J-hrano tmn»q*»+ ptfetrtfctae ter od vsaka n »tH ™ Dop s nl * *® lzvoII l° P°SQJ»tl uredništvu, In sicer frantrfrsno. — Rbkopisl se ne vračajo. — It p -vrete P° 20 v Ia vsakokrat; za večje Inserate in za mnogokratno insedranje primeren popast — M arofnt— ze poi leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; Ista naj se poillja: UpravnlStvu »Domovine" v Cetin. »sealaB+ Motim Govor profesorja dr. J. Žmavca ob narodni slavnosti v Št. Juriju na Ščavnici dne 30. avgusta 1903. »Dragi mi rojaki! Danes stojim pred Vami kot slavnostni govornik, a ne vem, ali si za¬ služim to ime. Ne bom Vam govoril v visoko letečih besedah in Vas tako navduševal za domovino, ampak govoriti hočem prosto in do¬ mače, kakor bi se razgovarjali med seboj, ker le tako se naučimo kaj in tako govorjenje se še potem razpleta dalje. Govoriti hočem, kako se naj ravna in razširi delovanje bralnega društva na kmetih. Posebno so pa moje besede danes namenjene Vam, mladeniči jurjevški, h katerim še nisem imel prilike govoriti. Mladeniči! Vedno govorite: Mi gremo naprej, in to se sliši nekako bojevito in ognjevito. Vi pa morate tudi iti v resnici naprej, v dejanju, ne v praznih besedah, Da se gre v resnici naprej, mora mladenič znati napredovati z zavestjo, da v slabih razmerah živimo! Sodbo, kako gre našemu ljudstvu, črpal sem iz izkušnje, iz tega, kar sem videl sam, ali čital po časnikih, Ia če je le ena četrtina vsega tega res, kar se piše, je že zelo hudo. Marsikaj bi bilo drugače, če bi se domačini, vsaj nekateri, poprijeli resnega dela, da bi dajali vzgled in navajali druge k posnemanju Če kdo od nekod pride, drvi vse za njim, domačina pa prezirajo. In morebiti ima ta še večje zmožnosti, in to že v tem, ker pozna svoje rojake. Pozneje pa, ko izgube na ta ali oni način voditelje, obtiči cela stvar in ves trud je bil skoro brezuspešen. Najslabše je pa, da si ljudje ne vedo nič pomagati, ako se gre za volitve v okrajni zastop, deželni in državni zbor, pa tudi v občine. Iz tega je razvidno, da ljudje nimajo pravega ob¬ zorja. Današnje, zvito urejene državne zakone treba poznati vsaj nekoliko, da se ve, kako se naj nastopa, da uspešno delujemo. Zato naj skrbe bralna društva, da se ljudje, posebno mla¬ deniči pouče o zakonih, kolikor toliko v občin¬ skem, deželnih, državnih itd. Ker pa Vam ni mogoče iti na vseučilišče na Dunaj, ali drugam, obrnite se na uredništva »Slov. Gosp. 8 , ,Domo- vino“ itd., da Vam jih ti preskrbe. Zakone je treba potem med seboj v pogovorih razlagati. Tudi v ljudskih šolah je treba takega pouka, Za župane si pa volite može, ki ne bodo odvisni od vsakega pisača, ker dobro urejena država sloni na dobrih občinah. Ia zato treba poznati zakone. V okviru razmer, v katerih Vam je živeti, morate poznati predpise in zakone, kakor mora poznati vojak, orožnik itd. svoje zakone. Pri nas je pa tudi bore malo zanimanja za gospodarska vprašanja. Po listih se vedno pri¬ tožujejo o tem, da nam manjka strokovnih šol, ter h koncu pristavljajo vzdihljaj: Vlada nam pač ni naklonjena. Seveda, če bomo drugih ča¬ kali, ne dobimo nič, ampak pomagajmo si sami, sami se izobražujmo, sami se učimo ter delajmo na to, da nam bo vlada morala dati. Tudi go¬ spodarstvo je dandanes važna zadeva in pri nas na Južnem Štajarskem je grozno zanemarjeno. Ako bodemo v gospodarskih strokah trdni, imeli bomo trdno podlago. Izobrazba ni gospodarstvo, to Vam bodi dragi mladeniči, vedno pred očmi. Kakor se nihče ne ozira na reveža in če je ta povrh še zabit, še manj, istotako se ne ozirajo veliki narodi na majhne, revne. Storimo torej, da bo naš narod postal izobražen in gospodarski trden, in upoštevati nas bodo morali drugi, vlada se bo morala ozirati na nas. Najhujši naš sovražnik je pa zavist ali nevoščljivost. Marsikdo pozna, kaj je dobro, pa noče povedati drugim, če hočete napredovati, morate biti vsi za enega, vsak za vse. Ljudi kraja se spozna po cestah, kakršne imajo. Zatorej je treba skrbeti, da bodo povsod dobre ceste, vsakdo naj nekaj žrtvuje., Kjer so dobre ceste, v dotični kraj prihajajo radii kupci itd. in s tem se viša blagostanje kraja. Kjer so pa ceste takšne, da bi si človek, po¬ sebno po noči, lahko potrl noge in izgubil vse zobe, tam pač ni pričakovati, da bi blagostanje rastlo, da bi napredovali." (Mladenič R. Nemec nasvetuje mlekarstvo. G. dr. Žmavc nadaljuje.) »Za mlekarstvo nam manjka izobraženih ljudi, ki bi nam to vodili. Zato so propala skoro vsa taka podjetja, ker pravih razumnih voditeljev ni bilo. To povdarjam posebno Vam mladeniči, da se, kdor hoče voditi kaj enakega, izvežba posebno v dotičnih strokah. Če Vi združeni, ne mo rejo Vas nepošteni kupci opehariti, in tako mo¬ rebiti tudi spraviti okraj ob dobro ime." Mnogo je še govoril g. slavnostni govornik, nam pripo¬ ročal to in ono, vendar predolgo bi trajalo, da bi vse navajali, to že zato, ker je premalo pro¬ stora. H koncu svojega govora je vzkliknil: »Mladeniči, dekleta! Ne skrbite samo za veselice, ampak bolj za svojo stanovsko, strokovno iz obrazbo. Isto navdušenje, katero Vas je vodilo, ko ste si prvikrat segali v roke ter sklenili de¬ lovati složno in z vsemi močmi za obstoj svo¬ jega naroda, isto navdušenje, ki Vas je navda¬ jalo sedaj pri delu, ko ste svojim domačinom priredili to slavnost, isto navdušenje prihranite še dalje! Korakajte hrabro naprej." Našim občinam! Od kar veje iz Gradca neki veter, kateri ima neko skrivno silo ponemčevanja naših uradov v sebi, opazujemo po Slovenskem, s kakimi sred¬ stvi se pritiska na urade, posebno sodnije, dav¬ karije, glavarstva ter s temi uradi uradno de¬ lujočimi občinskimi uradi, da se kolikor le možno nemško uraduje. Na dnevnem redu je tu izrek: ako stranka odločno ne zahteva in ako je nemškega jezika vešča in naj si bode še tako odločno narodna, sestavi se naj nemški spis, izda se raj nemško potrdilo ali nemška tiskovina, listina, ter naj se tudi od občin, župnij itd. zahtevajo nemška poročila na nemška vprašanja. In ta izrek najde rodovitna tla, kajti ob¬ činski predstojniki z malimi izjemami blagohotno ustrežejo višjim uradom s pokvarjeno nemščino, o župnijskih uradih ne govorimo, kajti tu jih je malo, da sploh kedaj slovensko uradujejo. Poznamo sodišča na Spodnjem Štajarskem, katera ostentativno kmetom dajejo le nemške rešitve, a poznamo pa tudi naše takozvane v narodnih rokah ležeče občine, katere ne poznajo druge pisave kakor pokvečeno nemščino v uradu, in posledica je, da se sodišča in glavarstva ostentativno upirajo slovenskemu uradovanju, in da je zaman pri višjih inštancah se pritoževati ker se nadsodišče, namestništvo itd. sklicuje na nemško uradovanje občin, vsled česar je dovolj dokazano, da ljudstvo nemško zastopi, in da ni potreba slovenskega uradovanja. Iz teh vzrokov smemo trditi, da So v prvi vrsti naši občinski zastopi, potem župni uradi, okrajni zastopi itd. provzročitelji, da se naše pravice kratijo, da se zaničuje naš jezik. Možje, ali vas ni sram, da se mora taka obsodba iz- . r^či, ali ne čutite zlo, katero našemu borečemu narodu napravite, sploh ne smatrate se več Slo* ' venca. Odkar smete vaše ime postaviti pod nem¬ ške vloge, in slednjič mislite, da se vam bode med cedil brez ugovora? Motite se, tisti katerim se mislite prikupiti, tisti vas ocenjujejo kot.in se rogajo nad vašo narodno mlačnostjo. Ako ste res narodnjaki, in ako vam je na¬ rodni napredek in dosega narodnih pravic v vsakem oziru sveta, potem vrzite takozvano mlačnost in izdajstvo v propad, da se nikdar več ne porabi — in pričnite samo slovenski, uradovati, za kar. vam bode ves narod hvaležen. Ne pošiljajte sodnijam, glavarstvom itd. nemških vlog, nemških tiskovin, ne izpolnjujte prijave davka itd. v nemščini, sploh zaprite nemščini duri in poslužite se le slovenščine — kajti to pravico imate postavno zajamčeno, —k Celjske in štajarske novice. (Na c. kr. samostojnih nemško-slovenskih gimnazijskih razredih v Celju) se vpisujejo učenci v prvi razred za prihodnje šolsko leto 16. septembra od 8. do 11. ure. Sprejemni izpit se začne dne 16. septembra ob 11. uri dopoldne. Učenci, kateri hočejo biti sprejeti v I. razred, morajo biti spremljani od svojih staršev ali njih namestnikov in s seboj prinesti krsti list in pa šolska spričevala, (Ljubosumnost „Slov. Gospodarja".) »Go¬ spodar" je v veliki skrbi za blagor Polskave iznašel v poročilu »Domovine" o tamošnjem shodu gorostasno netočnost v tem, da smo mi imenovali Polskavo »naselbino"! Še večja skrb se je pa »Gospodarja" polotila, ko je izvedel, da je zveza slovenskih gasilnih društev sklenila smatrati »Domovino" za svoje glasilo. »Gospodar" ja v velikih skrbeh ali bodo vsa društva s tem zadovoljna, zlasti, ali bodo pač zadovoljna tudi ona, katera bode on zoper ta sklep iz ozirov za narodni blagor nahujskal. Vidite, dragi bralci, kaj vse ljubezen s’tri. (Volitve v celjski okrajni zastop) se bli¬ žajo in celjskim »Nemcem" so se začele neznan¬ sko cediti sline po tej korporaciji. Seveda, saj to je res prav lahko umljivo, če človek pomisli, da je v zadnjem času mesto izdalo tisoče in tisoče za nakup raznih hiš po Cslju, pri čemer se je tudi pošteno vrezalo. Razna ponemčevalna društva, »šulferajn", »siidmarka" itd. potrebu jejo vedno večje vsote, a mestna blagajna se odiikuje s strašansko praznino. Zato je res po¬ polnoma umljivo, da se cede celjskim nemškim gospodom sline po okrajnem zastopu, po denarju slovenskih davkoplačevalcev. Razvili so velikan¬ sko agitacijo. Mnogo jim je tudi pomoglo pone 408 verjenje bivšega tajnika okr. zastopa, Kosma, kajti drugega sedaj ni slišati iz ust nemčurskih agitatorjev, kakor besede: glej, kmet, slovenski prvaki niso več sposobni za vodstvo okrajnega zastopa ker so vsled svoje nemarnosti zakrivili poneverjenje velikanske vsote, katero bcš moral ti plačati. »Vahtarca" vpije že par tednov v tem zmislu in