urejenosti na-
sadov.
Ta teden bodo občna zbora
opravili tudi v Žalcu in Ce-
lju. Gre za dve aktivni dru-
štvi, celjsko paje lani prejelo
priznanje Celjske turistične
zveze za najboljše društvo
med trinštiridesetimi na na-
šem območju.
Kaj po Icegljišču?
Gostilno, disco ali biljardnico
Štiristezno kegljišče Zgor-
njesavinjske kmetijske za-
druge v Mozirju še zaenkrat
redno obratuje, vendar v toz-
du Trgovina že razmišljajo
o novi dejavnosti na tem me-
stu. Sedanje kegljišče z go-
stinskim delom je za zadru-
go nerentabilno. Sicer pa go-
stinska dejavnost zadruge
nasploh ne pokriva več obra-
tovalnih stroškov. Dotraja-
no, deset let staro kegljišče
naj bi nadomestil pravi go-
stinski lokal, diskoteka po
vzoru Super Lija ali pa bi-
Ijardnica, pravijo v tozdu.
Za ohranitev kegljišča so
si prizadevali v mozirskem
Kegljaškem klubu, katerega
člani bodo zdaj trenirali
drugje. Edino štiristezno
kegljišče z Zgornji Savinjski
dolini bi bilo, obnovljeno, za-
nimivo tudi zaradi izvenpen-
zionske ponudbe. V tozdu
Trgovina so se sprva obrnili
za pomoč na vse delovne or-
ganizacije. Za sofinanciranje
sta bila pripravljena le Glin
in Zveza telesno kulturnih
organizacij. V tozdu Trgovi-
na so za tem sprejeli in
obravnavali ustno ponudbo
lastnika diskoteke Super Li,
ki je pripravljen sovložiti
2 milijarde din. Zgornjesa-
vinjska zadruga nima sred-
stev, zato skupna naložba ni
mogoča. Ljub^ančan obljub-
lja kar 4 različice. Za naložbo
se zanima tudi zasebnik iz
Titovega Velenja.
BRANE JERANKO
Ljubenski turistični drobiž
Turistični delavci na
Ljubnem se že pripravljajo
na letošnje turistične nalo-
ge. Glavna naloga je tradi-
cionalni, odmevni Flosar-
ski bal.
Letošnja novost bala bo
starinska »apnenca«, ki bo
gorela ves teden pred balom.
Turistično društvo je dalo
v izdelavo obvestilno pano-
ramsko tablo Ljubnega, ki jo
nameravajo postaviti še ta
mesec.
Poleti bodo nadaljevali
z akcijo za najurejenejše
okolje, podehli pa bodo se-
veda tudi črne pike. Izkazalo
se je, da je ena od lanskih
črnih pik, krajevna trgovina,
po lanski razglasitvi začela
urejevati okolje. Postavih
bodo 10 novih klopi in to
v glavnem v kraju in na raz-
glednih točkah v okolici, ne-
kaj pa tudi na zabaviščnem
prostoru v Vrbju.
Razmišljajo tudi o tem, da
bi v glavni turistični sezoni
priložnostno zaposlili pri-
mernega krajana, ki bi dajal
v kraju turistične informaci-
je. V mislih imajo prostor
v Tobakovi trafiki v središču
Ljubnega. Turistično dru-
štvo bo sodelovalo tudi pri
pridobivanju dokumentacije
za izgradnjo teniških igrišč.
V spomladanskem času
nameravajo prirediti pro-
blemsko konferenco na te-
mo Podoba našega kraja za
danes in jutri.
BJ
Slovenije ni bilo na celovškem
gostinskem sejmu
Celovški gostinski sejem kakor ga menujemo po
domače (Mednarodni strokovni sejem za gastrono-
mijo turizem in področje živil) napove vsako leto
turistično sezono, ki jo po poraznih rezultatih v zim-
sko športnih centrih (pa dobrih zdraviliščih) z zani-
manjem pričakujemo.
Po uradnih podatkih sejemske družbe so imeU 650
razstavljalcev, od teh okoli 30% inozemcev, ki so
zasedli 30 tisoč m^ razstavnega prostora. Obiskovalcev
je bilo okoh 60 tisoč, od teh kar dve tretjini strokovnja-
kov za področja, katera sejem predstavlja.
O sejmu lahko sodimo tako ali drugače - je bolj ali
manj zanimiv, vsekakor pa je strokovna in pomembna
turistična prireditev. Prikazali so najsodobnejšo
opremo za gostinstvo, stroje in pripomočke,"propa-
gando, živila, embalažo, pa še to in ono z vrsto strokov-
nih spremljevalnih prireditev. Ni moj namen opisovati
sejem, ki bi si ga morali ogledati vsaj gostinski direk-
torji, poslovodje, šefi kuhinj in šefi strežb, pa tudi večji
zasebni gostinci. Rad bi opozoril le na zaprt, prazen in
zaprašen jugoslovanski paviljon, ki gotovo ni bil
v ponos in v propagando našemu turizmu. Zanimivo bi
bilo čuti, zakaj je bilo temu tako? Če ne zmoremo za
takšno prireditev opremiti lastnega paviljona, ki ima
mimogrede omenjeno tudi zelo slabo ali neprimerno
lokacijo, bi ga kazalo dati vsaj v najem kot skladišče ali
kaj podobnega, s tako pridobljenimi sredstvi pa ure-
diti primerno stojnico v osrednji gostinski dvorani,
kjer bi ponudili po konkurenčni ceni (kakor delajo vsi
drugi), dobro slovensko vino, domače žganje, kranjsko
klobaso, pa nekaj prospektov in informacij.
Zdi se mi, da je škoda zamuditi vsako priložnost za
propagando slovenskega turizma. Tokrat smo jo.
ZORAN VUDLER
TURISTIČNI NAMIG
Povabilo v Bistrico ob Sotli
Tokrat vam predlagamo iz-
let v jugovzhodno področje
celjskega območja, ki je zna-
no po lepi in zanimivi pokra-
jini in mnogih kulturnozgo-
dovinskih spomenikih. Iz
Celja je z avtomobilom do
Bistrice ob Sotli 52 kilome-
trov. Dobre so tudi avtobus-
ne zveze iz Celja (ob 8.20,
10.10, in 14.25) ter s povrat-
kom ob 17. uri. Od ponedelj-
ka do petka je avtobusnih
zvez še več. Ze med potjo
vam predlagamo postanek
v Mestinju pri nekdanjem
gostišču Cigajnerbirt, ki ga
sed^ upravlja Vanda Kidrič.
V	Podčetrtku si lahko med
drugim ogledate že skoraj
dokončano Atomsko vas
z okrog 400 ležišči. Od tuje le
še 15 kilometrov do Bistrice
ob Soth. Priporočamo vam
obisk dveh zasebnih gostišč
Kraner, ki ga upravljata Mi-
lena Jazbec in Srečko Kunst.
V	obeh vam ponujajo tudi
dobro domače vino. Štiri ki-
lometre iz Bistrice vas vabijo
priljubljene Gore z baročno
Marijino božjepotno cerkvi-
jo in kapelicami Sv. Jurija in
Martina iz 11. stoletja. Tam je
tudi znano Rautherjevo go-
stišče.
Če se ne boste odločili za
pot na Gore, vam priporoča-
mo pot v tri kilometre odda-
ljene Trebče z muzejem mar-
šala Tita in dobrim gostiš-
čem, ki ga je zgradil celjski
Izletnik in ga ima sedaj v na-
jemu Silva Fistrič. Od tod
lahko nadaljujete pot čez
Kozje, kjer imajo sodobno in
lepo urejeno gostišče, mimo
Pilštanja in Slivnice v Celje.
•Opozoriti pa vas moramo, da
je na tej poti še nekaj kilome-
trov neasfaltirane ceste.
Priporočamo pa tudi po-
vratek čez Kumrovec in na-
daljevati pot po Hrvaški ce-
sti mimo kr^ev Sele, Plavič
in Miljana, kjer ima zasebnik
lepo urejen grad. Od tod do
Podčetrtka, kjer dobite
v znanem Renieijevem go-
stišču kozarček domačega
vina, vas vodi lepo urejena
cesta. Če seštejemo vse pre-
vožene kilometre, jih bo
okrog sto, kar pa ni veliko,
glede na vse to, kar lepega
boste videli in doživeh na tej
poti.
Z.Y.
Mladi za turistični
razvoj Polzele
V turistični podmladek na osnovni
šoli Vere Šlander na Polzeli so vklju-
čeni vsi učenci, vsaka oddelčna skup-
nost pa ima svoj turistični program.
Ob rednem programu, ki obsega čiš-
čenje šolske okolice, zbiranje odpad-
nega papirja in starega železa, so v pr-
vih mesecih letošnjega leta izdelovali
tudi turistične spominke, pripravili
kviz z naslovom Več znaš, več veljaš,
ter izdelah svojo maskoto - hmeljar-
sko kopico. Z njo so sodelovah tudi
v televizijskem kvizu Vprašanja iz TV
klobuka. Od lanskega septembra pa
do konca februarja letos so zbirali tudi
starine, proučevali kapele na območju
Polzele in o tem posneli video film.
Rezultate večmesečnega dela so prika-
zali na šolskem kulturnem dnevu »sta-
rosvetnosti«. Na to prireditev so pova-
bili tudi starše in vse tiste, s katerimi
šola sodeluje. Napisah so tudi naloge
na razpis Celjske turistične zveze Kaj
bi pokazal turistu v domačem kraju,
sedaj pa se pripravljajo na območni
turistični kviz, ki bo v Šempetru.
J. V.
Planinski jubilej na Polzeli
Ob 30 letnici uspešnega dela Planinskega društva na Polzeli so do sedaj pripravili že
vrsto aktivnosti, minuli teden pa je bila osrednja slovesnost. Na akademiji, ki so jo
pripravili s pomočjo učencev osnovne šole in vrtca na Polzeli, je o delu v tridesetih
letih govoril predsednik PD Polzela Vili Vybihal, podelili pa so tudi več priznanj
svojim članom, ki so kakor koli pripomogli za uspešno delovanje društva. V mali
dvorani so pripravili tudi zanimivo razstavo - PD Polzela skozi trideset let. Na njej so
razstavili več zanimivih fotografij, plakatov in planinske opreme. V počastitev 30
letnice se je do konca leta zvrstilo več prireditev.
T. TAVČAR
10. STRAN - NOVI TEDNIK
23. MAREC 198(1
»Ni res, da kmet ne zna gospodariti«
Pogovor z direktorjem Kmetijskega komliinata Šentjur Stanetom Lesniko
»Prehod na tržno gospo-
darstvo postavlja državo
pred veliko obveznost. Dr-
žava mora z ukrepi zagoto-
viti, da se položaj kmetij-
stva izenači z drugimi pano-
gami in da se ublažijo niha-
nja v tovarni na prostem,
kot pravimo kmetijstvu.
Z mehanizmi politike mora
država uravnavati stvari
tako, da poprečnemu kme-
tijskemu proizvajalcu omo-
goči doseganje dohodka, ka-
kršnega dosega poprečen
proizvajalec v neki drugi
panogi. Kako posameznik
gospodari v poprečnih po-
gojih - to pa je odvisno od
konkurence, znanja in spo-
sobnosti posameznika.«
Tako razmišlja prvi mož
kmetijskega kombinata
Šentjur Stane Lesnika.
Malo jih je kmetijcev, ki
v tem časih ne tarniyo in ja-
dikujejo. Tudi Stane Lesni-
ka kmetijstva ne gleda z rož-
natimi očali, pa vendar: »La-
ni smo dosegh dobre rezulta-
te, nad poprečjem šentjur-
skega gospodarstva. Pred-
vsem zaradi polne izkorišče-
nosti proizvodnih zmogljivo-
sti, v primerjavi s prejšnjimi
leti pa smo tudi veliko vlaga-
И v proizvodnjo. Če naštejem
najpomembnejše: začeli smo
graditi blagovni center, ob-
navljati klavnico, násade in
hleve za pitance. Vlagali smo
predvsem lastna sredstva,
denar reubliškega sisa za po-
speševanje proizvodnje hra-
ne in sredstva, ki so jih vloži-
li poslovni partnerji. Na po-
dročju trženja ni težav, da-
nas ni problem kupiti, bi-
stvena je organizacija, to, da
dobiš poceni blago in po
ugodnih plačilnih pogojih.
Večja preusmeritev nas čaka
še v transportu, tu razmišlja-
mo o obrtni kooperaciji.«
Kako si potem v Kmetij-
skem kombinatu zamišljate
delo v letošnjem letu?
Lesnika: »Vlagah bomo
predvsem v večje tržne kme-
tije, ki smo jih začeli razvijati
že pred leti. Tu računamo na
nepovratna sredstva iz repu-
blike. Trenutno imamo
okrog 40 projektov, toUko jih
je bilo tudi lani. Načrtujemo
tudi obnovo sadovnjakov,
mehanizacije, nakup zem-
ljišč, pripravljamo se na
gradnjo sadne hladilnice.
V	klavnici želimo odpraviti
ozko grlo in še izboljšati sa-
nitarne pogoje, tudi predela-
va dobiva svoje mesto, z go-
stinstvom se pogovarjamo
o predpripravi in predelavi
mesa za njihove potrebe.
V	transportu pa predvideva-
mo gradnjo proizvodnih ob-
jektov, ki bi jih dali v пдјет
obrtnikom. Tistim, ki imajo
voljo, znanje, morda stroje,
nimajo pa kapitala, da bi lah-
ko gradili svoje poslovalni-
ce. To bomo naredili s svo-
jim denarjem, sredstvi sovla-
gateljev in morda tudi s sred-
stvi, ki jih izvršni svet zbira
za razvojne projekte. Skrat-
ka, letos nameravamo za na-
ložbe odšteti 15 milijard di-
narjev.«
Kako bi ocenili trenutne
razmere pri odkupu živine?
Lesnika: »Sedanja odkup-
na cena ne pomeni polne
lastne cene, trdim pa, da smo
klavnico toliko usposobili,
da lahko konkurenčno na-
stopamo, da lahko plačuje-
mo živino kmetom toliko kot
druge klavnice. Poleg tega
bo naša klavnica kot svoj
prispevek k povečanju črede
in napolnitvi stojišč prispe-
vala 500 milijonov. Gre za
poseben aranžma, s katerim
bi radi vzpodbudih privez te-
let, doplačilo pa obvezuje
rejce, da bodo živino prodali
klavnici. Mislim, da smo na
tem področju uspešni, sploš-
ne razmere v živinoreji pa so
znane in jih ne bi komen-
tiral.«
Agrarna reforma, prenos
zemlje iz družbene lastnine
v zasebne roke je še vedno
glavna tema kmetijcev in
nekmetijcev. Kako si jo vi
zamišljate?
Lesnika: »Ta ideja, ki jo je
zvlekla na dan kmečka zve-
za, je že precej starejša kot
zveza sama. Mi smo že pred
tremi leti delah na tem, da bi
zasebno kmetijstvo temeljilo
na močni družinski kmetiji.
Ne lastimo si avtorstva ideje,
to je bila le logična ugotovi-
tev. Predlagah smo, da bi
omogočih nakup zemlje več-
jim kmetijam, zlasti tam,
kjer živijo ostareli kmetje in
tam, kjer je slabo obdelano
zemljišče. Ta proces mora
vzpodbuditi sprememba
davčne zakonodaje. Odvzeti
družbeno zemljišče - tisto, ki
je slabo obdelano, zagotovo.
To je logično, brez da vmeša-
vamo politiko. Je pa vpraša-
nje, če je pametno trgati
družbeno posestvo tam, kjer
so dobro organizirani in kjer
so vložili veliko denarja. Te-
ga noben pameten gospodar
ne bi naredil.«
Kako si zamišljate dru-
žinske kmetije?
Lesnika: »Zame je družin-
ska kmetija privatno podjet-
je. Kot takšno ima pravico,
da se odloči, ali se bo zaradi
ekonomskih interesov pove-
zal v zadrugo ali v poslovni
odnos s podjetjem ali pa bo
samostojno nastopal na tr-
žišču. Zagotoviti bi morali,
da nobena družbena subven-
cija ni vezana na obliko orga-
niziranja. Premija za mleko
pripada rejcu, pa če je v za-
drugi ah kjerkoU, pogoj je le
tržna proizvodnja. Če bomo
to spoštovali, bodo tudi poli-
tične dileme odpadle.
V Šentjurju smo letos, ko
smo razmišljali o novi orga-
niziranosti, pripravili za jav-
no razpravo predlog, da bi
znotraj podjetja imeli organi-
zacijsko enoto, ki bi samo-
stojno gospodarila, kmetje
bi imeh proste roke tudi v sa-
moupravnih organih. Meni-
mo, da pozitivnih izkušenj,
sovlaganj, možnosti, ki jih
ima privatni sektor v poveza-
vi s predelavo, ne bi smeli
zavreči. Takšen je naš pred-
log, če bodo kmetje ocenili,
da takšna obhka ne daje eko-
nomskih rezultatov, ni nobe-
ne ovire, da se samostojno
organizirajo.«
Kako pa bi ocenili delo in
vlogo pospeševalne službe?
Lesnika: »Osebno menim,
da imamo napačno zastavlje-
no. Izhajamo iz predpostav-
ke, da kmet ne zna gospoda-
riti. To ni res, kmetje so do-
bri ekonomisti. Naloga po-
speševalcev pa ni, da hodijo
od hiše do hiše in prepričuje-
jo ljudi, kaj je dobro. Večina
to ve. Naloga zadruge je or-
ganizacija poslovanja in za-
gotavljanje vsega potrebne-
ga za kmetijsko proizvodnjo.
Hkrati pa mora kmet imeti
možnost, da dobi odgovore
na najzahtevnejša strokovna
vprašanja.«
Dve skupini sta se obliko-
vali v zadnjem času med ti-
stimi, ki krojijo kmetijsko
politiko. Prva se zavzema
za povsem proste roke, dru-
ga zagovarja močno državo,
kmetijskega ministra, kme-
tijsko zbornico. Čemu daje-
te prednost.
Lesnika: »V svetu ne poz-
najo prostega trga v klasič-
nem smislu, kmetijstvo ni
odvisno izključno od tržišča.
Z ekonomsko politiko
usmerjajo kmetijstvo tako,
da zagotavljajo poprečne po-
goje gospodarjenja. In če bi
naš kmetijski minister izbo-
ril kmetijstvu enakovreden
položaj z drugimi panogami,
je lahko močan, zakaj pa
ne?«
IRENA JELEN-BAŠA
»Zemija je mrtev kapitai«
Na Kraševčevi domačiji v Pongraou
Prašičjereji in govedoreji
se ne obetajo rožnati časi.
A kaj drugega preostaja lju-
dem na borih krpah zemlje,
razmetanih po okoliških
bregovih. Tudi Kraševče-
vim v Pongracu.
Osem plemenskih svinj in
80 pitacev je v njihovem ne
ravno modernem svinjaku,
v hlevu pa od 25 do 30 glav
živine. »S čim drugim se
v hribih ni mogoče ukvarjati,
že tako je naša proizvodnja
dražja za okrog 30 odstotkov
od tiste v dolini,« je menil
gospodar. »Štiri leta se uk-
varjamo s prašičjerejo, nek^
pridelamo koruze, kupuje-
mo pa krmila in sirotko,« je
pojasnjeval. In nadaljeval:
»Imamo svojega merjasca,
umetno osemenjevanje se ne
obnese. Veterinarji se sicer
pohvalijo z dobrimi rezultati,
vendar so naše izkušnje dru-
gačne. Ne vem, je kriv ose-
menjevalec ali seme, veliko-
krat krivdo valijo na nas
kmete. Toda, ko sami posku-
šamo z lastnim bikom ali pa
merjascem, je problem re-
šen,« je razlagal Ivo.
Nad kmečko zvezo ni nič
кгц navdušen. »Zveza je do-
brodošla, če služi svojemu
namenu. A v kmečki zvezi bi
morah biti ljudje, ki jim je
zemlja glavni vir dohodka,
tisti resnočno poznsyo raz-
mere.« Nasploh je Ivo pre-
pričan, da bi čistemu kmetu
morali dati večjo podporo.
