Leto XVm., št« 68 Ljubljana, nedelja tL marca ftH Cen 2 Din UpnvaiKVOj Mjuogaoa, tuuUjcva Otter • — Telefon it. <122, 8128, 812«, 8128, 812«. inaeratnl oddelek) Ljubljana, Selen-Oargov® Ul. 0 — Tel. 3882, 8492. {Podružnica Maribor: Gosposka ulica M. U — Telefon M. 2458. Podružnica Celje: Kocenova tU. St. 2 Telefon tt. 190. iBačuni prt poŠt tele zavodih: Ljubljana 6L U-842, Praga Oslo 78.180, Wleo «t 105.241. Izhaja vsak dan rasen poneoeljita. Naročnina znaša mesečno Din 28.— Za inozemstvo Din Wr- Urednlštvo: Ljubljana, Snafljeva ulica 0, Telefon 8122, 8123, 8124, 8128, 8128. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon 2440. Celje, StrossmayerJeva ulica štev. 1. _Telefon št. 65._ Rokopisi ae ne vračajo. JOVAN BANJANIN 0 NAŠI POLITIKI Konec načelne proračunske razprave v senatu — Ban janinova analiza in kritika vladne politike - Za proračun je v načelu glasovalo 47, proti pa 29 senatorjev Beograd, 20. marca. p. Senat je na svoji današnji seji, ki je trajala do 3. popoldne, končal načelno razpravo o proračunu. Vso dopoldansko sejo je izpolnil govor zame-nika kraljevega namestnika, senatorja Ivana Banjanina, ki je nad tri ure obširno razmotrival o politiki vlade in delu JRZ ter kritiziral metode politične borbe, ki se jih poslužuje sedanja vladna stranka. Njegov govor je bil često prekinjen z burnim pritrjevanjem levice, desnica pa je razen posameznih medklicev, molče sledila njegovim izvajanjem. Seja senata se Je pričela ob 9.16. Po odobritvi zapisnika se je takoj nadaljevala načelna proračunska razprava in je kot prvi dobil besedo senator Jovo Banjanin. Levica ga je ob prihodu na govorniški oder viharno pozdravila. Senator Majstorovič: »Kje pa je vlada?« Klici z levice: 2>Ne govorite, dokler ne pride vlada.« Nastalo je prerekanje, ki je trajalo nekaj časa, dokler ministri niso prišli v dvorano. Nato je senator Banjanin začel govoriti Degradirano narodno predstavništvo V začetku svojega govora je rekel, da je narodno predstavništvo degradirano na položaj naših nebogljenih banskih svetov. Njegova naloga je le, da odobri vladi proračun, ki presega 10 milijard, ne da bi se pri tem smelo podrobneje brigati za narodne in državne interese. Sestajamo se vsako leto le enkrat, da sprejmemo na znanje govore gg. ministrov in izglasujemo proračun. V skupščini smo videli, da je vso debato obvladala zgolj opozicija, da pa se s strani vladne večine ni našel nihče, ki bi branil splošno državno politiko. Ce rečem »vlada«, mislim samo one gospode, ki so zares vlade. Kajti imamo tudi gospode, ki so sicer ministri, niso pa vlada. Pooblastila za uredbe z zakonsko močjo Finančni zakon je odšel iz narodne skupščine trikrat večji, kakor pa je prišel v njo. V finančni zakon je bilo sprejetih 400 amandmanov. V zadnjem trenutku, tik pred samim glasovanjem, so vnesli vanj še nekatere amandmane, ki rešujejo najbolj delikatna vprašanja našega državnega življenja. O tem bomo še govorili ob priliki razprave o finančnem zakonu, V finančni zakon je bilo sprejetih sumarno 64 uredb, ki nikdar niso bile predložene narodnemu predstavništvu. Vrh tega je v finančnem zakonu pooblastil še za 46 novih uredb, in še nekai splošnih pooblastil, iz katerih Tretjič že zahteva vlada ta pooblastila. Sklicuje se pri tem na nujne državne potre be. Nekatera pooblastila pa se ponavljajo sedaj že tretjič, ne da bi se jih bila vlada doslej poslužila. To je najboljši dokaz, da ne gre za nikake nujne državne potrebe. Opozoriti moram mimogrede še na neko drugo značilnost. V osebi finančnega ministra je izvedena neke vrste personalna unija med državno blagajno in blagajno JRZ. Zli jeziki lahko rečejo, da državnega proračuna ne predlaga narodnemu predstavništvu finančni minister, marveč blagajnik JRZ. žal mi je, da se dogaja to baš z g. Dušanom Letioo. Pota državne politike Senator Banjanin je nato prešel na nato notranjo politiko in med drugim izvajal. Treba je pogledati malo nazaj, a ne predaleč. Dovolj je, da se vrnemo na oni <>. marec lanskega leta, ki naj bi bil po-ijtai mejnik nove dobe v vsej jugosloveru uki zgodovini, na orni dan, ko je vinjen iHovek streljal v narodni skupščini. o strelih v narodni skupščini Proces o tem dogodku bi bil moral za-lieti nekoga drugega, ne pa onega, ki je sedel na zatožni klopi. Proces naj bi bil zadel Petra živkoviča. Vi, gospodje senatorji, ki ste bili ministri v vladah Petra Živkoviča, bi morali odgovoriti, ali je služilo ugledu, časti in razvitku naše države, da se je v tujem tisku razširila kleveta, da je prvi ministrski predsednik šestega januarja, častni adjutant kralja .Aleksandra, pripravljal zaroto? že dolgo •vse to izprašujem, a nihče ne odgovori. Ko se je začel proces zaradi strelov v narodni skupščini, so hoteli nekateri ustvariti veliko afero. Toda čim bolj se je proces bližal koncu, tem manjša je postajala ta afera. O zaroti je bilo vedno manj govora in je kenčno ta zarota brez sledu •izginila. Začetniki te zarotniške gonje bi morah doseči, da bi se postavili zarotniki •pred sodišče, ali pa bi morali popraviti krivico, ki so jo storili. Ostalo pa je pri kleveti, ki se je naposled zadušila v grlu klevetnikov samih. Izrečena je bila sodba o kateri s tega mesta ne maram govoriti. Po svojem globokem prepričanju pa moram vendarle izjaviti, da so Vasilje Trbič, Dragiša Stojadinovič in Milan Milovano-vič po nedolžnem v ječi. „Slovenčevau „zarota JNS" Doživeli pa smo tudi še drugo, še bolj ilnteresantno »zaroto«. Mislim zaroto, v katero so hoteli neposredno vmešali vso JNS. Ljubljanski »Slovenec«, glavni ■organ JRZ v Sloveniji, je objavil 9. aprila 1936 neko okrožnico nekakega izvršnega odbora nacionalne fronte, ki naj bi dokazala, da je JNS pripravljala zaroto kn da pripravlja revolucijo. Ko so pa bili gospodje pozvani, da pred .sodiščem dokažejo svoje klevete, so na vse mogoče in nemogoče načine zavlačevali proces, vse tako dolgo, da jih je rešila amnestija. Po amnestiji se je izognil dolžnosti dokazovanja in zasluženi kazni »Slovenec« v 32 primerih. On je imel od amnestije največ koristi. Občinske volitve V taki umetno ustvarjeni psihozi so se nato izvršile občinske volitve. Kako so se te volitve izvršile, mislim da o tem ni treba več mnogo govoriti. O zunanji politiki Dr. Stojadinovič je podal nedavno zelo >animivo izjavo. Na zahtevo v finančnem odboru senata, naj bi se tudi pri nas uvedel poseben parlamentarni odbor za zunanjo politiko, kakor obstoja v vseh naprednih državah, je dr. Stojadinovič izjavil, da to ni potrebno, in se je pri tem celo skliceval na svojega francoskega tovariša Leona BI uma. Nato Je senator Banjanin kritiziral zunanjo politiko vlade in je govoril o odnošajih posameznih držav napram Jugoslaviji. Napovedal je, da bodo senatorji JNS o tej zadevi še obširnejše razpravljali pri podrobni debati o proračunu zunanjega ministrstva. Ogorčeno pa je zavrnil trditev ki je padla v finančnem odboru narodne skupščine, da je Jugoslavija sedaj zunanjepolitično močnejša in jačja, kakor Je bila pred 9. oktobrom 1934. Predsednik dr. Mažuranič je govornika prekinil, opozicija pa je burno protestirala proti tej odredbi. Senator Banjanin je na- to nadaljeval svoja izvajanja o zunanji politiki. Politika likvidacij Prehajajoč zopet na notranjo politiko sedanje vlade je senator Banjanin obravnaval politično udejstvovanje šefov vlade in JRZ v času do nastopa sedanjega režima. Potem je med drugim nadaljeval: Vlada in njeni zastopniki na vse strani govore o neki likvidaciji, treba pa je ugotoviti, da se jim je doslej dejansko posrečilo likvidirati le notranjo politiko šestega januarja. Le šestojanuarskih zakonov se še vedno poslužujejo. Likvidacijo vsega onega, kar je bilo samo začasnega v politiki 6. januarja, pa je začel že sam pokojni kralj. Sedanji režim pa izvaja tudi likvidacijo jugoslovenskega unitarizma. Ljubljansko glasilo JRZ je še nedavno trdilo, da je ju-goslovenski unitarizem nesreča za to državo. Klerikalizmi v Jugoslaviji Jugoslovenski narod je razdeljen v tri velike vere, ki imajo svoje svetinje in svetinje vseh ver morajo biti spoštovane od vsega naroda enako, kakor interesi vseh državljanov. Toda klerikalizem je nekaj drugega kakor vera in cerkev. Ne trdim, da obstoja samo en klerikalizem, obstoja tudi pravoslavni in muslimanski klerikalizem. Reči moram, da bi mi bilo zelo ljubo, ako se v zadnjem času ne bi bile čule neke izjave z vrhov srbske pravoslavne cerkve, in Sreča bi bila, če se ne bi bili izdali neki letaki, ki pač niso služili verskemu pomirjenju v naši državi. Toda če se govori o klerikalizmih, je treba vendarle med njimi razlikovati. Pravoslavni in muslimanski klerikalizem se gibata v mejah naše države, katoliški pa ima svoje središče izven naše domovine. Govornik je podrobno razpravljal o političnem klerikalizmu in v zvezi z njim o katoliški akciji v raznih naših pokrajinah. Prečital je o tem razne dokumente. Obširno je govoril o ciljih klerikalne politike, potem pa še o vlogi gg. dr. Korošca in dr. Spaha pri pogajanjih dr. Stojadinoviča Z dr. Mačkom. Naša državna ideja V drugem delu svojega govora je razpravljal senator Banjanin o idejnih osnovah jugoslovenske državne politiko. Rekel je, da ni samo teoretičnega pomena, ali smatra kdo Jugoslavijo za novo ali za staro državo. Citiral je mnenja Svofooda-rta Jovanoviča in drugih uglednih znanstvenikov ter ugotovil da je bila naša država na mirovni konferenci proglašena in priznana na osnovi, da so Srbi, Hrvati in Slovenci en narod. Naši delegatje na mirovni konferenci so se morali posluževati in sklicevati na pravice Srbije ter sprejeti njene mednarodne obveznosti. Mnoge stvari bi se bile razvile povsem drugače, če bi se sprejela teza, ki jo sedaj zastopajo dr. Maček in drugi separatisti. Posebno je opozoril na nastop italijanskih državnikov na mirovni konferenci, ki so skušali ovreči bazo, na kateri se je stvorila naša država, in so branili - tezo, ki jo sedaj zastopa dr. Maček, da smo trije ločeni narodi. Ugasnjena državna prava Jugoslavija se more svobodno razvijati samo tedaj, če se pojmuje iskreno in pravilno. Separatisti v Zagrebu se zelo ogorčeno bore proti tezi, da je naša država razširjena Srbija in da je nastala iz Srbije. Oni trde in hočejo, da je to nova država. Pri tem pa delajo silen salto morta-le, ko zahtevajo, naj se ta nova država izgradi na temelju starih zgodovinskih prav in zgodovinskih individualnosti. Državno pravo kraljevine Srbije je ugasnilo v jugoslavemskem edinstvu. Po največjem mučeništvu v vojni je Srbija po vojni doprinesla tudi največjo žrtev in zatajila sama sebe. S tem pa ni bila oslabljena, marveč le še povečana njena vloga v Jugoslaviji. Toda državno pravo Srbije ni ugasnilo zaradi tega, da bi se oživela druga partiL kularistična, zgodovini pripadajoča državna prava, marveč zato, da se ustvari novo jugoslovensko državno pravo. Samo tako se lahko oživotvori misel, da je Jugoslavija nova država. Teorija o treh narodih z mednarodnega vidika Senator Banjanin je nato še obširno razlagal državno pravo in naglasil, da bi hrvatsko državno pravo v praksi izgledalo popolnoma drugače, kakor pa njegovi zagovorniki to sedaj teoretično prikazujejo. če bi bili mi 1. 1918 stopili pred Evropo s tezo treh suverenih narodov, danes Jugoslavije ne bi bilo. Pokojni italijanski državnik baron Sonino Je to tezo na mirovni konferenci odločno in uporno zagovarjal. Tedaj smo se morali braniti pred klevetami, da so Hrvati avstrijski koza-ki, kakor so jih nazivali Sonino, ves italijanski tisk in italijanska diplomacija. Kaj bi bilo, če bi se bilo vprašanje naše države rešilo na osnovi te teorije? Srbija bi bila dobila velike kompenzacije in t* res postala Velika Srbija. A kaj bi balo s Hrvati? Kaj hočejo separatisti resno, da se vrnemo nazaj na leto 1918. in na londonsko pogodbo? Ali se morda nadejajo, da se Je konstelacija v Evropi tako zelo izpremeoila, da se lahko brez nevarnosti za nje same poruši Jugoslavija? Os Rim-Birlin, rimski trakot, uresničevanje sanj o rimskem imperiju in Hitlerjevem rajhu, vse to bi jim pač moralo odpreti oči. Dunajski legitimizem in madžarski revizio-nizem fatalno izpopolnjujeta zahteve separatistov. Proti tem blodnim teorijam stoji kot neomajna resnica jugoslovenski nacionalni unitarizem. Kakor je leta 1918 triuanfi-rala jugoslovenska unitaristična misel, tako je ona tudi danes edini izhod iz nastalega položaja in bo tudi sedaj triumfi-rala. če ne bi bilo jugoslovenske misli, bi Hrvati leta 1918 doživeli svojo največjo in morda nikdar več popravljivo katastro fo, da bi bih razdeljeni med Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Samo Jugoslovenska misel in država, zgrajena na njeni osnovi, Je napravila konec italijanski okupaciji, izvršeni na osnovi londonskega dogovora. To je resnica iz najusodnejših dni naše nacionalne zgodovine, resnica, ki se ne da z ničemer ovreči. t * O hrvatskem vprašanju Prehajajoč na politiko dr. Mačka je senator Banjanin naglasil, da se v tem pogledu operira z vsemi mogočimi frazami. Nekateri trde, da se sploh ne ve, kaj prav za prav hoče dr. Maček. Docela napačna je taki. trditev, kajti dobro je znano, kaj hoče dr. Maček. Govornik je citiral izjave dr. Mačka v »New York Times u« in drugih inozemskih listih. Navedel je potem še izjave nekaterih najožjih sotrudnikov dr. Mačka. Polemizirajoč z zahtevami dr. Mačka je senator Banjanin dejal, da se mnogokrat slišijo besede o demokraciji. Toda v območju dr. Mačka vlada danes največji fašizem. Volja dr. Mačka se izvršuje ne samo v največjih političnih vprašanjih, marveč so pod njegovo komando tudi že vaške godbe in pevačice. D- . Pernar je nedavno celo izjavil, da je ves hrvatski narod eno samo uho, ki posluša povelja dr. Mačka. Edini izhod je v pravem jugoslovenstvu Govornik je nato obširno razpravljal o razmerah v hrvatskih krajih, in prehajajoč na stališče JNS naglasil, da se je v teku vse proračunske razprave jasno slišalo, da se jugoslovenski nacionalizem najodločneje zavzema za najširšo samoupravo do skrajnih mej, ki jih dopušča državno in narodno edinstvo. Tako urejene samouprave bi lahko v mnogo večji in boljši meri odgovarjale obstoječim zahtevam, kakor pa vse teorije o treh narodih. Vse se da doseči v sestavu enotne Jugoslavije. Vse pa mora biti seveda izvedeno in zgrajeno na osnovi jugoslovenske državne ustave, ne pa na osnovi raznih vrst državnega prava Samo jugoslovenski nacionalizem lahko izvede lojalen sporazum in samo na tej osnovi je sporazum mogoč, ker je samo tako mogoče dokončno urediti vse naše nacionalne probleme. Jugoslovenski unitarizem vidi samo v jugoslovenski državnosti izgraditev svojega nacionalnega ideala. Vsak sporazum, ki bo služil temu cilju, se bo izvajal do najskrajnejših konsekvenc. Noben separatizem ne more doseči tega, ker ne vidi v jugoslovenski državnosti svojega ideala. Sporazum na separatističnih osnovah bi predstavljal le začasno premirje v borbi za nadaljnje separatistične in hege-moaistične težnje in cilje. Jugoslovenski nacionalisti niso in nočejo biti ovira Sporazum, o katerem se zadnje čase toliko govori in piše, ne bi bil sporazum na jugoslovenski osnovi. Pri takem sporazumu jugoslovenski nacionalisti ne morejo sodelovati, vendar pa zahtevajo, da trni, ki so tako sporazumevanje začeli, delo tudi dovršijo. Oni morajo nositi polno odgovornost za uspeh pa neuspeh svoje politike. Dolžni so povesti narod in državo iz sedanje mučne negotovosti. Ne verujem, da je mogoč sporazum na tej osnovi, dokler vztraja dr. Maček na svojem stališču. Priznati pa moram, da razumem dr. Mačkovo rezerviranost in nezaupanje. Mi, jugoslovenski nacionalisti, katerim se jo že toliko očitalo, da oviramo sporazum s Hrvati, pa odločno zahtevamo, da se konsekventno izvede to, kar se je pričelo in nameravalo, da pridemo končno na čisto in da se bo jasno videlo, ali je taka politika sporazuma sploh mogoča ali ne. Ce bi bili mi prepričani, da predstavlja tak sporazum najboljši izhod, bi imeli dovolj poguma, da bi zanj prevzeli tudi vso odgovornost. Ne sme pa se več zgoditi, da bi se moglo po hrvatskih krajih znova reči: Glejte, Beograd vas je zopet prevraril. Senator Banjanin je prepričan, da bo dr. Maček lojalno izpolnjeval sporazum, ki ga bo sklenil. Potrebno pa je ustvariti zaupanje, da se bo izpolnjeval tudi z druge strani. Banjanin je končal svoj govor z izjavo, da bo jugoslovenska misel doživela še mnogo težkih preizkušenj, da bo morala doprinesti še velike žrtve, toda prepričan je v dno duše, da bo na koncu zmagala. Konec načelne razprave Neuspel zaključni govor senatorja Smodeja — Pojasnila finančnega ministra — Proračun Je bil v načelnem glasovanju sprejet z večino glasov Po govoru senatorja Banjanina je predsednik senata dr. Mažuranič dal besedo senatorju Dragoljubu Djordjeviču, ki se je skušal braniti proti včerajšnji dr. Kramer-jevi in današnji Banjaninovi kritiki svoje teze o treh bratskih narodih v unitaristični državi. Sledil je kratek odmor, nakar Je senator Smodej zahteval in dobil zaključno besedo. Govoril pa ni o proračunu, marveč je predvsem polemiziral z izvajanji dr. Kramerja in Ivana Puclja o razmerah v Sloveniji. Drugi senatorji so mu upadali ponovno v besedo in ga s tem močno razburili. Prišlo je do prizorov, da se je smejala vsa zbornica z ministri vred. Senator Smodej se je v glavnem omejil na prilike v dravski banovini, kjer sedanja vlada s težko muko ustvarja atmosfero miru in zadovoljstva. Do političnih zakonov in svoboščin doslej še ni prišlo, ker čaka vlada na sporazum z dr. Mačkom. JNS zahteva samoupravo, samo zato, da bi pokvarila atmosfero za razgovore z dr. Mačkom. Govornik je nato ljuto napadal dr. Kramerja in Puclja in skušal malo pointri-girati, češ da je dr. Kramer govoril v tonu, ki pristoja visokemu domu, kakršen je senat, dočim senator Pucelj ni tako nastopil. O Jugoslovenskih nacionalistih je dejal, da so sovražniki slovenskega jezika. V dokaz je navajal, da mu je pred leti Ljuba Davi-dovič dejal, naj govori v skupščini srbsko, da ga bo lahko razumel. Sijajno razpoloženje je vzbudil g. Smodej, ko je trdil, da so dr. Kramerjeva izvajanja o notranji ureditvi države tako rekoč prepisana in vzeta iz programa bivše SLS. Senator Pucelj: »Bogami, tožite Kramerja po avtorskem zakonu!« Kot poseben dokaz za strahovlado prej-Snjih režimov si je govornik Smodej iz- bral razmere v konjiškem s rezu, kjer je bil, kakor znano, prej in je sedaj za narodnega poslanca g. Gajšek, ki sedaj pripada JRZ in ki igra v njej zelo odlično vlogo. Dalje je Smodej obtoževal JNS, da vodi v dravski banovini opozicijo skupno z Mačkovimi pristaši. Cim dalje so trajala Smodejeva Izvajanja, tem bolj neprijetna so postajala njegovim lastnim pristašem« Ia ko je končal, Je iel buren aplavz — opozicije. Finančni minister Letica Nastopil je finančnj minister Letica, ki je s stvarnimi izvajanji skušal zabrisati poraz večinskega poročevalca. Odgovarjajoč na pripombe, ki eo bile podane v poteku proračunske debate je finančni minister ome* nil, da vlada stalno računa z močjo naroda in državnimi potrebami, da se prj svojem delovanju ozira na interese državne uprave, narodne obrambe, državnega kredita in na napredek našega kmetijstva. Vlada podpira sleherno gospodarsko delovanje. V tem vidi izhod iz gospodarske krize. Očital je prejšnjim vladam, da niso vodile politike izven-proračunskega kreditiranja. Če bi se bil program javnih del, k| ga je pričela sedaj izvajati vlada, pričel realizirati že prej, bi bila kriza lažje premagana in ne bi nastalo stanje, ki ga jo našel sedanji režim. Ljudstvo bi imelo do» volj zaslužka, vlada dovolj sredstev. Glasovanje Po kratkih osebnih pojasnilih senatorja inž. Dake Popoviča je senat prešel k glasovanju. Tudi pri tem je prišlo do nekaj živahnih scen. posebno ko so senatorji Ploj, Ivan Hribar, Canjuga in Tomič iz Neodvisnega kluba oddali svoje glasove za proračun. Končni rezultat je bil 47 glasov za. 29 glasov proti. Od slovenskih senatorjev so glasovali za proračun dr. Gregorin, dr. Korošec, dr. Ploj, Smodej in Hribar, proti proračunu pa senatorji dr. Kramer, dr. Marušič in Piv« cel j. Seja senata je bila po glasovanju ob 15. zaključena, jutri ob 9. pa se bo pričela podrobna razprava o preračunih posameznih ministrstev. Delna rekonstrukcija Schuschniggove vlade Dana], 20. marca. g. Kakor se je zvečer zvedelo, je minister za varnost Neustadter-Stiirmer izstopil iz Schuschniggove vlade. Reeor bo vodil kancelar dr. Schuschnigg sam. Za državnega podtajnika za varnost je bil imenovan dunajski policijski predsednik Skubl. Na ta način bo to ministrstvo depolitizirano ter ga bo opravljal strokovnjak. Neuertadter-Sttirmer je pričel svojo politično kariero kot poslanec Heimwehra. Bil je vedno usmerjen deeničarsko-radikalno in je bil nacionalist. V zadnjem času je skušal kot predlagatelj ustanoviti tako imenovano nemškosocialno udruženje. Iz liste predlagateljev eo je videlo, da je šlo za skrito na-rodnossocfalistjčno aJ«ijo. Žrtve katastrofe v Tayloru Newyork, 90. marca. w. Po zadnjih ugotovitvah znaša število žrtev eksplozije ▼ taborski šoli 455 mrtvih 94 ranjenih, 2 obroka pa še pogrešajo Trupla žrtev so po večam že vsa potegnili izpod razvalin, vendar je mogoče, da se bo število žrtev še povečalo. Odigravali so se nepopisni prizori. ko eo trupla izkopavali iz rasvaSa. Improvizirane mrtvašnice so polne mrličev. Roditelji in prijatelji žrtev tekajo od enega trupla do drugega da bi Mentificirali uboge matihine žrtve. Močan dež in zastrto nebo povečujeta grozotne slike. Preiskava ie ugotovila, da večina plinskih rezjervajtfev ni imela pofcreibne ventilacije, tako da se je mogia eksplozija hitro razširiti. Sandler pri Deltosu Pari«. 