ptujski »Štajerc" ji pridno pomaga. Mi smo sicer trdno prepričani da ti milo vabeči glasovi celjskih nemčurjev ne bodo zvabili naših ljudi na svoje nemčurske limanice, ali vkljub temu opozarjamo slovensko ljudstvo na njihovo počenjanie. da se spozna, kakih podlih sredstev se poslužuje celjska nemškutarja. Obenem pa vprašamo c. kr. državno pravdništvo, ali je tudi nam Slovencem dovoljeno tako sredstvo, kakor Nemcem ? Videli smo namreč včeraj znanega agi¬ tatorja Oechsa, ko seje s celim kupom »Štajerca* prerival med ljudstvom in razdeljeval list. Ali bi se v nasprotnem slučaju ne postopalo proti nam zaradi prestopka kolportažnega zakona. Gotovo! Ali celjskim Nemcem je dovoljeno vse. Slavna celjska policija je mirno gledala kolporterja Oechsa, ne da bi mu zabranila koiportaže. No, sicer se pa ne bojimo, da bi Oechs in njegov »Štajerc" pregovorila le enega slovenskega dav koplačevalca, da bi volil celjske nemčurje kajti ne verjamemo, da bi se kaki slovenski kmet megel odločiti zato, da bi se z njegovim težko prisluženim denarjem podpirala društva kakor »šulferajn" siidmarka" itd. in slovenski denar dajal za izdajalske vsenemške namene. Saj to je že zdavnaj znano, da celjski Velikonemci vidijo svoje odrešenje le onstran avstrijske meje' tamkaj v blaženem rajhu, kjer je svoj čas žrl Slovane trolasi Bismarck. Ia takim ljudem, s takimi nazori in nameni, naj bi slovenski davko¬ plačevalec izročil upravo okrajnega zastopa? Ne, nikdar ne! Okrajni zastop ostane v slovenskih rokah. („Štajerc“ tukaj). »Dve tisoč smo jih raz¬ dali." Tako je zadnjo nedeljo zašepetal mitničar Beneš svojim zaupnikom, ko je mimoidočim po¬ nujal »Štajerca" in, če se ga je dotičnik branil, mu ga vrgel v koš. (Celjski mestni očetje) so se grozno opekli. Kakor je znano, volila je pred nekimi meseci neka gospa večjo vsoto celjskemu mestu. Celjski mestni očetje so bili vsled tega kar omamljeni in niso več vedeli, kaj bi storili s tem denarjem, da bi ga prej spravili v kraj. Kar hitro so na kupili par podrtin za ogromno vsoto, da bo denar »dobro naložen". Ali kakor smo rekli, gospodje so se opekli, kajti kar naenkrat jim deželni odbor prečrta njihove lepe račune s svojo zahtevo, da se poroča, kako se je volilo gospe Wallerjeve na celjski občini osiguralo. Deželni odbor smatra to volilo za ustanovo, ne pa za dar, ki se ga sme meni nič tebi nič po¬ ljubno zopet razmetati. »Vahtarca" je seveda s celjskim mestnim zastopom vred drugega mnenja kakor deželni odbor, ali mi smo pač mnenja, da se to pravi jako slabo gospodariti z mestnim premoženjem. In taki ljudje hočejo dobiti še okrajni zastop v svoje roke! Seveda! (200 kron za »Deutsches Heim" v Breži¬ cah) je dovolil celjski mestni zastop v svoji zadnji seji, pri čemer pa 3e je izrecno povdar- jalo, da se je dovolila tako nizka vsota edino le z ozirom na prazne mestne blagajne, kajti mestna občina spoznava, da potrebuje ravno društvo »Deutsches Heim" v Brežicah izdatnejše podpore. Tako »vahtarca" piše v svojem poročilu o zadnji seji celjskega mestnega zastopa. Vidite, tako bi bi se ravnalo s slovenskim denarjem, ako bi prišel okrajni zastop v nemške roke. (Nemško gospodarstvo.) Nemško gospo¬ darstvo gre na raznih krajih slaba pota. Tako se n. pr. godi biseru nemškega Celja, gostilni »Waldhau8“. Zadnjič je tja zašel neki tujec z rodbino in želel kave. Pa samo za eno osebo so zmagali kave, za druge že ni bilo več kave, ne kruha, ne vode. Čemu pripravljati, ko nihče ne pride! Tako gre hirajočim celjskim Nemcem! (Sadovi celjske nemške olike.) Čuden okus imajo celjski Nemci pri volitvi zabav in razveseljav Pri zadnji hajlovski veselici v parku so kazali plitvoglavim nemškim zijalom kot neko posebnost veliko z vodo napolnjeno posodo, kjer se je ko¬ bacala zver — nemški divji mož, Uporabili so v ta namen nekega slaboumnega revčeka, tako- zvanega krofastega Jožeta. Ta revež pa je moral rafinirano zabavo nemških olikancev plačati s svojim zdravjem. Ker je ležal več ur pod ko¬ mando teh nemških olikancev v vodi, je zbolel in je moral v bolnišnico. Ne ve se, ali bode revež okreval. Kaj pa državno pravdništvo! (Slovenski kmetje, dajte svoje sinove študirati; Nasproti dopisu v št. 64 našega lista objavljamo sledeč', po našem mnenju vsega uva¬ žanja vredni dopis. Na pohvalo gg. učiteljem okoliške šole celjske, ker so isti letos 27 učencev pripravili za slovensko gimnazijo v Celju in na izraženo željo, naj dajo staPši, katerim je količkaj mogoče, svoje sinove študirat oglasil se je v »Domovini" št. 64 neki gospod, katerega je gotovo spekla zaslužena pohvala gg učiteljem okoliške šole. Dotični gospod dopisnik je proti temu, da i bi kmetje dali svoje sinove študirat. Po njegovem j mnenju bi vsak, ki bi gori navedeni želji ugodil* j prišel takoj navakriž s šolskimi postavami, s potrebo in željo ljudstva in pa tudi — z lastno pametjo! Dopisnik pravi, da ljudska šola ni pripravljalnica za srednje šole