»Kmet je zainteresiran, da bi
s sedanjo mehanizacijo pri-
delal več hrane. Tistim, ki
imiOo službo, je zemlja le do-
daten vir zaslužka, ne plaču-
jejo tudi takšnih ogromnih
denarjev za pokojninsko in
zdravstveno zavarovanje. To
nas ubija,« je bil hud. Potem
pa: »Pravijo nam, kmetom,
da imamo zemljo, da je to
kapital. Toda zemlja je mrtev
kapital, brez dela in vlaganj
ni sadov.«
IRENA JELEN-BAŠA
Na Kraševčevi domačiji je ponavadi doma žena Olga, Ivu
vzemejo veliko časa opravki, pa seje v kmetijski zadrugi,
izvršnemu svetu in krajevni skupnosti Griže. Na domačiji
v Pongracu pa živijo tudi trije otroci in stara mati.
Foto: EDO EINSPIELER
KMETIJSKI NASVETI
Gnojenje z gnojevko
Z gospodarskega stališča je gnojevka zanimiva
zaradi rastlinskih hranil, ki jih vsebuje. Vsa rastlin-
ska hranila razen dušika delujejo približno tako kot
hranila iz mineralnih gnojil.
V primerjavi z mineralnimi gnojili pa odlikujejo gno-
jevko predvsem naslednje lastnosti: relativno visoka
vsebnost organskih snovi (80 kg na m^ nerazredčene
goveje gnojevke), večja zanesljivost pri preskrbi rast-
lin s stranskimi hranili in mikrohranili ter zmernejše
izpodrivanje metuljnic iz travniške ruše. Vendar pa
ima gnojevka v primerjavi z mineralnimi gnojili tudi
slabe lastnosti, kot npr. onesnaževanje okolja, krme,
vode, zbitost tal in ožigi rastlin. Toda te slabe lastnosti
lahko s pravilno in pravočasno rabo omilimo ali celo
odstranimo.
Hranila v gnojevki
Fosfor in kalij ter kalcij in magnezij iz organskih
gnojil se izkoriščajo tako kot isti elementi mineralnih
gnojil. Izkoristek dušika paje veliko bolj vprašljiv in je
odvisen od raznih dejavnikov, npr. od časa uporabe,
vrste gnojevke, od temperature in vlažnosti tal, vrste
poljščin in vremena.
Goveja gnojevka s kmetij (pretežno travna krma)
vsebuje letno poprečno v eni toni (1 m^ je 1000 kg) 4,5
do 5,5 kg N, 1,5 do 2 kg P205 ter 6 do 7 kg K20.
S pravilno in pravočasno uporabo gnojevke na travi-
nju lahko prihranimo pri izdatkih za nakup mineralnih
gnojil. Ob gnojenju z gnojevko lahko dokupujemo
samo še fosforna gnojila (Thomasovo žlindro, super-
fosfat) in pa dušična gnojila (KAN, UREA), s katerimi
dognojujemo travinje.
Uporaba gnojevke na travinju
Gnojenju z gnojevko naj sledi najprej košnja. Pripo-
ročamo, da na prvo košnjo po obnovi travinja ne poh-
vate nobene gnojevke. Letne količine je treba odmer-
jati glede na potrebe travne ruše, pri čemer je treba
upoštevati intenzivnost in kemično analizo tal. Upo-
števati je nadalje treba različno vsebnost hranil glede
na vrsto živine, vrsto krme in čas gnojenja. Posamezni
obroki naj ne bodo preveliki, niti premajhni. Priporo-
čamo naslednje količine: na travnikih (samo košnja) za
prvo košnjo 15 do 20 m^ nerazredčene goveje gnojevke
ali 10 do 15m^ nerazredčene prašičje gnojevke. Na
pašnikih (pašno košna raba) priporočamo za prvo pašo
5 do 10 m nerazredčene goveje ali prašičje gnojevke.
Polivamo vedno vse površine (čredinke), ne pa eno
čredinko z gnojevko (ki živini smrdi), drugo pa z mine-
ralnimi gnojili.
Zim.ske gnojevke ne polivajte pozimi, še zlasti ne na
zmrznjeno zemljo. Polivanje priporočamo zlasti pred
dežjem in kmalu po košnji, nikakor pa ne pri veliki
vlažnosti tal in v suhem ter vetrovnem vremenu. Če so
stroški za transport in vodo majhni, je pametno gno-
jevko razredčiti z vodo v razmerju 1:1 do 1:7, zlasti
poleti, zaradi boljšega izkoriščanja dušika in manjše
nevarnosti onesnaževanja krme ter vode.
Najprimernejši čas za polivanje zimske gnojevke je
takoj po koncu zime oziroma v začetku pomladi, od
sredine marca do začetka aprila.
dipl. ing. agr. TATJANA PEVEC
Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje
Lanski programi uresničeni,
letošnji v okviru možnosti
Danes skupščina SIS za pospeševanje proizvodnje hrane
in zagotavljanje osnovne preskrbe v občini Celje
Obravnavanje in sprejem
programov odbora za kme-
tijstvo, odbora za preskrbo
in odbora za blagovne re-
zerve pri samoupravni inte-
resni skupnosti ter sprejem
predloga samoupravnega
sporazuma o zagotavljanju
sredstev za uresničevanje
programov samoupravne
interesne skupnosti - to sta
dve najpomembnejši temi,
ki jih bodo danes obravna-
vali člani celjske skupščine
SIS za pospeševanje proiz-
vodnje hrane in zagotavlja-
nje osnovne preskrbe v ob-
čini Celje.
Lani so v celoti uresničili
program odbora za pospeše-
vanje kmetijstva in odbora
za preskrbo, ni pa bil v celoti
uresničen program blagov-
nih rezerv, predvsem pri na-
bavi novih rezerv, razlog, da
denar ni bil porabljen, pa je
v pomanjkanju skladiščnih
kapacitet in prenizkem obra-
čanju zalog.
Letos bodo največ denarja
v odboru za pospeševanje
kmetijstva, takšen je vsaj
predlog, namenili umetne-
mu osemenjevanju krav,
preusmerjanju kmetij v celj-
ski občini, obrestim za gove-
dorejo, del denarja pa bodo
namenili tudi izgradnji skla-
diščnih kapacitet za repro-
dukcijski material za potre-
be kmetijstva, dozidavi zavo-
da za živinorejo ter sofinan-
ciranju nakupa živine za gor-
ske kmetije. 60 milijonov di-
narjev bodo iz zbranih sred-
stev namenih sofinanciranju
študije o raziskavi okolja,
okrog 348 milijonov dinarjev
pa se prelije v druge občine,
od koder so delavci, zaposle-
ni v celjski občini. Kmetij-
ska zadruga СеЦе je letos
predlagala, da nai bi v pro-"^
gram vključili tudi regresira-
nje semenske koruze, ven-
dar pripombe v samouprav-
ni interesni skupnosti niso
upoštevali, ker bi potem mo-
rah zmanjšati sredstva, na-
menjena po njihovi oceni na
pomembnejša področja po-
speševanja kmetijstva.
IRENA JELEN-BAŠA
Setev
zelenjadnic
Mesec marec je najbolj pri-
meren za setev naslednjih zele-
njadnic: ohrovt, zelena, solata,
endivija, paradižnik, paprika
in por. Vse te zelenjadnice se-
jemo v toplo gredo ali v zaboj.
Na vrtovih pa lahko v marcu
sejemo že: korenček, peteršilj,
redkvico, radič solatnik, moto-
vileč, špinačo, solato, rdečo pe-
so, čebulo, česen, grah in
tkrešo.
Z3. MAREC 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Ukinitev
avtobusne linije
pišem v imenu krajanov
Galicije, Zavrha in Hramš.
jii bilo namreč zbora kraja-
nov, občnega zbora raznih
organizacij ali kakšnega dru-
gega sestanka, da ne bi kriti-
zirali zaradi ukinitve avto-
busne linije Izletnika; avto-
bus je odpeljal ob delavnikih
izpred zadružnega doma
v Galiciji ob 9. uri, se ob 11.
ijri vrnil iz Žalca in ob 11.30.
liri odpeljal proti Celju.
Vprašali smo že na več
strani, a pravega odgovora ni
bilo. Izletnik pravi, da proga
ni bila rentabilna, toda jaz
vem, da je bila. Če pa po na-
Idjučju tisti dan, ko je bil
kontrolor Izletnika na avto-
busu, ni bilo potnikov, je to
nekaj čudnega - v to sploh
ne verjamem.
Prosimo vodstvo Krajevne
skupnosti Gahcija in Izlet-
nik, da s tem v zvezi nekaj
ukrenejo. Z ukinitvijo proge
smo najbolj prikrajšani sta-
rejši krajani - upokojenci,
borci, invalidi, torej tisti, ki
iz zdravstvenih razlogov ne
moremo na avtobuse, ki od-
peljejo v zgodnjih jutranjih
urah.
Izletnik Celje prosim, da
se vs^ malo ozira na gališke
upokojence, ki se že 15 let
posložujejo njegovih uslug
pri svojih izletih po domovi-
ni in zamejstvu - sam sem
organiziral že 73 takšnih iz-
letov.
Ob tej priložnosti bi se rad
dotaknil tudi članka »Huda
kri zaradi sprememb
v Zdravstvenem domu Ža-
lec«, ki je bil objavljen v va-
šem časopisu 23. februarja in
sem ga z zanimanjem pre-
bral. V imenu borcev NOV iz
Galicije se iskreno zahvalju-
jem tovarišem Cilenšku,
Jančarju in Basletu, ki so
nas podprli pri naših proš-
njah, da ostane vse po sta-
rem, saj smo dosedanje am-
bulante za borce in obrtnike
z zdravnikom dr. Ljubom
Vladokovičem in medicin-
sko sestro Mijo Hribar že
dolga leta navajeni.
JOŽE PODVRŠNIK
Gahcija
Dan žena
v Medlogu
v prostorih delovne orga-
nizacije Oprema, nekdanjem
zadružnem domu, se je za
praznik zbralo vehko število
mater, žena, babic, deklet.
Vzdušje je bilo prijetno in
domače.
Za inproviziranim odrom
so tekle zadnje priprave,
medtem ko je skupina malč-
kov WO Anice Černejeve
izvajala prisrčen uvodni spo-
red s pesmijo in plesom, nav-
zoče pa je nato pozdravil tu-
di predstavnik krajevne
skupnosti Mirko Hitinski.
Skupina igralcev se je
predstavila z odlomki mla-
dinske povesti Frana Milčin-
skega »Ptički brez gnezda«,
ki jo je dramatizirala in z ve-
liko zavzetostjo režirala Da-
rinka Joštova. S pripravami
so imeh vehko težav, saj so
posameznike pestile bolezni,
zadrževale so jih obveznosti
v šoli, v službah, v družini.
Darinki Joštovi pa kljub te-
mu ni zmanjkalo ne moči, ne
volje, da začeto delo zaživi
na odru. Nad uspešnostjo
predstave smo bili prijetno
presenečeni, saj nas je takoj
osvojila in s simpatijo smo
spremljah prisrčno in sproš-
čeno izv^anje na odru, kjer
so se v skupni igri združiU
otroci, matere, očetje...
Mozaik, sestavljen iz uvod-
ne besede Darinke Joštove
in igre, je izredno lepo pove-
zovala Bojana Rojčeva. Igra
sama je bila sestavljena iz
dveh delov. Večina prizorov
se je odvijala na odru, pred
očmi gledalcev, drugi pa za
zaveso in smo jih spremljali
le s poslušanjem. V čas stare
Ljubljane nas je popeljala tu-
di glasba, ki je spremljala iz-
vajanje na odru.
Trud nastopajočih, ki so
bili istočasno igralci, kostu-
mografi in scenografi, je po-
plačal uspeh. Prav bi bilo, da
bi jih povabili še v druge kra-
je, v večje dvorane, da bi si
vedno aktualne »Ptičke brez
gnezda« ogledalo še več mla-
dih, pa tudi odraslih.
Prof. RADMILA TRATNIK
Trubaijeva 30, Celje
Prijeten 8.
marec
Lani v decembru je bila
v Šentjurju ustanovljena
sekcija za pomoč duševno
prizadetim osebam. Pred-
sednik t^a društva je Peter
Jeršič iz Šentjurja, ki je v da-
naši^em hitrem tempu živ-
ljenja poleg službe in svoje
družine našel čas in se
z vsem srcem posvetil tem
osebam. S tem je zelo razbre-
menil socialne delavke.
Letos ob 8. marcu so se
v društvu spomnili vseh svo-
jih mater duševno prizadetih
oseb in jih počastih za njihov
praznik. Zbrale smo se 9.
marca ob 16. uri v gostilni pri
Salobiiju v Jakobu pri Šent-
jurju. Zbralo se nas je 70
z vsega območja.
Najprej je spregovoril
predsednik društva, nato pa
je sledil bogat kulturni pro-
gram. Prisrčno in lepo so na-
stopili otroci. Zato si zasluži
pohvalo priznana kulturna
delavka učiteljica Ivanka
Podgajski iz Šentjurja.
Sledilo je družabno sreča-
nje. Predsednik društva je
vsaki materi izročil lepo ma-
joliko, izdelek Keramične in-
dustrije Liboje. Vesele melo-
dije je iz svoje harmonike iz-
vabljal priznani kulturnik
Franc Salobir iz Dobja pri
Planini. Omenim naj še, da
pogostitev ni bila razkošna,
temveč preprosta in
skromna.
Dan, ki smo ga preživeli
skupaj, nam bo vsem ostal
v nepozabnem spominu.
HILDA LOKOVŠEK
Šentjur
Dan žena
upokojenk
Komisija za izlete Društva
upokojencev Celje je pripra-
vila praznovanje 8. marca
v dvorani Krajevne skupno-
sti Pod gradom. Lepo je bil
izveden kulturni program,
v katerem so sodelovali
učenci osnovne šole Frana
Kranjca s Polul pod vod-
stvom Jolande Ibšek-Ulre-
ych, kateri želimo tudi v na-
prej vehko uspehov pri nje-
nem delu z otroci.
Po zakuski smo zapele in
zaplesale, pripravili pa smo
tudi srečolov, za katerega so
nam dobitke prispevale de-
lovne organizacije in zaseb-
niki. Vsem se zahvaljujemo
za pomoč, hkrati pa želimo,
da se naše upokojenke v ta-
ko velikem številu udeležijo
tudi drugih proslav in iz-
letov.	MARA ESIH
Ogorčen In
zaskrbljen sem
v nedeljo je bilo v Celju
regijsko prvenstvo v šahu za
pokal maršala Tita. Ekipe so
se pred celjskim šahovskim
klubom začele zbirati že pol
ure pred pričetkom, pa so
morale čakati na dežju, ker
ni bilo nikogar, da bi odprl
vrata šahovskega kluba. Še
sreča, da je nekaj minut pred
začetkom tekmovanja prišel
predsednik regijske šahov-
ske zveze Celje Franci Gaz-
voda in nas spustil notri. Še
bolj smo bili presenečeni,
ker se na tekmovanju niso
pojavili celjski šahisti. Kaj je
z njimi, kaj delajo oz. zakaj
ne delajo? Nekoč so bili po-
nos šaha tudi v jugoslovan-
skem prostoru, danes žal ne
pomenijo nič, saj niti ekipe
mladincev ne morejo spravi-
ti skupaj za tako pomembno
tekmovanje, kot je za pokal
maršala Tita. In če celjski ša-
histi niso v stanju organizira-
ti tako pomembnega tekmo-
vanja, kot je za pokal marša-
la Tita, naj organizacijo pre-
pustijo kakšnemu drugemu
društvu, saj jih je na celj-
skem območju veliko in to
zelo delovnih. Zak^ bi se si-
hh tam, kjer ne gre, pojdimo
г£це v Slov. Konjice, T. Vele-
nje, Šentjur, Šempeter, Ža-
lec, kjer imajo šah radi in tu-
di znajo takšno prireditev iz-
peljati. To, kar se dogaja
s celjskim šahom, klubom in
šahovskim domom, pa je za-
skrbljujoče. Vsak vleče voz
na svojo stran, šah kot celota
pa propada, mladih ni in
prav zaradi vsega tega bo tre-
ba enkrat za vselej reči bobu
bob.
Žal mi je, da sem to moral
napisati, vendar zdaj imam
vs^ mirno vest.
JOŽE GROBELNIK
PRIREDITVE
V	Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes ob
10. uri zaključena predstava mladinske igre TV Snegulj-
čica Žarka Petana.
Jutri ob 15.30 uri bodo v celjskem gledališču igrali
Krvavo svatbo Federica Garcie Lorce za abonma 4. šolski
in izven, Lorcina Krvava svatba pa bo na programu tudi
v ponedeljek, 27. marca ob 17. uri, ko bo predstava za
abonma 6. šolski in izven.
V	domu kulture v Titovem Velenju gostuje Slovensko
mladinsko gledališče iz Ljubljane z igro Jeana Geneta
Balkon. Danes ob 19.30 uri bo predstava za gledališki
abonma, jutri ob 19.30 uri pa za izven.
Prihodnji četrtek, 30. marca bo v Knjižnici v Titovem
Velenju razgovor z dr. Aleksandrom Bajtom o gospodar-
skih dilemah našega časa. Pogovor se bo pričel ob 19. uri.
V kulturnem domu Zarja Trnovlje bodo drevi ob pol
osmih uprizorili komedijo farso Ervina Fritza Kralj Mal-
hus. Predstava bo za DO Cinkarna Celje in izven.
V	dvorani Narodnega doma v Celju bo jutri ob 19.30 uri
koncert Aleister Tria iz Kölna, ki ga sestavljajo pianistka
Sonja Mijatovič, violinistka Klementina Pleterski in
violončelist Tomas Grote. Izvajali bodo dela Haydna, Men
delssohna in Šostakoviča.
V	soboto, 25. marca pa se bo Aleister trio predstavil ob
19.30 uri na koncertu v Pivnici v Rogaški Slatini.
V	Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bo
v ponedeljek, 27. marca ob 20. uri koncert, na katerem
bosta nastopila ženski in moški pevski zbor Zdravilišča
Rogaška Slatina.
V	občini Velenje bodo prireditve v okviru Naše besede
89 jutri in v ponedeljek. Prva bo jutri ob pol desetih
dopoldan v VVZ Najdihojca v Titovem Velenju. Člani
kulturnega društva Stane Sever iz Škal bodo uprizorili
priredbo otroške igre Mojca Pokraculja.
V	Domu kulture v Titovem Velenju se bo prireditev
pričela uro kasneje, torej ob 10.30 uri. V prvem delu bodo
učenci osnovne šole Anton Aškerc Titovo Velenje uprizo-
rili igrico Bine Štampe-Žmavc O velikem strahu Suholinu,
v drugem delu pa bo skupina za izrazni ples Glasbene šole
odplesala Cepetavčka, ki so ga pripravili po literarni pred-
logi Leopolda Suhodolčana.
V	ponedeljek, 27. marca pa se bo v Kulturnem domu
v Šmartnem ob Paki predstavila pionirska skupina Gle-
dališča pod kozolcem z mladinsko igro Razbojniki iz Kar-
demone.
V	ponedeljek, 27. marca se bo pričelo Medobčinsko
srečanje gledaliških skupin celjske regije.
V	domu kulture v Slovenskih Konjicah bo v ponede-
ljek, 27. marca gostoval ansambel KUD Zaija Trnovlje
s komedijo farso Ervina Fritza in v režiji Štefana Žvižeja
- Kralj Malhus.
V	torek, 28. marca bodo komedijo Petra Turrinija Ta
nori dan uprizorili člani Gledališča pod kozolcem iz
Šmartneg_a ob Paki, v sredo, 29. marca pa bo gledališče
Žarek iz Žalca uprizorilo veseloigro Antona Tomaža Lin-
harta Veseli dan ali Matiček se ženi.
Vse predstave v domu kulture se bodo pričele ob 19.30
uri.
V	klubu Mladinskega kulturnega centra v Celju bo
danes ob 19.30 uri projekcija video filma The Kremlin
Letter, jutri se bo ob 19. uri pričel spoznavni večer celjskih
študentov, v soboto, 25. marca pa bo ob 21. uri koncert
glasbene skupine Phone-box Vandals iz Celja.
V	Likovnem salonu v Celju je odprta razstava slikarskih
del Predraga Hegedüsa. Razstava bo na ogled do 1. aprila.
V	avli hotela Dobrna razstavljata svoja dela celjska
likovnika Niko Ignjatič in Srečko Skoberne. Razstavljena
dela bodo na ogled do 3. aprila.
V	spodnjih razstavnih prostorih Muzeja revolucije
v Celju bo do sobote, 25. marca na ogled razstava slikar-
skih del likovnih amaterjev DO Aero Celje.