20- marca W. Zunanji minister Dei-boe je imel dopoidrae razgovore z generalnim teiinikoin Društva narodov Avenoiom ia švedskim zunaniim ministrom SamdJerjem. ka ga je Informiral o zadnji konferenci severnih držav. Nato sta oba zunanja ministra razpravljala o najvažnejših vprašanjih evropske potetike v zvezi z vlogo Droštva narodov Dopoldne je sprejel Sandlerja tudi predsednik republike Lebran. Min predsednik Leon Blum je na čast Sandlerju priredi zajtrk, ki se ga je udeležilo več mini-etrov, med njimi tudi bivši zunanji minister Patri Bonoour tn taljnik Društva na«* dov AvenoL še naprej v duhu rimskih protokolov Po Schuschniggovesn obisku v Pešti — Istovetna presoja mednarodnega političnega položaja Budimpešta, 20. marca. d. O razgcuvorfli avstrijskega kamoelarja dr. Schuschnigga z madžarskim min. predsednikom Dara-nyijem je bil izdan naslednji kocm»Ske: V sredo zvečer in četrtek dopoldne so bili ponovno podrobni razgovori obeh ministrskih predsednikov, ki Jim je prlsostrv© val tuli zunanji minster Kanya_ Posvetovanja so pokazala popolnoma istovetno presojo mednarodnega političnega položaja in zato tudi popolnoma enotno stališče glede na vsa aktualna vprašanja ki se tičejo obeh držav, vezanih s prijateljskim sodelovanjem v duhu rimskih protokolov. Pri tej priliki se je Ob toriletoid obstoja podčrtala pravilnost, koristnost in neizpremenljiva veljavnost rimskih pro tokolov, kar sta oba predsednika vlade izrazila v brzojavnem poedravu predsedniku italijanske vlade. Preizkušena konstruktivna sila, ki jo vsebuje zveza držav rimskih protokolov, je po mnenju avstrijskih in madžarskBi državnS«*v naj- boljše jamstvo za ohranitev mirnega razvoja v spodnji Evropi in najboljša obramba proti vsakršnim poizkusom motenj. Kar se tiče vprašanja podunavskih dss žav, obstoja med madžarskimi in avstrijskimi državniki popotoo soglasje, da je ustvaritev konkretnih odnošajev s sosednimi državami v interesu vseh in da sa more pri primerni ustrezljivosti vseh prt« zadetih postopno tudi doseči. Kakor običajno pri vsakoletnih obisfctti vladnih šefov obeh podunavskih držav, aa se tudi sedaj s pritegnitvijo finančnega ministra dr. Fabinyija, trgovinskega Bor* nemisze ter državnega tajnika za kmeti}, stvo dr. Marschalla proučile podlage go. apodanakaga sodelovanja in Obnovile za nadaljnje pospeševanje medsebojnega gospodarskega prometa. V tem pogl«*i se bodo posebna strokovna pogajanja obojo, stranskih strokovnih ekspertov Se Seja narodne skupščine Na dnevni red postavljeno sklepanje o prošnjah In pritožbah je bilo v zadnjem hipu odloženo — Prihodnja seja bo šele po velikonočnih počitnicah In bo sklicana naknadno Beograd, 20. marca. p. Narodna skupščina je danes na dokaj nenavaden način končala svoje delo in odšla na velikonočne počitnice. Za 9. uro napovedana seja, ki bi imela razpravljati o številnih prošnjah in pritožbah, ki že leta in leta leže v odboru za prošnje in pritožbe, se je pričela šele ob 12.15. Za sejo je vladalo veliko zanimanje. ker se je napovedovalo, da bo ugodno rešenih okrog 400 prošenj za priznanje podpor in častnih pokojnin. Nekateri listi so že včeraj m danes zaradi tega peli slavo vladi in skupščinskemu odboru. Danes pa se je docela nepričakovano vse obrnilo in prošnje bodo menda še dolgo čakale na rešitev. Že v odboru za prošnje in pritožbe je prišlo do male revolucije, ker so posamezni poslanci zahtevali, naj se rešijo tudi prošnje njihovih protežiran-cev. Finančni minister, ki je iz finančnih razlogov le s težavo pristal na rešitev 400 najnujnejših prošenj, se je temu uprl. Zaradi tega so poslanci vladne večine zagrozili. da ne bodo glasovali v skupščini. V zvezi s tem sporom se je danes dopoldne vršila več ur trajajoča seja poslanskega kluba JRZ, ki se je zavlekla preko poldneva. Ko so poslanci postajali že nestrpni, je predsednik čirič naposled ob 12.15 otvoril sejo. Vlada se je med tem še posvetovala in je sklenila, naj se poročilo odbora za prošnje in pritožbe odstavi z dnevnega reda. To se je pozneje tudi zgodilo. Po otvoritvi seje je predsednik čirič sporočil, . da sta predložila svoji poročili odbor za proučitev zakona o gospodarskih zadrugah in odbor za proučitev zakona o sladkornem ribarstvu. Oba ta zakona bosta prišla na dnevni red, kakor bo to sklenila skupščina. Zavrnjena Interpelacija o postopanju s komunisti Nato je bila prečitana interpelacija posl. Joahima Kunjašiča na notranjega ministra dr. Korošca o postopanju policijskih oblasti s političnimi aretiranci. Interpelant je za svojo interpelacijo zahteval nujnost. Minister Korošec je odgovoril: »Poslanec g. Kunjašič je vložil interpelacijo o postopanju policijskih oblasti v Dalmaciji in Črni gori proti komunistom. Proti tem komunistom je bila sodna razprava v Splitu in Beogradu. V Splitu je bilo 12 obtožencev oproščenih, toda kasacijsko sodišče je to sodbo razveljavilo in pridejo sedaj ti obtoženci ponovno pred sodišče. Zato je ta stvar še sub judice. Na drugi stra- ni pa je ta interpelacija neumestna zaradi tega, ker na čuden način brani komuniste in interpelant ne veruje našim oblastem, marveč komunistom. Gotovo gospod interpelant ni čital navodil »Zembilja«. t. j. osrednjega urada ilegalne jugoslovenske komunistične stranke. Tam se pravi med drugim: Na sodišču vse oporekaj, kar si priznal na policiji, in vedno naglašaj, da so te na policiji mučili. Prizadevaj si izkoristiti vsako priliko, da prideš v stike 8 tovariši.« Zato je ta interpelacija čudna, ker g. narodni poslanec ne veruje našim oblastem, marveč komunistom. Ker je stvaT še sub judice in ker Narodna skupščina gotovo noče branrti komunizma, marveč naše oblasti, prosim, da narodna skupščina zahtevano nujnost te interpelacije odkloni.« Vladna večina je stališče notranjega ministra odobrila Sledilo je čitanje zahtev ministra pravde glede izročitve nekaterih poslancev sodišču ter čitanje raznih prošenj ir pritožb. Poročilo odbora za prošnje in pritožbe Skupščina bi nato morala preiti na dnevni red in razpravljati o poročilu odbora za prošnje in pritožbe. Predsednik čirič pa je izjavil, da to poročilo ni b'lo predloženo 24 ur pred razpravo, kakor določa poslov nik. Zaradi tega je predlagal naj se razpra va o tem poročilu odstavi z dnevnega reda ter bo skupščina o njem razpravljala šele na prihodnji seji ki bo sklicana pismeno. Takoj nato je med protesti poslancev sejo zaključil in skupščina je bila poslana na velikonočne počitnice. Poročilo odbora za prošnje in pritožbe obsega rešitev 479 vlog. Med drugim predlaga poročilo, naj se dovolijo stalne mesečne podpor«, tudi naslednjim slovenskim prosilcem: Amaliji Osana iz Ljubljane in Angeli Ažman iz Novega mesta po 200 Din. Andreju Gabrščku iz Ljubljane 1.500 Din. Idi Vidic iz Ljubljane. Amaliji Košir iz Škofje Loke in Antoniji Hasner iz Velenja po 200 Din, Martinu Cimermanu iz Maribora 250 Din, Francu Naidelu iz Šmarja pri Jelšah 300 Din, Mariji Rebach z Bleda 200 Din, Frančiški Kokalj iz Velike vasi 300 Din, Oroslavu Kušeju iz hiralnice pri Celju, Tereziji Zagrajšek iz Kozjega, .Tosi-pini Globočnik iz Kranja in Mariji Blu-mauer iz Ljubljane po 200 Din. Anki Kristan \i Cel ia 1.000 Din in Tereziji Kolšek iz Šmartnega pri Litiji 200 Din mesečno. Hud Francov poraz Italijanska prostovoljska divizija na guadalajarski fronti se umika v velikem neredu Madrid, 20. marca. d. Vrhovni poveljnik madridskih obrambnih čet, general Miaja. ki je osebno vodil operacije na fronti pri Guadalajari, kjer so imele Francove čete pri zadnj' ofenzivi velike uspehe, je danes sprejel inozemske novinarje ter jim izjavil, da je imela republikanska protiofenziva popoln uspeh. Največje zasluge ima pri tem mednarodna brigada »Garibaldi«, obstoječa iz emigriranih italijanskih protifa-šistov. Francova italijanska divizija je doživela silen poraz. Brigada »Garibaldi« je po temeljiti topovski pripravi ter krepki podpori republikanskih letal z naskokom zavzela mesto Brihuego. Umik italijanskih prostovoljcev se je kmalu izpremenil v divji beg. Republikanske čete prodirajo tako naglo, da nacionalisti niso mogli izprazniti niti svojih rezervnih topniških postojank. Miličniki so zaplenili še nabasane poljske topove ter polno granat poleg njih. General Franco pošilja z največjo naglico na fronto močna c.iačc.nja. ki se zbirajo v bližini Gajanejosa na aragonski cesti. O bojih za Brihuego se doznavajo še naslednje podrobnosti: Ponovna osvojitev Brihuege se je posrečila močnim republikanskim četam s podporo 80 t^r.kov in 90 letal. General Miaja je vodil operacije pred Brihuego v četrtek ves popoldan po telefonu. Letalski napad je bil izredno učinkovit ter je pognal nacio-na,i*ie in Italijane v divji beg na vse strani Bcgunce so zasledovala lovska letala, ki so jn obstreljevala z nizke višine s strojnicami Pozneje so skušali nacionalisti, ki še niso uvideli, da so obkoljeni od več £tran\ ponovno zavzeti izgubljeno drugo vrsto postojank, vendar pa so bili pokoše-ni z boka. Nacionalistična letala, ki so se pojavila k protinapadu nad vasjo Torio, so za?la v hud ogenj obrambnih topov ter so bila tri sestreljena. Vladne čete so že v četrtek ob 22. zasedle višine okoli Tri-huegua. kmalu nato pa so osvojile tudi Brihuego, ki je bilo vsa vplamenih. General Miaja se z doseženim uspehom ni zadovoljil ter je odredil po zavzetju Brihuege nadaljno zasledovanje sovražnika z letali in motoriziranimi oddelki. Snoči ob 23. so javili, da so republikanske čete v prvih večernih urah vkorakale v Naval Porto, 27 km severovzhodno od Brihuege. Pred Siguenzo Republikanska vojska je v svojem nadaljnjem prodiranju na severu pokrajine Guadalajare prispela dopoldne do km 108, to je do točke, kjer se je začela Francova ofenziva 8. marca. Republikanske čete so prodrle od začetka protinapada celih 36 km. Po vrsti so zavzele vasi ob državni cesti Gajanejos. Valfermosa, Delaš Morhas, La-danca, Argesilia, Almadronez in vse okoliške naselbine. Dopoldne je republikanska vojska prodrla proti Siguenzi, od katere je oddaljena le še 10 km. Republikansko vojno poročilo Svet za obrambo Madrida je izzročal še pred leti tak pojav, danes pa vemo, da je vzrok povsem enostavna posledica viharnih vetrov v stanovitnih letnih dobah. Nikjer na svetu, najsibo v pustinjskih krajih, pa v pragozdovih, na morju in v lednih pokrajinah tečajne zemlje ni zrak popolnoma čist. Povsod tiče v njem drobni delci organskih in anorganskih sestavin, ki jih na kratko nazivi jemo prah ali dim. Največ takšnega prahu je seveda nad industrijskimi središči, nad mesti, precej manj nad gozdovi in v planinah, najmanj nad morjem. Nečistost v zraku je lahko zelo nevarna za človeški organizem Zato cblastva, ki skrbe za higieno, posvečajo veliko pa-žnjo zračni nesnagi. Posebne naprave služijo merjenju količine prahu v zraku in prišli so v tem pogledu že do zanimivih zaključkov. Tako so ugotovili, da plava v višini šestdeset metrov nad Ne\vyorkom stalno okrog 2300 ton prahu v obliki trdih snovi, množina, ki je tudi za orjaško mesto ameriške prestolnice naravnost ogromna. Analiza je pokazala, da je v tem prašnem oblaku okrog 64°/o premoga. 16°/o rudninskih snovi in pepela. 20"/o pa ostalih snovi, vsa-kovrstnih bakterij itd. Že iz tega lahko sklepamo, kolikšen del prahu in pepela odpade tudi na industrijska središča naših krajev. Ves premog v zraku pa priča o še vedno neracionalni iz- rabi kuriva, kakor tudi bencina, nafte in drugih gorljivih snovi. Če bi mogli zbrati samo premog, ki v drobnem prahu plava nad Newyorkom. bi imeli meščani lahko četrtino svoje porabljene električne energije zastonj. Še točnejše merilo o čistoči zraka dože-nejo z merjenjem množine blata in saj, ki pade na zemljo z deževnico. V Pittsbur-gu, enem največjih ameriških industrijskih mest, znaša n. pr. množina saj, ki pade na leto na 1 km* 400 ton! Anglija, ki je znana kot najbolj zakajena država sveta, je izmerila količino saj v istem razmerju za Glasgovv 330 ton, za London 100 ton na leto. Prašna deževnica je v mnogih krajih stalen pojav Posebno znano je bilo v tem pogledu tudi pri nas l. 1901. ko so zračni vrtinci dvignili iz Sahare ogromne množine prahu in ga raztrosili po Evropi, na 4000 km dolgem potu! Izračunali so takrat, da je samo v štirih dneh leglo na Evropo 1,800.000 ton saharskega prahu. Še bolj je bilo takrat obdarjeno Sredozemsko morje, kamor je padlo okrog 150 milijonov ton rdečega puščavskega prahu! Sahara je vob-če vzrok vsem prašnim dežjem po Evropi. Le v aprilu l. 1928 je prišla prašna deževnica iz vzhodne Evrope, ko so vetrovi dvignili prah južnoruske stepe, ga raztrosili po Poljski skoraj poldrug milijon ton in vrgli še dalje do Severnega morja Prah, ki ga dviga veter, spreminja po malem obličje naše z eni je. Na Kit&iskem so n. pr. neizmerne pokrajine, ki so pokrite s stotine, pa tisoče metrov debelimi sloji fine rdečkaste zemlje, ki jo je nanostl veter iz notranjeazijskih step. Za poljedelstvo je takšno menjavanje zemeljskih sestavin seveda neprecenljivega pomena. Vetrovno pomladno vreme, ki žene zračne siru je daleč naokrog, je prineslo k nam blatni dež. Med kopnim in morjem se menjava zdaj oblast za zimsko slovo in zmago pomladi, pa je visoko v zraku priplesal z juga tudi puščavski prah preko Sredozemskega morja. Ponoči se je počasi vse-dal v nižje plasti našega ozračja in ko je iz visokih oblakov kanila proti jutru deževnica. je pobrala seboj drobne delce rja-vorumenega gosta iz vroče Afrike. — ine Tragedija pri Sv. Duhu na Kozjaku Posestnika Antona Rotnerfa je na dan smrti njegove žene zasul snežni plaz Maribor, 20. marca. Nenavaden dogodek se je pripetil pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, o katerem sedaj govori ves Maribor. Globoko je pretresla ves Kozjak tragična smrt 70-letnega posestnika Antona Rotnerja. V ponedeljek mu je umrla žena. Navzlic snežnemu metežu in besnečemu vetru je Rotner odšel k sorodnikom, da jih obvesti o smrti svoje žene. Toda Rotnerja ni bilo več nazaj in so zato celo za en dan odložili pogreb. Ker ga pa končno ni bilo, je župnik v. Holcman odredil pokop pokojnikove žene. Sorodniki in sosedje so bili zelo v skrbeh za Antona Rotnerja, ki je bil daleč na okoli znan in ugleden posestnik, šli so ga iskat, šele včeraj, na .Jožefovo, so ga našli mrtvega pri takozvani Jugovi bajti. Rotner je v viharju in borbi s snežnim metežem prispel do strme poti v bližini Jugove bajte. Tamkaj mu je najbrže spodrsnilo ali pa je omahnil. S tem se je sprožil plaz, ki ga je zagrabil in ga zane- sel v globino 20 do 25 m, kjer je obležal pod plazom in snegom, ki je naletaval na njegovo truplo. Rotnerjevo truplo so spravili v mrtvašnico pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, kjer so ga danes popoldne pokopali ob veliki udeležbi vsega obmejnega ljudstva. Smrt žene in moža ter nenavadno tragično naključje, ki je povzročilo moževo smrt, sta zbudila v vseh krogih obmejnega prebivalstva toplo sočutje. Roparski napad Mirna, 20. marca. Na Jožefovo zjutraj, ko so bili vsi domači v cerkvi, razen 18-letne hčerke Milke, sta vdrla v hišo Franca Zaplatarja, posestnika v Volčjih njivah dva mlada, dobro oblečena moška. Hčerko sta davila ter zahtevala od nje denar. Prestrašena mladenka jima je izročila ročno torbico, v kateri je bilo 80 din. Roparja sta torbico razrezala, ker je nista znala odpreti. Eden je mladenko stražil ter ji grozil z nožem, drugi pa je prebrskal omaro ter našel v njej 150 din. Očividno zadovoljen s plenom je nasilnemu tovarišu dejal: Pusti jo, ker tako milo gleda! Milka se je roparskega obiska tako prestrašila, da je padla v nezavest. Razbojnika sta v hiši pustila pismo naslednje vsebine: Draga deklica! čez pol leta prideva po tebe z ukradenim avtomobilom. Glej, da bo do takrat oče pripravil 50.000 din. Orožništvo marljivo poizveduje za zločinsko dvojico. Računski svetnik Franjo Kalan f Celje, 20. marca. V soboto ob četrt na eno zjutraj je umrl po dolgem in težkem trpljenju v svojem stanovanju v Miklošičevi ulici št. 6 v starosti 79 let mestni računski svetnik v p. g. Franjo Kalan. Pokojni se je rodil 2. aprila 1858. v Godešiču pTi škofji Loki kot 13. sin. Njegov oče je študiral pravo na univerzi v Padovi, ki je spadala takrat še k Avstriji, po očetovi smrti pa je ?rekinil študije in prevzel doma posestvo, okojni Franjo Kalan se je šolal v Ljubljani. potem pa je vstopil v službo pri tv. Peter Majdič v Kranju. Pozneje je služboval dve leti pri tv. Franz v Lipnici, 1. 1888. pa je prišel v Celje in postal vodilni uradnik znane tvrdke Peter Majdič. Pri tej tvrd-ki je služboval vse do 1. 1919., ko je na prošnjo takratnega komisarja mestne občine celjske dr. Lukana prevzel vodstvo mestnega računovodstva kot računski svet- Spomladanski plašči, kostimi ln obleke po najnovejših krojih v veliki izbiri in po zelo nizkih cenah. krim^M CELJE nik. Imel je izpit iz državnega računovodstva, ki ga je bil položil na grašici univerzi. Po prevratu je Vzorno uredil mestno računovodstvo in ga vodil z izredno vestnostjo in marljivostjo, ki sta karakterizirali sploh vse njegovo delo v življenju. Leta 1932. je stopil zaradi bolezni v pokoj in od takrat ni več okreval. Pokojni je bil eden najstarejših celjskih Slovencev. Kot odločen narodnjak je vzgojil tudi svoje otroke strogo v narodnem duhu. Bil je kremenit in izredno blag značaj, vzoren soprog in srčno dober oče. Kot narodnjak je bil seveda tudi zvest pripadnik raznih nacionalnih društev, ki jih je vedno z ljubeznijo podpiral. Leta 1883. se je poročil s svojo soprogo go. Ernestino, roj. Franz. Njuna hčerka gdč. Vilma je upokojena poštna uradnica v Celju, sin g. dr. Ernest je znani odvetnik in javni delavec, sin Franjo je trgovec v Celju, najmlajši sin g. VladimiT pa je zdravnik na kliniki v Pragi. Pogreb bo jutri v nedeljo ob 16. iz fci- Razstava bolgarskega slikarja Pavla Francališkega Ljubljana, 20. marca. V umetnostnem paviljiotnu nam je to •pot že drugič na pogled bolgarska likovna umetnost Za razstavo bolgarske grafike, ki je prikazala visoko stopinjo te vrste, v bistvu črno-bele umetnosti pri naših so-i=Odih, imamo sedaj v gosteh zastopnika (Starejših bolgarskih slikarjev Pavla Frajv. ali vnovič prekriti z barvo, pri akvare&u pa mora enkrat položene barva kar obstati, Vsaka nesigurnost, izpreminjaaije in Zboljšanje ubija barvo in s tem ves čar svežosti, značilen za dober akvarel. Pri nas imamo akvarele za manjvredne podobe. Po krivici! Tehnika, ki ima svoje velike mojstre na Angleškem, je tam to- čijo našim planinam, Lani v septembra se je mudil z večjo bolgarsko skupino v Julijskih Alpah, Id so ga taiko prevzele, da se je že tafSrat odloča preživeti nekaj časa med njihovimi vršaci in jih tudi upodobiti. Z razstavo teb slik v Sofiji misli napraviti najuspešnejšo propagando za naše planine in že zato zadluži njego- F" Pavel Francattstd: Zima (levo) ln Vnkov rid. caliskega iz Samokova niže Sofije, koder živi življenje upokojenega profesorja. Pri nas razstavlja PTramcaliski le akvarele. Navdušen planinec si je to tehniko osvojil predvsem zaradi priročnosti tn male teže materiala, ki p lani ca skoro ne obremenjuje, a ima vstikdar pri roki vse potrebne pripomočke za dovršitev podobe. Seveda je za slikarja, ki živi dalj časa v planinah, olje hivaležnejša tehnika, v kateri je mogoče podobo narave mogočnejše in morda popolnejše prikazati na ploskvi", vendar pa ima akvarel svoje posebne čare, ki mu dajejo pravo vrednost. To je neka lahkota prednašanja, brez katere ni dobrega akvarela, nadalje čistost tonov in njih prosojni blesk. Dober akvarel izgleda, kakor bi mu bile barve še vedno sveže, tekoče, kakor bd bile položene v vodo. To vse zahteva velikih tehničnih spretnosti in prav zaradi tega je akva rel najtežja vrsta slikanja. Pri oljnati teh niki je vse nezadostno mogoče izbrisati di pravilno cenjena ki v pogledu cen med akvarelom in oljnato sliko tam ne delajo razlike. Mi pa se bržkone nikdar ne bomo naučili sodita del po vsebini, temveč merimo slej ko prej vsako umetnost po centih in klaftrah. Pavel Francaliski razstavlja 80 akvarelov. Ideatoi namen, ki ga je prinesel k nam, je dobil koj umazane lise: nerazumljive sitnosti so mu delali na carini in v