iq da šolske po¬ stave ukazujejo, da se ima mladina v ljudski šoli za poznejše življenje pripravljati. Poznejše življenje kmetskega otroka pa ni uradniški, tudi ne doktorski — gosposki stan, ampak kmetski) obrtniški, modruje dopisnik ter vpraša ves za¬ čuden, kam da mislimo z inteligenco, ker še ta ne dobi dovolj kruha. Temu dopisniku moramo odločno povedati, da ni na pravi poti. Kaj pa je glavni vzrok, da so večinoma vsa mesta in trgi na Spodnjem Štajarskem v nemških rokah? Kaj drugo, kakor pomanjkanje slovenske inteligence. Kaj je krivo temu, da so uradniki po vseh spodnještajarskih uradih večinoma Nemci? Kaj drugo kakor pomanjkanje slovenskih uradnikov. Odkod pa imamo mi štajarski Slovenci svojo inteligenco? Iz kmetskega stanu. In odkod imamo pričakovati naraščaj svoje inteligence? Zopet iz kmetskega stanu Brez znatnega naraščaja inte¬ ligence štajarski Slovenci po mestih in trgih ne moremo nikdar napredovati in zato se trudimo, da preskrbimo čim večjemu številu kmetskih sinov nadalnjo izobrazbo v srednjih šolah. Zato snujemo dijaške podporne družbe, dijaške ku¬ hinje, dijaški dom itd., zato se bojujemo za slo¬ vensko gimnazijo v Celju, Mariboru itd. Sedaj pa pride dotični dopisnik ter pravi, da bi prišel vsak, ki bi pripravljal otroke za srednje šole in jih nagovarjal študirat — navskriž — z lastno pametjo ter pravi, da ljudska šola ni pripravljal niča za srednje šole! — Ker mi nimamo razun ljudskih šol nikakih slovenskih šol, kje pa ho¬ čemo potem pripravljati svoje otroke za srednje šole, ako ne v ljudskih šolah. Učitelj bi moral v prvi vrsti gledati na to, da se posebno talentirani kmetski fantje ne izgubijo, učitelj bi moral v prvi vrsti vplivati na to, da se da bolj talen¬ tiranim učencem prilika, se dalje izobraziti. (Ustanove za učence kmetijske šole na Grmu.) Okrajni zastop v Celju podeli 3 ustanove za obiskovalce vinarske in sadjarske šole na Grmu pri Novemmestu. Prosilci naj svoje s spričevali opremljene prošnje najkasneje do 20. septembra 1.1. predložijo okrajnemu odboru v Celju. (Pomota) V štev. 65. »Domovine" se je vrinila pri narodno-gospodarskih novicah »Iv. Vuka, zakaj vse je med neprecenljive vrednosti* neljuba pomota. Tara stoji: »predno pride sladkor v kri in od tod v želodec", bi moralo stati, kar je vsak izmed cenjenih bralcev raz videl: »predno pride sladkor v želodec in odtod v Sri itd." Samo ob sebi je razumljivo, da gre vse najprej v želodec in od tod šele preidejo snovi v kri. — Živemu človeku se pač vse pripeti, mrtvemu pa jama. (Trasiranje za zgradbo železniške proge Polzela-Gornjigrad in Paka-Gornjigrad) se bode, kakor smo že poročali, v kratkem pričelo. Nemški listi, kakor »Grazer Tagblatt" in pa neizogib- ljiva »celjska vahtarca" hočeta svojim bralcem natvezti medveda, da so bili štajarski poslanci »nemško ljudske stranke", ki so se naj¬ bolj potegovali za to železnico. Ta je pa res dobra! Vsak človek, ki pozna ljubezen nemško ljudske stranke do Slovencev, je prepričan, da bi še pač 100 let ne prišlo do zgradbe te želez¬ nice, ako bi bila ista odvisna od nemške ljudske stranke. Nikar se ne kinčajte s pavovim perjem. (Občinski zastop v Novištifti pri Gornjem- gradu) je sklenil v svoji seji dne 30. avgusta t. !. na predlog učitelja g. Ivana Kelca soglasno, naj se vložijo prošnje na c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Gradcu in Trstu, da se v kratkem ustanovi vožnja poštna zveza Gornjegagrada s Kamnikom ter naj se železaica De spelja samo do Gornjegagrada, oziroma Šoangroba, nego do Kamnika Iateresovane občine in drugi naj se blagovolijo za oboje krepko potegniti! Nadalje se je sklenilo na predlog istega, da se občinska cesta od Slugov , do župnijske cerkve prevzame v okrajno oskrbo. (Zborovanje »Siidmarke" v Slovenjem- gradcu). Ne moremo pozabiti, kako milo so od¬ mevali širom cele Slovenije tužai glasovi slo¬ venjegraških pogorelcev. Kako milo je prosilo občinsko predstojništvo človekoljubne Slovence povsod kjer bivajo, da naj po svojih močeh po¬ magajo nesrečnikom, ko jim je požar ugonobil imetje. Kako nemilo pa je dimilo zopet vsakega slovenskega rodoljuba, ko je izvedel, s kako ba¬ haško prusaško nadutostjo je isti občinski pred¬ stojnik par dni po požarju javljal celi avstrijski velikonemški irredenti , da se bo zborovanje »siidmarke" vršilo v Slovenjemgradcu, seveda vsled požarja nekoliko pozneje. Zborovanje se je vršilo dne 6 septembra t. 1. »Siidsteierische Presse" je nasvetovala, da bi Slovenci priredili isti dan v Slovenjemgradcu shod po § 2, na ka¬ terem bi protestirali proti izzivanju Slovencev na lastnih slovenskih tleh. Seveda le vsled tega nastal velik krik po nemškem časopisju. — No, slovenjegrajski shod »siidmarke" še ni in ne bo ugonobil slovenskega življa na Štajarskem, (Nemčurskomisleči krčmar) je Smeh p d. Cigan na križišču cest vodečih v Polčane Rogatec in na Medvedovo selo. Če najde v njegovo krčmo slovenski gost, najde pri svojem odhodu prav gotovo v žepu ali »siidmark" žveplenke ali pa hrastovo perje. Tisti slovenski gostje, katerim ni za take bedarije, store najbolje, ako se Sme- hove krčme korenito izognejo. Bomo videli, kdo se bo zadnji smejal in norec ostal. (C. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru) je izdalo razglase »o zglaševalnih dolžnostih črnovojnih zavezancev" v nemškoslovenskem jeziku, kar jo popolnoma pravilno. Kar pa ni pravilno je to, da je c. kr. okrajno glavarstvo izpolnilo samo nemški tekst, dočim je slovenski neizpolnjen. Istotako je samo nemški tekst pod¬ pisan od c kr. namestniškega svetnika grofa Attemsa, dočim ni na slovenskem nikakega podpisa. Ako torej čita slovenski črnovojnik dc- tični razglas, izve iz njega samo to, da se mora oglasiti; kje in kedaj pa se mora oglasiti, to je razvidno samo v nemškem tekstu. Mi proti takemu početju odločno protestujemo in zahte¬ vamo, da se dotični razglasi nemudoma izpolnijo tudi v slovenskem tekstu. (Bratuša ni morilec svoje hčere). Koliko se je pisalo lani o groznem dogodku, da je oče ubil svojo hčer, je razsekal in jo potem v družbi s svojo ženo, materjo umorjene deklici, pojedel. Bil je obsojen na vešala, a pomiloščen na do¬ smrtno ječo. Koliko je tedaj pisalo nemško ča¬ sopisje o grozni pokvarjenosti slovenskega liud stva, izrigalo je na Slovence psovke, kakor jih more izmisliti le vražja duša in sedaj — umorjena in pojedena deklica je — živa. Pripe¬ ljali so jo v Maribor in potem dali dovesti njeno mater iz Begunj, kjer je bila v zaporu. Mati in hči ste se takoj spoznali. Ravnotako sta se takoj spoznala oče in hči. Očividno je, da je Bratuša sam sebe okrivil groznega hudodelstva v blaznosti, kajti normalen človek bi kaj takega ne storil. Naravnost podlo pa je sedaj pisanje nemških listov, ki trdijo, da je Bratuša le zato priznal hudodelstvo, da bi bil v ječi do smrti preskrbljen. Ne, takega človeka pač ne najdete na svetu, da bi si nalašč nakopal na glavo naj¬ večje hudodelstvo, in ne samo sebi temveč tudi svoji ženi, samo da bi mu ne bilo treba delati. Nemškim Časopisom je le zato, da bi zopet bla tili slovensko ljudstvo, češ, da je tako leno, da se da rajši do smrti zapirati, kakor pa s po¬ štenim delom se preživljati. Sodna preiskava še ni končana, 0 izidu bomo poročali. (Iz Ljutomera.) Nedavno se peljem na kolesu mimo tukajšnje nemške šole. Kar srečam 109 tropico majhnih, 6—9 letnih otrok, ki me po¬ zdravijo s hreščečim „Heil“! Bili 80 deloma tržanaki, deloma viničarski otroci, ki so bili vjeti v nemško šolo. Malo da si ni zlomil vratu tako trdo je zbleknil ta prelep pozdrav. i Q stavil bi da je bil med njimi gotovo eden — če ne več — ki ni vedel, ali je to kinežka ali japonska beseda. Da jo le zine, potem je že v devetih nebesih. To je pač najnovejši pozdrav šolske mladine! Da, Vollerček, lepo si si vzgojil svo.e nadepolne učence! (Bog ve, koliko tednov jim je vtepal ta milodoneči pozdrav v glavo! ?) Kdor se s hajla- čem druži, mora žojim hajlati! (Ljutomer) Dne 3. t m. smo se sprehajali v ljutomerski okolici. Kar nas preseneti „ krasno" petje. Poslušamo... Kaj je bilo?! — Kako krasno se je razlegala „D.e Wacht am Rhein" iz hri¬ pavih grl neznanih pobalinov. Misleč, da je kaka vsenemška fakinaža, ki se tukaj repenči s to najmilejše čute vzbujajočo pesnijo, jih nekaj časa zasledujemo. Dokončavši svojo kantato, slišimo nekoga, ki pravi: .Ti, kako se zraven te pesmi lahko gre!“ In to je rekel v slovenskem jeziku! Bila je torej nemčurska razgrajajoča druhal! Toda kaj nemčurska ?! Slovenski zaspanci so bili vmes, ki si vsled .rešpekta" pred nemčurskimi sodrugi dado to prusko stvar vtepsti v svoje slovenske možgane, da si potem lahko po večerih onesnažujejo svoj slovenski jezik, svoje slovensko grlo! Res ne vem, ali naj imenujem to narodno zaspanost budalost, zabitost, ali vse skupaj ali kaj?! (Slovenska zmaga v Ljutomeru) Pri vo- litvi starešinsta četrte obrtnijske zadruge v Ljutomeru so bili izvoljeni soglasno sami zavedni slovenski možje, Nemci se niso niti upali prav¬ zaprav blizu. Tu se vidi, koliko uspeha ima trajno delovanje za blaginjo naroda delujočih mož, ki so s svojim trudom dovedli ljudstvo do narodne zavednosti, kakor jo je le malokje drugje na Štajarskem najti. Ljutomerski okraj se sme po pravici smatrati najzavednejšim v celi Spodnji Štajarski. (Volitve v gornjeradgonski okrajni zastop) Dolgo časa je trebalo, predno se je orehovski mogočnež odločil za nove volitve. Pred seboj imamo zadnje izdanje ptujskega nemčurskega glasila, v katerem se pozivlje kmete gornjerad- gonskega okraja, da naj na dan volitve dne 10. in 11. septembra volijo vsi .gospodarja" Vračkota. Sedaj je postal namreč iz .gospoda" VVratschkota kar naenkrat .gospodar Vračko", da bi s svojim prenarejenim imenom speljal kakega neodločnega kmeta na svoj nemčurski led. Wratschko je najbrž sam skoval ta bedasti poziv. In