V	razstavnih prostorih celjskih Zlatarn razstavlja svoja
dela slikar Štefan Horvat iz Višje gore. Razstava bo na
ogled do 9. aprila.
Na Starem gradu v Celju si lahko ogledate razstavo
kiparskih del Vilibalda Krajnca iz Celja. Avtor se pred-
stavlja z deh v novi reliefni tehniki, razstava pa bo na ogled
do 9. aprila.
V	večnamenski dvorani v Zrečah bo v okviru medob-
činskega srečanja gledaliških skupin celjske regije
v sredo, 29. marca ob 17. uri predstava komedije Petra
Ustanova Komaj do srednjih vej, ki jo bo izvedla gledali-
ška skupina DPD Svoboda Polzela.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
W % '''ì s ^
človek Je trenutno najbolj moder, če molči, svetuje dr. Anton Trstenjak
Profesor doktor Anton Trste-
njak, akademik, lanski Avno-
jev nagrajenec, teolog, filozof,
psiholog, se je rodil pred štiri-
inosemdesetimi leti v Prlekiji,
ki je dala malemu slovenske-
mu narodu veliko znamenitih
sinov. Tam so bili doma še
Fran Miklošič, Matija Murko,
dr. Bratko Kreft, dr. Anton Ko-
rošec, dr. Anton Slodnjak, dr.
Fran in Svetozar Ilešič, Ed-
vard Kocbek ter Ivan Potrč.
Doktor Anton Trstenjak je na-
pisal 65 knjig, od tega 35 izvir-
nih del. Je član tujih znanstve-
nih akademij in ustanov, človek
mednarodnega slovesa in kot
takšnemu so mu odprta vsa vra-
ta v svet. Pred leti je odklonil
mesto univerzitetnega profesor-
ja na graški univerzi.
Pred kratkim je izšla pri Can-
karjevi založbi njegova knjiga
- Biti človek. V njo je vložil del
samega sebe, njeno središče pa
je človek.
Človek - ta vse in ta nič, ta
kralj stvarstva in pekel sebi in
drugim, to končno in neskonč-
no bitje, ta tema in ta luč hkrati.
Izid Trstenjake ve knjige - Bi-
ti človek, je bila prva draž, da
smo se odločili za intervju
z njim. Druga, mnogo močnejša
privlačnost pa so njegovi pogle-
di na današnji pohtični trenu-
.tek, ki ga vpenja v širšo družbe-
no stavbo.
Drugače bržkone tudi ne mo-
re biti: vse svoje življenje hodi
za človekom in v njem in zanj
išče, odkriva in osvet^uje strani
njegovega notranjega neba, stal-
nice in silnice njegovega vesolj-
stva in njegove enkratnosti.
Narodova složnost pomeni
preživetje. M^hen narod si ne
more privoščiti notranjih pre-
pirov, ostati mora zvest same-
mu sebi, ste nekje zapisali. Kaj
bi povedali o Slovencih in slo-
venski složnosti zdaj, ko smo
tako izpostavljeni in postavlje-
ni na pranger?
»Jaz bom ponovil to, kar sem
že zapisal, da maloštevilni na-
rod ne more preživeti, če ni slo-
žen. Seveda lahko ob tem pono-
vim tudi besede Josipa Vidmar-
ja, ki je v teh mesecih- tudi dal
izjavo, da slovenski narod ni bil
nikoli tako složen kot je v da-
našnjih časih. Nekateri so mu
sicer skušali previdno izraziti
pomisleke, jaz pa si upam potr-
diti te njegove misli in povedati,
da še nikoli nismo bih Slovenci
tako složni kot smo danes.
Pomisleki so leteli na složnost
pred drugo svetovno vojno in
namigovali, češ, da smo bih ta-
krat Slovenci bolj povezani med
seboj. Čas bo pokazal, kd^ smo
bih bolj složni, jaz mishm, da
smo Slovenci enako složni tudi
zdaj.«
Svoboda je neprecenljiv dar
vsakega življenja. Je ta svobo-
da v življenju danes ogrožena?
»Danes je svoboda po svetu že
tako hudo ogrožena, da ugotav-
ljam, da se svobodna družba
spreminja v jamo razbojnikov.
Če pomislim koliko je svetov-
nega terorja, ubojev, ugrabitev
letal, talcev, da proti takšnim
dejanjem celo strateško пгу-
močnejša država Amerika nič
ne more, se zgrozim. Iranci so se
že pred leti s talci in zdaj se
ponovno obnašajo tako, kot da
so svetovna sila in se mora
Amerika proti njim obnašati kot
kakšen revni pajac. Nihče ne
more proti svetovnemu terorju
nič doseči, zlasti kadar so na de-
lu ljudje, ki ne varčujejo s svo-
jim življenjem, ki jim je teror
vse in zdcu se človek vpraša - ali
je to res junaštvo ali krepost, če
žrtvviješ svoje življenje za zlo-
čin. Tu smo v vrednostni lestvi-
ci sprevrženi. To se pravi, da se
zdrava človeška družba spremi-
nja v jamo razbojnikov.«
Ta ugotovitev ni vzpodbud-
na in ne vodi v mir. So kakšni
kažipoti, ki vodijo v miroljub-
nost med narodi?
»Jaz sem zaradi prejšnje ugo-
tovitve res pesimist, čeprav sem
v življer^u trdovraten optimist.
Spominjam se Erika Fromma,
ki je napisal vehko knjig o zdra-
vi in bolni družbi. Čeprav je
umrl že pred osmimi leti, je slu-
til že tedaj, da se človeška druž-
ba nevarno spreminja v bolno,
patološko
Kako bi vi našo družbo tre-
nutno opredelili?
»Če mishte jugoslovansko,
potem je ta trenutno histerična,
sloni na strasteh, ki se umetno
vzburj^o in moram reči, da no-
ben psiholog nima v takih tre-
nutkih uspešne besede, nič ne
more narediti. Človek je trenut-
no najbolj moder, če molči, sti-
ska zobe.«
Priporočate torej v današnji
situaciji molk?
»Ja, zaenkrat ja, vs^ na kul-
turnem področju. Kaj bodo pa
štorih politiki, o tem pa jaz ne
morem dajati izjav, še manj pa
kaj napovedovati ah prerokova-
ti. Vse je odvisno od razmer, ka-
ko se bodo razvijale. Tisti, ki
v boju zmaga, velja za dobrega
politika, tisti, ki propade, pa za
slabega, čeprav je lahko tisti, ki
propade bolj inteligenten.
To so čudne stvari, zgodovina
iz preteklosti trosi takšne pri-
mere in človek se boji, da se bo
v bodočnosti marsikdaj obrača-
lo tako, kakor po modrosti in
človeški pameti človek ne bi že-
lel, da bi se.«
Veljali ste za apolitičnega
človeka, kar pa zdaj nič več ne
drži. Sodita politik in psiholog
skupaj?
»Psiholog, ki se v principu ne
ukvarja s pohtiko, je že s svojim
apohtičnim ravnanjem nehote
tudi politik, v tem smislu, da je
tudi to njegovo ravnanje v druž-
bi že ocenjeno kot določeno po-
litično stahšče. Moje politično
stališče je, da sem apolitičen,
ampak tudi to vpliva na politi-
ko. In zdgj je recimo tako, da
nas je apolitično usmerjenih
Slovencev, ki nas je skupaj
manj kot dva milijona, nekaj sto
tisoč, je to potem že posebna
politika - biti apolitičen. Ta apo-
litičnost je lahko zelo nevarna in
celo zelo hudo usodna za mali
slovenski narod.
Mishm, da slovenski narod še
nikoh ni bil tako političen kot je
zdaj.«
Kot teolog in psiholog imate
vpogled v človeške usode. Se
k vam zatekajo v stiskah tudi
politiki?
»K meni v stiski ni prišel še
nikoli noben politik. K meni
prih^ajo povprečni ljudje, ki ni-
so nič posebnega, njihova po-
sebnost je samo v tem, da se
zn^dejo v človeški stiski.
Politik v svoji politični stiski
ne bo nikoh prišel k psihologu
po nasvete. So navadno sami
bolj modri, kot mi, psihologi.
Takole bi rekel: vso takoimeno-
vano diplomacijo, ki jo mor^o
politiki uveljavljati, večina nosi
v sebi, kar je tudi določena psi-
hologija. Psihološko pravilno
ravnati se pravi - politično ali
diplomatsko ravnati.
Jaz vedno navsgam kot pri-
mer zgrešene politike politiko
starih avstroogrskih p^itikov,
tik preden je stara cesarska Av-
strija razpadla^ pred prvo sve-
tovno vojno. Živo sem sam to
doživljal, zato dobro pomnim.
Takrat so vrgli avstrijski pohtiki
med naše ljudstvo frazo - Sr-
bom smo vojsko napovedah, Sr-
be bomo počikah v štirinajstih
dneh. In naši ljudje so to verjeli.
In res je tako bilo. Mala avstrij-
ska kraljevina je res v tako krat-
kem času razpadla, toda vojsko
je na celi črti izgubila, z drugimi
besedami - to so bih politični
bedaki. Oni so videh samo svojo
vojsko in vojsko Srbije, niso pa
bih toliko psihologi, da bi se
vprašali, kaj pa če se utegne
v našo štirinajstdnevno bitko
vmešati še kakšna druga držav-
na pohtična sila. Najprej jo je
napovedala velesila Rusija, pot-
lej Francija, Anglija in končno
Amerika. Tako je Avstrija sku-
paj z Nemčijo pogubno izgubila
vojno - se pravi, to je bila čista
politika brez psihologije.«
Kaj pa sploh še drži človeško
družbo pokonci?
»To vprašanje mije že marsik-
do zastavil. Níyprej so mi ga pri
Zdravstvenem vestniku pred le-
ti postavili zdravniki.
Današnjo družbo drži pokon-
ci izpolnjevanje tistih človeških
dolžnosti, ki niso zapisane v no-
benem zakoniku, pravilniku ah
statutu. Brez izpolnjevanja teh
dolžnosti človeška družba ne
more preživeti.
To, da imaš skrb za človeka,
tudi če te nihče ne sili, da ni to
službena obveznost, če mu pri-
skočiš na pomoč, da imaš sočut-
je, da z njim ravnaš kot s sebi
enakopravnim človekom. Izpol-
njevanje teh dolžnosti je kakor
malta, ki drži skupaj opeko
v stavbi človeštva. Brez te malte
se opeka zruši, ni treba potresa,
kar sama od sebe leze stavba
narazen, razpade. Šele malta, ki
je ni nikjer videti, drži stavbo
skupaj.
To je prispodoba o celotni
stavbi človeške družbe.
Še bolj sem lahko jasen. Za
primer vzemimo bolnišnico. Če
imate v njej samo zdravstveno
osebje, ki se drži tega, kar mu je
strogo predpisano, potem bolni-
ki ne samo da hitreje umirijo,
ampak so zelo nesrečni, ker ču-
tijo, da se jih ne zdravi s srcem.
Nesrečno občutje jih dela še
bolj bolne in zato hitreje umi-
ra^.
Se en konkreten primer. Na
neki osnovni šoli so imeh snažil-
ko, bila je nekje z juga. Ko jo je
ravnatelj opozoril na kup nesna-
ge, mu je odgovorila, da v dva-
najstih točkah njene službene
pogodbe tega kupa nesnage ni.
Potem je ravnatelj sam počistil
smeti.
To je lep primer dolžnosti, ki
niso nikjer zapisane.., Kdor se ta-
ko obnaša, je parazil v človeški
družbi, čeprav navidez hinav-
sko opravlja vse svoje obvez-
nosti.«
Je sreča nekaj samo po sebi
razumljivega, danega, ali ji
moramo iti nasproti?
Če bi srečo pravilno pojmova-
li, potem je nekaj samo po sebi
danega, je to čista kvaliteta,
v kateri ne velja, da srečo imam,
ampak srečen sem. To je osnov-
na razhka, ki jo žal zahodna
družba, sem spadamo tudi mi
(mi spadamo v zahodno družbo
takrat, kadar gre za slabe stvari,
kadar pa gre za dobre pa smo na
vzhodu), napačno pojmuje. Člo-
vek na zahodu srečo išče, kakor
da je sreča loterija, kjer se dobi
ali izgubi. Sreča je notranja kva-
liteta človeške osebnosti. Tu se
srečamo z napačnim pojmova-
njem zahodne družbe, ki govori
o eksistenci, kije zun^ človeka:
avto, hiša, plača, premoženje
- v tem vidi svojo srečo, name-
sto da bi se zavedal, eksistenca
sem jaz, sam sebi, osebnost je
moja eksistenca, se pravi, nekaj
notranjega in tega ne morem
dobiti, ampak sem jaz sam, ali
pa nisem. Sem srečen - ali pa
nisem.
Potemtakem ste vi srečen
človek?
»Ja, rad bi bil, ah bolje, same-
mu sebi in bližnjemu, s katerim
govorim, bi lagal, če bi rekel, da
nisem srečen človek.
ZDENKA STOP AR
Doktor Trstenjak, ta pokončni človek, kljub svoji visoki starosti,
opravlja v tem času še eno poslanstvo. Hodi po zemljici naši, pa
ne, da pije njene prelesti, ampak, da našim zamejskim bratom
vliva pogum in samozavest, ker se boje za matično deželo sloven-
sko in obstoj lastnega jezika. Po trikrat na teden hodi doktor
Trstenjak na predavanja onkraj naših meja, pa tudi v naših,
slovenskih nedrih, s svojo gromovniško besedo vliva upanje in
pogum.
w
јЦРШХ	»	^^
V okoliških hribih Dobrne so
Pri Špeharju so kupili zamrzovalno
skrinjo. Pripeljali so jo domov, zložili
vanjo meso, po nekaj dneh pa je zače-
lo iz nje čudno »dišati«. Poklicali so
serviserje, češ da je s skrinjo nekaj
narobe. Mojster je prišel, pogledal
skrinjo in ugotovil, da je z njo vse
v redu - le elektriko potrebuje, da
lahko dela.
Takšna zgodbica kroži po Dobrni in
rijeni okolici. Ne vem, kohko resnice je
v ryej, eno paje gotovo: v prihodnje se
кад takega ne bo moglo več ponoviti
niti Špeharjevim, niti bhžnjim sose-
dom. Letos so dočakali elektriko. Res,
da je zelo dolgo potrebovala, da je na-
šla pot v odročne hribe nad Dobrno,
prišla pa je vendarle. Malo so pomagah
predstavniki krajevne skupnosti, malo
Elektro Celje, nekaj so prispevali do-
mačini sami in nazadnje so tudi naj-
hujši godrnjači in nasprotniki spozna-
Krištanov Jože izpod Paškega Kozjaka je и
- grablje kot pa na elektriko v hiši.
Gugalnica, da
Učenci šole Pohorskega odreda
Osnovna šola Pohorskega odreda
Slovenske Konjice je šola s prilagoje-
nim programom. Pa se šolski utrip
v njej prav nič ne razlikuje od življe-
nja na drugih osnovnih šolah. Dekli-
ce v šolski avli plešejo, dečki z lačno
nestrpnostjo pogledujejo proti šolski
kuhinji, kjer že diši malica, stene kra-
sijo otroške risbice.
Posebej živahno je v tehnični delav-
nici. Prav tu se učenci n^raje zadržu-
jejo. Mnogi med njimi se težko učijo,
tehnična delavnica pa je prostor, kjer
se lahko uveljavijo. Tu pride do izraza
delo rok, tisto delo, na katerem bo ve-
čina gradila svoje nadaljnje življenje.
Učenci šole Pohorskega odreda si
želijo, v delavnici več raznovrstnih
strojev. Čeprav je lani šolska ekipa za-
sedla prvo mesto na občinskem tek-
movanju mladih tehnikov pri delu
z orodjem Klip-klap in četrto mesto na
regijskem tekmovanju, mize, ki se na
tem tekmovanju uporablja, v šolski
tehnični delavnici ni. Lani so se dela
na njej naučili v delavnicah drugih os-
novnih šol v Slovenskih Konjicah.
Kot se v našem šolstvu pogosto do-
gaja, se je tudi na šoli Pohorskega
odreda zataknilo prav pri denarju.
Učenci petega, šestega, sedmega in
osmega razreda, ki jih je skupaj le pe-
tinštrirideset, so vzeli finančne težave
šolstva v svoje roke. Skupaj z učite-
ljem tehnične vzgoje Danilom Lesja-
kom so predmetnik tehnične vzgoje
na osnovni šoli oblikovali nekoliko po
svoje. Uvedli so serijsko proizvodnjo
raznovrstnih izdelkov. Povezali so se
z delovno organizacijo Lip Slovenske
Konjice, ki jim odstopa material, in
z Dravinjskim domom, ki organizira
prodajo njihovih izdelkov. Svojo akci-
jo so poimenovali Mi vam - vi nam.

NOVI TEDNIK - STRAN 13

lUill elektriko
¿e imaš luč v hiši.
Led šestih gospo-
de sedaj prišli do
^eljavo uredila že
J starši na to niso
¿enarja. ali pa, ker
ü pO starem dobro,
fjzlični, kar vsi po
bali prevelikih
inem
, Vinski gorici nad
¡napeljavo že lani.
¿je imíyo elektriko
Cio ni bilo posebej
k so tako dolgo ča-
Ctka Petre j e takole
[so bih gospodarji
W nisva imela kaj
^bilo, verjetno pa
I si bova že kasneje
uredila, če bova hotela кдј imeti. Ko
sva ostala sama, sva začčla pisati proš-
nje, da bi tudi pri nas enkrat zasvetila
luč. Pomagala je krajevna skupnost,
elektro, sosedi so kopah jame za dro-
gove in pred nekaj meseci nam je pr-
vič v hiši zasvetila luč,« je zadovoljna
Betka. In kako je bilo prej? »Nobene-
ga stroja nismo mogh imeti, skrinjo
smo imeh dve leti pri sosedih. Sedaj
smo dobili tudi starejšo televizijo.
Otroci so pisali naloge ob petrolejki,
kako bi drugače. Brez elektrike smo
morali živeti, saj nam drugega tudi ni
preostalo,« pravi gospodinja pri Der-
gEUnerjevih. SedéO je vse drugače, celo
v hlevu imajo luč, vendar Betka pravi,
da so se težko navadili na to spremem-
bo. »Še sedaj večkrat pograbim bateri-
jo in tečem v hlev!«
»Tako dolgo so silili, da
sem se vdal«
če so eni котад čakali, da dobijo
v hišo k^ novega in takega, kar l^ša
življenje, so se drugi jezili, da je vse to
čisto nepotrebno. Tako se očitno Kri-
štanov Jože, kot mu pravijo tisti, ki ga
poznao, še vedno ni sprijaznil, da ima
v hiši sedaj elektriko. Tako nasršen in
slabe volje je bil, ko smo ga obiskali,
da smo se kar malo ustrašili. »Tako
dolgo so me nagovarjali, da sem na-
zadnje le pristal. Sedaj pa bom kar
naprej plačeval in imel votel žep,« seje
jezil. Šam živi v svoji hišici pod vrhom
Paškega Kozjaka, kamor tujci le redko
zaidejo in kjer pozimi nameče tudi po
meter in več snega. Takšne zime letos
ni bilo, paje imel Jože več časa za delo
okrog hiše. In seveda za izdelovanje
grabelj, po katerih je znan daleč nao-
krog.
Sed^ bo lahko delal dlje v noč, ko
ima elektriko, mu pravimo. »Kaj še,
sploh je ne potrebujem, ker grem pri
svetlem spat!« odvrne. Кад pa, če bo
hotel кад prebrati? »Da bi bral? S^
sem bral romane, pa sem ugotovil, da
vse skupaj ni nič res in sem jih vrgel
stran.« Kaj pa radio in televizija?
»Imam transistor in nič drugega!« pri-
bije k naši radovednosti. Pa se na kon-
cu le izda. Prizna, da je videl, kaj se
v zadnjih dneh dogaja na Kosovu. Kje
drugje, če ne na televiziji! Skrivnostno
se smeji in pove, da mu jo je sin pri-
nesel.
Tako je elektriko dobil tudi 79-letni
Krištanov Jože. »Ko bom moral v dom
onemoglih, bo pa država imela mojo
elektriko,« se spet razjezi, hkrati pa
vendarle prizna, da vse skupaj le ni
tako slabo.
Skrinja bo sedaj doma
čisto drugačne volje pa so bih ob
našem obisku Krištanovi sosedje, Do-
bovičnikovi, ki jim pravijo Špeharji.