Narodni banki je moral zastaviti denarje, kakršnih v sličnem primeru noben naših slikarjev ne bi mogel kar tako utrpetl. Zakaj vse to? Morda zato, ker je prišel človek od naših za večno prijateljskih sosedov, da nam pokaže lepote svoje domovine! Kaj bi bilo, ko bi slikar pripeljal s seboj velika platna, in ne le te planinske akvarele. Francaliski slika doma tudi v drugih tehnikah, tudi figuralne stvari, največ pa živalske. S pričujočo razstavo Se je namenil, prikazati nam predvsem lepote bolgarskih planin, ki pogosto sli- va razstava pozornost ne le ljubiteljev umetnosti, temveč tudi vseh onih, ki imajo v zakupu našo tujsko-prometno pro pagando. FrancalMd je odličen akvarelist. Med 80 razstavljenimi dobrimi podobami jih je tudi mnogo, ki hi bili v čast vsakemu v svetu bolj poznanemu imenu. Ti motivi z Rilskega pogorja, mogočna Musala in Maljovica pa vsi ti nam kaj malo poznani vrhovi bolgarskih planin imajo za nas nekaj prikupnega, domačega, kakor svet, ki smo ga dobro poznali, a smo nanj pozabili. Teh dobrih 80 slik druga k drugi po 350 dinarjev so prav gotovo vredne svojega denarja. Zato bi bilo prav, da bi vse našle svojega kupca v Ljubljani. Kupci bodo poleg zsmisla za dobro podobo pokazali tudi razumevanje za sedanji čas in delo, ki gre za tem, da s takim kulturnim delom največ doprinaša k zbližan ju cbeh sosednih držav. gkodlar Čitajte noše oglase morda si pridobite štof za obleko! Želeli bi vam povedati o naši tovarni in o njenih izdelkih le fo, kar Vas kot kupca zanima. V ta namen priobčujemo naše oglase. Kateri naš oglas bo za Vas najbolj zanimivi S katerim našim oglasom bomo povedali fo kar Vas bo zanimalo in zakaj Vas bo zanimalo? Edino Vlr kot kupec, morete nam merodajno odgovoriti na ta vprašanja I Temu podobni bodo vsi naši prihodnji oglasi. Čitajfe jih kjerkoli jih opazite, presojajte jih z Vašega stališča in pošiljajte nam odgovore na postavljena vprašanja! mescu bomo nagracfcl ko po izbiri dobitnika. za obleke 120 do 180 Najboljši odgovor v s tkanino za celo oble- Cene naših štofov dinarjev meter. Stoflzavsakžep in za vsak ukus Vlada TEOKAROVIC i Komp, Industrija volnenih tkanin Paračin Prodajalne: LJUBLJANA GradiSSe št. 4 >v'eR ZAGREB JurISIčeva 4 BEOGRAD Knez Mihajlova 35 In v vseh večjih krajih Jugoslavije še žalosti na okoliško pokopališče. Pokojnemu bodi ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalj^ Turneja UPZ »Emil Adamič« Borovo, 18. marca. Dve vodilni ideji sta usmerilj učiteljski pevski zbor na turnejo v srce jugosloven* skega Piemonta komaj pretekle dobe: e tiho pobožnostjo v srcu je hotelo učiteljstvo pohiteti na vrelo, kjer so bili pred 25 leti v odločilni bitki na Kumanovem skovani prvi jekleni členi svobodne Jugoslavije, da se e slovensko pesmijo oddolži padlim ko-varjem naše svobode. V drugj vrsti pa je s to turnejo hotelo izpolniti željo pokojnega svojega predsednika Emila Adamiča. Odpotovali smo v četrtek zjutraj ob^ 4.35 s predsednikom zbora Dragom Supannčičem in pevovodjo Milanom Pertotom na čelu. V Vukovarju so nam prihiteli nasproti rojaki iz Borovega. Stiskamo si roke. Tu je Bar-borič Ciril iz dolenjske metropole. Dobrodušno se nam že od daleč nasmeje šiškar, Ivan Potisek, šef postaje. Tu so rojaki, komponist prof. Ivan Grbec ,sama skromnost ga je, aranžer Gorinjšek, živ informacijski leksikon, vihrajoča griva, potem najvišje oko postave tega kraja Jurkoš, komisar, in sled« njič naš stari znanec Marčelja Dušan, pevo-vodja pevskega drušbva >Relikovič< iz Vukovarja. Prinašajo nam dobra sporočila. Vstopnice 6koro vse prodane. To potrebujemo, saj smo šli na pot brez vsakih železniških popustov, kljub raznim intervencijam. V daljavi ee nam kaže rdeče lice »Jugoslovenske Amerike«, d. d. Bate. Pred nami drv j avtobus z našimi kovčegi. Bitem čutimo že na daljavo. A tu je še ljubeznivi tovariš šolski upravitelj šole iz Borovega, Tlačil Ferdinand, Slovak iz jugoslovenske Staire Paiove, z učiteljstvom. Od tn dalje pa se je začela ameriška naglica. Deputaci* ja se zglasi pri ravnatelju g. Tomi Maksr moviču. Kratek, jedrnat sprejem in po eni minuti slovo. Človek stvarnosti. Ogledali smo sj delavnice. Ura je 17. Množice se vsipljejo na cesto. Delopust se pričenja. Za nas Šele novo delo. V šoli hospitaramo, potem je konferenca z debato. Vmes je bila 6eveda generalka, Čaie kav a ljubkih rok, ogled sel a Borovega in šole, in... Vse to v teku, diru — 16 ur po slovesu is Ljubljane. Brž v koncertno obleko! V pol ure bomo peli. Dvorana je zasedena. Pn mizah obrazi znancev od tekočega traku v tovarna. Prispela sta direktor g. Maksimovjč m njegov brad g. Stevan. Prihajajočim aplavdira pa-roh Bogdan Dejanovjč iz vasi Borovega, okrog njega gruča, sijoče oči. Pričakovanje. Pojemo pred pogrnjenimi mizami, pred bifejem v stekleni dvorani 2e sta tu dekiici i« šoje kralja Petra IL z vencem. »Dobrodošli, dobrodošli«. Plosk. Začetek koncerta z Adamičevo >Snegc. Uspeh, led takoj prej bit. Predsednik Drago Supančič oriše z markantnkm potezami dragega Emila. Razpoloženje se stopnjuje, obrazi ožive, srca se ogrejejo. Spet venec. Poklanja ga lokalni pevski zbor »Radiša« po njegovem ustanovitelju in zborovodji Gorenjšku, duši organizacije našega koncerta, ki je uspel in se zaključil z nepopisno navdušenim koncem. Uspeh pač popoln m ni treba ničesar več pristaviti. K skupna večerji t dvorani pravkar do-gotovi jenega doma — steklo in beton — ie prišel navdušeno pozdravljen sam g. ravna- telj, ki je v kratkem in jedrnatem govoru poudaril svoje veliko zadovoljstvo raj našim, tako uspešno začetim delom ter da 6mo s tem koncertom otvorjli novo zgradbo. »Videli ste, kako si ljudje v bratski slos gi grade novo mesto, primer, kaj se da doseči z dobro voljo, skupnim produktivnim delom. Povabil nas je ni obisk čez nekaj let, ko bomo lahko videli, s kakimi koraki bo mesto napredovalo. Odgovoril mu je predsednik, naš Drago. Zahvalil se je za gostoljubje, zbor je uglasil napitnico in treba ee ie bilo že posloviti. Prva etapa je za nami. Gostoljubje sredi modernega delovnega mast a, kj ceni sekunde, je bilo izredno. — Ami. Koncert opernega pevca Jožeta Gostiča bo za glasbeno Ljubljano nad vse zanimiv in privlačen dogodek. Saj spremljajo pevca že od nekdaj v njegovi solistični pevski razvojni poti simpatije glasbenega občinstva, ki pozna ves umetnikov trud in žrtve, ki jih je zahtevala ljubezen do umetnosti. Sedaj se vrača Gostič domov z novimi odlikami, ki jih je pridobil na študijskem dtapustu na Dunaju pri slavni pevski pedagoginji Rado-Danielli. m te odlike bodo v zadoščenje in v radost vsem Iki so spremljali pevca z naklonjenostjo. Kakšne so te velike nove prednosti pevčevega tenorskega glasu, bo razkril koncert, ki bo pod okriljem »Glasbene akademije« v ponedeljek 22. t. m. v frančiškanski dvorani in na katerem bo pevec zapel vrsto najrazličnejših pesmi. Da pa so te nove odlike res nadvse pomembne, to naj priča bolj od pohvalnih besed dejstvo, da snubijo danes tenorista Gostiča že zastop niki velikih svetovnih opernih gledališč in celo zvočnih filmskih podjetij (»Ufa«), In tukaj je zopet prednost Gostičeva v tem, da hoče odbiti vse te vabljive klice in se vrniti v slovensko gledališče, kar je vsekakor med slovenskimi tenorji do sedaj edina odlična izjema, m že ta ljubezen, ki jo goji tenorist Joža Gostič do naše operne umetnosti, ter tiha zveza, ki jo je že spletel z našim glasbenim občinstvom, je najbolj vabljiv klic k njegovemu koncertu. Vstopnice, kolikor jih je še na razpolago, se dobe v pisarni »Pax et bou mrni« v frančiškanski pasaži. VRNITE UMAZANIM IN OBOLELIM ZOBEM NARAVNO BELINO! KOLTNOS odstrani naglo madeže m brezbarvnost in napravi i zobe blesteče bele. Poskusite KOLYNOS in imejte pred očmi njegov uspeh. KOLVNOS GOVOR SENATORJA DR. PETRA ZECA V SENATNI PRORAČUNSKI RAZPRAVI V včerajšnjem poročilu o seji smo omenili, da je splošna proračunska razprava dosegla na četrtkovi seji svoj višek z velikima načelnima govoroma senatorjev dr. Alberta Kramerja in dr. Petra Zeca. Govor dr. Kramerja smo v obširnejšem izvlečku prinesli že v včerajšnji številki, danes prinašamo nekatere misli iz govora zamenika kraljevega namestnika senatorja dr. Zeca. Dr. Zec je govoril polni dve uri in je s svojimi izvajanji izzval splošno pozornost. Jugoslovensko nacionalno orientirani senatorji so ga že med govorom prekinjali s ponovnimi izrazi priznanja in pritrjevanja, ob zaključku pa so ga nagradili z viharnim aplavzom. Neodločnost vladne stranice v hrvatskem vprašanju Senator dr. Zec je najprej opozoril, da se je ravno pred letom dni vršila v senatu obširna razprava o političnem položaju v državi, v zvezi z interpelacijo, ki jo je vložilo 57 senatorjev na predsednika vlade. Danes so na vodstvu države isti ljudje, kakor so bili takrat. Predsednik vlade je o priliki te debate odločno izjavil, da sta vlada in JRZ za narodno in državno edinstvo in da je to vprašanje izven vsake diskusije ter enkrat za vselej rešeno. Letos pa je o priliki proračunske razprave v narodni skupščini podal minister socialne politike g. Dragiša Cvetko vič v imenu vlade in JRZ izjavo, ki ni niti daleč tako odločna in precizna, kakor je bila lanska izjava predsednika vlade. V času, ko gTe za sporazum s Hrvati in ■za rešitev hrvatskega vprašanja, je minister Cvetkovič izjavil: »Pristali bomo na gotovo popuščanje, toda so meje, preko katerih se ne more iti, in so svetinje, o katerih se ne moremo pogajati«. To so lepe besede ki jih bo morda sentimentalna publika dobro sprejela, toda dejansko ne pomenijo nič, ker nihče ne ve, do katerih mej bi šli vlada in JRZ v popuščanju, in ker nihče ne ve, katere so svetinje, o katerih ni pogajanj. Minister Cvetkovič je ostal dolžan odgovor na to kardinalno vprašanje tudi takrat, ko so ga z več strani pozvali, naj točno pove, katere so te meje in svetinje. Posledice neodločnosti In nejasnosti Spričo dejstva, da je stališče vlade in vladujoče stranke tako nedoločeno in nejasno, ni nič čudnega, da je n.-iša politična javnost popolnoma izgubila orientacijo in se vprašuje, kam gremo in kako se bo vse to končalo. Nihče ne ve, ali imajo prav oni, ki pravijo, da je g. dr. Maček zelo skromen v svojih zahtevah in da se bo zadovoljil s širokimi samoupravami, ali pa imajo prav oni drugi, ki so že potegnili meje okoli federativne Hrvatske, ali pa celo oni tretji, ki niso zadovoljni z ničemer in že rišejo meje za suvereno hrvatsko državo. Ta nejasnost in neodločnost izzivata vedno hujše vznemirjenje, ki se že opaža na vseh stra neh, poleg tega pa apatijo in desinteresira-nost pri konstruktivnih masah ter borbenost v destruktivnih krogih. Potreben je odgovor vlade Če pri tem še pomi? Mo da je vlada dr. Stojadinoviča prišla na krmno države z nalogo, da pomiri strasti in dovede do političnega pomirjenja, z drugimi besedami, da reši hrvatsko vprašanje, potem je toliko bolj dolžnost vlade, da jasno določi in pove svoje stališče o tem kardinalnem političnem vprašanju, zlasti naj pove, kje so one meje, do katerih je možno popuščanje pri sklepanju sporazuma s Hrvati. Lansko leto smo se še mogli zadovoljiti z odgovorom, da ima vlada druge nujnejše posle, da si mora zagotoviti večino v obeh zbornicah, da mora organizirati svojo stranko in preizkusiti svojo moč pri občinskih volitvah. Toda letos, ko je vlada, kakor sama vedno zatrjuje, z velikim uspehom končala vse te posle in ko je vrhu tega stopila v direktna pogajanja z voditeljem hrvatskega pokreta dr. Mačkom, je njena dolžnost in je skrajni čas, da jasno obeleži svoje stališče pri reševanju tega vprašanja. Samo popolnoma jasen in nedvoumen odgovor bo rešil sedanjo mučno politično situacijo, ker se bo potem vsak političen človek lahko znašel in opre 1. Tako neodločnih izjav zastopnika vla«..^, kakor smo jih slišali v narodni skupščini, pa odgovornosti se zavedajoči politični ljudje ne glede na svojo orientacijo, ne morejo sprejeti in ne odobriti. Slovenski del JRZ in narodno edinstvo Nič bolj določnega in jasnega stališča nista zavzeli vlada in JRZ v vprašanju narodnega edinstva. Predsednik vlade je lani izjavil. da ni nobenega človeka ne v vladi, ne v parlamentu, ki ne bi priznaval narodnega edinstva za sveto resnico. V letošnji proračunski razpravi pa smo od govornikov JRZ slišali izjave, iz katerih je razvidno, da je za JRZ jugoslovenstvo in edinstvo šele vprašanje bodočnosti in še to le pod gotovimi pogoji, in ako ne bo prej prevladal plemenski separatizem. Popolnoma v duhu te teorije je vzkliknil senator Djordjevič: »Zaradi tega srbujte, hrvatujte in slovenjstvujte tudi nadalje, kakor doslej!« Senator dT. Nemec:... pa boste tako postali Jugosloveni. Dr. Zec: Enako in slično pojmovanje narodnega edinstva smo slišali opetovano tudi ob raznih drugih prilikah s strani posameznih članov vlade. Verjetno je po tej koncepciji narodnega edinstva sestavljena tudi ona znamenita resolucija na manifestacij-skem zborovanju JRZ v Ljubljani, iz katere se vidi, da slovenski del JRZ za zelo značilno nianso drugače gleda na jugoslovenski unitarizem, kakor na oficielno JRZ. Slovenski del JRZ ne veruje, da bi sploh kdaj prišlo do polnega jugoslovenskega edinstva in zaradi tega lahko že sedaj čitate v slovenskih glasilih JRZ, da je jugoslovenstvo fikcija ali utopija in da ga je treba izbrisati. Senator Miljutin Dragovič: Ali predsednik vlade vse to ve? Predsednik dr. Stojadinovič: O, da, vem in slišim. „ Srbi na okup "! Dr. Zec: Spričo takega napačnega pojmovanja narodnega edinstva se da razumeti tudi oni poziv »Srbi na okuplc, ki ga je na- slovila na javnost najuglednejša skupina ljudi iz JRZ v želji, da bi se tudi Srbi zbrali okrog JRZ kot protiutež Hrvatom, zbranim okrog dr. Mačka. Dr. Kramer: Da potem skupno preidejo v jugoslovenstvo... Dr. Zec: Priznavam, da po tej koncepciji jugoslovenskega unitarizma in po koncepciji JRZ predsednik JRZ danes lahko nastopa pri pogajanjih s hrvatskimi separatisti, kot predstavnik Srbov in srbijanske politike, da se lahko že jutri, če pogajanja s Hrvati ne uspejo, pretvori v nosilca in predstavnika jugoslovenske politike. Takemu ju-goslovenstvu ne more nihče verjeti, in zato ima popolnoma prav tudi dr. Maček, ko mu ne verjame. Pred dvema letoma in danes Senator Djordjevič: Tako jugoslovenstvo ne obstoja. Dr. Andjelinovič: Kaj pa ste vi delali za časa Jevtičeve vlade? Ali ste kot ban vrba-ske banovine dopuščali Hrvatom, da hrvatu-jejo, kakor sedaj pravite? Ali jih niste baš vi najbolj pritiskali? Dr. Zec: Čvrsto verujem, da so taki in slični »Jugosloveni,« ki so od osvobojenja in zedinjenja pa vse do danes igrali in še igrajo odlično vlogo v našem javnem življenju, tudi danes največja ovira za konsolidacijo države. Usodne posledice nauka o treh ločenih narodih Prepričan sem, da ne more nič bolj uspešno ovirati konsolidacije naše države kakor nauk o treh popolnoma ločenih narodih. Nesporno je, da bo hrvatski nacionalizem imel v srbskem nacionalizmu svojega nasprotnika, kakor je to prej že tako lepo povedal moj predgovornik dr. Kramer, ker si interesi in cilji teh dveh plemenskih nacionalizmov neizogibno nasprotujejo. Prišlo bo do brezobzirne medsebojne borbe, kakor jo že dve leti sem opažamo na terenu, do borbe, v kateri je padlo že na stotine glav, po večini poštenih, toda zavedenih nepoučenih ljudi. Globoko verujem, da noben političen posel, pa naj ga nazivate tudi sporazum, ne bo dal trajnih in pozitivnih rezultatov za celino naroda in države, če bo zgrajen na osnovi treh narodov, ker bodo vedno separatistični plemenski in regionalni interesi igrali močnejšo vlogo ter preprečili tudi najboljšo namero. Politika „ ključa 44 V tem pogledu imamo že do sedaj dovolj hudih izkušenj, ker vemo kake so bile lj ali svoja prsa ter prelivali svojo kri, iz katere se Je porodila jugoslovenska svoboda. Ali more biti še hujše žalitve za te fanatične idealiste in heroje, kakor če se jim danes upajo razni pritlikavci očitati, da vodijo jugoslovensko politiko zaradi svojih osebnih interesov! Metode politične polemike Tudi kadar je govora o šestem januarju in o šestojanuarski politiki in njenem režimu, uporabljajo najuglednejši člani vladne stranke tako v narodni skupščini, kakor na javnih strankarskih manifestacijah, tako kritiko "in take izraze, kakor jih je človek navajen slišati samo od poulične druhali. Šesti januar se ocenjuje kot največji politični zločin, a šestojanuarski režim in njegovi nosilci kot roparji narodne svobode, teroristi in nasilniki, ki gazijo zakon, in kar je sličnih krilatic. Te klevete ne bodo zadele tam, kamor so namenjene, marveč bodo padle nazaj na one, ki jih tako brezvestno izrekajo in širijo. Vsi neprijatelji Jugoslavije in jugoslovenske misli si manejo roke in z veseljem s prstom kažejo na aktivne ministre, ki v narodni skupščini trdijo, da so režimi v Jugoslaviji in njihovi nosilci zločinci, razbojniki in nasilniki. Predsednik dr. Mažuranič: Prosim, da ne uporabljate neparlamentarnih izrazov. Dr. Zec: Ne pozabite, da to niso moji izrazi, marveč izrazi vzornikov iz vaših vrst in da jaz samo citiram besede ministra, kakor jih je izrekel v narodni skupščini. Naj se nihče ne vara, da bodo te »obsodbe« padale samo na Živkoviče in Jevtiče, marveč bodo poleg njih zadele tudi vse druge, ki vladajo to državo iz Beograda. Omajana avtoriteta države Ta politična taktika ne datira od včeraj, nego se stalno pojavlja več ali manj že od zedinjenja dalje pa vse do danes, posebno priljubljena pa je baš v dobi sedanjega režima, ki se naziva režim pomirjenja strasti. Ravno tej taktiki se ima hrvatski po-kret največ zahvaliti, da so njegove vrste zopet močne in strnjene, vsak dan bolj borbene. Posledica take politike je, da je na eni stratii do maksima ojačana separatistična plemenska fronta, na drugi strani pa do temeljev omajana vera, morala in samozavest onih, ki so to državo ustvarili. Omajane so vse avtoritete, ne samo osebne, marveč tudi avtoriteta državne oblasti. Nekaznovano se danes sirom države gazijo zakoni ter s tem izpodkopavata zavest stalnosti zakonov in ugled oblasti, a v mnogih krajh ni več niti sledu osebne in imovinske varnosti državljanov, ki žive pod stalnim terorjem fašistično organiziranih političnih nasprotnikov. Spričo tega je razumljiv strah, ki objema vsakega iskrenega po-bornika jugoslovenske misli, ko vidi, kam plove Jugoslavija in kako temni oblaki za-grinjajo njeno bodočnost. Kaj bo, če politika sporazuma ne uspe Ob takem položaju se nujno postavlja vprašanje, kakšen bo konec, če takozvana politika sporazuma ne uspe. Težka in popolnoma razumljiva skrb je zavladala na vse strani. To se opaža pri kmetih in meščanih, pri navadnem delavcu in pri največjem intelektualcu. Edino mesto, kjer ni opaziti nikake skrbi, marveč baš nasprotno nekako zadovoljstvo, je naša vlada. Prepričan sem, da preživljamo dobo, ki bo odločilna za usodo našega naroda in naše države, dobo zgodovinske odgovornosti. Zavedam se te), glavnice medtem ko je v prejšnjem letu znašal čisti dobiček 3,826.000 Din, v letu 1935 pa 3,210.000 Dim Znatno povečanje čistega dobička je očitna posledica razširjenja poslov v zvezi z o življenjem gradbene delavnosti. Pri tem je treba pripomniti, da je družba dosegla tako visok čisti dobiček, čeprav je iz kosmatega dobička porabila 3,740.000 Din za oepise. = Iz naš© lesne industrije. Lesna industrijska družba S. H. Gutmann, d- d. v Be-lišču, izkazuje v svoji bilanci za leto 1935/36 pr; delniški glavnic; 40 milijonov Din in pri rezervah 45.7 milijona Din čisti dobiček v višini 1,213.000 Din, medtem ko je v prejšnjem letu znaša] čistj dobiček le 183.000 Din. Seveda pa je navzlic povečanju izkazani dobiček še vedno relativno majhen v primer; z znatno glavnico in ostalimi lastnimi sredstvi. = Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani bo imelo svoj prihodnji članski sestanek v ponedeljek 22. t. m. ob 8 uri zvečer v društveni dvorani v Ljubljani, Tvrševa c. lh, II. nedstr. v palači Ljubljanske kreditne banke (vhod poleg trgovine^ Goreč) in sicer v obliki diskusijskega večora. Z oziram na važna vprašanja ki so sedaj aktualna, ol)eta biti sestanek poučen in zanimiv. Na sestanek imajo poleg članov dostop tul-; vpeljali gostje iz gospo-darskrSi krotrov. = Odobrena zaščita. Kmetijsko ministrstvo je na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug odobrilo zaščito Hranilnici in posojilnici v Luk o vi ci (odlog plačil za 6 let od 26. januarja t. L dalje, za obveznosti, nastale pred 7. decembrom 1936, obrestna mera za stare vloge 2n/o). Kmetijski hranilnici in posojilnici v Vidmu-Dobrepol ju pa je kmetijsko ministrstvo odobrilo podaljšanje roka za odlog plačil od 3 na 7 let, računajoč od 24. oktobra 1935, ter znižanje obrestne mere za stare vloge na 2%.. = Obrtna banka kraljevine Jugoslavije bo imela 11. aprila ob 9. v Zana takem domu v Beogradu svoj 10. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. = Konkurz je razglašen o imovini Josipa Lorbeka, trgovca v Gotovi j ah pri Žalcu (upravnik mase dr. Rudolf Ek>bo-višek, odv. v Celju; prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Celju 31. marca ob 9. prijavni rok 10. maja, ugotovitveni narek 26 maja). = Dobam Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 22. t. m. ponudbe za dobavo 500 m2 bitumeni zirane jute, 60.000 kg zidne opeke in 20.000 kg negašenega apna. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 25. t. m. ponudbe za dobavo 200 kg belih bombažnih krp za čiš6enje, lanenega platna in usnja, do 1. aprila za dobavo vodomernih stekel in do 8. aprila za dobavo kompletne naprave za izdelovanje ledu. Direkcija državnega rudnika v Kreki sprejema do 29. t. m. ponudbe za dobavo tinol paste in gumastih obročkov, do 12. aprila za dobavo cevi iz medi. Komanda mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 12. aprila ponudbe za dobavo bele in pisane bombaževine. Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 4.95 milijona Din nasproti 4.13, 4.40, 4.86 in 5.67 milijona Din v prejšnjih štirih tednih. V privatnem kliringu eo nemške klirinške marke, potem ko 60 se prejšnjo soboto znatno dvignile na 12.60 do 12.90, zopet popustile in notirajo sedaj izpod 12. Tudi avstrijski šilingi eo bili zopet nekoliko 6labejši in se gibljejo na viši-nj nekaj izpod 8. Angleški funti pa »o nadalje stabilni na višini 238, ker po tej ceni kupuje Narodna banka funte v privatnem kliringu. V svobodnem deviznem prometu stanejo anglešk; funt; 238.50, amerjški do* larjd 48.70, švicarski franki 11.15 in francoski franki 2.24. Devize Curih. Beograd 10, Pariz 20.16, London 21.45, Newyork 439.125 Bruselj 73.96, Milan 23.15, Amsterdam 240.15, Berlin 176.60, Dunaj 80.50, Stodkholm 110.60, Oslo 107.80, Kobenhavn 95.7750, Praga 15.30, Varšava 83.10, Budimpešta 86, Blagovna tržišča ŽITO + Chirago. 20. marca Začetni tečaji: pšenica: za mai 136.50, za julij 122.375, za 6ept. 119.75; koruza: za sept. 100. B0ME?A2 -f- Llverpool, 19. marca. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za marc 7.67 (prejšnji dan 7.81), za julij 7.72 (7.85), za dec. 7.43 (7.54). + Newyork, 19. marca. Tendenca komaj stalna Zaključni tečaji: za april 14 (14.23), za julij 13.79 (13.99), za okt. 13.22 (13.41). ŽREBANJE I. RAZREDA 34* KOLA državne razredne loterije bo 14* in 15. aprila 1937« Kdor se želi udeležiti igre v tem kolo, naj si priskrbi pravočasno srečko pri i Zadružni hranilnici v Ljubljani, Dalmatinova 6. Velikonočna številka »Jutra" bo izšla tu/i letos že v soboto zjutraj. Na pomnoženih straneh in v veliki nakladi bo prinesla mnogo zanimivega ln pestrega čtiva. Dosegla bo rekordno število čitateljev. Opozarjamo na to vse naše cenjene naročnike in čitatelje, zlasti pa velecenjene inserente in naročnike malih oglasov, ki bodo hoteli izkoristiti velikonočno »Jutro« v svoje reklamne namene. Velikonočno „Jutro" bo zaradi tridnevne aktualnosti svojo že itak veliko fmblikacijsko silo najmanj potrojilo. Naročnike inseratov in malih oglasov vljudno prosimo, da nam dostavijo svoja naročila za oglase, že v prvih dneh tedna, da nam bo mogoče oglase skrbno in učinkovito zložiti in sploh ustreči vsem željam. Sprejemanje oglasov za velikonočno številko „Jutra" bomo zaključili v petek ob 12. uri. Domače vesli Zločinec ali junak Naši čitatelji se bodo še spominjali, da •o italijanske čete nedavno zajele še zadnjega abesinskega vojskovodjo, ki se je z majhnim številom pristašev še upiral Italijanom. Bil je to ras Desta, zet bivšega cesarja Haile Selasia. Italijani so ga kot upornika po prekem sodu ustrelili in nato njegovo truplo v svarilo vsem Abesincem pustili nekaj dni viseti v Adis AbebL Postopanje italijanskih vojaških oblasti »e da nazadnje še razumeti, saj vojna ne pozna obzirnosti in usmiljenja. Manj razumljivo pa je, da prinašajo poleg italijanskih tudi nemški listi sedaj slike nesrečnega abesinskega veljaka z napisi, kakor da je šlo za običajnega razbojnika in zločinca. Pa vendar ne more nihče zanikati, da se je ras Desta boril za svoj narod in da je zanj padel. Kmalu po izbruhu vojne je bil v Londonu ustreljen zaradi špijonaže neki nemški mornariški oficir. Njegova krivda se s človeškega in moralnega stališča v ničemer ne razlikuje od krivde rasa Deste. A dočim abesinskega rasa nemški listi slikajo kot običajnega zločinca, slavijo onega svojega oficirja kot narodnega junaka in so ravno te dni po njem imenovali novo nemško vojno ladjo... N&r&inCL S+ožuzcl upliva na ves organizem* Dobro sredstvo za odvajati, ki zanesljivo deiujo in ima prijeten okus, je »H.1*. i. It. iJUtp* * G. ban v torek ne bo sprejemal strank, ker bo službeno odsoten. * Spomenik branilcem Klisa. Zgodovinsko društvo »Bihač« v Splitu bo letos slavilo 400-letnico junaške smrti Petra Krušiča, branitelja Klisa. Proslava bo meseca avgusta Odborniki »Bihača« so že te dni obiskali Klis, da izberejo primerno mesto za spominsko ploščo v počastitev Petra Krušiča in njegovih tovarišev, ki so žrtvovali svoja življenja 12. marca 1537. Odredili so, da bo spominska plošča postavljena poleg vhoda v kliško trdnjavo. * Diplomiran je bil na pravni fakulteti ljubljanske univerze g. Jožko Knez iz Ptuja. Čestitamo! * Zdravniška zbornica za dravsko banovino v Ljubljani sklicuje svojo letno skupščino za nedeljo 21. t. m. v kletni dvorani hotela Miklič ob pol 9. dopoldne. * Akademski klub montanistov v Ljubljani je izdal v lastni režiji litografirana skripta ing. Baturiča: Rudarska merjenja Vezana skripta se dobe v klubu po din 70 brf7. nofitnine. LJUBLJANA Komen sitega oL 4 IeU4oa. 36-23 Ot Praoc Derganc ief prim.nj Kirurg odd. » p. OrdiDtr«: it.—A. • Almanah o delu slovenskih planincev V Švici. Tako lahko imenujemo najnovejšo številko »Planinskega vestnika«, posvečeno opisom tur, ki jih je vežbalna ekskurzija SPD preteklo poletje izvršila z vzponi na najvišje vrhove švicarskih gora. Uvodno besedo je napisal predsednik SPD dr. Jože Pretnar, nato pa poročajo inž. živko Sumer o turi na Dufourspitze, inž. France Avčin na Matterhorn, Matevž Frelih na Dom, kakor se imenuje najvišja čisto švicarska gora, Miha Bizjak na Weisshorn, Boris Rezek in Vinko Moaec na Dent Blanche, Franc Hvastija na Zinalrothom, inž. Boris Lavrenčič na Breithorn in Mali Matterhorn, inž. France Avčin na Oberga-belhorn preko Wellenkuppe, ciklus pa za-vršuje tajnik SPD dr, Arnošt Brilej z duhovito črtico »Na pohlevnih štiritisoča-kih«. Vse priprave za to znamenito ekskurzijo je izvršil alpinski odsek osrednjega društva SPD ob krepki podpori celjske podružnice. Plezalno skupino so tvorili naši najboljši plezalci- Modec, dr. Stanko Tominšek. Režek, Bizjak, inž. Avčin, Hvastija, inž. šumer iz Ljubljane, Cop, Frelih, More in inž. Cernivec z Jesenic ter Kopin-šek in inž. Lavrenčič iz Celja, kot gosta pa sta se jim pridružila še Jakšiča iz Zagreba. Članke spremlja lepa vrsta prav uspelih izvirnih posnetkov z vseh tur, da bo to številko »Planinskega vestnika« z veseljem hranil v svoji knjižnici vsak ljubitelj gora, pa tudi vsak ljubitelj lepe knjige. • Lastna korist vsakega bolnika, kj se želi iznebjiti astme, pljučnih ali podobnih bolezni mu nalaga da se okoristi s ponudbo tvrdke Puhlmann & Co.. Berlin, Miiggelstrasse 25. 25a. ki obstoji že več let in brezplačno razpošilja poučno brošuro s slitamL Opozarjamo na oglas na 7. strani. * V počaščenje spomina pokojnega ravnatelja dr. Janka Kersnika sta zbrali mo» ška in ženska šeotpetrska Ciril-Metodova podružnica vsaka po 805 Din, skupaj 1610 Din. V počaščenje pokojnega msgr. Zupana pa je prejela Družba sv. Cirila in Metoda od moške m ženske šentpetrske podružnice od vsake po 250 Dan, skupaj 500 Din, od podružnice v Litiji pa 200 Din. Iskrena hvala 1 * Praznik ribičev. Jožefovo so v mnogih primorskih krajih slavili po starih običajih, ker je sv. Jožef zaščitnik primorskih ribičev. Po verskih obredih so blagoslavljali tudi ribiške čolne in mreže. Praznik sv. Jožefa velja za začetek ribarske sezone. Ribiči pričakujejo, da bo letošnja sezona boljša od lanske. * Devet novih bolnišnic bodo gradili letos v vrbaski banovini. Bolnišnice bodo zgrajene v Sanskem mostu, Prijedoru, Bosanski Gradiški, Mrkonjič-gradu, Glamo-ču, v Bosanskem Grahovu, Petrovcu, Gra-čanici in Jajcu. Vsaka bolnišnica bo imela najmanj 30 postelj in moderno ureditev. Za graditev novih bolnišnic so že razpisane licitacije. * Strašna nesreča na višegradskf železniški progi. V petek dopoldne se je pripetila strašna nesreča na višegradski železniški progi med postajama Banja Stijena in Meseči-Rogatica. V tunelu št. 88 je potniški vlak, ki je prihajal iz Beograda, trčil ob motorno drezino, v kateri so se vozili orožniški poročnik Dane Bas ta. železniški uradnik Herbert Gmaz in šofer Re-sad Kulenovič. Takoj po trčenju je strojevodja vlak ustavil in se je železničarjem in potnikom v mračnem tunelu prikazal strašen prizor, šofer Kulenovič je ležal ves razmesarjen ob tiru, poročnika Basto in uradnika Gmaza pa je vrglo na lokomotivo vlaka. Gmaz in Kulenovič sta bila takoj usmrčena, poročnik pa je še nekaj minut kazal znake življenja. Na usodno pot so se podali uradnik Gmaz, da bi na področju svoie sekcije opravil kontrolo materijala, poročnik Basta pa se mu je pridružil, da bi pregledal orožje pri čuvajih železniške proge. Da je drezina na potu, so bile pravilno obveščene vse postaje in se je grozna nesreča pripetila najbrže r zaradi tega, ker je tunel zgrajen v polkrogu, tako da šofer drezine m mogel pravočasno opaziti vlaka. Vsi trije ponesrečenci so zapustili žene in otroke. Na kraj nesreče je železniška direkcija takoj odposlala preiskovalno komisijo. To so podrobnosti strašne nesreče, o kateri je »Jutro« že včeraj objavilo brzojavno poročilo. 2 a pOJniad 193? phipoJioJZa ttodka JGJubtfana Zadnje. homojU * Poneverbe glavnega blagajnika beograjske električne centrale. Pred nekaj dnevi so zaprli glavnega blagajnika beograjske električne centrale živka Popadi-ča. Občina ga toži, da je v nekaj letih po-neveril poldrugi milijon občinskega denarja. Pri zaslišanju je Popadič izjavil, da je morda res nehote zagrešil kake nepravilnosti, ker ga že kakih 8 let ni nihče kontroliral. Naglašal je, da so imeli nadzorni organi v njega popolno zaupanje. Mož priznava tudi možnost, da se je zaradi pomanjkljive kontrole in zaradi preobilnega dela »izgubilo« iz njegove blagajne do 1,400.000 din. Preiskovalni organi so prepričani, da so primanjkljaji še večji. Pri Popadiču niso našli ne denarja ne vložnih knjižic. Domnevajo, da je nekaj denarja skril ali pa ga posodil svojim prijateljem. Popadič je zelo razkošno živel, njegova redna mesečna plača pa je znašala 1.800 din. * Vlom na Zgornji Beli pri Kranju. V noči na Jožefovo je tolpica neznanih pajdašev udrla v trgovino Matije Jenka na Zgornji Beli v preddvorski občini pri Kranju in z njimi je izginila cela sklada-nica blaga. Med drugim so odnesli nad 30 metrov ševijota in sukna kakšnih 20 m kontenine, precejšno mero raznih špecerijskih dobrot, cigaret itd., da trpi trgovec za okrog 6000 Din škode Vloma je med drugimi osumljen neki mlajši domačin, ki ga pa iandarmerija ne more izslediti. * Pri zaprtju jn motnjah v prebavi vze« mite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Fran Jožefov e grenčice. F I N T E X SVETOVNA MARKA ANGLEŠKIH TKANIN ZAGREB • PREOBRAŽ€NSKA 6 Edina angleška tvrdka v državi, ki vodi izključno samo angleške tkanine Skladišče in zastopstvo za dravsko banovino: ŠTEFAN ŠLffiAR — LJUBLJANA Resljeva cesta 8 * Morilec upokojenega majorja Kova-čiča v Varaždinu še ni izsleden, čeprav so zaprli več sumljivih oseb. Kakor smo že poročali, je bil major Kovačič velik čudak in zelo nezaupljiv do ljudi. Skrbno je zapiral svojo hišico, obiskov ni sprejemal. Zločinec, ki ga je umoril, pa je moral vendarle dobro poznati prostore v hiši in navade čudaškega gospodarja. Major Kovačič je imel navado, da je za razna dela v svoji hiši in na vrtu najemal jetnike iz zapora varaždinskega sodišča. Zdaj sklepajo, da je treba morilca iskati med bivšimi jetniki ki so delali v Kovačičevi hiši. Zločin je bil izvršen zvečer, ko je major Kovačič pripravil večerjo. Skuhal je veliko skledo mleka zase in za trumo svojih mačk. Baš takrat, ko se je mudil v kuhinji, je menda slišal ropot v sobi, kjer je imel svoje botanične zbirke. Ko je šel proti sobi, da vidi, kaj je, ga je moral morilec napasti iz zasede. Z ušesom in z ostrino sekire je nesrečni major dobil tri smrtonosne udarce. Morilec je iz hiše odnesel vso gotovino, ni pa našel skritega predala, kjer je imel major spravljene razne dragocenosti. Umorjeni major ni zapustil oporoke in se bodo zdaj za njegovo zapuščino pravdali številni sorodniki. jijeopomgd! »Moj otrok je bil zelo slaboten in je — hvala Bio-malzu — mnoge težke otroške bolezni dobro prestal, si rapidno opomogel in se hitro zredil. Z Biomalzem sem ga rešila in nanovo poživila, danes je zdrav in krepak!« A. E., Wien — Starši! Karkoli morete dati svojim otrokom na življenjsko pot — Zdravje je vendar najdragocenejše Glejte, da bodo Vaši otroci zdravi, krepki v življenjski borbi: Dajte jim Biomalza! BIOMALZ Poskusna doza PLn 12.50 » lekarnah * JNevarna razbojniška tolpa bo te dni stala pred okrožnim sodiščem v Bjelovaru. Za celo vrsto roparskih napadov odgovarjajo vodja tolpe Janko Kubek in 8 njegovih pajdašev, ki so vsi člani ciganske rodbine Gomani. Razbojniki imajo na vesti tudi nekaj življenj. Nekateri zločini so bili izvršeni že pred 7 leti. Zadnja žrtev razbojnikov je bil posestnik Anton Beri-nac v Derežanih, katerega so tolovaji tako mučili, da je pozneje umrl. Kubekova tolpa je bila naslednica zloglasne roparske tolpe Pere Lovrekoviča, ki je bil znan pod imenom »čaruga Gradarskega brda«. Pred leti je bil Lovrekovič obsojen na smrt in obešen, drugi kolovodja nevarne tolpe, neki Tomo Jakšič pa je iz strahu pred smrtno kaznijo zblaznel in je zdaj v neki blaz-nici. * Cenejšj bencin za člane Avtokluba. Uprava Avtokluba je izposlovala, da bodo prejemali elanj Avtokluba popust od 30 par pri liitru gorjva (mešanica in čisti bencin) na tehle črpalkah tvrdke Shell: v Ljubljani na črpalki tvrdke Jelačin, v Kranju na črpalki tvrdke Ignac Andrašič, na 3ledu prj tvrdki Ivan Rus, na Jesenicah pri črpalki tvrdke Cufer, v Novem mestu prj črpalk; tvrdke Jos. Ogoreutz ter v Celju na črpalki tvrdke Slavko Šafar. Poleg tega dobe ta popust v Ljubljani še v skladišču tvrdke Pipan & Co. nasproti carinarnice ter v skladišču tvrdke Standard-Vacuum v javnih skladiščih na Tyrševj cesti. Popust se dobi proti predložitvi posebnih bonov slično kot v lanskem letu. Člani, ki so jim boni pošli, jih lahko prejmejo v tajništvu kluba in sicer do količine 1.200 litrov. * Smučarska šola SK Ilirije dela. V Planici ie zopet sončno vreme, dober sneg, tako da se smučarska šola SK Ilirije nemoteno nadaljuje. Od 21. t. m. dalje je uprava Doma znatno zniža.la cene in stane oskrba 50 Din dnevno. Smučarska šola vrši svoj pouk do velikonočnih praznikov in po potrebi tudi še dalje. Stalno se vrše izleti v Karavanke in Triglavsko pogorje. Vodstvo vseh tur jn izletov je brezplačno. Po velikonočnih praznikih bodo ture v Tirolske Alpe, Oetztalske Alpe (Ober-gurl 3700 m) Silvetto, Piz Buin v Švico na Parsen in v pričetku maja v Bernin-sko skupino. Vse i nformacije in prijave sprejema g. Janez Bitenc, upravitelj Doma Ilirije, Rateče5Planice. Vsi, ki trpite na kurjih očesih pridite da Vam jih s koreninico in brez bolečin odstranimo. Takoj Vam bo odleglo. Zopet ure ob delavnikih od 7.30 do 18.30, ob nedeljah od 7.30 do 12. ure, v kopališču hotela Slon — Frančiškanska ulica S. * 0 raku se lahko poučite, če sj kupite knjigo »Beseda o raku«, ki so jo poljudno napisali dr. Blumauer, dr. Pintar in dr. Za -lokar. Dobi se v vseh knjigarnah po 10 dinarjev. * Ne hodite na pariško razstavo ne da bj se prej naučili francoske konverzacije i?, knjige »Franoosko-slovenskosnemška kon-verzacija. ki stane vezana Din 25. Založba Knjigarne Učiteljske tiskairne v Ljubljani, avtor dr. Pavel Brežnik. * Srednješolci! Ali ste že čitali zlato knjigo Fr. Langer: »Pes H. čete« (broš. din 48, platno din 62 in Sienkievviczeve romane: »Z ognjem in mečem« (broš. din 50, platno din 75) in »Potop« L in H. del (broš. oba dela din 100 platno din 150.)? Prosite starše, da vam jih kupijo za pirhe v knjigarnah Tiskovne zadruge v LJubljani, šelenburgova ul. 3 in v Mariboru, Aleksandrova c. 13. * Za pirhe kupite svojim otrokom mla-dinske knjige Tiskovne zadruge! Pose ti te njeni trgovini ▼ Ljubljani, Šelenburgova ul. 3. in v Mariboru, Aleksandrova uL 13! * Za veliko noč od 26. do 29. t m. štiridnevni avtomobilski izlet v Padovo in Benetke in osemdnevno potovanje od 26. t m. do 2. aprila z brzim vlakom v Firea-ze, Napol* Pompeje, Vezuv, Capri in Rim. Cena vožnje tega izleta v IL razredu brze-ga vlaka, krožnih voženi z avtobusu po Rimu, Napoliju, Pompejih, vožnja z žično železnico na Vezuv in z ladjo na Capri, prevoza s kolodvora v hotel bi obratno, vse oskrbe jn italijanskega vizuma samo 2300 Din. Prijave na izletno pisarno M. Okorn, hotel Slon, Ljubljana, telefon 26—45. * Ali imate že v svoji knjižnici najlepšo reprezentančno knjigo Slovencev: dr. Rupel: »Slovenski protestantski pisci? Cena broširani knjigi din 150, v platno vezani din 165, v polusnje vezani din 175. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, šelenburgova ul. 3 in v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. * Cenena »Putnikova« potovanja na pariško razstavo. Zanimiva potovana pripravlja zelo počen; »Putnikc na pariško razstavo od meseca junija do septembra. Prvi posebni vlak iz Beojrrada v Pariz bo odpotoval 4. i unija. Udeleženci izleta bodo poleg Pariza in vseh njeerovih zanimivosti videli tud; versafcki dvor in Benetke. Vse to je vračunano v ceni Vožmja popolna oskrba v Parizu za 6 dni kakor obisk vseh zanimivosti in izleti bo stalo po programu za one. ki potujejo v 3. razredu 2.490 Din, v II. razredu pa 3.260 Din. Isti aranzman od Zagreba stane 2.350 Din odnosno 3.050 Din. Poleg vlakov v Pariz organizira »Putnik« tudi skupinska potovanja do Niče. Oni kj se bodo udeležili teh potovanj, bodo poleg Pariza in Benetk videli tud? Nico ie Monte Cario. To potovanje s 5-dnevnim bivanjem v Parizu stane od Beograda do Pariza. Niče in nazaj 3.010 odnosno 3.870 Di-n za potovanje v II. razredu. Prjiiave sprejemajo že zdajj vsj »Putnikovi« uradi, kjer se dobe tudi vsa pojasnila Kdor se obrne na »Putnika« v Beograd, dobi brezplačno prospekt vseh potovanj, ki bo gotov konec t m. « Velikonočno presenečenje za vse prijatelje otrok je gotovo lična slikanica »Zajček Bežek — zajček Skoke. Saj ni treba več premišljati, kaj bi dala dobra mamica malčku za pirhe, niti Vam drugim, kaj po^ tožite malim prijateljčkom na mizo k gnjati in poticam. Da ne bo zadrege, je poskrbela ženska sekcija Jadranske straže v Ljubljani, ko je izdala knjižico za naše male s pestro naslikanimi dogodki obeh zajčkov, po« leg pa pripoveduje mično zgodbo naša pesnica Jezernikova Saj začenja takole: »Vabi metuljček in zvonček pozvanja......«. Naj ne vabi in pozvanja zaman, žrtvovati je treba le 12 Din — in pričarali boste odsev sreče v očke otrokom- Zatorej kupite slikanico, storil; boste dvakrat dobro, svojemu otroku in onim revčkom, katerim v prid bo čisti dobiček namenjen. Dajte dobri očetje decj slikanico, saj prispevate obenem k »Mladinskemu skladu Jadranske straže«. * Za velikonočna voščila uporabljajte Ciril Metodove razglednice, ker s tem podpirate domačo obrt in pa^ narodno obrambno delo, ki aa vrši CM družba * 3 dnevni avtoizlet čez Gorico v Trst, 27. t m. zjutraj in zvečer: do Gorice 120, do Trsta 100 Din. Prijave: »Po božjem svetu«, Ljubljana, Wolfova uL 1. Iz Ljubljane n— Mladinska organizacija JNS za mesto Ljubljana, ima dne 22. t. m. v strankinih prostorih svojo redno odborovo sejo ob 20. n— Antropološko dokazovanje očetovstva je naslov 20. poliudno-znanstvenega predavanja Prirodc»6lovnega društva, ki bo v torek 23. t. m. ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Predavatelj docent g. dr. Škerlj bo govoril predvsem o potrebi in smislu antropološkega dokazo* vanja očetovstva, o sodbah v pritrdilnem ali odklonilnem smislu, nekaj o podedova-nju normalnih telesnih lastnosti človeka itd. Seznanil nas bo s praktičnim delom dunajskega antropološkega instituta, ki ima v tem oziru v Srednji' Evropi največjo prakso. Govoril bo tudj o praktičnih uspehih, podal kritiko in razložil možnosti razvoja antropološkega dokazovanja očetovstva. Videbj bomo tudi v nekaj slikah postopek dunajskega antropološkega instituta. Spomenike - grobnice -kapele - stavbna dela -obloge v marmorjih — izberete po nizki ceni pri kamnoseško-kiparskem podjetju FRANJO KUNOVAR, pokopališče Sv. Križ — Ljubljana h— Francoski institut opozarja, da bo predaval v ponedeljek 22. t. m. ob 20. v društvenih prostorih v Narodnem domu g. profesor Jean Lacroix o nekaterih bistve-mn potezah francoskega duha. Vabljeni. u— Narodna galerija. Danes ob 11. dopoldne bo vodstvo v glavni dvorani Narodne galerije: Slovenski slikarji baročne dobe. Vodi mons. Viktor Steska. n— Opozarjamo na produkcijo dri. kon-servatorija, ki bo jutri 22. L m. ob */« 7. v velikj filharmonjčni dvorani. Nastopili bodo gojenci solopevskega, klavirskega, violinskega in instrumentalnega oddelka. V sklepni točki nastopi prvič zbor zborovske šole pod vodstvom dr. Danila Švare. Ob začetku produkcije pa bo imel kratko predavanje prof. Marijan Lipovšek o temi: Absolventi naših glasbenih zavodov, njihovi življenjski poklici jn možnosti zaposlitve. Spored 6lane 3 Din in se dobi v knjigarni Glasbene Matice. Spored velja obenem kot vstopnica v dvorano. a— V torek 23. t m. bo v mali filharmo-nični dvorani predavanje Franceta Marotta, vodje Folklornega instituta Glasbene Matice. Predavanje o delu za našo folkloro bodo pojasnjevale skioptjčne slike in plošče. u— Vsem pevcem »Sloge« na znanje! V ponedeljek 22. t m. ob 20. uri v Glasbeni dvoranj »Sloge« nujna vaja mešanega zbora zaradi predstoječega nastopa. n— Društvo za zgradbo Sokolskega dos ma v šisk| jma danes ob 9. dopoldne svoj letni občni zbor z običajnim dnevnim redom v dvorani Sokolskega doma. Odbor vabi vse brate in sestre k udeležbi. n— BolnKarski (samarijanski) tečaj pod* odbora društva Rdečega križa v Ljubljani se začne jutri 22. L m. ob 19. v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti štev. 20. Prijavljenim ao bdia podana posebna vabila. Varujte se sovraz« nika perUa Takšenle je! Njegova dela so črna kot noS. Prebiva v vsakem kosu perila, ki se pere ie z mencalom in scetko. RADION mu je napovedal boji Prihodnjič zveste več: kako ki-sikovi mehurčki v Radionu odpravijo iz perila najtrdovratnejšo nesnago! o— Oratorijski koncert v veliki filharmo-njčnj dvorani Splitski moški zbor »Zvoni-miir« izvaja oratorij »Trpljenje Jezusovo«, ki ga je napisal skladatelj Boris Papando-pulo. Prva izvedba tega dela je bila lani o velikonočnem času in kritik v splitski »Novi dobi« piše o izvedbi: naš Boris Papandopu-lo je napisal delo, ki predstavlja po 6voji umetniški koncepciji in strukturi prav gotovo najmočnejše delo v naši oratorijski glasbi. Je delo velikih glasbenih form in dimenzij in redke umetniške vrednosti. Veliki moški zbor »Zvonimira« je na izvedbi pokazai da je popolnoma kos stavljenim nalogam ter dorasel za izvedbo umetniških del velikega formata. Čeprav je to za njega zelo težka naloga, jo je obvladal v vsakem pogledu, predvsem kar se tiče sigurnosti intonacije, opasnih prehodov v nove modu-lacije ter či-tote glasov in ritma. Vse je bilo na višini in »ZvonimiT? je žel največji uspeh. Delo samo pa je zapustilo najjačji vtis med občinstvom. Izvedba Jezusovega trpljenje bo v Ljubljani v sredo, 24. t m. ob 20. v veliki filharmonični dvorani. Pros daja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. n— Pedagoško društvo priredi 22. t. m. ob 18- v mineraloški predavalnici univerze javno predavanje. Predaval bo odlični pe-dagog-strokovnjak in dolgoletni delavec na polju vzgoje gluhoneme mladine, ravnatelj g. Grm Franc o .temi: »Percepcija in notra* nje grajenje govora (psihofiziologija govora) — nemote«. RavnateJj Grm pozna problem, o katerem bo govoril, do dna iz dela ki mu je posvetil vse svoje življenje, in ga spremlja v teoriji raznih narodov z budnostjo strokovnjaka, ki mu je stroka res tudi notranji poklic. Po njegovem teoretskem predavanju bo strokovni učitelj glu-honemnice g. Puher Kari pokazal na praktič* nih primerih, kako se poučujejo gluhonemi v glasovnem govoru. Na to uro, ki bo obravnavala važno vprašanje vzgojne pomoči nesrečni, težko oškodovani gluhonemi mladini, opozarjamo našo socialno in pedagoško čutečo javnost, ki jo iskreno vabimo k predavanju. Brezplačen večerni tečaj za fotoamaterje. Predava prof. V. Bernik, vpisovanje v drogeriji Hermes, Ljubljana, Miklošičeva c. 30. u— Se o nesreči na saveljskem m°stu. V poročilih, ki smo jih v petek in soboto objavili o avtomobilski nesreča na saveljskem mostu, so po krivdi uradnih informacij, na katere smo pri poročanju o takftnrh rečeh v glavnem navezani ostale nekatere netočnosti. Nameščenca tovarne »Apetit« iz šmarce pri Kamniku, ki sta se vezala z nesrečnim avtomobilom se ne pišeta Rotar, temveč Rutar, oba sta iz Voljč pri Tolminu doma, a si nista v ožjem sorodstvu. Nevarno ranjenemu Francetu Rutarju, ki je v tovarni zaposlen kot poslovodja, se je stanje kmalu po prevoesu v bolnišnico vidno okrenilo na bolje, da bo bržkone že v doglednem času lahko zapustil kirurški oddelek. Plašč, kostum, površnik Vas elegantno obleče, ako si ga za pomlad izberete iz velike, priznano prvovrstne zaloge m ^ m tvrdke LUKIC, Stritarjeva ulica u—■ Brezposelnost uči človeka krasti. Na dan pred Jožefovim so v Magdičevi trgovini na Aleksandrovi cesti aretirali mlajšega brezposelnega natakarja, ki je prišel izbirat kravate, in medtem ko je eno v resnici kupii, je šest drugih na tihem stlačil v žep svoje suknje. Prodajalec je opazil tatvino in iz trgovine so poklicali stražnika, ki je tatu odvedel na policijo. Pri podrobnejši preiskavi so ugotovili, da se je moral natakarček precej po načrtu baviti s te vrste opravki, zakaj v žepu je bil nalašč iztrgal podlogo, da se mu je spremenil v obsežno malho. Registri so hkratu izpričali, da je bil fant zaradi podobnih prestopkov že nekajkrat kaznovan, pa so ga izročili v sodne zapore. u— če se pek in mehanik znajdeta v tatinski bratovščini. Ježenski orožniki so v četrtek aretirali mladoletnega mehaniške-ga vajenca in njegovega prijatelja pekovskega pomočnika, ki sta bila organizirala družbico za sistematično krajo koles in raznih kolesarskih potrebščin. V delavnico, v kateri je bil mehaniški vajenec zaposlen, je pek skoraj slednji dan prihajal s košem kruha in nudil žemlje na prodaj, pogostokrat pa si je izmislil, da ima kakšen defekt na kolesu in je prosil malenkostnega popravila. Pri vsakem obisku pa si je v sporazumu z vajencem med kruh in žemlje naložil raznih dragocenejših delov koles in drugih mehaničnih potrebščin, ki sta jih potem skupno spravljala v denar in si bratovsko delila izkupiček. Na Stožicah sta 16. februarja neznanemu lastniku odpeljala izpred Pečnikove gostilne kolo, ki sta ga potem v tomaeev-skem gozdu razdejala, ogrodje zavrgla, ostale dele pa razprodala po okolici. Fanta. bosta daialn odeovor r>red sodiščem. KINO IDEAL LIL DAGOVER, WTLLY BIRGEL, v prekrasnem muzikalnem filmu u— Za strokovno izpopolnitev zaščitnih sester. V zdravstvenem domu v Medvode oh je Higienski zavod priredil od 1. do 13. t. m. strokovno-nadaljevalni tečaj za zaščitne sestre, ki je bil prvi te vrste v naši banovini. Program je bil usmerjen predvsem na praktično delo in potrebe sestre in je tečaj v polni meri uspel. Obiskovalo ga je 13 zaščitnh sester — v vsej Sloveniji jih je zaposlenih nekaj nad 60 — vodila ga je dr. šimčeva, šefinja so-cialnoJiigisnskega oddelka Higienstkega zavoda. Udeleženke so priredle dve ekskurziji v Škofjo Loko, kjer so si ogledale vzorno mlekarstvo, in v zdravilišče za bol ne na pljučih na Golniku. Zaščitne sestre so hvaležne vsem, ki so omogočili to važno strokovno prireditev, in iskreno žele, da bi prvemu sledilo še več podobnih tečajev. Naš velikonočni šlager! i. Cadet Box vel. 4.5x6 s tremi filmi samo Din 99*"" 2, Zložljiv foto-aparat na Silme vel. 6 X 9 z optiko 1:6.3 samo Din 299«"" pn Foto Tourist LOJZE ŠMUC LIUliLJANA, ALEKSANDROVA CESTA S u— Gospodinje vabijo na ogled veliko, nočnih miz. Zveza gospodinj ne zamudi nobene koledarske prilike, da bi šefinje naših kuhinj in domov opozorila na razne kulturne specialitete, bre-z katerih si ne moremo misliti smotrno urejenega hišnega gospodarstva. Tako so nam za cvetno nedeljo in za prve dni velikega tedna pripravile v svojih društvenih prostorih v Gradišču razstavo velikonočnih miz, ki je spet prava atrakcija lepote in okusa, kakor so zmerom vse prireditve naših gospodinj. Na razstavi vlada pravo velikonočno, pomladno razpoloženje, ki ga poživlja predvsem izbrano cvetje in intimna razstavita slik. Razstavljena je domača kmečka velikonočna miza, pa pravoslavna miza, ob kakršni praznujejo bratje na jugu, otroška miza pa še vsi različni aranžmaoii, ki spadajo v velikonočni okvir. Razstavo krase pristne domače pisanice, a mize so pregrnjene s krasnimi prti, ki so delo spretnih in skrbnih ženskih rok iz Osrednjega zavoda za žensko domačo obrt. Podvizajte se z obiskom! M ©dal salon A PUČNIK SELENBURGOVA UL. 1. izgotavlja obleke vseh vrst po najnovejših pariških in dunajskih modelih. »□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□OCD u— Društvo »Tabor«. Vabimo člane, da se udeležijo pogreba tovariša Jožeta Ru-tarja, ki se je v četrtek smrtno ponesrečil z avtomobilom na mostu pri Savljah. Pogreb bo danes ob 17. uri iz mrtvašnice v Stožicah na tamošnje pokopališče. Športnih čepic lepo izbiro Vam nudi Bogataj čez mero. Klobukov lovskih ali modnih, pri njem dobite po cenah ugodnih. M. BOGATAJ L i u b 1J a n a ^ ~ Stari trg 14 u— Matineja ZKD. Danes ob 10.30 pred« vaja Zveza kulturnih društev v Elitnem kinu Maticj senzacionalni velefilm »Vihar nad Afriko«. Po zgraditvi jn vsebini ^poni np a ta film na svojega predhodnika >Ben-gali«, z razliko, da je tu dolaknjeno vprašanje angleške kolonijalne ekspanzije v Afriki. Nič manj težki položaj morajo obvladati Angleži tudj tukaj. Kakor vihar se razlijejo v danem trenutku uporniška plemena čez Afriko. Pričenja borba poslednje straže za obrambo posesti, pričenja pa tudj usoda ljudi, katerih življenjski interesi so ee križali. Film >Vihar nad Afriko« je dragocen zgodovinski in narodnopisni pri« no« o trenju ljudskih mas na skrajnih me-j;ih človeške civilizacije. Zato ga vsakomur priporočamo! Predstava točno ob 10.30 z najnovejšim dopolnilnim programom pri matinejskih cenah Din 3.50 in 5.50. Kuhanje na električnih ploščah se vrši vsako sredo ob pol 17, Gradišče 14/1. Gospodinje vabljene! u— Spet nesreča pod tramvajem. Včeraj popoldne je voz električne cestne želez niče na Poljanski cesti pred Alojzijevi-ščem zadel ob ročni voziček, ki ga je po tračnicah rinil 16-letni vrtnarski vajenec France Košir, zaposlen pri mojstru Va-tovcu na Vrazovem trgu. Koširja, ki se tramvaju ni mogel o pravem času umakni ti, je voziček vrgel s tolikšno silo ob zid, da je dobil precej nerodne notranje poškodbe. žrtev prometne nezgode je bil tudi 37-letni delavec Lovrenc Slapšak s Stare Vrhnike, ki je na Vrfrniki padel pod voz, da mu je zlomilo nogo in je dobil nevarne rane po glavi. Salon »Vena« Gradišče 4 vljudno naznanja cenjenim damam, da smo nabavili najnovejši aparat za trajno ondu-lacijo, brez elektrike na glavi. S tem aparatom je mogoča takoj lepa frizura brez nadležnih in zastarelih kodrov. Naše zadnje potovanje na Dunaj smo izkoristili za izpopolnitev znanja v vseh panogah naše obrti. Vodna ondulacija in barvanje las v modernih barvah so odlike našega salona. Nadalje moderne frizure manikir. barvanje trepalnic in obrvi itd. Prepričajte se sami in zadovoljili Vas bomo. Vljudno se priporočamo VENA — VILI POTOČNIK. Poslednji akord Danes ob 15., 17., 19. in 21.15 uri u— Daraski frizerji se organizirajo. Nedavno se je po vzgledu drugih velikih mest v državi in v inozemstvu tudi v Ljubljani osnoval Klub damskih frizerjev z nalogo, da s smotrnim vzgojnim in propagandnim delom pospešuje stroko, ki zavzema z razvojem družbe jn njenih potreb zmerom važnejše meslo v brivski in frizerski obrti. V svojih prostorih pri Sokolu Pred škofijo se vrše redni tedenskj sestanki, združeni z internimi strokovnimi tekmami, ki se jih udeležujejo tako mojstri kakor pomočniki in vajenci. Po veliki noči pa bo klub priredil v Ljubljani veliko javno tekmo, kj naj pokaže občinstvu, na kakšni višini se nahaja naša frizerska obrt. n— Ugotovitev jn pojasnilo. Te dni je bila v članku, ki je poveličeval spomin zaslužnega obrtnika, napačna navedba o ustanovitvi in prvem predsednistvu Društva krovskih mojstrov za Slovenijo v Ljubljani. Ugotavljamo, da je bil prvi predsednik tega društva g. Ivan Križnar, krovski mojster in posestnik v Hrenov; ulici št. 9. To je razvidno iz sejnih zapisnikov leta 19*23, ko je bilo društvo ustanovljeno. Pozneje se je društvo izpremenilo v zadrugo. 1 Zvočni kino Sokolski 8 dom v Šiški, tel. 33-87 Samo danes ob 3, 5, 7 in 9 predvajamo nepozabni velefilm z Luise Ullrich VIKTORIJA * po romanu KNUT HAMSUN-a Romantični kraji, zeleni hribi, starodavni gradovi Norveške je ozadje te krasne povesti o idealni ljubezni Viktorije in Johanesa u— Vlom. V noči od srede na četrtek so zločinci vlomil; v brivnico g. Jerneja Hribarja v Medvodah ter odnesli električni aparat za striženje, aparat za sušenje las in razno brivsko orodje. Pred nakupom teh predmetov se svari. u— Prašek za obup. V včerajšnjem >Ja-triK .je bilo v noticj pol tem naslovom na5 vedeno, da se tudi v Delavskem domu dogajajo primeri obupa nad življenjem. Ugotavljamo. da se je nekaj lakega prvič pripetilo v Delavskem domu in da dejanje neke mladenke, kj je použila strupeni prašek, nj v nobeni zvezi z bedo, še manj pa seveda z razmerami v Delavskem domu. Vzrok samomorilnega poskusa mladenke, ki pa je že rešena, je razočaranje v ljubezni. Pri lenivem črevesju in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed zaradi zapeke naj se uporablja že oddavna poznana naravna Franz-Josefova« gren-čica. Zelo pogosto je ugotovljeno, da je »Franz- Josefova« grenčica zlasti koristno domače sredstvo, kajti gre za to, da se prebavni kanal v jutru izčisti s kakim salinskim sredstvom za iztrebljanje. 0^1. res S. Dr. 16. 4®/» u— Trgovine v četrtek 25. t. m. na praznik Marijinega oznanjenja smejo biti odprte. Združenje trgovcev. u— Veselo velikonočno razpoloženje je pripravila za deco, mladjno in odrasle Zveza gospodinj v svojih prostorih Gradišče 14. Ogled razstave do 24. t. m. Vstop prost. u— Prijateljem vsakdo pošlje velikonoč« ni pozdrav. Ne bo ga stalo mnogo, ako kupi z znamko še mestni socialni kolek in ga nalepi na razglednico. Kolek ie umetniško delo akademskega slikarja Mihe Maleša. Prodajajo ga vse trafike. u— Avtoproga Ljubljana — Snšak, lci je naša najpomembnejša proga, je spet otvor-jena. Zaradi popravila ceste pri Rpbnicj vo zi avtobus preko Žužemberka na Kočevje. Odhod vsak dan ob 6.30 izpred hotela Miklič pri glavnem kolodvoru. a— Obleke In klobuke kemično čisti barva, plisira in lika tovarna Jos. Reičh. u—■ Nezadovoljna si bHa lansko Veliko noč, zakaj pa? Zato, ker nisem kupila prvovrstne Klefiševe šunke v delikatesni trgovini Fr. Kham nasproti kina Uniona, telefon 29-69. u— Računske stroje in blagajne Boris Simandl, Ljubljana, Kolodvorska ulica 11, telefon 24-37. 1 Iz Celja e— Članski sestanek JNS v Celju. Krajevna organizao&a JNS za Celje in okolico sklicuje za ponedeljek 22. t. m. ob 20. članski sestanek v Celjski dom. Na sestanku bo poročni narodni poslanec g. Ivan Prekoršek. Članstvo je vabljeno, da ee sestanka polnoštevilno in točno udeleži. e— Na Ljudskem vseučilišču bo predaval jutri ob 20. univ. prof. dr Marjus Rebek iz Ljubljane o naravnem in umetnem kavčuku. Opozarjamo na to poučno in zanimivo predavanje. o— Naknadni letn; pregled vseh motornih vozil (osebnih in tovornih avtomobilov in motornih koles). Icj iz kakršnegakoli razloga še niso bila ptejrledana za 1. 1937.. bo v sredo 31. t. m. od 14 do 16. na Dečkovem trsru pred ereskjm načelstvom. Ker se motorna vozila po pregledu ne smejo več uporabljat; s starimj evidenčnimi tablicami, naj se prizadeti brezpogojno udeleže pregleda, ker ee potrdilo nregleda vsakega motornega vozila potrebuje tudi za sestavo dokumentov, predpisanih za lefos. Ker ie to zadnji pregled v prvem polletju se bo proti lastnikom, ki ne bi pripeljali svojih vozil k pregledu in ne bi ugodilj v do'očenem roku vsem določilom glerle registracije motornih vozil, postopalo strosro po zakonu, pole-r tega pa bodo morali pehati svoja vozila na precled v Ljubljano. Pregled v Celju bo za vozila s področja me-s+ne policije in sreskega načelstva ter za okoliške sreze. IZPUŠČAJE, PRIŠČE in razne KOŽNE NEČISTOSTI pri dojenčkih, otrocih in odraslih odstranjuje uspešno B A B Y M I R A C R E M £ Dobiva se za eeno Din 10., v lekarnah in drogerijab Iz Maribora a— Prelat dr. Kovačič 701etnjk. Te dni obhaja paodsednik Zgodovinskega društva. Muzejskega društva _ in drucih kulturnih ustanov prelat dr. Kovačič 70-letnico rojstva. Slavljenec je svoie odlične sposobnosti posvetil raziskovanju naše narodne zgodovine. Ob njegovi 701etnici izdjne posebna njemu posvečena številka Časopisa za zgodovino in narodopisje. Zaslužnemu slavljen-cu ob lepem življenjskem jubileju naše prisrčne čestitke! a— Za lepoto Maribora. Tc dni je bil redni občni 7-bor tukajšnjega Olepševalne društva. Iz poročil predsednika dr. Fr. Li-polda, tajnika B. Kola.ria in blagajnika A. Gillvja je razvidno da ima društvo svojo drevesnico, iz katere je bilo v zadnjih treh letih zasajenih po mestnih ulicah 1435 dreves Razen tega kna društvo v Ljudskem vrtu svojo vrtnarijo kjer goji za park in mestne nasade potrebno cvetje in lepotič-no grmičevje. V poletni sezon,- prireja sto-l-ne koncerte v mestnem parku Društvo je v preteklom letu izdalo okoli 310.000 Din in šteje 865 članov. Sklenilo se je predložiti mestni občini poročilo o stanju društva s prošnjo za večjo podporo. a— Zbor rezervnih oficirjev, organiziranih v pododboru UROIR, jc bil v petek zvečer pri Novem svetu. Otvoril in vodil ga jc g. R. Pcrhavcc. Njegovemu izčrpnemu poročilu je sledilo poročilo tajnika Kor-barja, blagajnika Grešaka in preglednika računov dr. Rapotca. Organizacija šteje 285 članov. Pri volitvah se je izvolila v smislu pravil tretjina odbornikov ter so bili na novo izvoljeni F. Škof, V. Korber, A. Desnica, D. Lovšin in S. Rode. V imenu mestnega poveljnika je pozdravil zbor polkovnik Petrovič. Na občnem zboru je spregovoril tudi predsednik osrednje uprave v Beogradu g. Nikodije Bogdanovih, ki je naglašal potrebo čim tesnejšega tovarištva med aktivnimi in rezervnimi častniki. Z občnega zbora se je odposlala uclanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II pozdravna brzojavka pa vojnemu ministru gen. Mariču. a— Na praznik Marijinega oznanenja, t. i-na velik? četrtek 25. t. m. bodo trgovine v območju celjske mestne občine od 7.3n do 12.30 zaprte. Ponedeljek 5. aprila se ne bo praznoval kot Marijin praznik Matineja Z.K.D. Senzacionalni velefilm v slogu »Bengali«! V glavni vlogi: Cary Grant Vihar nad Afriko POSLEDNJA STRAŽA NA SKRAJNIH MEJAH ČLOVEŠKE CIVILIZACIJE DANES OB 10.30 v ELITNEM KINU MATICI Najnovejši dop. spored. Cene diu 3.50 in 5.50. e— Kolo jugosi. sester v Celju je imelo pred dnevi svoj redni občni zbor. Po po zdravnih besedah predsednice ge. Marice Semečeve je poročala tajnica ga. Ana Zupančičeva o uspešnem in požrtvovalnem delovanju Kola. Stiki Kola z drugimi ženskimi organizacijami so bili zelo živahni, njegove delegatke so se udeležile skoraj vseh večjih prireditev. Lani v maju je priredilo Kolo ples, 6. in 7. julija cvetlični dan, v septembru pa tombolo, katere čisti dohodek ni dosegel vrednosti dobitkov. Ker potre.be Kola rastejo in je vedno težje priti do denarnih sredstev, se je Kolo sedaj obrnilo na razne strani za podpore. Kolo je lani v poletju uvedlo elektriko v svoj »Celjski dom« v Bakar-cu. V tem domu so bile lani štiri počitniške kolonije, v katerih je letovalo 205 otrok in tudi mnogo odraslih. Deca je bila po večini iz Celja in okolice. Kolo samo je vzelo popolnoma brezplačno v kolonije 5 otrok, 6 za polovično ceno, 128 otrokom in 8 odraslim pa je dovolilo 100 do 200 Din popusta v skupni višini 21.425 Din. Organizacija teh kolonij je bila odlična, nadzorstvo zelo skrbno in uspehi nadvse zadovoljivi. Celjsko Kolo ima 279 članic. Prometa je imelo v pretekli poslovni dobi 418.295.90 Din, dolga in obresti je plačalo 53.992 Din, za elektriko 9.958 Din, investiralo je 2.667 Din, podpor v živilih, denarju in obleki ter popustov za letovanje revne dece je nudilo za 23.297 Din. Dolg Kola še znaša 169.578 Din. Na predlog predsednice nadzorstvenega odbo ra ge. Fani Zorkove je prejela blagajni-čarka gdč. Marija Kernova razrešnico z zahvalo za izredno vestno in marljivo delo. šol. upr. gdč. Ivanka Zupančičeva se je v imenu šolske mladine zahvalila Kolu ki je že mnogim slabotnim otrokom nudilo okrepitev ob morju. Pri volitvah je bil v glavnem izvoljen dosedanji odbor. e_ Sokolski lutkovni oder bo uprizoril danes ob 10. in 15. v Sokolskem domu v Gaberju lutkovno igrico »Čarobna skrinjica«. Vabimo mladino jn odrasle e— Umrla je včeraj na Trm kralja Aleksandra štev. 7 v starosti 50 let žena brzojavnega mojstra ga. Neža Planfeu. roj. To-parjeva. Pojrreb bo jutri ob 16.30 iz mrtvašnice nn mestnem pokopališču. Pokojni bodi ohranjen bla bo prej v Zagrebu in pri lovskih tekmah v Romuniji. Sledilo je poročilo tajnika g. ravn. An- Z V. Vlčkom v pariškem Chateletu Monte Carlo, marca. Že nekaj pisem sem prejel od neznanih naših deklet, ki mi žele srečo in mnqgo uspeha v tujini. Celo iz Maribora in Celja 5*o mi pisaie, da so jih moja pisma zanimala m da bi hotele slišati še kaj več o tem, kar eem doživljal in kar doživljam. No, saj ie tudj meni kar toplo postalo pri srcu, ko sem prejel iz domovine »Ju-troc in čital v njem svoja skromna poročila, kako sem se prebil v Parizu ob rižu, krompirju in polenti čisto po študentovsko. Vse to se č[ta komično, ali moj namen je hi]: naj tudi Ljubljančani nekoliko zvedo, kako je vendarle mogoče priti do kruha. Preden pa vsaj na kratko opišem zanimivosti Monte Carja in Nizze, naj Vam še nekaj povem o teatru J-ChateleU v Parizu. Tam že okolj šest let vodi balet bivši ljubs lianski baletni mojster Vaclav Vlček, Čeho-slovak, ki ga je bil 1. 