kaj hoče vse storiti ta siidmarkovski plačanec! Čujte in strmite! .Kmetje", pravi v svojem pozivu, .farška in dohtarska druhal se še vedno trudi, da bi vas imela še dalj časa v svojih neusmiljenih kremljih." Reva neumna, ki si napisala te besede; iz vaših nemčurskih in nemških rok je treba rešiti kmete gornjeradgon- skega okraja, iz vaših prokletih krempljev je treba iztrgati slovensko ljudstvo, vi nemčurske pijavke, ki vam ni za drugo, kakor da izpijate zadnji življenski mozeg slovenskemu kmetovalcu in si pri tem polnite svoje žepe. Kdo je pa storil več za naše ljudstvo .farška in dohtarska druhal" ali pa ptujska nemčurska cunja z njenim od peka Omika z sudmarkinim denarjem plačanim in vzdrževanim urednikom in vso Wratschkovo nemčursko druhaljo vred ? Morda tisto uredniče .Štajerca", tisti Trewenschegg, ki je pred kratkim lazil v Celju okolu slovenskih mož ter se ponujal za izdajanje slovenskega lista? Taki ljudje hočejo rešiti slovenskega kmeta. — Da, .gospodar" Wratschko, kmetje bodo volili „po svojem pre¬ pričanju, ne pa po dohtarskem golažu in njihovi pijači", volili bodo po svojem trdnem narodnem, slovenskem prepričanju in ne po vašem nem- čurskem golažu in vaši siidmarkovski pijači. Veste, gospodar Wratschko, da je v dno duše sram vsakega poštenega slovenskega kmeta, vam dati svoj glas. Le prepričani bodite, da bodete pri volitvah vkljub vsemu vašemu in vaših nemškutarskih pristašev in nemških pla¬ čancev obupnemu naporu odfrknili za vedno z mesta okrajnega načelnika gornjeradgonskega v vaš nemčurski nič, odkoder ste prišli. Vas ) slovenskih kmetov, ne bomo poživljali, da storite dne 10. in 11. septembra vsak svojo dolžnost, kajti prepričani smo, da Vam Vaš narodni slo¬ venski ponos ne bo dal ostati doma, prepričani smo, da bodete brez našega poziva stresli raz sebe nemčursko golazen, ki se Vam je zajedla v dušo in telo. .Naprej zastava Slave, na tla z nemčurji!" (Podružnica sv. Cirila in Metoda za gornje- radgonski okraj) je pri izvenrednem občnem zboru, dne 23. avgusta t. 1. izvolila sledeči odbor: Janko Čirič, predsednik; Ivan Bosina, tajnik; Valentin Kocbek, blagajnik; Janez Lančič, Josip Čirič, Alojz Slavič in Anton Trstenjak, odborniki. Bog daj novemu odboru obilo uspeha za sveto stvar domovine. iBlagoslovljenje brizgalnice) prost, gasil, društva v Dragotincih pri Sv. Juriju ob Ščavnici, dne 23. avgusta t 1, je bil za to občino pravi narodni praznik. Cela vas je bila praznično oblečena, brizgalnica vsa v cvetju in zelenju, da je bilo veselje gledati. Kumoval je g. Tomaž Vamberger. Dne 6. septembra t. 1. se je pa bla¬ goslovila brizgalnica prost, gasilnega društva v Okoslavcih. Kumoval je g. Andrej Jurkovič. Vsi gasilci od vseh treh društev so stali v paradi z lipovim listjem za čeladami ter korakali kakor pravi Sokoli, da se je zemlja tresla. Društvena godba je pa igrala koračnice. Obe novi društvi imate slovensko povelje ter bodete stali pogumno na braniku za svojega bližnjega in za brambo slovenske domovine. In to je dokaz, da pri Sv. Juriju v isti hitrosti napredujemo, vkljub vsem zaprekam naših nasprotnikov, posebno Brački- jancev in Štajerčijancev. A teh se naši gasilci, naši Sokoli ne bodo bali, ker v njih srcih je pisano: .Trd bodi, neizprosen, mož jeklen —ko braniš naEodu pravne in pravo". Druge slovenske novice. (Čudno ravnanje vlade) pri nameščanju učiteljskih moči na ljubljanski gimnaziji je vzbu¬ dilo opravičeno ogorčenje v vseh slovenskih krogih. Profesor dr. Gratzy je bil premeščen iz Ljubljane na Dunaj Njegovo mesto je popolnila vlada, ne da bi se bila služba razpisala, ne da bi deželni šolski svet kaj vedel o tem. Ako še pripomnimo, da je novonameščeni profesor Ne¬ mec, potem je cela stvar popolnoma umljiva, kajti ako bi se bila služba razpisala bi jo mo¬ rebiti dobil kaki Slovenec in to bi bilo seveda .krivično". Res lepe razmere so se pojavile v zadnjem času na Kranjskem, odkar se slovenski stranki bijete za oslovsko senco. (Pred ljubljanskim porotnim sodiščem) se je dogodil sledeči zanimivi slučaj. Prebral se je neki nemški akt, na kar je eden izmed porot¬ nikov izjavil, da ga ne razume, ter prosil da se ga prestavi. Odgovorilo se mu je: „Če hočete biti porotnik, morate znati nemški! Prihodnjič povejte, da ne znate nemški, da se vas ne uvrsti med porotnike". —Človek bi pač mislil da je Ljubljana na Slovenskem, ne pa morda tam zunaj kje v .rajhu". (.Turnverein" na Gorenjskem.) Na Jese¬ nicah na Gorenjskem bodo ustanovili .Turn¬ verein". Pravila so se že predložila dež vladi. Na gorenjskih, slovenskih Jesenicah pa nemško turnarsko društvo! Potem naj pa še kdo reče, da Nemci na Kranjskem ne napredujejo. Ta turnferajn je najboljše merilo za .narodnost" nekaterih Slovencev. (Državne podpore za pogorelce.) Vlada je dovolila za pogorelce v Predgradu 18 000 K, za pogorelce v Vačah 21.000 K in za pogorelce v Podlogu 1000 K. (Odlikovanje.) Nemški cesar je