Gospodinja Frančiška bo pri 77. lahko
pospravila »petrolejko«, kot sama pra-
vi in bo le še spomin. Čisto zadovoljna
pa vendarle ni bila. Napeljavo so jim
takrat uredili le do hiše, luč pa v sobah
še ni zasvetila. V krajevni skupnosti so
ji obljubili, da bodo tudi to v nasled-
njih dneh uredih.
Kako da pri njih niso prej prišh do
elektrike? »Nihče se tega ni prej spom-
nil,« pravi Frančiška. Verjetno pa je
šlo tudi tu za strah, da bo treba preglo-
boko seči v denarnico. Tako so imeli
skrinjo štiri leta pri sosedih, pralni
stroj paje sin kupil, ko so začeh urejati
napeljavo. Tega je še posebej vesela.
Soseda ji bo pokazala, kako se z njim
ravna, pa bo. Glavno je, da bo elektri-
ka že enkrat v hiši.
Tako bo luč zasvetila tudi v zadnjih
domačijah pod vrhom Paškega Kozja-
ka in na drugih obronkih kr^evne
skupnosti Dobrna, ki je v zadnjih me-
secih poskrbela, da je šest gospodinj-
stev prišlo do električne napeljave.
Res, da je v današnjih časih kar malo
čudno govoriti o tem, da so ponekod
še brez elektrike. Očitno pa se da tudi
tako živeti. Nekateri so vztrajali zaradi
skromnosti, ki so je bili vajeni, drugi
zaradi trme, vsi skupaj pa so se bali
izdatkov. Na koncu so tudi takšni, kot
je Krištanov Jože, priznali, da se je
treba za vse zanimati in biti vesel, če
pride v hišo kaj novega. V krajevni
skupnosti pa so si oddahnih zaradi
opravljenega dela. Pa ne za dolgo.
Medtem so ugotovili, da je podobnih
domačij v okolici Dobrne še nekaj.
Spet bo treba zavihati rokave.
TATJANA CVIRN
Foto: EDI MASNEC
tana svoje izdelke
Stara »petrolejka« pri Špeharjevih
bo le še za spomin.
Pri Dergajnerju imajo tudi v hlevu
luč, le da se nanjo še vedno niso po-
vsem navadili.
veku kar zaguga.
se uveljavili kot pravi mali proizvajalci
I košarice za sadje,
№ se kopičijo pod
^ lepakom v izlož-
tice v Slvoenskih
10 izdelkov ne želi-
ivsem želimo pri-
4anov Slovenskih
«dovati na šoli. »S
"o vstopiti v tople
'^kateri med nami
'lilagovnice v Slo-
nam je povedal,
Pravljeni odstopiti
^a in razstavnega
"Da so izdelki
učencev res kakovostni, dokazuje že
podatek, da je prva dostavljena serija
izdelkov že skoraj razprodana. Hitro
smo prodali vse njihove gugalnice,
s katerimi bi se lahko postavili ob bok
mnogim lesnim delovnim organizaci-
jam. Se meni seje zahotelo zagugati na
njih,« je še dodal Aman.
Mladi usvarjalci pa v svoji tehnični
delavnici že pripravljao novo serijo-
izdelkov. Potiho upajo, da bodo zaslu-
žili tudi za kakšen izlet. Pogovarjajo se
o razširitvi ponudbe in tržne mreže.
Lepo bi bilo, ko bi se druga serya nji-
hovih izdelkov pojavila na trgovinskih
pohcah neobdavčena.
VALERIJA MOTALN
' " ^tni, a brez pomoči učitelja ne gre vedno.
Foto EDO EINSPIELER
i ^_ ___
JANEZ CVIRN
Družabno žtvljjenie v Celiu
pred f. svetovno vojno
Kavarne
Značilno shajališče celj-
skih meščanov so bile ka-
varne, ki jih v obravnava-
nem obdobju v Celju nikoli
ni bilo manj kot štiri.
Najlepše urejena in daleč
naokoli sloveča je bila kavar-
na Merkur na vogalu Kolo-
dvorske in Graške ulice (da-
nes Varteks), tik zraven nje
je stala Krušičeva kavarna
Evropa (danes Jugoplasti-
ka), zraven Rotovža je stala
kavarna Central, v bližini že-
lezniške postaje pa kavarna
Hausbaum (kasneje Union,
danes Mignon) in nasproti
nje manjša kavarna v sklopu
hotela Mesto Dunaj (danes
Evropa).
Vse celjske kavarne so bile
dun^skega tipa, opremljene
z malimi marmornatimi mi-
zicami in udobnimi Thone-
tovimi stoli, biljardi in ša-
hovskimi deskami, in kar je
najpomembnejše, praviloma
dobro založene z ngjrazhč-
nejšo literaturo. Tako je
imel leta 1887 v kavarni
Central gost na razpolago
dvanajst, v kavarni Merkur
pa kar sedemnajst najra-
zličnejših časopisov in
revij.
Ponudba celjskih kavarn,
ki so bile odprte do ene ure
zjutríú (kavarna Hausbaum
pa zaradi bližine železniške
postaje celo noč), se ni bi-
stveno razlikovala od podob-
nih lokalov po drugih krajih
monarhije. V njih so gostom
postregli s črno kavo, kapu-
cincem, belo kavo, čajem, li-
kerji, buteljčnimi vini, šam-
panjcem, po želji pa tudi
z zajtrkom. Lahko rečemo,
da je bila ponudba prilagoje-
na strukturi obiskovalcev,
s^ so v kavarne zahajali
predvsem vrhnji sloji celj-
skega meščanstva: tovarnar-
ji, profesorji, oficirji, juristi,
večji obrtniki in trgovci,
zdravniki, upokojenci in kar
je značilno, pretežno moški.
Čez dan so v njih zahajali
upokojenci in pripadniki
svobodnih poklicev (zlasti
odvetniki), da so ob skodeh-
ci črne kave prelistali časo-
pisje in se seznanih z dogna-
nji v monarhiji. Precej obi-
skovalcev je v kavarne prišlo
po kosilu, séu se kava še ni
kuhala doma. Največji obisk
pa je bil od 17. ure dalje, ko
se je pričela promenada.
V zvezi s tem velja poudariti,
da so kavarne živele zlasti od
veselih družb, ki so se zate-
kale v njih potem, ko so
v mestu pozaprli vse gostil-
ne. Tukaj so lahko mirne du-
še krokali vse do ranih jutra-
njih ur, vmes pa odigrah še
kakšno partijo biljarda, kart
ali šaha.
Medtem ko se kavarne ni-
so bistveno razhkovale po
svoji ponudbi, opazimo razh-
ko na strukturo obiskoval-
cev. Tako so v kavarno Cen-
tral v Rotovški ulici, zaradi
bližine magistrata, radi zaha-
jali občinski uradniki, in kot
je razvidno iz številnih ano-
nimnih pritožb med spisi
celjske mestne občine, ki so
opozarjale župana na pijan-
ske navade tega ali onega ob-
činskega uradnika, so se ne-
kateri med njimi tako vživeh
v novo okolje, da so večino
delovnega časa prebili za
šankom.
Kavarna Merkur je bilo
znano zbirahšče najbolj radi-
kalno orientiranih celjskih
Nemcev, ki so se ob dobri
kapljici najr^e ukvarjah
s tem, kako bi jo zagodh Slo-
vencem. V kavarni Haus-
baum, ki se je v letih pred
prvo svetovno vojno' preime-
novala v Union, pa je bilo
ponavadi veliko potnikov, ki
so čakali na vlak, predvsem
pa razne pijanske druščine,
ki se jim ni hotelo v posteljo.
Značilno je, da v kavarne ni-
so zahajah nižji sloji, čeprav
v časopisnih novičkah vča-
sih naletimo na podatek, da
se v kavarni Evropa zbirajo
tudi delavci. Kljub vsemu pa
so bih obiskovalci kavarn
pretežno meščani in kar je še
posebej pomembno, pred-
vsem Nemci.
Prihodnjič:
Slovence so tepli
Hotel Slon v Krožni (današnji Cankarjevi) ulici - društveni lokal nemške Kazine (okoli
1895).
14. STRAN - NOVI TEDNIK
23. MAREC 198(1
Dragi prilateiji!
v zadnjem času imate očitno zelo radi intervji^e.
Nekaj od tega lahko preberete že v tej številki.
Vendar pa se čisto iz vsake teme ne da narediti
intervjuja. Nekatera vprašanja so zato nekoliko
ponesrečena. Če bi vse skupaj povezali, bi nastalo
boljše poročilo ali članek. Razmislite o tem, preden
se lotite intervjuja, kije v novinarstvu ena zahtev-
nejših zvrsti.
Vaša Tanja
TATJANA PENIČ
iz 2. razreda
OŠ Edvard Kardelj
v Slovenskih Konjicah
je takole narisala
svojega očeta.
19. marec - dan
šole
Kot vsako leto smo tudi letos
slovesno proslavili dan šole, ki
ga praznujemo skupaj s krajevno
skupnostjo Center ob njenem
krajevnem prazniku.
Odbor šolske skupnosti je le-
tos izbral družbeno koristno in
proizvodno delo, vsebine pa so
bile različne po oddelkih. Učenci
prvih in drugih razredov so vse
dopoldne izdelovali drobne teh-
nične predmete, lutke, okrasne
izdelke, vezli so prtičke in se na-
učili novih pesmic. Vsi smo bili
presenečeni, da lahko te male ro-
ke izdelajo tako lepe izdelke. Ne-
kateri drugošolci pa so v naravi
opazovali spremembe in nas raz-
veselili s šopki cvetja.
Tretješolci in četrtošolci smo
imeli dva dni zbiralno akcijo od-
padnega papiija. Vsi smo se zelo
potrudili in s pomočjo staršev,
delavcev šole, delovnih organiza-
cij in vseh Celjanov zbrali 10.569
kilogramov papilla, kar je devet
kontejnerjev. Denar, ki ga bomo
dobili za zbran papir, bomo pora-
bili v letni šoli v naravi v Baški.
Akcija je bila letošnje šolsko leto
že četrta in skupno smo zbrali
več kot 45.000 kilogramov papir-
ja. Ker z vsako tono papiija oču-
vamo 17 dreves, smo veseli, ker
lahko v Sloveniji zaradi letošnjih
akcij raste kar 765 dreves več.
Z zbranim denaijem smo kupili
več pripomočkov za pouk in iz-
venšolsko dejavnost.
Učenci 5. in 6. razredov so te-
meljito očistili šolsko stavbo od
telovadnice do podstrešja, presa-
dili lončnice in očistili šolsko
okolico. Ko so z metlami, vedri in
krpami odhajali domov, se je
svetila šola, pa tudi zadovoljni
obrazi mladih čistilcev.
Sedmošolci so obiskali Cinkar-
no Celje in se seznanili z delov-
nim procesom, materiali ter stro-
ji. Osmošolci pa so delali v večjih
delovnih organizacijah, kjer so
jih prijazno sprejeli.
ŠPELA TERBOVC, 4. r.
OŠ 1. celjske čete
СеЏе
Skrbi me
Dnevi, ki prihajajo, se mi ne
zdijo nič kaj razveseljivi. Življe-
nje v naši domovini je vse bolj
zaskrbljujoče. Sprašujem se, kdo
je kriv, da bomo morda čez nekaj
dni stopili v zelo, zelo hude čase.
Čeprav smo še mladi, se vseeno
zavedamo, kako hudo je na pri-
mer rudarjem, ki so živeli osem
dni pod zemljo brez hrane in sve-
žega zraka. Ni mi vseeno, če bo
v naši domovini zavladal nemir
in da se otroci ne bomo mogli več
v miru igrati, hoditi v šolo in se
veseliti s svojimi starši. Mir je
zame nekaj najlepšega, to se za-
vedam šele zdaj, ko je čutiti, da
lahko ta beseda izgine. Želim si
mir, samo mir!
POLONA PEČNIK, 8.Г.
OŠ Bratov Letonje
Šmartno ob Paki
Želva Mala
Moji želvi je ime Maja. Je svet-
lo zelene barve. Tudi oči ima ze-
lene. Je majhna. Vedno se skriva
pod kamen, ker jo je veijetno
strah. Mamica ji zamenja vodo in
natrosi hrano, a je noče veliko
pojesti. Imamo jo v stekleni po-
sodi.
MATEJA ZUPANČIČ, 2. r.
OŠ Dušan Jereb
Slovenske Konjice
Zvončki za mamico
Moji mamici je ime Milojka.
Ima dolge temno rjave lase. Je
srednje postave. Jé zelo malo,
ker noče biti debela. Ima me zelo
rada in lepo skrbi zame. Tudi jaz
jo imam rad. Mamici rad poma-
gam, pri pomivanju posode in
pospravljanju stanovanja. Tega
je vedno vesela. Dela na banki.
Včasih pride domov zelo žalost-
na ali jezna, če jo kdo razjezi. Ve-
likokrat mi iz službe prinese pa-
pir ali mape. Rada je lepo obleče-
na. Najraje ima rdečo barvo. Tu-
di meni je ta barva najbolj všeč.
Za 8. marec ji vedno kaj podarim.
Letos sem ji nabral šopek
zvončkov.
MATEJ ČERNEC, 5.r.
OŠ Edvard Kardelj
Slovenske Konjice
Gosenček Gogi in
gosenčica Bibi
Bila je pomlad. Na vrtu je cve-
tela jablana in s svojimi dišečimi
cvetovi privabljala razne zračne
prebivalce. Eden od njih je bil
tudi metulj. Sedel je na enega od
cvetov, se malo razgledal, nato
pa spet odletel. In vse je bilo tako
kot prej. Ne, ne, ne, še zdaleč ne.
Na cvetu, kjer je prej sedel me-
tulj, je zdaj nekaj majhnega in
rjavega. To je majhno ijavo jajče-
ce. Vendar pa to ni navadno jaj-
čece. Iz njega bo prilezel Gogi.
Jajčece je raslo in postajalo
pravo pravcato jajce. Iz jajca je
kar naenkrat pokukala glavica,
za njo pa roke, trup in noge. To je
bil Gogi. Najprej je bil majhen,
dolg komaj pet milimetrov. Imel
je deset nog, komaj dve roki, dve
očki, nosek in ogromna usta s šti-
rimi zobki. Imel je tudi majhen
roza čopek na glavici. Gogiju je
bilo strašansko dolgčas. Zaradi
dolgega časa je bil vedno strašan-
sko lačen. Že ko je pokukal iz
jajčeca, je bil lačen. Za malico je
zmazal kar tri jabolčne liste in še
en cvetni listek za priboljšek. Uh,
kako mu je bilo slabo. Celo po-
poldne se je zvijal in driskal, ko
pa gaje trebušček nehal boleti, je
spet začel misliti na hrano. Kar
naprej je jedel, jedel in postajal
vse večji.
Nekega dne je Gogi opazil, da
ni več sam. Š sosednjega sveta se
mu je smehljala ljubka gosenči-
ca. »Živijo, jaz sem Bibi, kdo si
pa ti?« Gogi je od presenečenja
pozabil zapreti usta. »No, ti ču-
dak, povej mi že vendar, kako ti
je ime.!« »Jaz sem Gogi, in sploh
nisem čudak, da veš!« »Gogi, Go-
gi, kako smešno ime!« »Čuj ti,
nikar se ne norčuj iz mojega ime-
na! Poglej, kakšno ime imaš pa
ti! Bibi, Bibi, ogabno!« »No, ne
jezi se, saj ne bom več!« »Upam,
da res ne!« »Ej, ti si pa plešast!«
»Kaj, kaj - plešast? Ti si pa ko-
smata! Kar poglej se!« »Ti pa ne
moreš imeti punk frizure!« Gogi
je bil razjarjen. Ni vedel, kaj naj
naredi. Tedaj pa je opazil, da ima
Bibi samo dva zobka.
»E, ti nadloga babja, ti si pa
napol škrbasta!«
»Jaz škrbasta?« »Ti ja, samo
dva zoba imaš, jaz imam pa
štiri!«
»Ti nesramnež, pojdi se solit!«
To je bil Bibin in Gogijev prvi
prepir. Bibi je razjarjeno odlezla
daleč proč, Gogi pa je bil spet
sam in dolgčas mu je bilo, lačen
je bil in od razočaranja je skoraj
zajokal. Ko pa se je najedel, je
bilo spet vse dobro. Ni mu bilo
več mar za svet okoli sebe. Zlezel
je pod cvetni list in sladko za-
spal.
Ko se je 2jutraj prebudil in po-
gledal okrog sebe, je opazil Bibi,
ki si ga je z zanimanjem ogledo-
vala. Ko pa je opazila, da se je
prebudil, se je prestrašila in že
hotela oditi.
»Hej, počakaj no, Bibi, si še kaj
jezna name?«
»Zakaj pa naj bi bila jezna?«
»No, zaradi tistega včeraj.«
»Saj sem bila malo jezna, zdaj
pa nisem več. Pojdiva se igrat!«
»Kaj pa naj se igrava?«
»Tekmujva, kdo bo prej poje-
del list. Tri, štiri, zdaj!«
»Hura, zmagal sem!« »Saj lah-
ko zmagaš, ko pa imaš štiri zobe
jaz pa samo dva,« je žalostno re-
kla Bibi. »Igrajva se kaj drugega.
Na primer, tekmujva, kdo bo
prej na tistile veji.«
»Odlično, zmagala sem!«
»Saj lahko zmagaš, ko pa go-
ljufaš!«
»Ti baraba, ponovi, če si upaš!«
»Upam, kaj pa misliš, da se te
bojim? Goljufala si, je zdaj
v redu?«
Gogi ni prenašal porazov, zato
je zlezel proč in se skril pod cvet.
Bibi pa mu je pokazala jezik in
odšla.
Danes zjutraj sem vstala in ste-
kla pozdravit svoja prijatelja Go-
gija in Bibi. Iskala sem ju in iska-
la, pa ju nisem našla. Hotela sem
že iti, ko sem na cvetovih zagle-
dala dva prelepa metulja, ki sta
se drug drugemu dobrikala. Bila
sta lep par. To sta bila gosenček
Gogi in gosenčica Bibi. Zdaj ni-
sta več gosenici, pač pa prelepa
metulja. Pomahala sta mi in od-
letela. Pustila sta mi nekaj majh-
nega in rjavega. Jajčece. Iz njega
bo prilezla nova gosenica in z njo
nova pravljica.
RENATA POGLAJEN,
novinarski krožek
OŠ Ivan Kovačič-Efenka
Celje
Praznovanje dneva
žena
V	naši krajevni skupnosti Vrh
nad Laškim smo praznovali dan
žena. Za ta praznik so nas tovari-
šice Milena Knez, Marija Kotar,
Ivica Kumberger in Greta Ško-
beme naučile za nastop. Sodelo-
vali so tudi mladinci. Po končani
proslavi so pogostili žene in vse
nastopajoče. Za vse to je poskr-
bel Stanko Selič iz Socialistične
zveze, za dobro voljo pa predsed-
nik kultumo-umetniškega dru-
štva Vrh Lado Jurkovšek s svo-
jim ansamblom Utrinek. Vsi so
se imeli lepo, saj so rajali do
jutra.
ALEKSANDRA ŠTORMAN,
4.Г.
OS Primož Trubar
podružnica Vrh nad Laškim
Prekmurje
Prvič sem obiskala Prekmurje,
ko sem bila še čisto majhna. Tudi
sedaj grem večkrat tja, saj ima-
mo tam sorodnike. Živijo v Ba-
kovcih. To je blizu Murske Sobo-
te. Vedno grem rada tja, ker ima-
jo zajce in čebelnjak. Ob večerih
odpremo »dedkov memorial« in
igramo karte pozno v noč. Jeseni
se ponavadi odpravimo po gobe
na Goričko.
Zgodaj zjutraj grem zmeraj po
svežo travo na travnik in včasih
nahranim tudi zajce. Jutro
v Prekmuiju je vedno zelo lepo,
sončno in sliši se prekmurska go-
vorica. Moj stric gre največkrat
kupit pravi, prekmurski kruh.
Popoldne se odpravimo v kakš-
no slaščičarno v Murski Soboti.
V	Prekmuiju je bilo najlepše,
ko se je ženil moj bratranec. Do-
ma je bilo veliko razburjenje:
okraševanje avtomobilov, obla-
čenje, pripravljanje na svatbo.
Praznovali smo v Bakovcih pri
znani gostilni Rajh. Prišli smo na
pravo pojedino in se vrnili do-
mov šele ob osmih zjutraj.