1918 zvabil iz Prage v Ljubljano v družbi prve ljubljanske pri-mabalerine. nepozabne šarmantne Haničke Klimentove tedanji intendant Govekar. Le izredni ljubeznivosti mojstna Vlčka se moram zahvaliti, da 6em imel priliko občudovat; prav od blizu in v detajlih ta po pro-. stranosti največji umetniški oder v Parizu, pa tudi eden največjih v Evropi. Po svoji ogromnosti je oder »Chateleta« impozanten, a sijajno opremljen. Med predstavo operete »Nina Rosa«, kj se je predvajala polnj dve leti z največjim uspehom, mj je Vlček razkazal ta čudoviti oder in njegove priprave. Šele pred božičem so zamenjali »Nino Roso« z novo ope- reto razkošja in sijaja z naslovom >Yana«. Vprašal 6em, koliko režijskih stroškov za* hteva uprizoritev take operete. Smehljaje mi je Vlček odgovoril: »Dva in pol nriijo-na frankov 1« Kostimi, kj po svoji dragocenosti^ in lepot; presegajo drug drugega, eo okrašeni z neštevilom električnih žarnic, ki se užigajo. kadar igralec alj plesalec pride v dotik z električnim tokom. Velika je odgovornost, kj jo ima tehnično osebje gledališča, in zato neštetokrat preizkušajo sleherno napravo. Plesalk je 45 in vse eo zelo prikupne in mlade. Krono pa nosi 141elna deklica, ki s svojo tehniko in svojim šarmom očara vsakogar. Z užitkom sva gledala z Vlčkom izza kulis njeno dovršeno izvajanje neverjetno težkih variacij, vzgledno v muzikainem in tehničnem pogledu ter e čudovito leh-kotmostjo. Zadovoljstvo sem čital na obrazu njenega učitelja, saj je Vlček res lahko pos nosen na nio, kajti vzrasla je ob njem jn le on je ustvaril bodočo baletno zvezdo Pariza. Poleg plesalk je 6eveda še lepo število plesalcev, pa eelvinj in statistk, saj nudi uprava gledališča brezplačen pouk v baletni. etroki skoraj stoterim mladenkam, da jih usposobijo in pritezajo na oder, kadar je treba. Stroga roku gospoda Vlčka s paličico uči in kroti to maso slave in kruha željnih deklet, izbranih izmed tisočerih, zares sposobnih ee jih izkaže sčasoma le malo, baje jedva vsaka 15 ali kvečjemu 10. Včasih si jih Vlček kar precej trdo »privoščil, toda po zaključeni učni uri alj skušnji jih zna ljubeznivo pohvaliti in vzpodbudili in vse ga ima zelo rado. Težak je baletnakov poklic. Ali prijetno sem bil tudi iznenaden nad redom fn mirom, ki vlada pod spretnim Vlčkovim vodstvom! Nihče niti ust ne odpre in vsaka 6ledi z zanimanjem pouku, ki je — kar sem sam poizkusil — nov. Težko je dandanes, ko je bilo Ze toliko iskanja ter uspešnega jn neuspešnega eks» periimentiranja, uajtj v baletu resnično novost, ki je lepa in zanimiva. V Parizu 6em si ogledal mnogo klasičnih, karakternih in vseh možnih plesnih in baletnih šol. S primerjanjem sem prišel do zaključka, da se je v velikj meri posrečilo najti marsikaj novega, kar zadovoljuje izčrpane razvajence in nudi novost nenasitno željnemu gledal-etvu. Ne bom vam še dalje opisoval »Chatele-ta«, a večkrat sem ga poeetil, 6e marsičesa naučil, si marsikaj zapomnil in zahležil za bodočnost; vselej pa sem odhajal domov na Plače Clicby bogat vtiskov in poln navdušenja, pa tudi zahvalnosti prijaznemu mentorju, gospodu V. Vlčku. Pozno ponočj po predstavah, so pariške ulice še vedno žive in vesele. Zlastj žensk je kar preveč. Večinoma so neerečnice, pou^s niče, ki jih šteie Pariz baje okolj 600.000! Skoraj nisem verjel, ko mi je navajal to statistiko šolski tovariš. Pa mora vendar Ie bitj ree,^ kajti že v zgodnjih večernih urah jih vidiš vee polno. Skoraj na vsakem vogalu te ustavi taka božja stvarca, te pocuka za rokav ali se te prime pod pazduho in te ne izpusti zlepa. Dama s kožuhom, mlada, prikupna, polna živahnosti in humorja, da bi človek nikdar ne verjel, da >a iV, ulice .. . strašno je to življenje. tona Zorka V začetka leta 1936 je društvo na prošnjo nekaterih zakupnikov podprlo akcijo za nabavo zajcev - plemeniakov iz Bana ta zaradi osvežitve krvi. Sadjarsko in vrtnarsko društvo je začelo akcijo proti zaščiti zajca- Zaradi tega je Lovsko društvo v Celju poslalo svojim zakupnikom, po večini posestnikom, okrožnico, v kateri jih je pozvalo, naj pošljejo točne podatke, koliko je bilo prijavljene škode po zajcu, koliko priznane. Vsi odgovori soglašajo v tem. da sadjarji v evo(j,i akciji proti zajcu pretiravajo škodo in škode povsod tam ni. kjer sadjar predpisano zavaruje svoje sadno drevje ali ga vsaj namaže z apnom in primesmi, ki uničujejo razne eadne škodljivce. Društvo je poklalo vse odgovore zvezi in poudarilo, da bi ukinitev zaščite zajca pomenila za zakupnika razveljavljene zakupnih pogodb in redukcijo zakupnine na minimum. Društvo je začelo letoe obširno akc-ijo za za strupi je vanje vran i' srak z jajci, zastrupljenimi s foefoginom. Vse lansko leto ie sodelovalo z oblastmi, zlasti pri postavljanju odškodninskih razsodišč in izpitnih komisij, pri določevanju odstrela srnjad i za nove zakupe itd. Na pobudo lovske družbe »Lindek« je predlagalo za celjski srez zaščito gamzov. oblaet pa v tej zadevj še ni izdala končne rešitve-Lani spomladi je društvo razdelilo nagrade za odstrel ptic roparic v skupnem znesku 3.000 Din:: lovski pazniki so pokončali 67 kraguljev, 139 skobcev in 1.765 vran Po poročilu blagajnika g. Janka Wag-nerja ie prejel odbor na predlog revirorjev Ig. šosterja in Kostanjška razrešnico r.a-kar je bil odobren proračun za novo poslovno leto. Izžrebani dosedanji odborniki gg. Fric Confidenti, Franjo Kalan, Anton Grajzl, Karol Pajk in Janko Wagner so bili na predlog c. ravn. Zorka ponovno izvoljeni a odbor "poleg teh pa še odvetnik g. dr. Jože Karlovšek v Celju in iz vrst lovekih paznikov sodni poduradnik v p. g. Alojzij Kn-bar v Celju V odbor zveze eo bili izvoženi ri-/nn-vam: v začetku eem bil tudi sam v ekrbeh, eaj sem v Parjzu shujšal in eem izgledal prav slabo. Pariški zrak, pariška hrana in pa vztrajno vežbanje niso ugodni zdravju. Toda izlet preko morja v Afriko in Egipt me je popravil in takoi, ko 6em doepel v Monte Carlo, eem šel k zdravniku. Na svojo radost eem zvedel, da sem suh le od prevelikega napora, a da ni nič hudega. Zdaj uživam hrane v izobilju, zraka imam čiste« ga in morskega, povsod poio ptički, drevje je košato, zeleno, cveije bujno in dunteč vonj se razširja okoli mene. Tako sem ee naglo popravil in zopet izgledam kakor v Ljubljani. Celo ogorel sem pod tem toplim eoncem. Stanujem in ee prehranjujem v istem bolelu, kjer me krmijo imenitno. Dnevi mi minevajo zelo hitro jn že je pretekel mesec, odkar sem v tem luksuznem mestu. Kadar se vračam iz gledališča, me često že pri vhodu pozdravi sostanovalec, dobrodušen možiček z glasnim slovenskim: >ži-vio!« Na oddihu je tu v Monte Carlu. Za časa velikega potresa je preživel deset dni v Sloveniji in ima neverjetno dober spomin. Saj je preteklo že malone pol stoletja, a se še dobro spominja Ljubljane, Celja in Maribora, a tudi slovenske govorice. Nepozabno pa ee mu je zlasti vtisnil v spomin naš cviček, ki ga naziva »čvicakf in ee ob spominu nanj vedno prime za 6vojo redko brado. Tako ee na svoje veliko veselje celo tukaj včasih s 6tarčkom nekoliko pogovorim po sloven6kol Valu Kurbofl* čina, zlata duša! Spominjam se nežnega Kraševca — paradoks, mislite, ne! — Možu je naprtila usoda ogabno službo, da je na zahtevo brezsrčnih upnikov-bogatinov nesrečnim dolžnikom-siromakom plenil vse mogoče stvari. In v svoji dobrodušnosti je poročal, da je zaplenil konjička, kravico, telička, dvovprežen voziček in tako dalje. In vse radi par dinarčkov! Toda prodali so se potem nesrečnežu pravi pravcati konji, prava pravcata krava, kapitalno tele, velik voz. In za prave pravcate dinarje! Srečam tedaj prijatelja. Viš, prijateljček, mi pravi, prav srečen si lahko, da si dosegel tako častitljivo starost. Moji najboljši prijateljički, moji tovariši-sodelavci na našem idealnem, prostranem, še nezo-ranem polju so odšli v najlepših letih. Res, prav veseli me, da si še živ. Tako mi je govoril prijatelj. Prav je govoril. Kaj bi s senco!....... Zavijem jo k sosedu, k razboritermi, ognjevitemu. mladeniško-živahnemu možu. Ni ga doma. Sedem za mizo. Nikogar ni. Mimo mene nekaj huškne. Bila je domača, brhka hčerka. Niti ozre se ne. Kaj bi scenco! — še včeraj, da včeraj še je pri-sedla k meni. Stresla je kodraste laske, pogledala me je s svojimi svojstvenimi, velikimi očmi in mi je sama pripela duhteč šopek na prsi (Bil je namreč domač praznik in vsi gostje so morali biti dekorirani). In danes? Mimo gve in še ne pogleda me. Kaj bi s senco!.....Zatečem se k zdravniku. Pomagajte, prosim. Preiščite mi srce, pljuča, mozeg, glavo. Dajte zdravila! Bolan sem. človek, kaj naj preiskujem, mi pravi zdravnik, šestdeset let, pa basta. Seveda, kaj bo senco zdravil' Bežim k drugemu zdravniku. Pomagajte, gospod. Koliko let, vpraša, šestdeset je zazvonilo, pravim. In odzvonilo, dostavi drugi zdravnik. Hitim še k tretjemu zdravniku. Pred vrat-mi opešan, se zgrudim. Kaj bo senca! •— Nikar, prijatelj, zdrami se! Saj si kakor roža gartroža, kakor nagel rdeč si, kakor da si ravnokar »od radosti z mosta klobuk zagnal«. Razpni jadra, predaj sc vetrovom — razpršila se je megla šestde- setletnice..... — Hvala ti! Mornarji, uprimo se v vesla, odrinirno iz luke smrti na široko morje življenja. Razvijte in razpnite jadra. Ali ne slišite v višavah pesem mladine? Naprej za lepo Vido!. . . Stojte, mornarji, vmes čujem glas laboda, jok svoje žene plač svoje hčerke, ihtenje bratov, sester, prijateljev. . . . Ah, ne—! To vse so le impresije in depresije minule šestdesetlet-nice .... Mornarji, naprej! —az. Iz živtienia na dežel? Iz Gornje Radgone gr— Zbor obmejnega obrtništva. Preteklo nedeljo je bil v posojilnični dvorani občni zbor Združenja obrtnikov oblačilnih strok gornjeradgonskega okraja. Zborovanje je vodil predsednik g. Jančer Franc, krojaški mojster v Gor. Radgoni, in podal poročilo o dosedanjem uspešnem delovanju združenja. Združenje šteje 106 članov (52 čevljarjev, 20 krojačev in 34 šivilj), in 20 pomočnikov (14 čevljarjev, 1 krojača in 5 šivilj), 43 vajencev (16 čevljarjev, 2 krojača in 22 šivilj). Ugotovljeno je bilo, da je to število faktično višje, ker se na deželi mnogo šušmari brez prijave obrti, ker se obrtniki tako izognejo davčnih obremenitev. V boju proti šušmarstvu so zborovalci sicer zavzeli svoje stališče, potrebno pa bi bilo, da ta pokret primerno podprejo tudi oblastva. Dosedanjemu uspešnemu delovanju je čestital delegat zbornice za TOI Janez Lančič. Iz blagajniškega poročila sledi, da je novi proračun nekoliko zvišan, in sicer določa 2854 Din dohodkov in približno toliko izdatkov. Za prihodnjo poslovno dobo je bila izvoljena z malimi izjemami dosedanja uprava s predsednikom g. Jančerjem Francem. Med slučajnostmi so se zborovalci v večini izjavili za ustanovitev samostojnega obrtniškega društva v Gor. Radgoni, za katero so pravila že odobrena. Prijave se sprejemajo pri predsedniku g. Jančerju. Iz Zagorja f— Hudič ga je obsedel. Te dni js neki okrog 301et etari moški spraševal po Zagor« ju, kje bi dobil človeka spiritista, ki bi bil sposoben z njega izgnat hudiča. Kakor je poveda] eam, je doma iz Stične, kjer so mu rekli, da je v Zagorju mnogo spiritiador. Tožil je, da ga hudič, ki ga je obsedel, čedalje huje teži, a da mu vsi zdravniki ne morejo pomagati. Bilo je očitno, da tujee nj bil čisto pri zdravi pameti, zato eo mu nekateri svetovali, naj le pojde k zdravniku, a mož je te nasvete odklonil, češ da ga morejo rešiti samo spiritisti. Ko je nastopila tema, je možak zaman odpiral kljuke po hišah in prosil za prenočišče, ker 66 ga menda ni nihče upal prenočiti. "" Naročniki »Jutra" so zavarovani HMMlHn Kraljestvo mode Novi kostumi prihajajo ?fl še dolgo tega, da je moda kostume zapostavljala, ker je bolj cenila »komplete«, to je cele obleke z jopico ali paleto-jem. Pa v modi se vršijo tako nagle in temeljite izpremembe, da je letos skoraj že pozabljeno, kar je bilo v čislib lani in zato ni čudno, da danes že težko verjamemo, da je bil kostum pred nekaj leti še pastorek mode, isti kostum, ki ga sedaj sreča-vamo ob vsakem koraku in ob vsaki priložnosti. Zares, moda zadnjih treh let ne pozna večjega uspeha, kakor je priljubljenost kostuma v vseh njegovih tako različnih, a vedno mladostnih variacijah. In prav tu moramo najbrže iskati skrivnost tega uspeha: v neprekosljivi mladostnosti in lahkotnosti kostuma. Zato pa je tudi klasična oblika kostuma z moškimi rever-ji, gladko jopico in gladkim krilom še vedno najbolj priljubljena, ker je po svoji fantovski preprostosti še najbolj mladostna . Ir. prav to je, kar išče moderna žena pri svojih oblekah: da jo store mlado ... Predvsem v podrobnostih se novi kostumi razlikujejo od lanskih, kajti splošna linija, obrisi postave in način izdelave se ni-;so mnogo izpremenili. V splošnem pa je .silhueta bolj »normalna«. Hrbet novega kostuma je bolj gladek, ramena manj razširjena, kazak jopice bolj raven. Velikega pomena so žepi, prav tako oblika reverjev, izdelava gumbnic, lepi gumbi in celo podloga. V modi so tudi kontrasti med tvori-vom krila in tvorivom jopice, nadalje okusni kontrasti med barvo kostuma in barvo bluze. Tako spada k rumenemu kostumu rjava bluza, k svetlomc-dremu kostumu bluza breskove barve itd. Čim več žepov! Bolj dekorativni, kakor pa koristni so različni novi žepi, ki jih najnovejša moda v velikem številu namešča na obleke, kostume in plašče. In seveda se vse ti žepi močno drug od drugega odlikujejo: štiri-oglati, okrogli, poševni, nabrani, prepognjeni, zapeti z zaklopkami ali prešiti so, tako da včasih niti žepom niso več podobni... Posebno pri športnih kostumih je dovoljena vsaka, tudi najbolj drzna sestava barv, seveda predpostavljajoč, da te barve navzlic kontrastom harmonirajo. Tako nosimo k sivemu krilu temnozeleno jopico, k rjavemu krilu svetlomodro jopico, k peščeno rumenemu krilu temnordečo jopico itd. širino, ki je pri športnemu krilu po- NAJNOVEJŠE MODNE TKANINE $^MANUFAKTURA 0ttyri4v trebna, dosežemo največkrat s vstavljenimi ali položenimi gubami. Krilo našega športnega kostuma je n. pr. krog in krog nagubano v takozvanih votlih gubah, zamišljamo pa si ga iz sivkastega »tweeda«. Tu sem se krasno poda jopica temne vinske barve z nekoliko štrlečim krilcem in okroglimi žepi, ki imajo okrogle, prešite zaklopke. Tudi ovratnik ima okroglo obliko in je dvojno prešit, kakor vsi ostali robovi jopice (1. skica). Kostum v svetlomodri ali tako modemi umazano rožnati barvi učinkuje najbolj mladostno, če ga ukrojimo v preprostem, »klasičnem« slogu. Takšen kostum ima moške reverje, ravno jopico in je zapet z dvojno vrsto gumbov (2. skica). Manj običajni so okrogli reverji našega naslednjega modela, ki so ob robu prešiti s temnejšo svilo. Na životu ima kostum prav tako prešito okrasno progo in okroglo izrezano krilce z okroglimi, preSitimi žepi. Tudi zvončasto krilo je na robu enako prešito (3. skica). Tu je še kostum z dolgo jopico, ki spominja na lanske kazake, le da je dosti manj zvončasta. Na gladkem in vitko učinkujočem kroju te jopice opazimo edino okrasje: male, štirikotne žepke, ki so z vodoravnim in navpičnim šivom priključeni k celotnemu kroju (4. skica), črni ali temnomodri kostumi so večinoma izrazito popoldanskega značaja. Pri takšnem kostumu učinkuje elegantno in vendar mladostno plisirano ali samo nagubano krilo. Nekaj novega je tudi spredaj nagubana jopica, ki harmonira z nagubanim krilom. Nagubana jopica na naši skici nima gumbov in tudi ovratnika ne. Ovratnik ji nadomestuje pentlja svetle bluzfe. Ob pasu zapnemo jopico z dolgim, dvojnim klipsom (zadnja skica). Zdravniška posvetovalnica F. B. v P.: Kolikor morem sklepati iz pisma, imate verjetno staro vnetje na pljučih, ki se je pa sedaj že pomirijo. To ekle pam. zla«ti iz tega. ko mi pišete, da nimate nikdar povečane temperature. Pri tem nimate samo pljuča prizadeta, temveč je v teku časa prišlo tudi do sprememb na re« berni mreni in sicer najbrže v obliki zarastlin in kar čutite sedaj še vedno od časa do časa. Vaše spanje bi primerjal še ne popolnoma ugasli žerjavici, ki ne gori s plamenom, pač pa še vedno tli. Verjetno je, da se bo stanie sčasoma še izboljšalo, zlasti, ako boste solidno živeli, odnosno, ako ne .U' lili I —tm:-t-tt—agro-n-TTTrtiCT-1,/I ry >•** obolite na kaki drugi bolezni, ki bi vu I ako oslabila, da bi stara bolezen na pljučih ponovno vzplamtela. V tem slučaju bi bila presoja Vašega stanja seveda slabša. Da se v tem stanju, kot se nahajate sedaj, tako hitro zasopete, je razumljivo. Mogoče, da niso temu vzrok samo pljuča, temveč tudi srce. Iz vašega pisma nadalje vidim, da »te vsled dolgotrajne bolezni zapadli v nekako malodušnoet, odnosno nervozo, kar izhaja iz omembe, koliko zdravnikov ste že vprašali za svet. Svetujem vam, da se držite samo enega in da temu tudi zaupate in da njegova navodila upoštevate. Ne smele misliti, da si e tem, ko premenite zdrav, nika. zdravstveno stanje že tudi izboljšat^. Zlastj ni misliti na to prj Vaši bolezni. V prvi vrsti morate torej pazitj na mirno, so-iidrio življenje, dobro hrano. Imet; niora'e dovoli počitka, v vsem ostalem pa se ravnai-te po navodilih vašega zdravnika. S. A. Vse, kar domnevate, da bi moglo pritj v poStev, niti vaša preteklost, niti abnormalnost pri partnerju, ki je pa seveda v fizioloških mejah, n** pridejo tu v poštev pri temu nedostatku. Mislim, da je vse skupai bolj stvar temperamenta in se mora pač temperamentnejši partner prilagoditi dni-sremu. Pri tem pride vpoštev predvsem čas. Končno bi imel še nekaj pripomniti, kar se tiče' preboljenih bolpzni z ozirom na dejstvo. da nameravale skleniti zakon. Ne šmarno z ozirom na Vašo bodočo ženo temveč predvsem z ozirom na potomstvo b; bHa točna zdravniška pre''fekava na mestu. Le. če izpadejo vse preiskave negativno. sniftte skleniti zakou. Ptuj. Vsled pomanjkanja poda!kov. je odgovor na vaše vprašanje malo težji. Pravit?, da vam je bilo konstanti rano vnet je žolčnika. odnosno da imate žolčne kamne Z ozirom na kratko dobo obolenja jn ce nima te prehudih napadov bj vam svetoval, da začasno držite samo točne diete in ostalih navodil, z operacijo pa še počakajte. Ako pa se stanie vkljub dieti ne bi popravilo. nasprotno, ako bi nastopila zlatenca. visoka vročina, odnosno mrzlica, ako bi postajal-, napadi vedno hujši, potem b1 prišla vpoštev operacija. Poleg teza pridejo še v obzir drugj momenti, o čemer pa se potio vorite z Vašim zdravnikom, kj Vas zdrav;. Šen. Verjetno je, da je izpadanje samo začasno. Priporoči bi masažo las;£ča. al; pa obsevanje z višinskim t=olnrem. Zdravnik za kožne bolezni pa vam predpiše še druga zdravila - ŠAH Fine se je s Švedske podal na turnejo v sovjetsko Rusijo in se udeiežuje sedaj v Moskvi manjšega turnirja, na katerem igra poleg sovjetskih mojstrov še tudi Lilien-tha-1. V odločilnem matehu za prvenstvo praž-kih klubov med Š. k. Dobrusky in Oficirskim š. k. je Dobrusky dosegel do prekinitve stanje 4 : 2 in si tako radi boljšega razmerja točk v tekmovanju na vsak način zasigural prvenstvo. Na prvih treh deskah so remizirali Flohr z Rejfižem, dr. Treybal s Hromadko Ln dr. Skalička s Po-kornym. Tekom februarja in marca sta izšli zopet dve številki »Šahovskega Glasnika«, ki obravnavata novejše aktualne šahovske dogodke. Z novima številkama je začel Glasnik nov letnik, med tem ko je prejšnjega s 7. številko zaključil ooiroma prekinil. Zaostalo gradivo iz lanskega leta namerava še naknadno izdati v 8.-9. številki. Na ta način so žal za nedoločen čas odložena poročila o nekaterih pomembnih šahovskih dogodkih: tako o nac. amaterskem turnirju v Zemunu, ki bi ga ravno domača strokovna revija morala obširneie obravnavati: zlasti pa še o igri naše reprezentance na olimpiadi v Miinchenu. Našemu uspehu v Miinchenu bi bi] lastnik pač lahko posvetil več pozornosti, zlasti ko smo bili po vsem ostalem svetu zanj deležni priznanj. — Naj navedem o naši igri v Miinchenu posebno značilno sodbo vodje češkoslovaškega moštva polkovnika Pokor-nyja, ki v reviji »Československi šach« pravi: »Edino presenečenje med zmagovalci so bili Jugoslovani, izmed katerih jih je kar cela polovica prvič prekoračila meje svoje zemlje. Vsi so se pomembno uveljavili in njihov uspeh bi mogel biti še boljši, če bi bili imeli k svojemu znanju več mojstrske rutine in bi bili razmeroma hitro podlegli utrujenosti, če upoštevamo, kako malo let je bilo treba, da je v Jugoslaviji vzporedno z rastočo šahovsko organizacijo zrasel tako nadebuden mojstrski razred, je mogoče mirno prerokovati, da nas samo kratek čas deli od dobe, ko zagledamo Jugoslavijo na olimpiadi na prvem mestu.