poklonil našemu rojaku, opernemu pevcu Navalu-Poga¬ čniku, dragoceno briljantno igro z rubini za nje¬ govo sodelovanje v Wiesbadenu in za gostovanje na berlinski dvorni operi. (Dve deklici ste utonili) v Slovenski vasi na Kočevskem. Šli ste se kopat v Rinžo. Prva je komaj stopila v vodo in že je zdrknila v globočino. Druga ji je hotela pomagati ali tudi njej je zdrknilo na polzkem kamenju, in predno so prišli ljudje na pomoč, ste bili že oba mrtvi. Na istem mestu se je že zgodilo deset takih slučajev. (Koroški Nemci) so baje grozno hudi na dr. Brejca zaradi njegovega odločnega nastopa pri c. kr. sodiščih. ,.Deutscher Volksverein fiir Kamthen 1 je po svojem odboru protestiral proti temu, da bi se sodišča izročila ..slovansko na¬ rodni agitaciji 1 . No, le potolažijo naj se, kajti dočakali bodo morda še kaj hujšega — popol¬ noma slovenske obravnave. (Zakon za zboljšanje učiteljskih plač), ki je bil sprejet v goriškem deželnem zboru dne 4. januarja t. 1, ni bil niti predložen v najvišje potrjenje, ampak ga je naučno ministrstvo kar vrnilo tržaškemu namestništvu da ga vrne go- riškemu deželnemu odboru. Treba bo torej zopet obravnavati celo stvar. (Tatvina.) V hotelu „Sulbahn‘ v Gorici je bil uslužben kot natakar neki Adolf Mencin iz Ljubljane. Inkasiral je 118 K in pobegnil. Do sedaj ga še niso zasledili. . (Tržaški škof Nagi) je nastavil pred krat¬ kim, kakor smo že poročali, v slovenskem Ro¬ janu pri Trstu kaplana Pernacicha, ki se je izšolal na stroške irredentovskega društva .Lsga nazionale". Pernacich ne zna slovenskega jezika, vsled česar je popolnoma nezmožen za službo v Rojanu. Ali Pernacich je Italijan (Evviva Per- načč! — opazka stavca) in škof ga je celo rešil najtežavnejšega duhovniškega opravila — spovedi, ker ne razume ljudstva, ki prihaja k spovedi. Vsa čast škofu, ki tako lepo skrbi za svoje slovenske ovčice. (Državno podporo) v znesku 18.000 K je dovolila vlada laškemu parobrodnemu društvu .Unione Istriana". Radovedni smo, koliko pod¬ pore bi dobilo društvo, ako bi bilo v slovanskih rokah. Politični pregled. (Češke zahteve) V petek zvečer je bilo posvetovanje vseh mladočeških državnih in dežel¬ nih poslancev. Govorila sta dr. Pacak in dr, H?rold. Prvi je dejal, da je sedaj prišel odločilni čas, da se državna oblika izpremeni po federalističnem in avtonomističnem načelu po principu popolne narodne enakopravnosti v civilnem in vojaškem življenju. Čahi ne bodo podpirali Nemcev v boju proti madžarskim zahtevam. Čehi so zahtevali od vlade notranji uradni jezik, vseučilišče v Brnu in odpravo Kmdingerjevih naredb, ali vlada ni hotela izpolniti teh zahtev, dr. Rezek je moral odstopiti. Vse federalistične stranke se morajo I združiti in zahtevati preustrojitev države v fe i deralističnem zmislu Dr. Herold je z ozirom na madžarske vojaške zahteve rekel, da morajo tudi Čshi zahtevati, da se uvede češčina kot poveljni jezik pri čeških polkih, da se uvede češki jezik v vojaška vzgojevališča, da se češki častniki premeste k češkim polkom in da se obravnave pred vojaškimi sodišči vrše v obtoženčevem je ziku. Odlok vlade, da morajo letošnji tretjeletniki služiti čez navadni čas, je imenoval predrzno kršitev zakonov, skrajno nepravičnost in brutalno oškodovanje gospodarskih interesov. (Angleški kralj) je podelil ministra zunanjih zadev grofu Goluchovvskemu veliki križec Royal- Victoria-reda, obema sekcijskima načelnikoma v ministrstvu zunanjih zadev pa oficirski križec istega reda. (Kriza na Ogrskem) še ni končana in tudi najbrž ne bo prav kmalu. V soboto je sprejel cesar grofa Tiszo v posebni avdijenci. Trdi se, da bo Lukacz novi ministrski predsednik; ako bi se mu ne posrečilo sestaviti kabineta, bi cesar poveril grofa Julija Szaparyja s sestavo novega ministrstva. — Po celem Ogrskem vlada veliko razburjenje vsled podaljšanja vojaške službe letošnjim dopustnikom. Vojaštvo iz Bu dimpešte ni šlo na vaje, ker se boje, da bi se vojaki ne uprli. Pripoveduje se, da je oddelek pešpolka št. 44 na vajah v okolici Budimpešte vrgel orožje od sebe. Prišlo je do upora, vsled česar je bil poklican bataljon Bošnjakov, ki so streljali na upornike. Uradno se ta vest zanika, ali nekoliko resnice bo le na nji. (V Črni gori) se je uvedla nekaka splošna volilna pravica v občinske zastope. Vsak polno¬ letni Občinar ima pravico glasovati pri volitvah. (Zarota v Srbiji.) Častniki, ki so nezado¬ voljni s sedanjimi razmerami v Srbiji, so sklenili 410 zaroto, ali prišli ao jim na sled in dosedaj jih je že aretiranih nad 30. Belgrajako vojaštvo je že od četrtka konsignirano v vojašn ; cah. Kralj bo baje zelo blagohotno postopal proti zarot¬ nikom in jim naložil le majhne diciplinarne kazni. (V Macedoniji) se vrše kruti boji med vstaši in Turki. Med vodji vstašev je tudi ge neral Cončov, ki je bi! baje pri knezu Ferdi¬ nandu jako priljubljen. O Borisu Sarsfovu se raz¬ širja vest. da je padel v bo]U, kar je pa