LUCIJA MEDVED, 6. r.
COŠ Fran Roš
СеЏе
Ko bom velik
Ko bom veUk, bom postal de-
tektiv. Lovil bom zločince in jih
zapiral v zapor. Kot detektiv bom
iskal ugrabljene ljudi. Če bom
hotel postati detektiv, se bom
moral v šoli pridno učiti.
MARKO BUTINAR, 2. r.
OŠ Kompole
Kdaj le moja mama
najbolj jezna?
Kadar se pred testom ne učim.
Ko grem po mleko in me dve
uri ni nazaj.
Jezi se zaradi slabih ocen.
Če ne pomijem posode.
Kadar ne pojem, kar je sku-
hala.
Če se ne vedem kot je treba.
Ko grem v trgovino in nočem
tistih hlač, ki so všeč njej.
Če ne pospravim za sabo.
UČENCI B.r.
OŠ Slavko Šlander
Prebold
Z3. MAREC 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 15
MOČNE
CVETKE
Ф V petek so zaprosili za
Ijjtervencijo iz samskega
joma v Pohorski uhci. Vse
jjzumne meje je prekoračil
38.1etni stanovalec Jurij L,
){j je razgrajal in razbijal ter
je pri tem tudi nekoliko ra-
j,il. Odpeljali so ga v bolniš-
nico, kjer pa je odklonil
zdravniško pomoč in še na-
prej razgrajal, tako da so
InU miličniki kar podaljšali
vožnjo - do prostorov za
trezneje.
•	Prejšrjo sredo zvečer
jta se na avtobusni postaji
v Celju srečala dva znana
razgrajača - Pavel K. iz
Košnice in nekoUko mlajši
Stanislav P. Glede na to, da
5ta oba že večkrat sodelo-
vala v pretepih, se гципо
srečanje pravzaprav ni mo-
glo končati drugače kot
s - pretepom. S tem pa sta
si "zaslužila še пекгц listov
v že tako debeli mapi, ki jo
imata pri sodniku za pre-
krške.
•	Prejšnji torek sta se na
avtobusni postaji pretepala
Cordana M. in Momčilo T.
Sodnik za prekrške ju bo
skušal prepričati, da se na
takšen način ne rešujejo
spori.
•	Janko S. iz Plankaije-
ve ulice je »iz čistega mira«
napadel Sanislava G., ki je
Sel mimo njegove hiše. Če-
prav je Janko iz Plankarje-
ve ulice, ni prijel za planke
kot bi pričakovah, ampak
za ščipalne klešče in Stani-
slava pičil pod oko. Janka
so miličniki ovadili zaradi
lahke telesne poškodbe.
S.Š.
Prijeli predrznega vlomilca
in posiljevalca iz Šoštanja
Velenjski miličniki in
celjski kriminalisti so prije-
li 32-letnega Esada Murse-
loviča, za katerega se je iz-
kazalo, da so ga pravzaprav
že dolgo iskali, saj je osum-
ljen kar šestdesetih premo-
ženjskih in seksualnih de-
liktov.
Murselovič se je preselil
v Šoštanj leta 1982; po podat-
kih, do katerih so kriminali-
sti prišh v preiskavi, je prva
kazniva dejanja v Titovem
Velenju in okolici začel izvr-
ševati že naslednje leto,
Vlamljal je predvsem pono-
či, bil pa je zelo predrzen in
tudi brezobziren. Tako je na
primer osumljen, da je hotel
posihti 13-letno dekhco, če-
prav so bili v hiši takrat njeni
starši, da se je ponoči priti-
hotapil v spalnico in nadle-
goval žensko, ki je spala, če-
prav je na sosednji postelji
spal njen mož, daje poskušal
posihti žensko, ki je v dnevni
sobi gledala televizijo...
Seznam kaznivih dejanj, ki
jih je osumljen, je res dolg,
z njimi paje pred leti povzro-
čil v Titovem Velenju tudi
precej strahu, saj je bilo
v skupščini o tem postavlje-
no celo delegatsko vpra-
šanje.
Murselovič se je po priho-
du v Šoštanj zaposhl v REK-
u, je bil poročen in je skrbel
za otroka. Organom za notra-
nje zadeve v Sloveniji ni bil
poznan. Prav zato so krimi-
nalisti in mihčniki vložili
precej časa in truda v razi-
skovanje kaznivih dejanj, ki
jih je osumljen, naredili so
kup fotorobotov po vlomih,
vendar brez uspeha. Murse-
lovič se je ujel letos 10. fe-
bruarja, ko je hotel izvesti še
en vlomilski podvig. Čez bal-
kon (kot običajno pri svojih
podvigih) je splezal v stano-
vanje M. E. v Šoštanju. Ker
pa ga je M. E. zalotil, je po-
begnil. Kmalu po tem begu
so ga prijeli in priprh, klob-
čič pa seje začel hitro odmo-
tavati. Esada Murseloviča so
doslej osumili šestdesetih
kaznivih dejanj, hkrati pa
zbirajo obvestila o njemu tu-
di v Srebrniku v BiH.
S.Š.
Varnost na cestah ni boljša
vsem prizadevanjem navkljub
Celjsko območje, na ža-
lost, ohranja sloves regije
z eno najslabših prometnih
varnosti v republiki. Kljub
obsežno zastavljenemu na-
črtu »minus deset«, ko naj
bi vs^ za deset odstotkov
zmanjšali število promet-
nih nesreč, je bilo v prvih
dveh mesecih letos več ne-
sreč kot v istem lanskem
obdobju, podobno slabe sta-
tistike pa se obetajo tudi za
ta mesec.
V prvih dveh mesecih le-
tos se je pripetilo 118 hujših
prometnih nesreč na našem
območju, kar je za 20 več kot
lani v tem obdobju. V teh
nesrečah je umrlo osem lju-
di, 111 pa jih je bilo huje ah
lažje ranjenih. Število pro-
metnih nesreč seje povečalo
v celjski, mozirski, šentjur-
ski in žalski občini. Potreb-
no je povedati, da smo zabe-
ležih tako slabe rezultate ozi-
roma prometno (ne)varnost
ob zelo mih zimi, ko so bih
vozni pogoji na cestah zelo
dobri.
Med povzročitelji promet-
nih nesreč so sicer vozniki
osebnih avtomobilov še na
prvem mestu, toda takoj za
njimi so že mopedisti, ki jih
je na cestah sorazmerno
manj, vendar pa bolj pogosto
kršijo prometne predpise.
Glede na to, da se večina še
ne vozi z mopedi in čaka na
toplejše mesece, lahko raču-
namo, da bo na naših cestah
še več prometnega nereda.
Čeprav je med vzroki za
prometne nesreče na prvem
mestu še vedno neprimerna
hitrost, pa bolj zaskrbljuje
podatek, da je takoj za njo
vinjenost za volanom. Vinje-
ni vozniki so povzročih kar
32 hujših prometnih nesreč,
precej pa je bilo še takšnih
hujših nesreč, kjer je bila vi-
njenost posreden vzrok.
Mihčniki bodo sicer
ustrezno poostrili nadzor
nad prometom, saj bodo pri-
pravili več repubhških in tu-
di precej lokalnih akcij.
Predvsem obetajo da bo več
nadzorov hitrosti z radarjem,
obetajo pa tudi nadzor pro-
meta miličnikov v civilnih
oblekah. Vendar pa na celj-
ski UNZ hkrati poudarjajo,
da vsega ne morejo storiti sa-
mi in da bi se morah skrbi za
večjo prometno varnost pri-
družiti tudi drugi. Predvsem
v šolah, delovnih organizaci-
jah, društvih in podobno. Ta-
ko bi na primer morah že se-
daj opozaijati šolarje, kako
naj se obnašajo v prometu
med poletnimi počitnicami,
da bodo bolj varno hodih po
cestah.
Ob vsem tem je potrebno
opozoriti tudi na slabe ceste,
saj prometni strokovnjaki
ugotavljajo, da je še kar pre-
cej takšnih cest na našem
območju, ki niso opremljene
v skladu z 12. členom Zako-
na o varnosti cestnega pro-
meta in torej niso primerne
za javni promet. Zakon velja
že pet let, kot vzrok, da
v vseh teh letih nismo uspeh
ustrezno urediti cest, pa na-
vajajo slabo gospodarsko
stanje, ko primanjkuje de-
narja tudi za najnujnejše
stvari.	s. ŠROT
Prvega julija letos bo za-
čel veljati predpis, da mora-
jo tudi mopedisti nositi var-
nostne čelade, saj so po-
škodbe glave pri padcih
z motorjem najpogostejše.
Miličniki zato opozarjajo
vse mopediste, da si te čela-
de pravočasno nabavijo in
jih kasneje med vožnjo tudi
uporabljajo.
om v tovornjak
v noči na prejšnji torek je
tznanec vlomil v kabino to-
Dmjaka Interevrope, ki ga je
oznik parkiral pri cestninski
ostaji v Arji vasi. Vlomilec je
dnesel razne tehnične pred-
iate in oblačila, vse skupaj
redno približno 7 milijonov
inaijev.
E previdnost pri
lu
v Vitalu v Mestinju je prišlo
to delovne nezgode, ko je 36-
îtni strojni tehnik Darko Av-
íe skupaj z vzdrževalcem
fe^kom Mikošem popravljal
Paijalnik. Ko sta nameščala
[lezni drog, sta izključila
evno stikalo, vendar seje Av-
fc z glavo dotaknil električne-
= voda pred glavnim stika-
"n, ki je bil še pod napetostjo,
'^sec je pri tem dobil močne
Pekline in so ga odpeljali
'celjsko bolnišnico.
PROMETNE NESREČE
Umrl pešec
Prejšnjo sredo zvečer ob
22.20. uri se je pripetila huda
prometna nesreča v Šmarjeti
pri Celju, ko je prečkal cesto
39-letni pešec Janez Zabret iz
Šmaijete. Po cesti je takrat pri-
peljal z osebnim avtomobilom
20-letni Vojko Medved iz Škof-
je vasi, ki je zadel pešca, tako
da ga je vrglo v obcestni jarek,
kjer je obležal mrtev. Voznik
Medved naj bi na tem odseku
ceste, kjer je omejena hitrost,
vozil nekohko prehitro.
Neprevidna pešec in
voznik
v četrtek zvečer, približno
ob 20. uri je 42-letni pešec
Franc Sih iz Šentjurja nepre-
vidno prečkal Mariborsko ce-
sto v Celju. Po cesti je takrat
nekoliko prehitro pripeljal
z osebnim avtomobilom 30-let-
ni Edvard Radučič iz Celja in
zadel pešca, ki so ga huje ra-
njenega odpeljali v celjsko bol-
nišnico.
Trčenje kolesarjev
v ponedeljek okoli poldneva
sta v Šaranovičevi ulici v Celju
trčila dva kolesarja in sicer 74-
letni Ciril Mimik, na drugem
kolesu pa sta se peljala dva
fanta, stara približno 10 let. Pri
trčenju so vsi trije padli. Ciril
Mimik se je huje ranil, mlada
kolesarja pa sta odpeljala
dalje.
Rudniško-trgovska naveza
Kriminalisti so v velenjskem rudniku odkrili
močno navezo, ki si je na nezakonit način prisvojila
kar precej denarja - ocenjujejo, da gre za 500 milijo-
nov do ene milijarde dinarjev.
Trenutno je v priporu šest osumljenih iz naveze
- skladiščnik in komercialist v rudniku ter štirje poslo-
vodje trgovin.
Osumljenci naj bi izkoriščah preohlapen nadzor nad
materialom, ki naj bi ga porabih v rudniških rovih.
Tako so bile fiktivne nabave precej višje, kot pa so tega
materiala potem dejansko porabih v jami. Glede na to,
da je za delo v rudniku potrebno veliko materiala, se
znesek, za katerega so osumljeni, da so ga prigoljufali,
pravzaprav ni toliko poznal, da bi moral takoj pasti
v oči.
Viške, ki so nastah, so potem pri trgovcih v Titovem
Velenju in sosednjih trgovinah pretapljali v bolj upo-
rabno blago kot je pohištvo in podobno. Tako so pri
preiskavi pri enem izmed osumljencev zaplenili za
pribhžno 290 milijonov dinarjev deviz, sicer pa gre
v glavnem za ljudi, ki imajo večje družine, trije tudi
nezaposlene žene in več ali manj nove hiše.
S. Š.
Prijeli mlade
vlomilce
Organi za notranje zadeve
so februarja prijeli dve sku-
pini vlomilcev; v eni skupi-
ni so bili štirje, v drugi pa
pet mladoletnih ali mlajših
polnoletnih vlomilcev, ki so
konec preteklega in v začet-
ku tega leta v Celju, Štorah
in Žalcu vlamljali v osebne
avtomobile, ali pa iskali vo-
zila, ki so jih lastniki poza-
bili zakleniti.
Z avtomobilov so kradli
razne rezervne dele, akustič-
ne aparate in orodje. Skupini
sta vlamljah organizirano,
plen pa so si delili; nekaj de-
lov, ki so jih demontirali, so
vgradih na svoja vozila, ne-
kaj pa so jih po smešno nizki
ceni prodali znancem, g g
Tatovi odnesli
zlatnino
Prejšnji torek so neznanci
vlomili v stanovanjsko hišo
v Grajski vasi. Našli so precej
zlatnine, tako da je njihov plen
vreden približno 10 milijonov
dinarjev.
Vlom v dva vikenda
v petek in v soboto so nez-
nanci vlomili v počitniški hiši-
ci v Straži na Vrhu in na Rož-
nem Vrhu pri Šmartnem
v Rožni dolini. Iz prve so odne-
sli stvari v vrednosti 2 milijona
iz druge pa v vrednosti 4 mili-
jona dinarjev. Vlomilce še iš-
čejo.
Vžgale so se saje
Prejšnji teden je zagorelo
v stanovanju Albine Fišer, Plot
14 pri Rogaški Slatini. V dim-
niku so se vžgale saje, ogenj pa
seje zaradi slabega dimnika, ki
je bil speljan skozi sobo, razši-
ril na stol in od tam na poste-
ljo. Požar so pogasih domačini,
nastalo pa je za približno 5 mi-
lijonov dinarjev škode.
DOM UPOKOJENCEV
ŠMARJE PRI JELŠAH
Svet zavoda v razširjeni sestavi razpisuje prosta
dela in naloge
računovodje
za nedoločen čas.
Pogoji: - da ima kandidat višje šolsko izobrazbo
ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na
ustreznih delih in nalogah ali srednje šolsko izobraz-
bo ekonomske smeri in 7 let delovnih izkušenj na
ustreznih delih in nalogah.
- pozitiven in aktiven odnos do samoupravljanja
Poskusno delo: tri mesece
Kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Prijave o dokazilih pošljite v 15. dneh na naslov:
DOM UPOKOJENCEV
ŠMARJE PRI JELŠAH 108
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izbiri.
ZOŠ - TOZD PIONIRSKI DOM
»Cvetke Jerinove» CELJE
VABI K SODELOVANJU KANDIDATE,
ki so pripravljeni sprejeti sezonska dela in naloge
v času od 16. 6. do 19. 9. 1989:
-	upravnika
-	ekonoma
-	kuhinjskih delavcev
-	čistilke - perice
-	vzgojiteljev
-	zdravstvenih delavcev
v Celjskem počitniškem domu v Baški na otoku
Krku.
Vse kandidate vabimo na razgovor oz. prijavo vsak
torek in sredo od 14.00 do 16.00 ure do 20. aprila
v Pionirski dom »Cvetke Jerinove«, Ul. 29. novembra
14, Celje.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
23. MAREC 198(1
KOMENTIRAMO
Kaj je s Partizanom
in športnim paricom?
že dolgo je znano, da Parti-
zan v Žalcu ne izpolnji^e tiste
naloge, ki bi jo po svoji osnovi
moral. Res je, da ima v svojem
sklopu številne delovne sekci-
je in klube, kot nogomet, bali-
nanje, karate, tenis in še kaj,
vendar osnovne dejavnosti ni
(razen trikratne vadbe žensk
v aerobiki in nekaj rekreativ-
nih starejših skupin).
Osnovno delo z n^ml^šimi
je povsem zamrlo, pa tudi so-
delovanje s šolo in vrtci ni naj-
boljše. Tudi sam izvršni odbor
ni delaven, зцј lani ni sklical
niti ene same seje, kjer bi se
pogovorih o delu. Odgovorili
tudi niso na številna pisma, ki
so jih dobili od TKS in ZTKO,
da bi sodelovali in da bi jim
pomagali pri oživljanju osnov-
nih prvin, po katerih so parti-
zanska društva znana. Včasih
ni bilo sodobnih telovadnic in
sodobne vadbene opreme. Vse
to danes je, žal pa je neizkoriš-
čeno ali vsßj premalo izkoriš-
čeno. Vzrokov je več, pred-
vsem pa pomanjkanje ustrez-
nih kadrov, ki bi bih priprav-
ljeni z najmlajšimi delati tudi
popoldne in zvečer, izven šol-
skega časa. Tudi učitelji teles-
ne vzgoje v glavnem svoje
»profesionalno^ delo opravijo,
potem pa jih ni več. Ko otroci
končajo osnovno šolo, gredo
najboljši v različne klube, osta-
h so prepuščeni sami sebi. Ta-
ko bo v naslednjem obdobju
prva naloga obuditev dela žal-
skega Partizana, s^j prav ta or-
ganizacija v zadnjem obdobju
dobiva nekdanjo veljavo.
Drugi problem je športni
park s številnimi objekti, za
katere skrbi Partizan. Športni
park je bil vse do takrat, koje
imel profesionalnega vzdrže-
valca, vzorno urejen in med
najlepšimi tovrstnimi objekti
v Jugoslaviji. Danes je razvali-
na. Klopi so polomljene, prav
tako cvetlični lončki, stezo
prerašča trava in jo ob nalivu
zalije voda, igrala na otroškem
igrišču so polomljena, poste-
ne smreke so izruvane, noči pa
so primerne za huliganske
skupine, ki razbijajo stekleni-
ce in jih mečejo na igrišče, kjer
igrajo nogomet. Kako hitro
lahko pride do poškodbe! In
ali res ni človeka, ki bi temu
vandalizmu naredil konec?
Prava rešitev za ureditev
športnega parka, ki je bil ne-
koč v okras Žalcu in okolici, je
takojšr^ja nastanitev oskrbnika
ter še vrsta akcij, da bi objekti
dobili nekdaiyi sijßj.
V ti dve kisli jabolki - delo
Partizana in skrb za lepši
športni park - bo treba takoj
ugrizniti.
TONE VRABL
Poiiaini prvaici in zmaga za točite
Po porazu z bjelovarskim Partizanom
v gosteh v 2. zvezni ligi celjski rokome-
taši Aera znova nizajo zmage. Tako so
sredi tedna gostovali v Ajdovščini in
v finalu slovenskega pokala premagali
republiškega ligaša Ajdovščino, postali
prvaki Slovenije in se uvrstili v nadalj-
nje tekmovanje.
V soboto pa so se pred domačim občin-
stvom pomerili z ekipo sarajevskega Že-
lezničarja in ga premagali 28:15 (11:10).
Celjani, ki so v vrhu 2. zvezne lige, so
nasprotnike z dna lestvice z lahkoto pre-
magali, čeprav so Sar^evčani v 1. polča-
su rezultat dvakrat izenačili. Celjani so
zapravili vrsto priložnosti za strel na vra-
ta gostujoče ekipe, pohvaliti pa gre vra-
tarje domače in gostujoče ekipe. Pri Ce-
ljanih gre pohvaliti tudi Selčana in To-
plaka, ki je prvič zaigral v spomladan-
skem delu prvenstva in pomeni osveži-
tev ekipe pred razpletom v 2. zvezni ligi
za naslov prvaka. Čater je bil najuspeš-
nejši strelec s sedmimi zadetki, povrat-
nik Toplak pa je dodal dragocenih pet
zadetkov.
Prava drama čaka celjske rokometaše
v soboto, ko mor^o v Vrbas, ki so ga lani
v Celju premagali z enajstimi goli razlike.
Vendar to ni merilo. Celjani so se zaradi
spodrsljaja Vrbasa v Metkovičih, ko je
igral z Mehaniko samo neodločeno 20:20
po točkah izenačili, sobotni zmagovalec
pa bo imel dve točki prednosti in lepe
možnosti za osvojitev naslova.