« Madžarski velemojster Lajoš Steiner se mudi že več mesecev na turneji po Avstraliji, kamor se je podal v septembru lanskega leta preko Rusije in Japonske. Težkega posla v Avstraliji Steiner ravno nima, na vseh prireditvah z lahkoto zmaguje. Na kompletnem avstralskem nacionalnem turnirju v Pcrthu jc dosegel celo 100 odstot- kov. Tudi naslednja partija * manjšega turnirja v Melbourne-u kaže veliko Stei-nerjevo premoč. SICILIJA NSKA OBRAMBA Beli: L. Steiner Črni: Watson 1) c2—e4 c7—c5 2) Sgl—f3 d7—d6 3) d2—d4 c 5 : d4 4) Sf3 : d4 S>{8—f6 5) Sbl—c3 g7—g6 Črni krene torej v »zmajevo varianto« sicilijanke. 6) Lcl—g5 V tej poziciji nova ideja. Običajno igra beli 6) Le3, nato Le2. 0—0 in f4. 6) . . . LfS—g7 7) Ddl—d2 h7—h6 Po 0—0, 8) Lh6 z zamenjavo fianketira-nega lovca bi utegnila slabost črnih polj delati črnemu težave. 8) Lgo—h 4 Sb9—rOC>) Tu je bilo treba hitro rokirati. Saj potem 9) Lf6:, Lf6:, 10) Dh6:? še ne bi šlo. ker še visi Sd4. V naslednji potezi pa bi potem črni že lahko branil kmeta s Kh7. 9) Sd4—b3 Sedaj pa se skakač hitro umakne. 9) , '. . Lc8—e6 Po 0—0. 10) Lf6:. ef6- bi bil seveda kmet d6 preobčutna slaba točka. 10) Lfl—c2 • TaS—c8 Tu jc bilo mogoče šc s Sd7 pripraviti rokado. 11) 0—0 Sc6—e5 Črni sledi običajnemu strateškemu načrtu v zmajevi varianti: zasedba polja c4 s figuro. Tu pa se mu stvar ne posreči. 12) Dd2—d4! a7—a6 Kmet jc bil napaden. Lc4 pa ni šio radi 13) 141. Le2:. 14) fe5:, Lfl:. 15) ef6: itd. Na ponovno Sc6 je hotel beli igrati pač 13) De3. Sg4, 14) Dd21. 0—0. 15) h3. Sge5. 16) Sd5! ali 14)...Sge5, 15) Sd5! 13) f2—f4 Se5—c6 Seveda ne Sc4?, 14) f5. Sh5. 15) Df2. U) Dd4—d2. Beli je torej dosegel svoj namen: preprečil je zasedbo važnega polja c4; povrh si jc še močno utrdil središče. 14) . . . b7-b5 15) f4—f5 Le6—d7? Logično nadaljevanje je bilo seveda Lc4:. Beli bi sicer igral nato 16) Lc4:, bc4:, 17)Scl (ne Sd4?, Se4:!) in imel nekoliko boljšo pozicijo, kajti Db6+, 18) Khl. Db2: bi bilo za črnega preriskantno: 19) Tbl. Se4:?, 20) Sc4:, Dbl:, 21) f6! — Po potezi v partiji doseže beli mnojo več. 16) f5 : g6 f7 : g6 17) Sc3—d5! Okolnost. da črni še « rokiral, izrabi beli za napad. 17) . . . Sf6—g8? Izmed v postev prihajajočih nadaljevanj menda najsUbše. saj postane sedaj beli napad šc hui-si. Slabo je bilo seveda Sd5:, 18) cd5: in f-Tinija mora odločiti, relativno najbolje pa je bilo dati kmeta d6 : 0—0, 18) Sf6: + . ef6: ali pa 17)...Se4:. 18) Df4. Sf6-19) Sf6: + . Lf6:. 20) Lf6:, efG:. 21) Dh6:, De7, 22) Df6:, Df6: itd. in črni ima vsaj končnico. 18) Dd2—f4! Sc6—e5 Ali Leč, 19) Tadl!, «5?, 20) Lh5+, Kd7, 21) Sc5+. dc5:, 22) Sf6 mat. 19) Sb3—d4 h6—h5 Dobrih potez v tej brezupni poziciji črni itak nima. 20) Tfl—f2 Na f-liniji mora pasti odločitev. 20) . . . Lg7—h6 21) Lh4—g5 e7—e6 Se zadnji obupni poizkus. Na Lg5:? bi prišlo seveda Df8 mat. 22) Tal—fl! Ld7—c6 Saj je zopet grozil mat na f8. 23) Sd4 : e6 • Dd8—a5 Na Dd7 seveda 24) Df8+' ter mat v naslednji potezi. 24) b2—b4 Da5—a3 25) Se6—c7+1 Prav kakor v problemu je spletel beli matno mrežo. 25) . . Tc8 : c7 Ali Kd7. 26) Df7+!, Sf7:. 27) Tf7:+\ Sc7. 28) Te7:. Kd8, 29) Se6 mat. 26) Df4—f8+1 črni se vda. Saj sledi na Lf8: 27) Ti8:+, Kd7, 28) Td8+, Ke6, 29) Sc7: mat. Vasja Pire Ali bi bili radi priljubljeni? Berite, kaj je po mnenju Američanov pogoj, da vas bodo ljudje imeU radi! Duša povprečnega človeka je časih nerazumljiva. Z njo ne znajo računati niti najbolj izkušeni poznavalci ljudi. Noben še tako izkušen ravnatelj gledal šča ali založnik ne more zanesljivo preroko-vati, ali bo kakšno delo pa naj bo že drama/ film ali knjiga, doseglo uspeh. In nihče ne ve, kako morajo biti ta dela ustvarjena da pritegnejo množice, šele ko je uspeh kakšnega dela že pri koncu, pridejo modrijani in razlagajo, v čem je tičala skrivnost uspeha. S priljubljenostjo človeka je prav tako. Nekatere ljudi imajo vsi radi. O njih se pripoveduje da so očarljivi in da imajo neko čarovnijo na sebi. Poznavalci duš pa samo s tem pripovedovanjem niso zadovoljni. Tam v Novem svetu, kjer cenijo priljubljenost kot posloven uspeh, bi strašno radi odkrili recept osatmega >ča-ra«. Pet in dvajset lastnosti tvori po ame. riškem mišljenju nekakšno okostje člo. vekove priljubljenosti. Teh pet in dvajset lastnosti so vsekako ugotovili na lju. deh, ki uživajo onstran velike luže posebno priljubljenost. Ali pa je tudi vsak izmed njih, prav zaradi teh lastnosti ljubljenec ljudi. je drugo vprašanje. Goethe je bil nekoč minister, toda zaradi tega še noben minister ni Goethe. Res si lahko poskušamo na ta ali na oni način pridobiti priljubljenost, toda nečesa ne moremo doseči sami s pridnostjo in voljo: čara, ki uklene sočloveka. Vsekako je ameriški poizkus zabaven. Razen tega daje premišljujočim ljudem zanimive poglede na poti dušeslovja ,n mu odkrije nekatera bistva, ki jih morda na sebi še ni spoznal pa bi mu utegn-la pomagati, da bi postal v očeh drugih ljudi vsaj nekoliko bolj »užiten....« Zdaj pa dovolj tega! Odgovorite najprej kolikor mogoče pošteno na naslednjih pet in dvajset vprašanj. 1.) Ali poveste vselej odkrito • svoje mnenje, ne da bi vas kdo šele iapraševaJ? 2.) Ali se čutite duševno višjega kakor se vam zde trije vaši najboljši prijatelji? 3.) Ali radi jeste sami? 4.) Ali radi berete poročila o vznemirljivih umorih? 5.) Ali se zanimate za podobne preizkušnje značaja, kakršna je ta? 6.) AJi govorite z drugimi ljudmi o svojih namenih, razočaranjih in življenjskih vprašanjih? 7.) Ali si pogosto izposojate denar? 8.) Ali imate radi svobodo? 9.) Ali segate pri popisovanju kakšne. ga dogodka tudi v najmanjše podrobnosti ? 10.) Ali raai koga povabite, čeprav vas to precej stane ? 11.) Ali ljudem radi pripovedujete, da ste- prostodušni ? 12.) Ali pustite zdaj koga čakati če-ste z njm dogovorjeni? 13.) Ali imate otroke — lastni so izvzeti — zelo radi ? 14.) Ali radi koga potegnete za nos? 15.) Ali se vam zdi neumno, če se ljudje v zrelih letih zaljubijo? 16.) Ali imate več kakor sedem znan_ cev, ki se vam zde neznosni? 17.) Ali svojo jezo kmalu pozabite? 18.) Ali radi uporabljate be3ede kakor »strašno«, »grozno«, »obupno?« 19.) Ali se pogoste prepirate s telefo« nistkami in prodajalkami? 20.) Ali se vam zde neumni in dolgo, časni ljudje, ki se ne navdušujejo za isto knjigo glasbo ali šport kakor vi7 21.) 'Ali svojo besedo prav tolikokrat prelomite, kakor jo držite? 22.) Ali radi kritizirate svoje domače, prijatelje ali nameščence? 23.) Ali postanete pobiti in izgubite glavo, če se vam kaj ne posreči? 24.) Ali se veselite uspeha svojih prijateljev tudi takrat. kadar imate sami smolo ? 25.) Ali pomagate, kadar kdo klepeta o kakšnem hudo zanimivem dogodku? * NA ta vprašanja odgovorite naprej, preden pa pregrete nadaljevanje članka, da boste videli, kako sodijo Američani in kakšni morajo biti po njihovem mnenju odgovori na posamezna vprašanja, da so pravilni. 1.) ne. 2.) ne. 3.) ne, 4.) da, 5.) da, 6.V da, 7.) ne, 8.) ne, 9.) ne, 10.) da, 11.) ne, 12.) ne, 13.) da 14.) ne, 15.) ne, 16.) ne, 17.) ne, 18.) da, 19.) ne. 20.) ne, 21.) ne, 22.) ne. 23.) ne, 24.) da, 25.) da. Za vsako vprašanje, ki ste ga odgovorili pravilno, kakor kaže ameriški pregled, si zapišete točko v dobro. Kdor si lahko piše v dobro vseh 25 točk, ima po mnenju izumitelja tega sistema vse pogoje, da ga mora njegova okolica oboževati. Toda že pri sedemnajstih dobrih točkah ga smatrajo soljudje vsaj za »imenitnega dečka.« ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Ali tj ni Jurij povedal, da je bi,l zaprosil za mojo roko, preden se je poročil s teboj?< »Draga moja, nisem obdržala v spornima niti polovice neumnosti, ki mi jih je priznali !< B. Teruscel: Cirkus Cirkuško ozračje je bilo nasičeno s smrdljivimi vonji človeških in živalskih teles. Gledalci so sedeli na svojih prostorih in zehali, medtem ko je vitka ženska v sinjem jahalnem kostumu delila konjem povelja z dolgim pokajočim bičem. Konji so se nazadnje uvrstili v polkrog ter sc na njeno znamenje vzpeli na zadnje noge. Nato se je krotilka poklonila občinstvu, ki jo je nagradilo s ploskanjem. Ob vhodu jc stal lastnik cirkusa Fran Person. Pripravil se je, da bi pomagal hčeri preskočiti ograjo arene, ko je od nekod pritekel član cirkuškega osebja v kožuhu. Pcrsonova pa je narahlo odkimala i glavo, podala roko očetu in kakor srna skočila na tla. »Prepozno ste prišli,« je z ironičnim nasmeškom dejala prišlecu. »Zdaj ste nu vrsti vi. Glejte, sloni že prihajajo.« Moški se je tedaj odstranil in uvedel isvoje živali v areno. Odmor je še trajal, ko jc pridirjal med klovne možicelj male postave v fantastični uniformi. Par klovnov mu je zastavilo pot. možicclj pa je zavihtel bič in udaril enega izmed naga-jivcev v lice. »Prekleti mučitelj zveri 1 Mar misliš, da smo mi tvoji levi!« se je obregnil ob njega zadeti klovn. Možicelj ni več slišal teh besed. Žuril ise je dalje, da bi še pravočasno našel lastnika podjetja, kajti iskal je Franka Perso-pa, ki se je s tem trenutku yra£al od hče- re, ki jo je bil povedel v prostor za pre-oblačenje artistov. »Gospod Person, rad bi z vami govoril v neki nujni zadevi!« je rekel možicelj. »Počakajte me v pisarni, takoj pridem.« je odvrnil Person. Čez nekaj časa sta si stala nasproti iz obraza v obraz. »Nu, kaj boste povedali, Ferrauz?« je vprašal Person. »Ali so vas zopet razdra-žili?« l;erraux je napravil nervozno kretnjo, kajti to, kar mu je povedal Person, ga je neprijetno dirnilo. Person je dobro vedel, čemu se mu vsi rogajo. »Mister Person. prišel sem k vam, da bi govoril z vami v zelo resni zadevi. Ni mi prikrito, da vaše cirkuško podjetje ne uspeva. Treba bi bilo cirkus preurediti, poiskati novih privlačnosti — in denarja. Jaz vam morem postreči z obojim« Umolknil jc, mr. Person pa je zamahnil z roko. »Skratka, mr. Person, pripravljen sem vam pomagati in spraviti podjetje kvišku, če mi daste hčer za ženo.« »Tako?« se je začudil Person. »A kaj pravi k temu Catlina?« »Hm-« je dejal možicelj. »hotel sem naj-prvo govoriti z vami. Saj veste — miss Catlini je svojstven neki prekleti način, s katerim odbija vse ljudi!« Person je vstal. »Poslušajte, Fetraux!s je dcj^L »Stvar ni tako preprosta. Prvič: Catlina ima svojo glavo. Drugič: Cirkuški posli res ne uspevajo, kakor bi želel. Toda — kako mi morete dokazati, da ste ravno vi tisti človek, ki lahko spravi podjetje na noge? Poznam vas, priznavam vašo hrabrost in pogum. Ne pozabite pa, da imate vročo francosko kri, ki se pretaka po vaših žilah! Živali tepete bolj nego bi jih smeli! To mi ni všeč na vas. Ne morem vam verjeti- dokler ne vidim, da ste napravili nekaj res novega! Torej: pogum! Vzemite leve in vprizorite mi z njimi točko sporeda ob kateri bo občinstvu zastajala kri v žilah! Kadar boste dosegli ta uspeh, sc vnovič oglasite pri meni!« Ferraux je hotel še nekaj reči, toda Person sc je vzravnal v takšnem ponosu, da se je možicelj molče odstranil. »Odvraten človek, ta Ferrau\!« je dejal tiho zase. »Nihče ga ne more trpeti. Toda — levi so njegovi, vrhu tega pa ima denar!« Potrkal je na zid pred svojo pisalno mizo. »Catlina, pridi malo sem! Saj si že oblečena?« »Takoj pridem, oče.« se jc oglasila izza zidu mladenka. Person je prižgal cigaro in se zazrl v avlo. kjer so stali vozovi v velikem krogu. Ferraux je zažvižgal, na njegov žvižg je pritekel lep pes. Krotilec pa ga je takoj udaril z bičem, da je žival zacvilila od bolečine. Podjetnik se je obrnil. Ni mogel videti ne trpet! tega Feirausa. Po glavi so se mu podile vsakojake misli. Videl je sebe, kako dela in Stedi, da bi se osamosvojil. Iz-pura jc imel srečo, Toda prišla je krut, časi za cirkus so sc spremenili na slabše, moral je privzeti druge. Občinstvo je hotelo vedno novih točk na programu — Person jih ni zmogel. Zopet je nekdo potrkal na vrata. Person se je zdrznil. Vstopil je Ronner. krotilec slonov. Opravičil se je. da ni mogel odložiti tega obiska. Person mu je ponudil stol, toda Ronner se je zahvalil. »G. Person, neka skrb me tare — zaradi sebe in vas. Nad leto dni sem že v vasi službi. Mislim, da ste me v tem času dovolj spoznali. In gospodična Catlina tudi... Nu — saj slutite, kaj hočem reči — Sloni so moji. Prištedil sem tudi nekaj denarja. Torej prihajam k vam v tej zadevi. Rad vidim vašo hčerko — zelo mi je všeč... Sploh ne vem, kako bi vam to povedal. Rad bi jo imel za ženo. Tako, zdaj sem povedal vse. Kaj pravite k temu?« »Sedite — nu, tak sedite, Ronner!« je ponudil mr. Person stol krotilcu slonov. Vi ste dobričina. Rad vas vidim. Toda — kaj pravi k temu Catlina?« Ronner je okleval. »Kaj naj rečem? Časih je dobra z menoj. časih tudi ne... Nisem je vprašal...« »Dobro.« je dejal Person »Vidite, tukaj imamo tudi cirkus. Ena sama dobra točka nas lahko reSi, ena slaba nas lahko pogubi 1 Kdo bo našel izhod?« Ronner je planil pokonci in udaril s pestjo' po mizi: »Jaz ga bom naseli Jaz! Počakajte tri mesece!« In je oddirjal, kakor da ga je odnesla burja. Tronutefc v pisarno Catlina in pozdravila: »Dober večer, oče!« Kaj si se menil z Ronnerjem? Malo jc manjkalo, da me ni podrl, ko je zdirjal od tebe!« »Draga moja.« je dejal mr. Person, »za tebe gre. I. Berraux i Ronner e potegujeta za tvojo roko!« »In kaj si jima odgovoril?« »Nič. Perraux je govoril samo o denarju. O Ronnerju pa imam vtis, da te ima rad! Bil je tako zmeden! Zdi se, da ima neki načrt, kako bi se cirkus rešil iz sedanjih neprijetnosti. Kaj naj mu rečem, Catlina?« Personova hči je zardela in molčala, • Reklama o nanovo zdresiranih živalih j« pomagala. Vsi prostori 90 bili prodani. Fer-raux, krotilec levov, je bil prepričan, da bo zmaga njegova. Medtem, ko se je na- fravljal pred zrcalom, pa se je klovn Pifi, i ga je bil svojčas udaril z bičem v lice, pritihotapil do kletke z levi ter jim vrgel vrečo mesa.^o je Ferraux nastopU. so bile zveri lene in neubogljive, plazile so se po koteh kletke. Ferraux je besnel. Uporabil je vso svojo moč, da bi jih pokoril, a vso jc bilo zaman. Občinstvo je izgubilo potrpljenje in je krotilca izžvižgalo. Person je sedel poleg hčere. Izgubil je ves pogum, ker je videl neizogiben polom. Tedajci pa je v areni zavrelo navdušenje. Ronner je bil pritekel v cirkus. Imel je na sebi tirolsko obleko. Poleg njega je stal njegov buldog, oblečen v zelene hlače in z zelenim klobučkom na glavL Ronner je odnesel zmago. Občinstvo le drlo v cirkus od vseh strani in — Catlina jc postala Ronner jeva žena. »JUTRO« št. 68 -Neifeffc*. S. SO, f937/ Zemlja se bo ohladila Nova ledna doba v nekaj tisoč letih — Mraz spreminja obličje zemlje Pred časom je neki angleški geolog s sodelovanjem nekaterih astronomov izračunal, da je zemlja ta čas nekako v sredini med dvema lednima dobama in je v kakšnih 6000 do 7000 letih računati z močnejšo ohladitvijo zmernega pasu na sever, ni zemeljski polovici. Astronom Drayso(n je celo izračunal, da sledijo, premiki zemeljske osi, ki imajo za posledico ohladitev oziroma ogretje poedinih predelov zemlje, nekemu ritmu, ki obsega 15.800 let. Napovedi bodočih lednih dob so bile doslej združene vedno s prilično žalostnimi predstavami o usodi vsega živega. Praktični eksperimenti pa v marsičem nasprotujejo teoretskim domnevam. Pred Narodno geografsko družbo je pred kratkim ameriški biolog dr. Viktor Jollos predaval o vplivih kozmičnih žarkov in mrazu na življenje. Pri tem je uporabil zanimive po-sledke, ki so jih zbrali v zadnjih letih s poleti balonov s posadkami in brez posadk v stratosferi. Teh poletov so se udeleževala vedino posebno občutljiva živalska in rastlinska bitja, pa so lahko na njih opazovali učinke kozmetičnih žarkov. Pri poletu balona Explorer n. so vzeli nekoliko kozarcev tako zvarnih bananskih muh s seboj. Nekatere teh kozarcev so izpostavili odprte soncu in kozmičnemu žarenju, drugi so bili skrbno zaslonjeni in zaprti. Vse muhe so poginile zavoljo mraza. Važno pa je bilo, da so mogli jajca in ličinke teh muh s skrbno nego spraviti do razvoja. Pri muhah, ki jih je umoril mraz, in sicer tako pri zaslonjenih kakor pri neza-slonjenih, so se pokazale neke spremembe. Te spremembe so bile takšne, da je bilo mogoče sklepati, da je bil vpliv mraza na muhe, jajčeca in ličinke dosti važnejši in večji nego vpliv kozmičnih žarkov. Sedaj bodo razisikovali vplive mraza in kozmičnih žarkov na ličinke in jajčeca iste vrste muh, in sicer v ločenih okoliščinah. Že prej je uspelo izzvati z mrazom določene spremembe pri bitjih na zemlji. Toda višinski mraz, ki je pri omenjenem strato-sfernem poletu vplival lahko nemoteno štiri do pet ur, utegne, kakor vse kaže, povzročati še vse drugačne spremembe. Po dosedanjih opazovanjih bi bilo sklepati, da more ohladitev določenega dela zemlje, to. rej nova ledina doba, dosti lažje spremeniti obraz sveta in njegovega življenja nego nekaj močnejši vpliv kozmičnih žarkov, ki prihajajo od zvezd neprestano na našo premičnico. Stari oče s 35* letom Petelinje borbe v Calaisu Orgija šampanjca in stav — Francoski petelini prekašajo angleške — Ogorčenje v Angleški listi poročajo, da se je vršila pred nekoliko dnevi v Calaisu tekmovalna borba med petelini, ki so ji prisostvovali mnogi znani člani angleške družbe in za ka.tero je dala »Britska zveza za bojne peteline« svoje najboljše živali na razpolago. Nad dve sto petelinov je obležalo na bojišču in vsa prireditev, ki se baje ponavlja vsako leto s francosko in angleško udeležbo, se je končala z orgijo šampanjca in stav. Angleška javnost je prav tako začudena, ka-kor ogorčena, da se vršijo še vedno takšne prireditve, ki kažejo, da ta nekoč na Angleškem zelo razširjeni »šport« še daleč ni izumrl. Strogi zakoni prepovedujejo že kakšnih sto let takšne borbe na Angleškem, sedanja poročila pa kažejo, da so ti sakoni brez učinka. Petelinje borbe so pre- povedane tudi na Francoskem. . . Vsa stvar bo prišla tudi pred parlament, kajti poslanec Moor namerava vladi zastaviti vprašanje, v katerem bo poudarjal posebno to, da je šlo pri prireditvi tudi za udeležbo angleških petelinov. 150 teh živali »najboljše pasme« so spravili nekoliko dni prej zlasti iz severne Anglije na Francosko. Navzlic temu, da je šlo za najboljšo pasmo. Da so se težki franco ski petelini izkazali za dosti boljše. Morda je tudi to vzrok, da so na Angleškem tako ogorčeni. . . Angleži, ki so prisostvovali tekmi, so nosili na volnenem telovniku z zlatimi gumbi poseben znak, v gumbe same pa je bil vgraviran petelin. Iz vsega tega je jasno razvidno, kakšen obseg in kakšno organizacijo ima na Angleškem še vedno pred sto leti prepovedani šport. Odprto pismo biv Javen poziv Žiti Habsburški v Italiji Ilalijansk; list »Gazetta del Po polo« je te dni priobčil javen poziv gospe Žiti Habsburški, naj vendar opusti svoje sanje o dunajskem prestolu in na; se s svojimi otroki vrne v svojo domovino Italijo. Pismo je pcino poklonov bivši cesarici, dasi veje mestoma iz njega prav pikra ironija. Bilo je objavljeno baje s soglasjem italijanske vlas de in se glas; takole: »Nj. c.in kr. Veličanstvu Žiti Habsburg-Bourbon-Parmski. Na vašem belgijskem gradu Steenoker-*eelu je bilo zadnje dni mnogo nad. Od avstrijskih meja so prihajali mladeinjško zaupljiva pisma Vašega sina Otona. Prihajali so odposlanci barona von Wiesnerja, tega vrlega moža, k; je posvetil svoje življenje habsburški stvari. Obljubil je tud; svoji soprogi, da se bo nekoč, ko posadi Otona na prestal, pojavil pred nio z visokim odlikovanjem za to, z zlatim runom Prihajale ?o k Vam vdane osebe, ki so Vas zagotavlja« le, da vts dunajski dvorni grad, cesarski rezidenci v Išlu in Schonbrunnu ter tirolski lovski gradiči čakajo samo še na Vas in na Vaše otroke. Veliko ime nosite jn imate mnogo otrok, kj jih je težko preskrbeti. Razumemo, zato ste radi prisluhnili in verjeli la-kavim besedam. Upal; ste, da boste morda res lahko molili globoko zaviti v svoje vzormo vdovstvo na grobu svojega soproga v kapucinski grobnici, ko- pa prepeljete na Dunaj. Upali ste, da boste morda le videli svojega prvorojenega sina, kako skače s konja na velikem dvorišču dvornega gradu sredi vojaških oddelkov s šlerni, okrašenimi z listjem habsburškega hrasta. To so vznesene nade in visoke sanje. Vredne so Vaših globokih italijanskih oči. Dovolite nam, da Vas poprosimo, da premagate skušnjavo in da ne boste silili svo« fflu&eztus mi (o, domače, fitovenofio mi Io! jega mladega sina, naj krene na pot, ki je bila usodna Vaši sreči Namesto, da se lotevate nesmiselnega in malo elegantnega podjtja. kakor je vzpo-tava ©tare prikazni avstrijskega cesarstva. Zakaj bi se raje ne vrnili s svojimi otroki v svoj stan dom v Italiji, kjer ste se rodili in kjer doslej prebiva Vaša matj v vili della Pianore? Pianore je prekrasen kraj. Bil sem tam ravnokar in sem mislil na Vaše načrte in na Vaše napoire, kako bi svoje otroke privedli zopet v dunajski dvorni grad. Videl sem ga v novembru lanskega leta. Je res krasen, z mahom poraščen. 