najbiž izmišljotina Turkov, ki bi radi ž njo vstaše pre¬ strašili. Vstaši so zasedli skoraj vse prelaze. Boji so bdi pri Prilepu, pri Velesu v gorovju Ilia, kjer so vstaši prišli vojakom za hrbet in jih skoraj vse pobili. Turški vojaki grozovito plenijo in požigajo, kamor pridejo. V hidskem okrožju je 35 krščanskih vasi razdejanih. V Vevčanih so bašibozuki obesili dva pravoslavna svečenika. — Položaj med Bolgarijo in Turčijo je vedno bolj kritičen, in bati se je, da se spopadejo bol garske in turške čete, ki stražijo ob meji. Bol¬ gariji se ni treba bati, kajti kakor poroča bol garski uradni list, obstoji med Bolgarijo in Ru sijo zveza. Bolgarija bi torej v boju s Turčijo ne bila sama Loterijske številke. Trst, 5. septembra 1903: 70, 78, 5 7, 62. Line, „ „ d 61 34, 32, 13 29. Učenec z dobrim šolskim spričevalom se takoj sprejme v trgovini Antona Ošlaka. (376) 2-2 v Ponikvi ob juž. žel. Poštna upraviteljica se išče za poštni urad na Spod. Štajarskem. Ponudbe sprejema IDlo-uili-y 3 Brežice štev. 49. (375) 2—2 (374) Starejši, neoženjen 3-2 poslovodja se sprejme v trgovini z mešanim blagom v trgu na Spodnjem Štajarskem. Kje, se poizve pri upravništvu „Domovine“. Učenec z dobrin\ šolskirr\ spričevalorr\ se sprejme takoj v trgovini z mešanim blagom pri Ivanu Elsbacherju v (368) 3-3 Kozjem. Trgovski pomočnik (364) 2-2 z dežele z dobrimi spričevali in trgovski učenec iz boljše hiše se takoj sprejmeta v trgovino VINKA ZORKO pri Sv. Andražu v Slov. goricah. 2 deklici ali 2 dijaka iz boljše rodbine se sprej- fiSS raeta v b0l j §0 obitel i na Mf //(kVV hrano in stanovanje. — //kkk ^ - Na razpolago je glasovir. ■■ """ Naslov pove upravništvo "" „Domovine". <380( 3-1 — Lastnina in tisk D. Hribarja v Celju. |< sezoni! Trgovina z železnino „MERKUR“ Peter Majdič Celje, Stajarsko *** Podrnžnica v Kranju, Gorenjsko priporoča svojo veliko za¬ logo različnih poljedelskih strojev, kakor: gepeljne, mlatil¬ nice , čistilnice, slamoreznice, mline in stiskal¬ nice za grozdje in sadje, vetr¬ nice, brane za njive in seno¬ žeti, pluge itd. po najnižjih cenah. (398) —12 Močan UCENEC zdra¥ 15 let star, kateri ima tri meščanske ali gimnazijske razrede, (349) se sprejme takoj v 3—3 špecerijsko trgovino MILANA HOČEVAR v Celju, Glavni trg. Ženitev. Premožen posestnik v bližini Trsta, sta¬ nujoč v Trstu, v najlepši dpbi, v 36. letu, lepe postave, priljubne zunanjosti in izbornega značaja, želi radi pomanjkanja znanja nežnega spola tem modernim potom se seznaniti z inteligentno gospodično ali vdovo brez otrok, s primerno doto, starost od 18 do 30 let. Želi se takoj poročiti. Le resne ponudbe, če mogoče s fotografijo, naj se blagovolijo do- poslati pod šifro ,.Srečna bodočnost 1903" poste restante Trst, do 8. septembra 1.1. Za strogo molčečnost se jamči. Priporočeno na pošti, da se ne izročijo pisma v druge roke, kakor samo pod pogojenim izkazom Odgovor po preteku tega roka. (361) 3—3 Trgovski tieenee krepke postave, z dobrimi šolskimi spričevali, se sprejme takoj v mešano trgovino na deželi. Natančni naslov (369) 3-2 pove upravništvo ,,Domovine". Tesarji dobe delo pri Kranjski stavbinski 067) 3 3 družbi v Ljubljani. Krepkega dečka Posestvo I 00 v obsegu 70 johov po 1600 kvadratnih sežnjev, arondirano, v najboljšem stanju, z zadostujočimi poslopji, vsem gospodarskim orodjem in enim johom regeneriranega, zelo rodovitnega vinograda ob deželni glavni cesti, v bližini železnične po¬ staje ne daleč od Zagreba na Hrvatskem =— se proda. — Bogati gozdi v okolici dajejo lepo priliko za izdatno in nepretrgano lesno spekulacijo vsake vrste, kakor tudi raztresenje za ljubitelje lova. j Natančnejše podatke daje: ZBrlekovio., Peščenioa, Lekenih:, Hrvatsko. iz poštene b.iše sprejme takoj kot ! ucenca v trgovino z mešanim blagom LAMBERT MALLY MEDIJA-IZLAKE pri Zagorju ob Savi. Izplačujoče se postransko opravilo brez posebnega truda in izgube časa najdejo spoštovane osebe vsakega stanu in povsod s prevzetjem zastopa avstrij¬ ske družbe prve vrste, ki sprejema ..zavarovanja proti požaru, steklu, proti škodi pri prevažanju, proti tatvini po vlomu in življenja 11 . — Ponudbe pod „1798“, Gradec, poste restante. Trgovina z železnino „MERKUR“ PETEi v Oeljia., Graška cesta štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje lite žele. .ne, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedel¬ ske a orodja m sicer orala, brane, motike, kose, srpe, -rabile in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter ok-v, 2a okna vrata m pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril m uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (Štorje) lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko že' lezne trgovine spadajoče predmete. Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. "SEJ * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * Postrežba točna :T:-S Odgovorni urednik in izdajatelj Rudolf Libensky.