O sobotni tekmi sekretar kluba Aero
Celje Vlado Privšek:
»Sem optimist. Zmagati moramo. Na
pot gremo že v četrtek in se bomo ustavi-
li v Osijeku, kjer bomo v petek trenirali
ter odigrali tekmo z ekipo Elektro, za
katero je nekoč igral naš član Ivandija.
V Vrbas, kije od Osijeka oddaljen 80 Ц
bomo krenili v soboto po kosilu.«
Lestvica:
1.	Aero	19 13 2 4 458:386 j
2.	Vrbas 19 13 2 4 465:422
3.	Partizan 19 13 1 5 477:409 j
Med temi tremi ekipami gre najveijç,
neje tudi iskati novega člana 1. zvezu
lige.
V	2. zvezni ligi za rokometašice )
Velenjčanke gostovale v Koprivnici j
izgubile s Podravko 25:22. Zidarjeva
dala 7 golov, Velenjčanke pa so obdrži
7. mesto.
V	13. kolu republiške lige so rokom^
taši Šoštanja doma prepričljivo 30:21 p^
magali Inles, največ golov pa je dal Lçj
jak 9. Šoštanj je še vedno na drugei
mestu z dvema točkama zaostanka za vr,
dečim STT Rudar Trbovlje. NG-T
Na pragu najtežje preizicušnje
Zadnjo soboto in nedeljo ni
bilo rednega kola v zvezni
ženski kegljaški ligi. S prven-
stvom bodo nadaljevale v so-
boto in nedeljo, ko bo po vsej
verjetnosti tudi znan nov dr-
žavni prvak.
Kegljavke EMA čakata dve
težki preizkušnji v gosteh. Si-
cer Celjanke vodijo skupaj
z Reko in obe ekipi imata ena-
ko število točk. V zadnjem ko-
lu igra Reka doma s sorazmer-
no lahkima nasprotnikoma,
medtem ko morajo Celjanke
k ekipama, s katerima so lani
nepričakovano doma izgubile
- k Varteksu v Varaždin in Po-
dravki v Osijek. Po besedah
treneja Vlada Gobca je obema
ekipama treba vrniti milo za
drago, kar pomeni obvezno
zmagati, če želijo, da pride do
dodatnega dvoboja. Z Vartek-
som bodo СеЦапке kegljale
v soboto ob 14. uri, s Podravko
pa v nedeljo ob 10. uri. Če bi
obe srečanji dobili in če dva-
krat zmaga tudi Reka bi imeli
obe ekipi enako število točk.
»Potem bi prišlo do dodat-
nih dvobojev 8. in 9. aprila na
popolnoma novem kegljišču
v Žagrebu, Iger še nobena od
ekip ni kegljala, tako da tudi
nobena ne bi imela prednosti,«
pripoveduje Vlado Gobec, ki
je pred sobotnim in nedelj-
skim srečanjem optimist. Za-
upajmo celjskim kegljavkam,
čeprav bo izredno težko ubra-
niti lanski naslov državnih pr-
vakinj.
Tudi mošici
v Icvalifikacije?
v predzadnjem kolu repubh-
ške Uge so kegljači EMO
v Ljubljani s petimi keglji
prednosti premagali Slovana
5160:5165. Najboljši posamez-
nik je bil Fideršek, ki je podrl
893 kegljev. Hmezad iz Žalca je
gostoval pri Brestu in izgubil
5355:5066. Odličen je bil Rotar,
ki je podrl kar 916 kegljev.
Hmezad je na zadnjem mestu
s štirimi točkami in brez upa-
nja, da se v zadnjem kolu reši
ter se bo tako vrnil v nižji rang
tekmovanja, kjer je bil že pred
to sezono.
Presenečenje lahko pripravijo
kegljači EMO Celje. Če v zad-
njem kolu doma premagajo
Brest, si bodo s kranjskim Tri-
glavom delili 1. mesto ter bodo
igrali dodatni dvoboj za prva-
ka. Če bi uspeli še tam, pa bo-
do igrali še v kvalifikacijah re-
publiških in pokrajinskih pr-
vakov za uvrstitev v 1. zvezno
ligo. Vlado Gobec meni, da če
bi jim to uspelo, bi nastali sami
problemi: denarja ni in še eki-
po bi bilo treba okrepiti. Torej
počakajmo do sobote, kako se
bo razpletlo v moški republi-
ški kegljaški ligi, kjer so v og-
ryu za najvišje mesto tudi Ce-
ljani.
TV
Pomembna
zmaga KORS
Rogaške
v 21. kolu so košarkaric
KORS Rogaške gostovale pi
zadnjeuvrščeni ekipi Gradit
v Pulju in zmagale 69:85. Ci
glarjeva je dala 32 коЦ
gostje pa so bile vso teku
boljše od domačink. Kiji
zmagi so Rogačanke še vedg
na 7. mestu.	j
V moški republiški ligi i
s prvenstvom končaU že pre;
ryi teden, v ženski ligi pai
odigrali 20. kolo. V lokalne
derbiju v Slov. Konjicah je Cc
met premagal celjsko Metl^
76:68. Najboljša strelka pri do
mačinkah je bila Šmidova 1
pri gostjah pa Hrusti 13. C
Ijanke so nastopile brez odli
ne Obrovnikove. Na lestvici
Comet sedmi in Metka osma
Končano je razigravanje v
republiški košarkarski ligi i
uvrstitev od 13. do 15. mesb
V zadnjem kolu so člani ekip
Zlatorog doma premagali Rac
gono 91:67, najboljši strelci ц
so bih Šoštarič 18, Zdolšek 1
in Lapornik 14. Zlatorog je ti
ko ob koncu prvenstva osvoi
14. mesto.
T
Slaba udeležba za
pokal maršala Tita
v Celju je bilo regijsko prva
stvo za pokal maršala Tita. T
je vsakoletno izredno množičn
tekmovanje v šahu. Žal pa to d
velja za celjsko tekmovanje, kj«
so nastopile samo štiri članske i
dve mladinski ekipi. Pri člani
so zmagali šahisti iz T. Veleni
pred ŠK Šentjur, Društvom invi
lidov Žalec in ŠK Rogaška slat
na, med mladinci pa ŠK Veleni
pred ŠK Šentjur. Vse ekipe so s
uvrstile v nadaljne tekmovanji
ki bo od 15. do 20. maja v Pulji
Čudno je, da niso nastopili mli
dinci ŠK Celje, kajti člani tak
niso mogli, ker so pred suspe«
zom. Kaj žalostna podoba za nel
dig tako slaven in cenjen celjsl
šah.	JOŽE GROBELNI
Plavalci bogatejši za medalje
z mladinskega in državne-
ga zimskega plavalnega pr-
venstva, ki je bilo v Zagrebu,
so se celjski plavalci vrnili
z bogato bero štirinajstih me-
dalj.
Osvojili so sedem zlatih, šest
srebrnih in eno bronasto, kar
pa je najbistvenejše, prvič so
osvojili tudi dva naslova držav-
nih članskih prvakov in sicer
Jure Vračun na 100 m prsno
z novim državnim rekordom
1:05, 17 ter Dejan Tešovič na
400 m mešano. Ostale zlate me-
dalje so dodali v mladinski
konkurenci. Uspeha je bil iz-
redno vesel predsednik PK
Klima Neptun Celje Jože
Jurak.
Podrobnejše uvrstitve osva-
jalcev medalj:
Jure Vračun je bil prvi na
100 m prsno z novim članskim
in mladinskim državnim re-
kordom na 100 m prsno, drugi
med člani na 200 m prsno, kjer
je med mladinci zmagal in tudi
dosegel nov državni rekord.
Osvojil je tri zlate in srebrno
medaljo.
Dejan Tešovič je članski dr-
žavni prvak na 400 m mešano
in drugi na 1500 m kravi. Tako
je osvojil po eno zlato in srebr-
no medaljo.
Gregor Jurak je nastopil kar
dvanajstkrat v predtekmova-
njih in v finalu v sedmih disci-
plinah. V članski konkurenci
je osvojil srebrno in bronasto
medaljo, v mladinski pa tri zla-
te in prav toliko srebrnih.
Mlada Mojca Tanko je na
100 m hrbtno izgubila bronasto
medaljo za 10 stotink ter kas-
neje v B finédu bila tretja ali
skupaj enajsta.
Tekmovanje je bilo izredno
naporno, saj so plavcili tri dni,
dopoldne v mladinski, popold-
ne pa v članski konkurenci, ta-
ko da so uspehi še tohko večji.
Predsednik Jože Jurak ob tem
meni, da je bolj kot medalje
pomembno to, da so dosegli za
ta čas načrtovane rezultate, ki
so dobra podloga za kasnejši
prehod na prosto v 50 metrske
bazene.	T. VRABL
NA KRATKO
Prvi strelci Rečice
Na strelišču D. Poženel v Reči-
ci pri Laškem je bil zaključek
občinske lige v streljanju z zrač-
nim serijskim orožjem. Rezulta-
ti ekipno: 1. SD D. Poženel Reči-
ca, 2. SD T. Bostič Z. most, 3. SD
S. Rozman Laško, 4. SD A. Kerše
Pivovarna Laško, 5. SD Papirni-
ca Radeče itd., posamezno: 1. Ro-
man Erazem 369, 2. Damjan Pa-
der 369, 3. Boris Gorišek 367, sle-
dijo Damjan Sajovic, Branko Go-
luh, Janez Sašek, Roman Matek,
Klemen Aleksencev, Saša Videč,
Joža Kožar itd.
VINKO LAVRINC
Memorial Borisa
Brečka
Strelska sekcija v Cinkarni
Celje je pripravila 2. memorial
Borisa Brečka z zračno puško,
kjer so nastopile samo tovarni-
ške ekipe. Zmagal je EMO pred
Libelo, Železarno Store in Cin-
karno, med posamezniki pa Tone
Jager Libela pred Vilijem ravni-
karjem EMO, Albino Rezar Žele-
zarna Štore itd.
Težko do zlate
puščice
v Strunjanu je bilo republi-
ško prvenstvo za zlato puščico,
kjer je nastopilo 93 strelcev, ki
so na predhodnih tekmovanjih
izpolnili norme. Strelci s celj-
skega območja se tokrat niso naj-
bolje uvrstili. Franjo Žučko iz
T.Velenja je bil 9., Ervin Seršen
Celje 10. in Branko Malee Žele-
zar Štore 12., med prvih petin-
dvajset pa so se uvrstili še Blan-
ka Kežmah in Franc Rubin Uni-
or Zreče ter Bernard Martinovič
SD Bratov Hrvatin Liboje.
T. J.
PZ Intihar prvak
v malem nogometu
Končana je zimska liga v ma-
lem nogometu, v Celju, kjer je
nastopilo 13 najboljših ekip. Re-
zultati zadnje kolo: Penal Zvez-
daš Intihar - Grofija 11:3, Grafi-
ka Gracer - Kovinotehna 4:4,
Merx BC - Aero 5:4, Skavti
- Marinero 4:1, Aškerčeva - So-
koli 4:3 in Umetniki - Cinkarna
3:0. Lestvica:
1. PZ Intihar 22,2. Grafika Gra-
cer 20, 3. Aškerčeva 18, sledyo
Umetniki 17, Klateži 16, Skavti
15, Marinero 13, Kovinotehna 9,
Aero 9, Sokoli 7, Mene BC 5, Cin-
karna 3 in Grofija 2.
Najboljši strelci: Goran Savič
(PZ Intihar) 25, Drago Kolenc
(Aškerčeva) 24, Aleš Pečnik (PZ
Intihar) 20 itd. Zmagovalna eki-
pa: Martina Štancer, Dare Kopi-
tar, Mirko Špiljak, Aleš Pečnik,
Goran Savič, Ivan Hribernik,
Vlado Bojovič, Dani Rančan, Ja-
ni Žilnik, Mitja Marinček, Bojan
Beve, Bogdan Jurkovnik in Vili
Antlej.
Dve tekmi Ingrad
Kladivarja
V pokalni tekmi NZS je Ingrad
Kladi var v T. Velenju igral 1:1
z Rudarjem, v Celju na Skalni
kleti v prijateljski tekmi z Elkro-
jem pa 2:2.
žična prvak prvega
dela
Končan je prvi del prvenstva
v 3. ligi občinske kegljaške lige
Celje, kjer nastopa osem ekip.
Rezultati zadiye kolo: Keramič-
na - Partizan Kostrivnica
4508:4460, Žična - Klima
4593:4640, RŠD Emajlirec - Met-
ka 4528:4596 in Petrol - Libela
4592:4719. Lestvica po 1. delu:
Žična, Keramična Liboje, Klima,
Metka, vsi po 10 točk, Partizan
Kostrivnica 6, RŠD Emajlirec,
Libela po štiri in Petrol 2 točki.
Zmagal Marjan
Črepan
Na rednem mesečnem turniiju
za marec, ki ga je priredil ŠK
Žalec, je zmagal FIDE mojster
Marjan Črepan pred Jožetom
Zorkom, Stanetom Skokom itd.
Zaključek drsalne
sezone
Na drsališču v Mestnem par-
ku je bil zaključek umetnostno
drsalne sezone, kjer je nastopilo
31 tekmovalcev DKK Tkanina
Celje. Istočasno so podelili na-
slove najboljšim Celjanom za do-
sežke v končani sezoni, prejeh pa
so jih: mladinke 1. Špela Pere, 2.
Mateja Planine, 3. Klara Bukov-
nik, pionirke A 1. Polona Eber-
linc, 2. Nataša Jevšenak, pionir-
ke B 1. Tanja Hutinski, 2. Nuša
Kovačič, 3. Saša Pfeifer, pionirji
C 1. Janez Špoljar, pionirke D 1.
Anja Bratec, 2. Maša Štefanec, 3.
Anja Kolar, pionirke C 1. Nuša
Krajne, 2. Valerija Prevolšek in 3.
Tamara Zečevič. Po enomeseč-
nem odmoru bodo najmlajši sto-
pili na kotalke, ostali pa nabirali
kondicijo, kajti prvič se bodo
v naslednji sezoni srečali z ledom
že avgusta. Tako tudi poleti
v Mestnem parku ne bo dolgčas,
saj bodo imeli suhe treninge ho-
kejisti, drsalci in kotalkarji.
METKA HLADIN
AVTO boljši od LIP
v slovenskih Konjicah je bil
prijateUski dvoboj med strelci
delovnih organizacij Avto Celje
in LIP Slov. Konjice. Zmagali so
Celjani, med posamezniki pa je
bil najboljši domačin Mirko
Lampret pred Zofijo in Ireno Vo-
ler Avto Celje.
Za šport in
razvedrilo žena
Pri Društvu za šport in rekre-
acijo Partizan Laško so v petek
popoldan pripravili tradici-
onalno tekmovanje ženskih
ekip v rekreativno zabavnih
igrah za pokal 8. marec. Tekmo-
vanja se je udeležilo enajst ekip
iz sindikalnih organizacij in te-
lesno kulturnih društev laške
občine.
V prijetnem, tekmovalnem
vzdušju so imele največ uspeha
tekmovalke ekipe Partizana iz
Rimskih Toplic, ki so tudi osvoji-
le pokal 8. marec. Druga je bila
prva ekipa Pivovarne, tretja pa
druga ekipa prav tako iz Pivovar-
ne. Sledijo: Zdravihšče Laško
druga ekipa, OŠ Laško, Upravni
organi občine Laško, TIM Laško,
TKD Jagnjenica, Kora Radeče,
Partizan radeče in prva ekipa
Zdravilišča Laško.
VLADO MAROT
Zmagale strelke Iz
Male Breze
Strelska družina Celjska četa
Mala Breza je bila organizator
tradicionalnega občinskega
strelskega tekmovanja ženskih
ekip z zračno puško v počasti-
tev dneva žena.
Tekmovanja se je udeležilo
osem ekip, oziroma 22 posamez-
nic. Ekipno je prvo mesto osvoji-
la prva ekipa strelk iz Male Breze
pred drugouvrščeno ekipo Stane
Rozman iz Laškega in tretjo, dru-
go ekipo strelk iz Male Breze.
Med posameznicami je pri mla-
dinkah največ krogov zadela Ma-
teja Topole pred Vesno Vipotnik
in Brigito Benkič. Pri članicah
pa je ob tesnem rezultatu bila pr-
va Joža Kožar, druga Marina Po-
kleka, tretja pa Saša Videč.
VLADO MAROT
Prva nagrada v Ljubljano
Za 110. šahovsko nagradno igro smo dobili 45 dopisnic,'
katerih je bilo samo 14 pravilnih odgovorov (Dani Vombel
Dobitnike nagrad sta izžrebala šahista SK Šentjur Marko in Ci
Diacci: 1. Jožica Osolnik, Pavšičeva 6, Ljubljana, 2. Greg
Rupnik, Šercerjeva 10, Šoštanj in 3. Boris Koštom^, Osencal
Ceße. Skrivnostna gostja je bila svetovna prvakinja v kegljan
v parih Magda Urh (skupaj z Janjo Marine), odkrila pa jo
Dragica Juričko, Ulica 29. novembra 51, Celje. Nagrade lahl
dobitniki dvignejo v oglasno naročniškem oddelku Novega te
nika - Radia Celje, osebno, v roku 30 dni.
Šahovska nagradna igra 111
Naša igra traja že od leta 1980 in pri
vsaki z nagradami sodeluje ena izmed
delovnih organizacij ali posamezniki.
Je pa med njimi ena delovna
organizacija, ki nagrajuje vsako leto.
Katera? ^^^
Steklarna »Boris Kidrič«
Cinkarna
Nagrajuje steklarna Boris Kidrič iz
Rogaške Slatine.
93. MAREC 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 17
pollna Odličnih streiic
Rečica pri Laškem je kraj, kjer v ozki
dolgi kotlini obdani z obeh strani z viso-
kimi bregovi prebiva okoli 2 tisoč ljudi,
^ tega se jih kar 350 aktivno ukvarja
J strelskim športom, ki je tam kot šport-
na panoga številka 1. Vsi ostali, ki ne
j(reljajo, pa kako drugače pomagajo
jvoji SD Dušan Poženel, ki je že vrsto
let med najdelavnejšimi v laški občini,
y slovenskem in jugoslovanskem pro-
storu pa slovi posebej po odlični ženski
gl(ipi, ki nastopa s pištolo in jo že vrsto
let vodi državna reprezentantka in lani
najboljša strelka Slovenije - Helena La-
vrinc.
Zapisali smo že, da so dekleta pod vod-
stvom treneta in očeta strelskega športa
y Rečici Vinka Lavrinca (Lavrinčeva,
Kufneijeva in Mačkova) pred dnevi na
državnem prvenstvu v Nišu dosegle izje-
jfien uspeh, saj so postale državne ekipne
I prvakinje med mladinkami in druge med
ilanicami.
»Pri nas ni težko mladih navdušiti za
strelski šport,« pripoveduje Vinko La-
vrinc, ki je poleg rednega dela v rudniku
več na strelišču kot doma. Tudi sobote in
nedelje nima proste, saj ekipo spremlja
po številnih slovenskih in jugoslovan-
■ skih tekmovanjih. Včasih je bil tudi sam
j odličen strelec, med n^boljšimi v Slove-
I niji, zdaj pa svoje znanje prenaša na mlaj-
še in pravi, da raje dela z dvema dekleto-
ma kot z enim fantom.
Helena Lavrinc je prva dama ekipe,
obiskuje pa 1. letnik VEKŠ v Celju:
»Uspehi v Niša so povračilo za ves trud,
ki smo ga vložile v trening, da bi uspele.
Garale smo vse leto, saj ne poznamo po-
čitka. Seveda pa je poleg treninga za
uspeh potreben tudi talent ter vrsta
spremlj^očih »malenkosti«, kot koncen-
tracija, razpoloženje, pravilna svetloba
itd.«
Valerija Kufner obiskuje 2. letnik celj-
ske ekonomske šole, s strelstvom pa se
aktivno ukvaija šele leto dni: »Za strelski
šport me je navdušil Vinko. Najprej sem
streljala s puško, potem pa sem začela
z MK pištolo in ta se mije tako priljubila,
da bom z njo tudi ostala.«
Ksenija Maček obiskuje 1. letnik tek-
stilne šole v Celju, strelja pa že dve leti:
»Tudi mene je pritegnil Vinko, sicer paje
v družini lepo, ker smo res pravi prijate-
lji, ne pa samo strelci.«
Vinko opozori na velik talent Ksenye,
ki je v Nišu dobesedno blestela, s^ je po
dveh serijah celo vodila za dva kroga
pred ohmpijsko zmagovalko Jasno Šeka-
rič, na koncu dosegla odličnih 377 kro-
gov in Zcinjo izjemno 4. mesto.
Na kaj dekleta mislijo med strelja-
ryem?
Helena: »Ne gledam ne levo ne desno,
ampak v tarčo. Tekma traja 90 minut,
imaš neomejeno število poskusnih stre-
lov in 40 zares. Med tekmo shujšaš ne,
ampak psihično si strašansko utrujen. In
tik pred tekmo ni dobro, da se naješ.«
Valerija: »Naše uspehe ceñijo, to smo
videle, ko smo se vrnile z državnega pr-
venstva, kako so nas pričakali. In sošolci
nam želijo srečno pot in veliko točnih
strelov, ob povratku pa jih vse zanima,
kako je bilo. To je prijeten občutek.«
Ksenija: »V šoli zaradi strelskega špor-
ta nimam težav, mislim celo, da so ponos-
ni, če imajo takšno športnico.«
Čas Valerije in Ksenije šele prihaja, He-
leno pa letos čaka nekaj težkih domačih,
predvsem pa mednarodnih preizkušenj.
Katere?
Helena: »Čet štirinajst dni bo v Sveto-
zarevu zadnje 5. zvezno kontrolno tek-
movanje, ko bodo določili reprezentanco
za bližnja zahtevna tekmovarya, zlasti
svetovno prvenstvo, ki bo od 26. do 30.
aprila v Sarajevu. Obeta se mi tudi na-
stop na balkanskem prvenstvu ter kon-
cem julija v Zagrebu evropsko prvenstvo
z MK orožjem. Sicer se pa letno udeležim
okoli 30 tekmovanj.«
Tako je v Rečici pri Laškem, kjer se je
udomačil strelski šport in Iger prednjači-
jo dekleta. Ta širijo dobro ime mć^hnega
kraja širom po Jugoslaviji, domov pa se
vračajo z medaljami, pokah, plaketami in
diplomami ter zadovoljstvom, da so si
izbrale pravi šport, kjer se da ne samo
uveljaviti, ampak tudi veliko videti.
TONE VRABL
Želijo med najboljše
člani judo kluba Ivo Reya
iz Celja so na rednem občnem
zboru ocenili lansko delo. Po-
sebej veseli ne morejo biti, saj
je prva ekipa izpadla iz zvez-
ne lige, mlada pa tudi ni bila
najuspešnejša v republiški
ligi.
Bolj kot to paje razveseljivo,
da v klubu raste nov rod per-
spektivnih judoistov, ki bodo
ob vestnem delu lahko kmalu
zamenjali starejše borce. To še
posebej velja za nadarjena Du-
šana Kačičnika in Ota Seiesa,
medtem koje treba med starej-
šimi še vedno računati na Šte-
fana Čuka, Stanka Anderleta
in morda še na koga. Strokov-
no delo poteka v telovadnici
COŠ Fran Roš, trener Dušan
Tanko pa je povedal, da so bili
pogoji za delo sohdni, za kar
gre zahvala tudi razumevanju
ZTKO Celje in nekaterim de-
lovnim organizacijam, ki so
s prispevki omogočile boljše in
lažje delo v klubu. Letos bi
morala prva ekipa osvojiti pr-
vo mesto v republiški ligi in se
vrniti v zvezno ligo, tako pa bi
tudi zadržala status v skupini
A najboljših celjskih športnih
ekip.
Opravili so že tudi prva le-
tošnja uradna tekmovanja. Re-
pubhško prvenstvo za judoist-
kê je bilo v Slover\j Gradcu,
kjer je bila Urška Drstvenšek
2. v kategoriji do 56 kg, Emica
Kobilšek pa 5. v kategoriji do
61 kg. V Tacnu pri Ljubljani je
bilo republiško prvenstvo za
člane, kije minilo v dominaciji
starejših preizkušenih tekmo-
valcev. Celjani so dosegli na-
sledrye uvrstitve: Cuk je zma-
gal in postal republiški prvak
v lahki kategor^i, v polsrednji
je Pungeršek osvojil 3. mesto,
v srednji je Imamovič izgubil
z nekdanjim Celjanom Fabja-
nom in osvojil 2. mesto, Sad-
žak pa je bil v isti kategoriji
četrti.
Celjski judo klub bo organi-
zator pionirskega republiške-
ga prvenstva 15. aprila v pro-
storih COŠ Fran Roš.
TV
Tri državne prvakinje med mladinkami in druge med člani-
cami - predstavnice SD Dušan Poženel iz Rečice pri Laškem
(od leve) Helena Lavrinc, Valerija Kufner in Ksenija Maček.
Foto: EDI EINSPILER
Športni koledar
Kegljanje:
Zvezna liga: sobota in nedelja,
25. in 26. marca ob 14. uri v Va-
raždinu Varteks - KK EMO in ob
10. uri v Osijeku Podravka - KK
EMO.
Republiška liga moški zadnje,
14. kolo: sobota, 25. marca keg-
ljišče Golovec KK EMO - Brest,
v Žalcu Hmezad - Proletarec.
Košarka:
1.	B zvezna liga ženske 2Z. ko-
lo: sobota, 25. marca KORS Ro-
gaška - Krajina, ob 18. uri.
Republiška liga ženske 21. ko-
lo: sobota, 25. marca Cimos
- Comet.
Rokomet:
2.	zvezna liga moški 20. kolo:
sobota, 25. marca derbi v Vrbasu
Vrbas - Aero СеЦе.
2. zvezna liga ženske 20. kolo:
sobota, 25. marca Rdeča dvorana
v T. Velenju Velenje - Arena.
Republiška liga moški 14. ko-
lo: sobota, 25. marca derbi med
vodilnima na lestvici STT Rudar
- Šoštanj.
Odbojka:
Republiška liga moški 18. ko-
lo: sobota in nedelja, 25. in 26.
marca Šempeter - LIK Kočevje,
Mislinja - Celje in stavbar MTT
ml. - Topolšica.
Republiška ženska liga 16. ko-
lo: sobota in nedelja, 25. in 26.
marca Ljubno Glin - Fužinar,
Mislinja - СеЏе in Partizan Kam-
nica - Topolšica Kajuh.
Odbojkarjl praznih rok
Celjski odbojkarjl so po-
novno ostali praznih rok,
kljub obetavnemu začetku
proti ekipi Ljutomer s katero
so v republiški ligi izgubili
1:3.
Z lepo in požrtvovalno igro so
dobili prvi set, naprej paje bilo
spet vse narobe. Gostje so se
razigrali in gladko osvojili na-
slednje tri sete in tudi dve toč-
ki. Sodniški par je svoje delo
opravil odlično. V derbiju je
Šempeter v gosteh premagal
Topolšico 1:3. Lestvica: 4.
Šempeter, 7. Topolšica, 11.
Celje.
V ženski ligi je bila tekma
med Celjem in Rogozo (1:3)
ena najlepših tekem v celjski
dvorani. Kljub porazu velja
pohvaliti tudi domače odboj-
karice. S samo enim podaja-
čem so se odlično upirale gost-
jam, ki so prikazale igro za sam
vrh lestvice. Kljub temu. pa se
bodo morale gostje še kako po-
truditi, da se bodo rešile izpa-
da, saj so bile doslej predzad-
nje, Celjanke pa druge. Kljub
požrtvovalni igri, predvsem na
začetku, Celjanke kaj več kot
poraza 1:3 niso mogle doseči.
V derbiju so pripravile pre-
senečenje odbojkarice Topol-
šice Kajuh, ki so v Šoštanju
gladko s 3:0 odpravile Ljubno
Glin. Lestvica: 2. СеЦе, 4.
Ljubno Glin. 8. Topolšica
Kajuh. MIHA CAFUTA
Slovenski Južnoamoričan
Verjamem, da ste kaj hitro ugotovi-
li, kdo se skriva pod naslovno eksoti-
ko. Alberto Gregorič, ki je ob koncu
janskega leta pri ZKP RTV Ljubljana
«dal kaseto z naslovom Alberto
Amor.
Amor, je letošnjo milo zimo še bolj
omihl z latinskoameriškim melosom.
Kaseta je kopnela kot majski sneg in
bila že ob novoletnem vrvežu razpro-
dana, da ne rečem razgrabljena. Sledil
je ponatis in ista zgodba. Na Stopovi
lestvici najbolje prodajanih kaset in
plošč je več kot dva meseca držala čel-
no pozicijo in po 25 tisoč prodanih
izvodnih postala srebrna.
In kdo je pravzaprav Alberto Grego-
0Ć, meteor na slovenskem glasbenem
nebu?
»Rojen sem v Buenos Airesu kot po-
tomec izseljencev slovenskega rodu.
Starša sta se v tridesetih letih s Pri-
morske izselila v J. Ameriko, kjer sta si
postavila dom. Ob domačem ognjišču
smo vseskozi gojih slovenski jezik in
Цко sem se zaljubil v to lepo Sloveni-
ji; ki sem jo prvič obiskal leta 1962 kot
štipendist Slovenske izseljenske ma-
tice.«
Sedem let kasneje se je Alberto
^.družino za vedno vrnil v Ljubljano,
•^Jer sedaj poučuje španščino, na delav-
univerzi Borisa Kidriča. Že v zgod-
'^Jih sedemdesetih letih je začel prepe-
J'ati svoje latinskoameriške skladbe na
Ureditvah po Sloveniji in v zamej-
fvu. In kako se je rodila ideja o izdaji
Kasete?
»Več let so me študentje, sodelavci
Prijetelji nagovarjali, da bi posnel
pesmi. iNavezal sem stike z založbo He-
hdon, z moje strani v začetku bolj ne-
resno, toda ko je odločitev dozorela, se
je izkazalo, da so bile njihove obljube
neutemeljene. Tako sem se povezal
z ZKP RTV Ljubljana, kjer so me ne-
verjetno lepo sprejeli in plod sodelova-
nja lahko sedaj shšimo na tej kaseti.«
Kaj je v teh evergreenih, da jih Slo-
venci dobesedno požirajo?
»Vse latinskoameriške pesmi imajo
ritem, melos, ki zahteva petje z dušo in
srcem. Ker jih je potrebno občutiti,
sem sam v vehki prednosti, saj mi je ta
glasba veliko bolj domača kot sloven-
ska. Skladbe spominjajo starejše ljudi
na mlada leta, mladim pa je verjetno
dovolj ropotanja, ki ga prinaša tuja
glasba. Latinskoameriški melos ima
neko skrivno sporočilo in človeka po-
miri.«
Za Alberta je značilen njegov image,
ki ga sestavljajo: sombrero, pončo,
bombačas in botas. Ta oblačila združu-
jejo geografske značilnosti J. Amerike.
Glava vseh držav je Mehika (sombre-
ro), v srednjem delu cehne je znano
ogrinjalo pončo, ki ga nosijo tamkajš-
nji kravarji, na jugu, vse do Ognjene
zemlje nosijo prebivalci hlače bomba-
čas in škornje botas.
»Značilen del opreme je tudi usnjen
pas s kovanci, več kot jih imaš, bolj si
bogat. Zadaj za pasom je zataknjen
nož, ki ne služi zgolj samoobrambi,
temveč kot življenjsko potreben rekvi-
zit. Če imaš še glasbeno žilico, h kom-
pletni opremi spada še kitara in konj
kot prevozno sredstvo, in značilnost
južnega gauča.«
S predstavitvijo največjih uspehov
latinskoameriškega melosa je hotel Al-
berto zgraditi most prijateljstva med
Slovenci in Južnoameričani.
»Oboji nehote skrivamo neko otož-
nost, ki jo s pesmijo zatajimo ah celo
preženemo za kratek čas. Izročilo teh
pesmi je, da bi se tako ljudje kot naro-
di skupaj poveselih in podrli zid, ki
nas odtujuje.«
Ne vem, kako se ta njegova želja
uresničuje, dejstvo pa je, da je Alberto
postal najbolj priljubljeni Južnoameri-
čan v Sloveniji.
BOJAN KRAJNC
Ansambel Vikija Ašiča
bo 20 let svojega delova-
nja, med drugim obeležil
s kaseto, ki bo izšla pri
Helidonu in več kot me-
sec dni trajajočo turnejo
pò Kanadi in Združenih
državah Amerike, kjer
bodo imeli 16 koncertov
• Club Queen bo to sobo-
to gostu Božidarja Vol-
fanda-Wolfa, ki bo na ta
način promoviral tudi
svojo novo kaseto Sida
twist • Mladi pevci, ki se
izobražujejo pri Nadi
Žgur, pripravljajo serijo
koncertov po Sloveniji.
Med drugim bodo 4. apri-
la nastopili tudi v Celju
• Majda Petan pospešeno
pripravlja svojo drugo ka-
seto na kateri bo prepeva-
la samo črnske duhovne
pesmi iz repertoarja Ma-
halie Jackson • Ansam-
bel Strmina (ex Štajerski
fantje) se je letos prijavil
na Ptujski festival doma-
če glasbe. V ansamblu tu-
di sicer pridno delajo
z lastnimi skladbami, pri-
pravljajo pa se tudi na go-
stovanje v Švici in
Z. Nemčiji • New Swing
Quartet bo jutri zvečer
nastopil v Kulturnem do-
mu v Žalcu, na prireditvi,
ki jo organizirajo obrtniki
Lestvic! Radia Ceije
Zabavne meiodije:
1.	ORINOCO FLOW - ENYA	(5)
2.	ESPECIALLY FOR YOU-
KYLIE MINOGUE AND JASON DONOVAN	(7)
3.	PLAVI SAFIR - BAJAGA	(5)
4.	BRING ME EDELWEISS - EDELWEISS	(6)
5.	TWIST IN MY SOBRIETY - TINITA	(2)
6.	ZDAJ JE ČAS - BOŽIDAR WOLFAND-WOLF	(5)
7.	PONOĆ JE - NEDA UKRADEN	(7)
8.	RDEČO ROŽO BOM UTRGAL ZATE - DON JUAN	(2)
9.	BORN TO BE MY BABY - BON JOVI	(3)
10. LEAVE ME ALONE - MICHAEL JACKSON	(1)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.15.
DomaČe melodije:
1.	MITI MAR-SLAK	(7)
2.	LUČ UUBEZNI - KOVAČIČ	(6)
3.	ZVEZDE NA VASI - KLAVŽAR	(8)
4.	ŽVIŽGAM SI VESELO PESMICO - PETRIČ	(4)
5.	SONCU NAPROTI - HENČEK	(10)
6.	PIVO, EJ PIVO - ŽAGAR	(5)
7.	VEM ZA DEŽELO - GORENJCI	(2)
8.	ČE ŽENA ZNA, JE MOŽ DOMA -
CEUSKI INSTRUMENTALNI KVINTET	(10)
9.	PRAZNIK V DOMAČI HIŠI - CVERLE	(1)
10. KO PRIDE POMLAD - NAGEU	(1)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Ceije vsak
ponedeljek ob 17.15.
KUPON
lestvica zabavnih melodij_
izvajalec_
lestvica domačih melodij_
izvajalec_
ime In priimek___
naslov_
Nagrajenca: Franc Dobrove, Zlabor 10, Nazarje
Andreja Jazbec, Vrtna 36, Štore
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v
prodajalni MELODIJA v Celju.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
23. MAREC 198(1
Z3. MAREC 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
23. MAREC 198(1
ZDRAVILNE RASTUNE
Trpotec
Trpotec (Plantago lanceolata L.) je skoraj vsem
dobro znana zdravilna rastlina. Spada v družino
trpotnic, ki zajema predvsem zelnate rastline, le
nekatere vrste so polgrmi. Družina šteje samo tri
rodove z več kot 250 vrstami. Značilni zanje so listi,
ki so enostavni in njihove žile potekajo bolj ali manj
vzporedno. Cvetovi so združeni v ozka klasasta
socvetja ali pa so socvetja širša in oblasta. Cvetovi
so skoraj vedno dvospolni, zvezdasti in četvero-
števni.
Pri nas so posebno razširjene tri vrste trpotca. Vse tri
vrste imajo v tleh koreniko, iz katere poganja prithčna
listna rožica. Ozkolistni trpotec ima listno rozeto
sestavljeno iz dolgih, ozkih in priostrenih listov, veliki
in srednji trpotec pa imata listno rozeto sestavljeno iz
širokih listov. Pri velikem trpotcu so listi peccati, pri
srednjem pa listi nimajo pecljev in so dlakavi. Cvetovi
in pozneje plodovi velikega trpotca so združeni v dol-
gih klasih, pri srednjem in ozkolistnem trpotcu pa so
klasi kratki, zato pa so na koncu zelo dolgih betev. Vse
to je seveda v zvezi z načinom opraševanja. Cvetove
velikega in ozkohstnega trpotca oprašuje namreč
veter, cvetovi srednjega trpotca pa privabljajo s svojo
vijoličasto barvo in z vonjem po čokoladi žuželke.
Za zdravilne namene nabiramo le liste ozkohstnega
trpotca, ni pa nobene nesreče, če včasih utrgamo tudi
liste ostalih dveh predstavnikov. Liste nabiramo vse
poletje, najbolje pa malo pred cvetenjem. Posušimo jih
v sènci na prepihu in pri tem pazimo, da ohranijo svojo
lepo zeleno barvo.
Ozkolistni trpotec vsebuje heterozid aukobozid,
encime, invertaze, tirotinazo iln koagulazo ter emulzin.
Poleg tega je še v listih nekaj čreslovin, pektina, sapo-
nozidov, fitoncidov, grenčin, kremečeve kisline, rud-
ninske soli in vitaminov. V semenih pa so sluz, maš-
čobno olje in glikozid avkubin.
Zdravilno delovanje trpotca je zelo široko. Tako
lahko uporabljamo hste širokega trpotca za rane in
obkladke, ozke, sabljaste hste pa proti pljučnim, notra-
njim in ženskim boleznim. Dokazano je, da ima trpotec
antibiotični učinek. Zavira tudi rast glivic.
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
Rod trpotcev obsega več kot 200 vrst, ki so razšir-
jeni po vsem svetu. Zrela trpotčeva semena se
namreč ob mokrem vremenu na površini močno
zasluzijo ter se prav lahko oprimejo nog mimoidočih
živali pa tudi ljudi. Zato so severnoameriški Indi-
janci zelo domiselno poimenovali trpotec »sled
belega moža«, ko se je začel širiti po severnoameri-
ških prerijah.
Poiščite V... KOVINARJU
v Železninarju imajo za potrošnike nove pogoje. Kolesa in
motorje lahito kupite na štiri mesečno brezobrestno posojilo,
pri gotovinskem nakupu pa imate 15 odstotkov popusta.
Enkratna priložnost, da si zagotovite koio ali motor pred
prihodom toplih dni!
KOVINOTEHNA tozd tehnična trgovina
MODNI KOTIČEK
pripravlja VLASTA ARČAN-CAH
Mestna eleganca
Da moda ni le za
mlade in vitke in
da oblikovalci
ženskih oblačil
mislijo tudi na
ostale, so znova
dokazali letošnjo
pomlad na nešte-
tih sejmih mode in
modnih revijah ši-
rom po svetu.
Za tista leta, ki se
po navadi ne raz-
glašajo na ves glas,
je primeren tak-
šenle način oblače-
nja - umiijen, s sti-
lom in rafinira-
nostjo.
Inspiriran je z modo tride-
setih in štiridesetih let, mo-
do, ki so jo nosile mestne da-
me. Osnovna karkateristika
teh oblačil je seveda vrhun-
ska kvaliteta tkanin, brez-
hibna izdelava in osupljiva
eleganca. Kostimi, krojeni
po telesu, imajo rahlo po-
udarjen pas in široka zvona-
sta ali ravna, precej dolga
krila. Včasih popularne »pli-
sirke« so se znova znašle na
modni sceni, v kombinaciji
s čipkastimi bluzami in pol-
oprij etimi volnenimi pulo-
verji brez kakšnih posebno
vpadljivih detaljev. Tudi
barve so umirjene - srebrno-
siva, kostanjeva, barva zem-
lje in mornarsko modra.
GREMO V KINO
KINO UNION
do 29. 3.: PODIRALEC
-	ameriški film
do 29. 3.: KURIR - angleški
film
23. 3.: MONA LIZA - angle-
ški film - Filmsko gledališče
MALI UNION
do 25. 3.: ČAST PRICIJEVIH
-	ameriški film
od 27. 3. dalje: IDIOTSKA
NOČ - ameriški film
KINO METROPOL
do 26. 3.: VRZI MAMO
Z VLAKA - ameriški film
do 29. 3.: ZGODBA O JOANI
-	ameriški film
od 27. 3. dalje: ŽIVLJENJE
S STRICEM - jugoslovanski
. film
25.	3.: LOV NA DRAGULJE
-	ameriški film - matineja
KINO DOM
do 26. 3.: SUPERAGENTA
-	ameriški film
do 26. 3.: BILOXI BLUES
-	ameriški film
27.	do 29.3.: JAZ NISEM NO-
RA - ameriški film
KINO VOJNIK
26.	3.: LOV NA DRAGULJE
-	ameriški film
KINO LJUBEĆNA
25. 3.: NEVARNE ROKE
-	ameriški film
KINO ŽALEC
23.	3.: ŽENSKE KOMANDO-
SI - ameriški film
24.	3.: LA BAMBA - ameriški
film
25.	3.: LJUBEZEN, SEKS IN
OSTALO - nemški film
26.	3.: TRINITÀ - italijanski
film
28.	3.: USODNA PRIVLAČ-
NOST - ameriški film
28. 3.: DOM ZA OBEŠANJE
-	jugoslovanski film - Film-
sko gledališče
KINO PREBOLD
23.	3.: VROČE NOČI JOSE-
PHINE MUCENBACHER
-	nemški film
24.	3.: ŽENSKE KOMANDO-
SI - ameriški film
26. 3.: SMRTONOSNO ORO-
DJE - ameriški film
28. 3.: OSVAJALCI DŽUN-
GLE - ameriški film
KINO POLZELA
23. 3.: SMRTONOSNO
OROŽJE - ameriški film
25.	3.: VROČE NOČI JOSE-
PHINE MUCENBACHER
-	nemški film
26.	3.: PIRAMIDA STRAHU
-	ameriški film
28.	3.: LA BAMBA - ameriški
film
KINO LIBOJE
25.	3.: SMRTONOSNO
OROŽJE - ameriški film
KINO GRIŽE
26.	3.: USODNA PRIVLAČ-
NOST - ameriški film
KINO VRANSKO
26. 3.: ŽENSKE KOMANDO-
SI - ameriški film
29.	3.: USODNA PRIVLAČ-
NOST - ameriški film
KINO DOM MOZIRJE
23. 3.: KRVAVI VISKI - ame-
riški film
25. in 26. 3.: IŠČE SE ŽIV
ALI MRTEV - ameriški film
KINO JELKA NAZARJE
25. in 26. 3.: ROZI - angleško-
francoski film
29. 3.: SLADKA NORA DE-
VICA ANGELA - italijanski
film
KINO UUBNO
25. in 26. 3.: PROSTORI
V SRCU - ameriški film
REDNI KINO TITOVO
VELENJE
23. 3.: VOHUN Z VISOKIMI
PETAMI - jugoslovanski
film
24. 3.: RDEČI ŠKORPIJON
-	ameriški film
24.	3.: PRIČE NASIUA
-	ameriški film - MINI FEST
89
25.	in 26. 3.: PREMLAD ZA
SMRT - ameriški film
27.	3.: AMERIŠKI NINJA
-	ameriški film
28.	3.: DOŽIVLJAJI IN-
ŠTRUKTORJA AVTOŠOLE
-	ameriški film
29.	3.: G AD JE MATURIRA-
JO - francoski film
KINO DOM KULTURE
24.	3.: PRIČE NASILJA
-	ameriški film - MINI FEST
89
27. 3.: DOM ZA OBEŠANJE
-	jugoslovanski film - film-
sko gledališče
KINO ŠOŠTANJ
26.	3.: AMERIŠKI NINJA
-	ameriški film
27.	3.: PREMLAD ZA SMRT
-	ameriški film
25.	3.: SEKS NA BEVERLY
HILLSU - ameriški film
-	nočni progam
KINO ŠMARTNO OB PAKI
24. 3.: PREMLAD ZA SMRT
-	ameriški film
28.	3.: AMERIŠKI NINJi^
-	ameriški film
26.	3.: SEKS NA BEVERLY]
HILLSU - ameriški film
-	nočni program
KINO ŠKALE
26.	3.: PREMLAD ZA SMRT
-	ameriški film
KINO ŠMARJE
23.	3.: JUTRO NASLEDNJE-
GA DNE - ameriški film
24.	3.: ČRNA VDOVA - ame.
riški film	'
25.	in 26. 3.: BEG - ameriški
film
KINO ROGAŠKA SLATINA i
23.	3.: SIMPATIČNE BARA^
BE - ameriški film
25. in 26. 3.: ZAOBLJUBA
-	hongkonški film
27.	in 28. 3.: PETEK 13. 7. dd
-	ameriški film
24.	3.: MONA LIZA - ameri-
ški film - filmsko gledališče
24. in 25. 3.: BRUNHILDA
-	nemški film - nočni pro-
gram
KINO RTC UNIOR ZREČE
23.	3.: GADJE MATURIRA-
JO - francoski film
24.	3.: POD UDAROM ZA-
KONA - ameriški film
25.	3.: BREZ MILOSTI
-	ameriški film
26.	3.: PRIČE NASILJA
-	ameriški film - MINI FESl
89
27.	3.: POLICIJSKA AKA
DEMIJA, 5. del - ameriški
film
KINO SLOVENSKE KONJICE
24.	3.: ROSEMARIE - nem-
ški film
25.	in 26. 3.: BRATJE PE-
TARDE - francoski film
28.	in 30. 3.: SMRT PO SMB'
TI - ameriški film
Hotel HUM
Lcuko
vas vabi
v petek
in soboto
na ples
z ansamblom
VIKEND.
MOŠKO IN ŽENSKO KROJAŠTVO
Cenjene stranke obveščamo, da še vedno
poslujemo na starem naslovu.
Nudimo vam:
-	za mlade in manj mlade
-	za otroke in odrasle
izdelavo in ugoden nakup modnih oblačil iz blaga
in usnja z vsemi dodatki za vsako priložnost.
ANICA KRAJNC, VALENTINIČEVA 39,
63270 LAŠKO
PRIPOROČAMO SE!
RECEPT TEDNA
Perutninska kremna luha
Potrebujemo: eno približno 1 kg težko kokoš, 2 litra
vode, Z žlički soli, tri pore, en velik korenček, steblo
zelene, peteršiljevo korenino, eno čebulo, pol lovorjevega
lista, en česen, dva klinčka, pet do šest poprovih zrnc,
Z žlici masla, 3 žlice moke, Z rumenjaka, in osminko sme-
tane.
Kokoš splahnemo in jo damo v mrzlo vodo. Ko zavre,
zmanjšamo plamen, da gladina le rahlo valovi. Pri tem pobi-
ramo pene. Sohmo in dodamo jušno zelenjavo. V čebulo
zapičimo khnčka. Ko je kokoš po dveh urah mehka, jo
vzamemo iz juhe. Belo meso odluščimo od kosti in brez kože
zrežemo na m^hne zalog^jčke. Juho precedimo, poberemo
z nje maščobo. V kozici spenimo maslo, dodamo moko in
rahlo prepražimo. Nato zalijemo z juho in nato kuhamo 10
minut na mahnem ognju, da se vse razkuha. V juho damo
belo meso in na koščke razrezano zeleno. Rumenjaka zžvrk-
Ijamo s smetano in previdno zamešamo v juho. V tako
pripravljeno juho lahko dodamo sezonsko mlado zelenjavo,
do belušev, brokolov, graha, do korenčkov, ki jih prej pose-
bej skuhamo do mehkega v slani vodi in zrežemo na drobne
koščke.
Dežurstva trgovin
v mesecu marcu bo v Celju dežurala samopostrežna trgovina
Soča vsak dan od 7.30 do 20. ure, tudi ob sobotah.
_ Ob nedeljah bodo dežurali od 7. do II. ure v prodajalni
Štručka v Prešernovi ulici, stojnici na celjski tržnici in mesnica
v Linhartovi ulici, od 13. do 15. ure pa bo odprt kiosk pri celjski
bolnišnici.
Veterinarska dežurstva
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinarjev na
eterinarski postaji v СеЦи je od 6.30 do 14.30 ure, redna dopoldan-
ka ambulanta za male živali pa je od 8. do 10. ure. Neprekinjeno
iežumo službo imajo organizirano v popoldanskem in nočnem času,
udi ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postaji
v Žalcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14. ure, od 14. do 6.
ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirana za celo občino dežurna
služba. Dežurstvo je- tudi ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon:
714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Delovni čas veterinarjev
na veterinarski postaji v Mozirju je od 7. do 14. ure vsak dan razen ob
nedeljah, redna dopoldanska ambulanta za male živali pa je od 7. do
9. ure. Do 26. marca bo dežural dipl. vet. Drago Zagožen, Ljubno,
telefon: 840-179, od 27. marca dalje bo dežurala dipl. vet. Bojana
Šturm, Ljubija, telefon: 831-017 ali 857-722.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Na veterinarski postaji
v Šetjuiju je delovni čas veterinarjev od 7. do 15. ure, od 15. do 7. ure
^utraj naslednjega dne pa je organizirana dežurna služba. Danes bo
še dežural dipl. vet. Gregor Bezenšek, Ul.D.Kvedra 6 a, telefon: 741-
264, od jutri, 24. marca dalje pa bo dežural dipl. vet. Marjan Drešček,
Ul.M.Zidanška 20, telefon: 741-660.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: V Sloven-
skih Konjicah je redni delovni čas na veterinarski postaji od 7. do 12.
ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano
dežurstvo. Do nedelje, 26. marca bo dežural dipl. vet. Stanko Golčer,
Škalska c, telefon: 751-701, od ponedeljka 27. marca dalje pa bo
dežural dipl. vet. Martin Krajne, na bivški veterinarski postaji, tele-
fon: 751-961.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: V občini Laško je veteri-
narska služba v rednem delovnem času od 7. do 15. ure organizirana
na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah. Dežurstvo za celo
občino je od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne na veterinarski
postaji Laško, telefon: 730-068. V primeru odsotnosti veterinarja
v času dežurstev lahko pustite sporočilo pri vratarju Pivovarne,
telefon: 730-030.
IMATE TEŽAVE
z revmo, išijasom,'
prehladom, prebavne
motnje, nizek ali previsok
pritisk?
Za vse to dobite naravno
zeliščno masažo ali
napitke. Telefon 777-100
Z3. MAREC 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
23. MAREC 198(1
Z3. MAREC 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
23. MAREC 198(1
USTAMO
pomMBÊOM
srnmu!
MUtAar
Domovina 24. 3. 1899
Slabo življenje učiteljev
na Štajerskem
Naše ubogo ljudstvo se noče sprijazniti s šolo, ki mu
je vendar potrebna, kot ribi voda. Le z vso stransko
naobrazbo, ki jo podaja šola, pomagalo si bo ljudstvo
na noge. To vedó tudi mogočni faktorji, takozvani
vodje človeške družbe. Prav vsled tega ne dopuste
ljudstvu dovoljne izobrazbe, ker bi se sicer ne dalo več
izkoriščati in oni bi trpeli ogromno škodo. Pa ne le, da
ne dovolijo zadostnih šol, oni še vedo hujskajo ljud-
stvo proti šoli. Oni se izpodtikajo nad šolskimi pla-
čami. Le poglejmo po deželi in našli bomo, da je pač
večina naših šol v silno žalostnem položaju. Pomislimo
koliko let učeiija in koliko truda stane učitelja, predno
dospe do vsakdanjega trdega kruha. Zahteva se od
njega nižji gimnazij ali nižja realka in štiri leta učite-
ljišča. Delo uradnikov je lahko, učitelj pa mora napeti
v šoh vse svoje duševne moči, poleg tega pa še pred in
po šoli pripravljati se zanjo in popravljati zvezke po
več ur.
Sejem v Petrovčah Je bil živ
z Jožefovlm sejmom zadovoljni organizatorji In obiskovalci
»Bi kupili cekar? Samo
dva stara milijona bi rad
zanj,« je prijazno ponujal
mladenič. Korak dlje je
grablje prodajal star kmeč-
ki očak. »Iz dobrega lesa so,
pet milijonov so vredne,
mar ne?« »Ste že kupili če-
bulček,« je spraševala ženi-
ca za drugim vogalom. »Ali
pa vam postrežem s kakš-
nim zdravilnim zeliščem?«
»Domača potica, domač
kruh, milijon in pol za hle-
bec domačega kruha,« so
ponujale tretje. Da so zgra-
dile bika za roge, se je poka-
zalo že po deseti uri. Doma-
čega kruha, potice in doma-
čih klobas ni bilo nikjer
več.
A množica, preko tisoč
obiskovalcev, se je zgrinjala
okrog odra, kjer je Ivo Farč-
nik, koordinator kmetijskih
preskrb v kmetijski zadrugi,
začenjal z licitacijo rabljene
kmetijske mehanizacije.
»Škropilnica, dva in pol mih-
jona je vredna, dobro ohra-
njena. Prvič, drugič, proda-
no. Naslednji je silokom-
begn, 7 milijonov je cena, pr-
vič, evo, že prihaja kupec.«
No, dobro uro je šlo tako na-
prej. Okrog 150 raznih stro-
jev in priključkov je bilo na
seznamu. Med drugim 20
traktorjev, prodah so enega.
Česar niso prodali, je ostalo
v tamkajšnji komisijski pro-
dajalni v Petrovčah.
Vseskozi je narahlo pršelo,
a dež obiskovalcev ni motil.
O sejmu in takšnem načinu
prodaje rabljene kmetijske
mehanizacije je Bojan Cret-
nik iz Perno ve povedal:
»Sam ne prod^am ničesar,
prišel sem bolj iz radovedno-
sti. Sem pa presenečen nad
številom ljudi in tudi nad
tem, koliko robe se je nabra-
lo. Zdi se mi, da so cene so-
lidne, niso pretirane in dru-
go leto bom zagotovo spet
tukaj.«
Mirko Cokan iz Kal je do-
dal: »Kupil sem škropilnico,
dva milijona in pol sem dal
zanjo, nove si ne bi mogel
kupiti. Sejem se mi zdi zelo
dober, že sama ideja je odlič-
na. Drugo leto spet pridem
in verjetno bom tudi sam
prinesel kakšno stvar na-
prodaj.«
Milan Leber iz Vojnika je
povedal: »13 hektrov zemlje
imamo in 16 glav živine. Da-
nes sem kupil silokombajn.
Potrebujemo ga, novega pa
si ne moremo privoščiti, je
predrag. Jožefov sejem pa se
mi zdi odhčna zamisel. Mali
oglasi so sicer tudi prilož-
nost, da kupiš kakšno stvar,
vendar je takšen sejem veli-
ko boljši, ker lahko vsako
stvar takoj vidiš, veliko stro-
jev in mehanizacije je na
kupu.«
IRENA JELEN-BAŠA
Foto: EDI MASNEC
Bodice
v naši družbi, je vs
v znaku solidarnosti
-	solidarnostni vikend
di, solidarnostni got
spodarski kriminal ¡Ц
solidarnostni avto:
mobili.	t
Saj bi tudi birokrati
rekli bobu bob, će bi
vedeli - da jim bo to
prineslo milijarde do-
bička.
Nič ne pomaga, če za-
piraš okna in vrata
-	kadar si na politic-
nem prepihu.
Roboti niso samo v in-
dustriji - vse več »ži-
vih robotov« najdemo
v politiki.
MARJAN BRADAČ
Po doslej znanih sodnih
aktih je bil Laški trg z pripa-
dajočim gospodarstvom vse
do zadnje četrtine sedemnaj-
stega stoletja pred prega-
njavci coprništva obvaro-
van. 1665. leta je laško go-
spodarstvo prešlo iz rok ple-
menitih Mosconov v posest
grofov Vetter von der Lilie,
ki so v desetem letu po pre-
vzemu gospoščine zgradili
graščino ob Savinji.
Prvi dokazani protičarov-
niški proces je bil 1685. leta.
Iz sevniške gospoščine pri-
vedeno Turnuvškovo Uršo
so med mučenjem ovadile tri
čarovništva osumljene žen-
ske, ki jih je v deželnem so-
dišču v Laškem zashševal
dr. Apostolis, krvni sodnik
celjskega okraja. Zadeva je
ostala zapisana v sporu, ki ga
je do takratnega lastnika
sevniške gospoščine vodil
upravitelj laške gospoščine
Fihp Germek zaradi sodnih
stroškov in stroškov oskrbe
za nesrečno Uršo, ki v svoji
visoki starosti ni utegnila po-
čakati na obsodbo in je zara-
di posledic mučenja v ječi
umrla. Spor je med drugim
Neobčutljiva iašica čarovnica
potekal tudi zaradi ene pole
papiga, ki je bil uporabljen
za pisanje sodnega zapisni-
ka. Potem je bilo štiri leta
mirno. Leta 1689 pa sta dr.
Apostohs in Germek raz-
plamtela novo preganjavsko
norost, pri čemer so kot žr-
tve padle tri meščanke: žena
trškega peka Marija Janker-
jeva, Urša Zapušakova in
premožna Barbara Fiamber-
tin. Kakšno je bilo njihovo
nasilno slovo od tega sveta
ni nič znanega, znan pa je
ponovni spor, ker so se trža-
ni uprli, da bi sodne stroške
poravnali iz dediščine ne-
srečne Barbare.
Približno v istem času je
tekel proces proti Mariji Ver-
bovškovi. Ta uboga ženska
je bila dvajset ur vkleščena
v čarovniški stol. To je bila
predvsem na Štajerskem
razširjena mučilna priprava;
nekakšen naslanjač s pokro-
vom, oboje pa je bilo na go-
sto nabito z železnimi koni-
cami, da je žrtev, ki so jo po-
sadili vmes, prebadalo od
vratu do nožnih členkov.
Verbovškova ni pokazala no-
benih znakov bolečine in ko
so jo pozneje v ječi obiskah
trije duhovni, je b^e zatrje-
vala, da ni bilo nič. Šele ko
soji na roke položih obredne
relikvije, se je onesvestila.
Sneli so jo s stola, a je hitro
za tem izdihnila. Zapisali so,
da so z relikvijami izgnali iz
nje hudiča in rešili njeno du-
šo za nebo.
Poprej omenjena Urša Za-
pušakova je med mučenjem
in zasliševanjem ovadila ča-
rovništva GmEyne^evo Mari-
jo iz Laškega. Pri soočenju
sta Zapušakova in Jankerje-
va vztr^ali pri svoji ovadbi,
pred usmrtitvijo pa sta jo
obe preklicali, tako da je
Gmajnejjeva zaenkrat ušla
zli usodi.
Dobesedno; zaenkrat.
Spomladi leta 1690 je Marija
Gmajnerjeva ponovno prišla
pod sum čarovniškega zloči-
na. Kdor je bil enkrat osum-
ljen se zlepa ni rešil nevarno-
sti. Gmajnerjevo Marijo sta
tokrat spravila v škripce Ja-
nez Škorja in Sebastjan Fi-
lič. Janezu so rekli Janže,
medtem ko je imel trideset-
letni krojač manj ugleden
nadimek. Rekli so mu »Vra-
nji krempelj«.
Janže Škorja je bil krščen
junija 1673 v cerkvi sv. Mar-
tina v Laškem kot drugi sin
Matije in Marije Škorja. Leta
1690 je bil oče vsekakor še
živ, zanimivo pa je, da so
v vseh sodnih listinah nava-
jah materino ime za Urš
Tudi včasih, kot danes, i
dajali pri krstu otrokom i
dve imeni. Kaj je bil Jan?
tov oče, ni znano. Gotovo
sodil v najnižje plasti trške
prebivalstva. Skorjevi
imeh bhzu trga hišo, bržč
kočo.
Sedemnajstletni Jan
Škorja je bil pri trškem so
niku Martinu Töplizerju
malega hlapca, stanoval |
je pri svojih starših, kjer.
bil za »purša« tudi 13 let si
rejši krojač Sebastjan Fil
Odnosi med Janžetom in £
bastjanom so bili prijati
ski, vendar je pri tem iiï
starejši nad mlajšim odloí
joč vpliv.
-I
Prihodnjič:
ZACOPRANI JANi
ŠKOR
Vischerjeva jedkanica: Laško okoli leta 1681. Grad nad Laškim je še v celoti obran.
Cerkev sv. Martina še nima stranskih kupol (?), bolj na desno je stolp pokopali
kostnice, dalje proti desni je stolpič magistrata, graščina pa je imela poleg dvoriščn
stolpa še vogalne stolpiče.