6ličen pozlačenemu mrtvaškemu odru. v njem se ne da da bivati. Pianore je veliko lepši. Tu so Vaši otrocj takoj v morju, če se hočejo kopati, če se hočejo voziti na kolesu, imajo prekrasno cesto, če se jim hoče gora, so planine takoj za hišo. Pomislite na njihovo srečo, ko ne bodo nadvojvode. Vi pa, gospa, b; imeli tu vilo, kjer ste se rodili j;n blizu bi imeli grob svetnice, katere ime nosite, okoli Vas bo!o ljudje-, ki Vam ne bodo očitali, da imate črne italijanske oči in Vas ne bodo obtoževali, da ste si želeli, naj Vas sin postane cesar. To je igrav ponos Vaš, ki ste bila vladarica in ste mati. To je pravi greh. Dovolj bi bilo, da greste h križu, ki je pri vhodu v vilo, in odmolili očenaš jm zdravo Marijo in sv. Nikolaj, (ki je določil 40 dni odpustka vsakomur, ki pomoli očenaš in zdravo Ma rijo pred tem križem). Vsem bo dal odvezo od tega greha. Seveda, samo v tem primeru, ako ne začnete znova grešiti«. Zvonik brez zvonov Moderna tehnika in radio se ne ustavljata ni'ti pred prastarimi izročili. V zadnjem času so na Francoskem napravil; poskus, da hi zvonove v cerkvenih stolpih nadomestili z zvočniki. Prva cerkev, kjer so to preizkušali, je bila notredamska cerkev v Roubai-xu. V nje stolp 60 namestili trj zvočnike, ki so bili v zvezi z ojačevalci v zakristiji. Tu je bil tudi gramofon. Oddajali so ploščo z glasov; holandskih cerkvenih zvonov. Za* 6topniki klera, ki so se udeležili tega poskusa, so izjavili, da je dobro uspel in da je novota priporočljiva posebno za majhne občine. Železniška nesreča v Marylandu 51 ........ 1 i \ 4 Or fv ^^SjfSBE U' v BjliMMiMiliP'? W EHMH^HESr t; ~ jr ■ mlmlimMmSm ■ < •-:> - -^ ^ ^^^ w ; : . * - Wm p Pm a Si HMKal UBt Jp I^KjsH 1 i*V Hi^F oŠ,- - - jnjMFHffr ■■■TjraJlr Tkž> .r ""-'iiiinMi f V s - . / . ' f/--/ „ ' - ^ '- • »«, i*:,. .->. '•. •. C::- I w 4 v OrP ■J;-.; t'" '"•'■ r- V-"* W Jp jP - f je -i ik JtiL^o&^m- % zvrtat .vi i. *• »k -i^/ i " " t 'fTMmm j, Mršim ;< ' --v i ttt Windsorski piše svoje spomine »Dailx Express« poroča, da namerava vojvoda Windsorski napisati sveje spomine, ki bodo predstavljali nekakšno avto-biografijo. Delo bo obsegalo dve knjigi in opisovalo njegovo življenje od 1. 1900 do smrti kralja Jurija V. Vojvoda se bo izognil opisovanju raznih sporov. Pisal je na Angleško, naj bi mu poslali razne dokumente, fotografije in drugo gradivo. Kralj Jurij VI. bo, kakor piše omenjeni list, prav gotovo izdal dovoljenje za to knjigo. in konjunktura Zanimivo statistiko priobčuje ameriški urad za zunanio trgovino. Po njegovih podatkih je v Evropi 12 dežel z deviznimi omejitvami in 9 brez n>ih. v Ameriki 11 z omejitvami. 20 brez njih. v Aziji 3 z omejitvami. 6 brez njih. v Afriki 1 z omejitvami, 4 brez njih. Avstralija m ne pozna nobenih omejitev. In točno v skladu s temi številkami navala statistika, da je konjunktura v Avstraliji »zelo dobra«, med evropskimi deželami ie konjunktura v 3 (Angleška. Švedska. Finska) nrav dobra, v 8 pa dobra, drugod slaba. Držde z dobro konjunkturo so: Avstrija Da-nska, Irska, Ho-iar>d"5ka. Norveška, Portugalska, Švica in Poljska. Charles Drouet iz Aubervilliersa v Franciji Ima šele 35 let, pa je že stari oče. Pred njim sedi njegova mati, poleg njega stoji njegova 17 letna hči, ki je mati otroka« katerega drži on v naročju Žalujoča kanadska vdova Stroški za žalovanje iz zapuščine pokojnega moža Ga. Rose L'Heureux, vdova po nekem bogatem kanadskem trgovcu, je zahtevala posebno odškodnino za to, da je za svojim možem žalovala dve leti. namesto leto dni. kakor je običajno. Med potomci francoskih naseljencev v kanadski provinci Quebecu so se namreč ohrr.nili mnogi običaji iz njih stare evropske domovine, med temi tudi običaj, da se žalovalni stroški vdove plačajo iz imetja umrlega moža. Pred svojo smrtjo je bil Lucien Carmel, mož vdove L' Heureuxove, ugleden meščan mesta Quebeca. Imel je veliko trgovino z C* ;iefii trije m Ameriška triperesna deteljica: RooseveSt-TaSt-Roct V Marylandu se Je primerila huda železniška katastrofa. Tovorni avto, ld je vozil s silno brzino, se je nenadejano srečal z vlakom na mostu. Sunek pri trčenju je vrgel lokomotivo tat vagon z mosta. Tri osebe so bile pri tem ubite Smrt Jismer.skega državnika in jur.sta Eli-hu Jioota je obudila spomin na eno najzna-mendtnejših političnih tovariških zvez. na triporesno detelo Roose veh—Taft—Root. Seveda ni šlo tu za Franklina DeJanoja Roo-sevelta temveč za »strica Teddyja*. ki ie ustvari'] slavo rodbine Rooseveltovih. Root mu je služil štiri Lta. sprva kot vejai. potem kot dužavnj tanik 0!>a moža je vezalo iskreno prijateljstvo. Taft Roosevelt. jin Root so se poznali osebno že dolgo pred svo ni političnim srečanjem. Root je bil uspešen odvetnik v New Yorku Po prewičan.;u ie bil konservativec in njegovi kiten t,; so bile patrierjske rodbine in pa-tricijska pod et ja. Bilo mu je zato žal ko ga je Roosevelt pozval v svoj kabinet. Zavoro njegove drobne nežne postave so ga v pi-ijateTskem krogu političnih treh mušket rje v imenovali za Aramisa. Volikarskii Tal t je M Athofi in Roosevelt Poriihos. S Temi kiiemi so vs: trije tudi podpisovan 'svoja zaupna P;sma, ki so j h svo'ečnsno nekatera objavili. Sredi bre-men-i dela in odgovornosti — bilo je v dobi po«sredo"anja glede r^ske-japonske vojne D v dobi porlsmoutskega miru — so možje naši; še dovolj časa, da so si pošiljali šaljiva p srna n. pr. z napisi: Strogo zaupno, zasebno in neumno. Root rii znal svojega jedkega humorja zadrževati celo nilir se vrši. kakor znano z lakmusovim papirjem. »Prosim, gospod predsednik.« je pml Root. »dajte princu X. kes lakmusovega papirja \ usta in če bo ta pokazal učinek kisline tedaj ie princ neoporečen princ.« Zanimivo je, da jo Root že pred 27 leti odklona! poziv, da bi sprejel mesto predsednika na višjega sodnega dvora. Odklonil je to z motivacijo »da je prestar«. V Turčiji samo turški jezik Turški notranji minister je izdal dekret, ki nalaga turškim državljanom, da občujejo med seboj izključno v turškem jeziku. Kdor bo zasačen, da govori kakšen drug jezik, bo kaznovan z globo. Inozemci, ki se poslužujejo svojega jezika, morajo dokazati, da še ne žive doslej dolgo v Turčiji, da bi se mogli naučiti turščine. Koliko Imamo čutov Ura v človeški glavi — čut ravnotežja — Občutek za žarke Splošno menimo, da ima človek samo petero čutov. Znanost pa je že dolgo drugačnega mnenja. Odkrila je, da je celo število čutov večje. Natančnega števila pa še ne ve povedati. Tu bi bil n. pr. čut, ki ga imenujemo po navadi občutek. Tu ne govorimo o tistem čustvovanju, ki ima kot svoja vrha ljubezen in sovraštvo. Gre za telesni občutek. Kar pod tem splošno umevamo, ime nujemo tip, čut, ki ga možganom posreduje koža. Tu pa imamo n. pr. občutek mraza in toplote, ki je porazdeljen zelo različno. Da navedemo n. pr. dva pola: na koncu jezika zelo občutimo toploto, v vezivu oči pa mraz. Prav tako je občutek bolečine zelo različno razdeljen na raznih delih telesa. Majhen zbodljaj ali majhna praska na koži ne povzroča mnogo bolečine, pomislimo pa, kako je z bolnim zobom. Potem lahko govorimo o časovnem čutu, ki je pri raznih ljudeh zelo različen. So ljudje, ki imajo tako rekoč uro v glavi, in to celo ponoči, med spanjem. Lahko se zbude ob vsaki vri, ki si so jo doirčili že v naprej ZA POMLAD NOVA OBLEKA — NOV PLA8C I Lepo sortirano zalogo blaga vam nudi tvrdka DRAGO SCH W AB LJUBLJANA, Aleksandrova c. it. 7 V zalogi tudi lzgotovljena oblačila ali pa se na željo lzgotove tudi po meri. in se zmotijo kvečjemu za nekoliko minut. Tudi sluh je že pred d«.:0im časom dobil nov čut, ki ga imenujemo absolutni posluh. Nekateri ljuoje ga imajo, drugi ne. Ljudje z absolutnim posluhom lahko čisto natančno spoznajo kakšen zvok, če so se glasbe učili, bodo lahko natančno povedali višino zvoka. To nima nobenega opravka s tako zvano muzikalnostjo. So mnogi zelo muzi-kalni ljudje, ki pa nimajo absolutnega posluha. Potem bi bilo omeniti čut ravnotežja, o katerem je znanost dognala, da ne sedi v želodcu, čeprav se tu najbolj izkazuje (n. pr. pri hitri vožnji z dvigalom), temveč v ušesnem labirintu. Ljudje, ki radi oboli jo za morsko boleznijo, imajo zelo izo-bličen čut ravnotežja. To seveda ni bogve kako velika tolažba za tiste, ki jih je morska bolezen napadla. Tudi za lakoto in žejo je čut zelo različno razvit. Pri tem prav za prav še niti ne vemo, kje ima ta čut svoj sedež. Popolnoma nov čut je odkrila znanost v zadnjih letih, gre za občutek »žarkov«. V splošnem občutimo ljudje rdečo svetlobo kot toplo, modro kot mrzlo, pa čeprav ni iameriti pri dveh žarnicah, izmed katerih oddaja ena rdečo, druga modro svetlobo, nobene toplotne razlike. V zadnjem času so delali takšne poskuse: človeku so močno zavezali oči, tako da niso dobivale absolutno nobene svetlobe. Oseba je imela sporedno iztegnjene roke in v tem položaju so jo obsevali z barvno lučjo. Pri modri svetlobi so se roke pri tem hitro umaknile nazaj, pri rdeči svetlobi so se stegovale Se bolj naprej. To je torej čut za žarke. železnino, trgovino z aelikatesami in osem posestev. Ko je umrl, je njegove žena kazala veliko žalost in je izjavila., da bo slavila njegov spomin, kakor se spodobi. Svojo žalost je kazala tudi na ta način, da je nabavila kompletno žalno opremo, ki je obsegala toalete, čevlje, klobuke, kožuhe, sončnike in dežnike in celo perilo ter hišno obuvalo. Ko se je dve leti oblačila samo v črno, je predložila upravnikom imetja svojega pokojnega moža račun v znesku 850 funtov šterlingov z opazko, da predstavlja ta vsota samo njene izdatke za žalovanje. Upravniki so menili, da je 850 funtov vendarle preveč, plačali bi le 200. Vdova pa je protestirala: »Moj mož je zapustil imetje v vrednosti 60.000 funtov šterlingov in moji izdatki za žalovanje so v pravem razmerju s tem imetjem. Ce žaluješ polni dve leti, tedaj ni 850 funtov nifi preveč«. Upravniki so dejali, da se vdova moti, kajti nje mož ni ostavil 60.000, temveč 42.000 funtov šterlingov. Razen tega pa ni bil nihče prisiljen, da bi dalj čisa žaloval nego običajno leto. Vdova je spet vztrajala na tem, da za svojim možem lahko žaluje toliko časa, kolikor sama hoče in ker se niso mogli sporazumeti, je šla na sodnijo. Sodnik Forest je po natančnih posvetih s francoskimi juristi in pregledu civilnega zakonika izdal te dni naslednjo razsodbo: »Vdova ima pravico, da si da stroške svojega žalovanja plačati iz zapuščine svojega moža. Višina teh stroškov je lahko tudi v pravem razmerju z velikostjo zapuščine. Po starem francoskem običaju pa traia žalovanje samo leto dni in nič več. Stroški za to leto v višini 463 funtov šterlingov se vdovi priznajo. Vsaka vdova sme v Que-becu žalovati za svojim mežem toliko časa, kolikor hoče. zr.kon pa priznava samo enoletno žalovanje kot upravičeno. Vsako nadaljnje leto mora vdova žalovati na svoje stroške«. In t^ko se bo zgodilo, ela se ne bo nobeni Luebeški vdovi več ljubilo, da bi kazala svojo žalost dlje nego leto dni. Epilog k Littdberghovi aferi V zvezi z ugrabitvijo Lindberghovega otroka, ki je stala Bruna Hauptmanna življenje, so sedaj obsodili še dva možakarja na dvajset let ječe. Naši bralci se bodo še spominjali dramatičnih izpovedi nekega Paula H. V/endela, ki je trdil, da je sam ugrabil Lindberghovega sinčka. Zato so morali Hauptmannovo usmrtitev preložiti za nekoliko dni. Kakor se je pozneje izkazalo, sta neki Weiss in neki Schloss-mamn, moža, ki so ju sedaj obsodili, tega Wendela ugrabila in ga prisilila do tega, da je svojo »krivdo« priznal. ANEKDOTA K Bjornsonu je prišel neki njegov prijatelj: »Sedaj si pa kriv, da se je moja zaroka razdrla«. — »Kakšen opravek pa imam s to stvarjo?« je vprašal pisatelj začudeno. Nato je prijatelj odgovoril: »S to svojo zaročenko sem obiskal predstavo nekega tvojega dela. Na poti domov mi je dejala: Z možem, ki v gledališču zaspi in pri tem smrči, se ne bom nikoli poročila!« VSAK DAN ENA M »Ti, kako pa je to, da sta danes tvoji nalogi pravilni?« »Očeta ni doma, odšel je na potovanje«. Jt*BiQ et Rac«) Ljubljana TAVČARJEVA 7. PUCH 200 ccm: Novi dvotaktni 6 PS motor, prepelje 2 osebi čez vse normalne klance. Ima stisnjeni jekleni okvir in vilice, velik žaromet s svetlobno napravo 30/40 iNVatt, 3 prestave, velike zavore ter se odlikuje po svojem lahkem teko. Efektivna poraba bencina in olja n« 100 km je 2.5 1. Hitrost ca. 75 km na uro. Pri tem motornem kolesu se je prvič posrečilo združiti cenenost z visoko kvaliteto. Promptna dobava vseh nadomestnih delov« Solidna in cenena postrežba. Puch — motorna kolesa, kakor tudi najnovejša lažja motorna kolesa s Fichtel & Sachs motorji do 100 ccm po 1« apriln na zalogi! — Prikolice vodilnih nemških in avstrijskih znamk. — Resni reflektanti — zahtevajte prospekte! Današnja nogometna nedelja Tretje ligaško kolo s poltretjim derbyjem — V Ljubljani igra osaješka Slavija — Odločilne bitke v mariborskem I« razredu Zadnja nedelja pred velikonočnim premirjem je vsa v znamenju borb za pike, vsi so jih lačni, nobeno moštvo, noben klub se jih ne orani. Poglejmo pregled: Liga Ljubljana—Slavija (.OJ. Jeseni je bilo v Osijeku 3:0 za, Ljubljano. Torej? Vsakdo poreče, da je samo logično, če pričakujemo vsaj takega rezultata tudi v Ljubljani. Toda Osiječani so se do dobra pripravili in niso mnenja, da bi morali pustiti obe točki v Ljubljani. Saj imajo zadevno že dobre skušnje iz naše srede. Tudi mudi se jim, da bi si nekoliko utrdili položaj v prvenstvu. Seveda gre našim za isto stvar. Sedaj »o i za Haškom i za Osiječani, danes pa imajo priliko, da se postavijo pred oba. Pri tem računamo, da bo Gradjanski Haška nesel. jSaše moštvo igra svojo prvo letošnjo prvenstveno tekmo na svojih tleh, ima torej razloga dovolj, da se malo resnejše pobavi s to zadevo. Skoda, da ne more nastopiti Stanko v obrambi. Tekma bo brez dvoma zanimiva, srečata se moštvi približno enakih kakovosti, ©siječani igrajo tehnično dober in lep nogomet, r.aši so v zadnjih tekmah, čeprav so jih zgubili, pokazali tudi zadovoljiv napredek. Da vidimo! Igra se na Primorju, začetek ob 15.30. V p red tekmi igrata mladim Ljubljane in Slovana za točke. To je juniorski derby, v katerem gre za prvo mesto I Concordia—BASK, V Beogradu je bilo 3:1 za BASK. Concordia se v zadnjih nastopih žilavo bori za vsak tudi polovičen uspeh. BSKu je minulo nedeljo odnesla eno piko, lep uspeh. BASK ima utrjeno pozicijo, zato mu ne bo mnogo mar zagrebške zadeve, tembolj se bodo Ccnccr-dijaši potrudili, da se vsaj približajo predzadnjemu v tablici. Zaenkrat s poslednjega mesta ne morejo. Gradjanski-llašk. Derby na igrišču »purgerjev«. Jeseni je bilo v Maksimirju 4:0 za Gradjanskega. Sedaj imajo s-plavi« še več razloga, da poberejo obe piki, ker jim miglja zapeljivo prvo mesto pred očmi. Sodi zopet italijanski sodnik. To je za i-purgerje - poslednja prilika, da si na svojih tleh Je bolj okrepijo položaj. V bodoče bodo stalno na poti: najprej v Ljubljano, pa trikrat zapovrstjo v Beograd. ■Jugoslavija—BSK. Rdeči so jeseni odnesli tesen rezultat 2:1. Danes jim to ne bc> tako lahko, kf^r se jim prvo moštvo sprehaja no zoleni Irski, za prvenstvo pa bo igral druga garnitura. Za BSK je ta Razpis ženskega cross-cou«tryja za državno prvenstvo Ljubljanski hazenski podsavez priredi po naročilu JSŽS dne 11. aprila t. L ob 10.30 erose-t-ountrv tek za prvenstvo Jugoslavije na progi 2.000 m. Start jn cilj sta pri drsališču SK Ilirije. Pravico naslopa ioiajo Mu* bi JSŽS e družinami po najmanj (i tekmovalk odnosno s poedi-nkanii. Na rezultat vplivajo v v*aki družin; najboljše šliri. Kla siiikacija se izvaja po predpisih .JLAS. Zmagovalna družina dobj naslov s Prvak Jugoslavije v cross-countrv teku za leto 1937.< najboljša pocdLnka pa naslov > Prvakinja Jugoslavije v crocsš-countrv teku za 1. 1937.« Prijave s prijavnino 50 Din za družino in 10 Din za poedinko je poelatj najkasneje do 4 aprila opoldne na naslov: Ljubljanski bazenskj podsavez, Ljubljana — kavarna Evropa. Prijave brez prijavnine in zakas* ncle prijave se ne br>do upoštevale. Zmagovalna družina prejme prehodni pokal dravske banovine, ki ga trenutno branj iru z na Haška. Zagreb, najboljša poedinka pa plaketo Tekmuje se po pravilih JLAS. Podsavez si pridržuje pravico prenosa 6'arla in cilja. Razpis klubskih tekem v smuku in slalomu na Pokljuki Slalom klub 34 bo priredil za svoje članstvo 28. in 29. t. m. tekme v alpski kombinaciji na Pokljuki i. ?.: v nedeljo 28. t m. tekmo v smuku z Viševnika nad Rudnim poltem s startom ob 11. in tekmo v slalomu 29. t. m. na Gorju šah. Tekmovanje 'e razdeljeno na naslednje skupine: mladina do iS. leta: to morji od 18. - 20 leta: seniorji in dame. Proffi *ta za vse skupine isti. Skupm odhod na start 7,3 smuk bo od naše koče v nedelio ob 7 Ker je sne?a še do vol in še vedno dobra smuka zlasti v višjih lesrah onoznramo vse članstvo in prijatelje kluba tudi ne tekmovalce da izkoristijo ntrodno nr l;ko ob velikonočnih praznikih In posetijo to prireditev v dim večjem številu. teč tvegana: če zmaga, je pač zmagal nad drugo garnituro, če zgubi, sramota ne bo majhna! Hajduk—Slavija (S). To naj bi bil majhen, nekak obmorski derby. Med Spiitom in Sarajevom se v zadnjih letih spleta skoro neidilična športna napetost, ki je že nekam slična raznim lokalnim »prijateljstvom«. Doma so Sarajevčani Hajduke nesli kai s 3:0, seveda jim pripravljajo Hajduk1 v svojem brlogu temu primeren sprejem. Vsaj točki bodo hoteli za vsako ceno ohraniti doma, da ne zgubijo možnosti za prvo mesto. Sarajevčani nastopijo brez svojega najboljšega napadalca Ra-liča, ki je ta čas »na hladnem« kakor naš Bertoncelj. Pripisujemo točke Ljubljani, Concordiji, Gradjanskemu, BSKu in Hajduku. Ce jih bodo res spravili, bo Gradjanski ostal še nadalje trdno na prvem mestu, bo Hajduk ohranil varno razdaljo med prvim in drugim mestom, bo BSK z boljšim količnikom prehitel rdečega rivala, si bo Ljubljana opomogla za dve mesti pred Osiječane in pred Haška, in bo naposled, Concordia zmanjšala razdaljo do predzadnjega v tablici. Vse to, če favoriti zmagajo, sicer bo nekaj zmešnjav v prognozah. Podsavezni I« razred je deloma končal tekmovanje. Ljubljanska skupina je svoje dovršila, mariborska skupina pa ima pred finalom samo še dva termina. Danes igrajo: Atletiki—CSK v Celju. Domačini so še vedno brez točke, so pa v zadnjih nastopih poka-zali odločen napredek, tako da za ČSK to gostovanje nikakor ni že v naprej odločeno, čeprav so jeseni beležili doma 6:0. Železničar—Marifcor se bosta ogorčeno ogledala za prvo mesto v svoji skupini. Od začetka so bili Železničarji v vodstvu vse do zadnje nedelje, ko so se spodtaknili v Celju, če Mariborčani ponovijo jesenski uspeh 2:1, imajo vsaj udeležbo v finalu že na varnem. Rapid—Celje. Celjani so jeseni doma komaj odnesli 3:2. Rapidu ne gre za mnogo, saj naprej več ne more. Pač pa so Celjani še vedno v kombinaciji. Zato se bodo pošteno potrudili. II. razred V Ljubljani: Jadran—Svoboda Maia— Mladika. Grafika—Slavija, Korotan—Moste. Po deželi: Domžale—Mengeš, Bratstvo— Kovinar. Za vse tekmovalce in one. ki bi hoteli tekmovati, bo v sredo 24. t,, m. ob 19. kratek sesfnek v klubskem lokalu. Z* tekme pa se lahko prijavijo člani še prejšnji večer v koči. Službene objave LNP (Službeno št. 10, 22. seja p. o dne 17. t. m.) 1. Spored prvenstvenih tekem 21. t. m.: V Ljubljani: terrišče Primerja, ob 14.15 Ljubljana - Slovan jun. ob 15.30 Ljubljana Slavija 0.. službujoči Kralj, blagajna Jugo-vec Ljubljana rediteljstvo; igrišče Jadrana, ob 9-30 Reka - Svol»oda jun.. ob 10.30. Jadran - Svoboda služba:oči štrukelj, Jadraj in Svoboda po pet rediteljev: isri^če Pri-morja ob 9. Grafika - Slaviji. službujoči Zupančič, oba kluba po j«3t rediteljev; iirri-šče Slovana, ob 10. Mars Mladika službujoči Turk. oba kluba po pet rediteljev; igrišče Most. ob 10.30 Korotan - Moste, službujoči Žigon dva kluba na pet rediteljev. V Celju: igrišče Atletikov. ob 15.30 Atletiki - (>K službujoči Roinik. Atletiki re-ditelrstvo. V Mariboru: isrrjšče Železničarja ob 14. Železničar - Maribor rez., ob 15.30 Železničar - Maribor, službuloei Klkppstfltter, oba kluba po 10 rediteljev; igrišče Rapila. ob 15.30 Rapid - Olje. službujoči Paier, Rapid redit eVstvo. V Domžalah; igrišče Domžal, ob 15.30 Domžal - MenMetle« so to kmalu odkrili. Poskusite še vi in stric Matic bo morda vas izžrebal za kakšno lepo nagrado. Rešitev skrivalnice Rešitev skrivalnice v zadnji številki se glasi: iPridni najde dosti kruha, lakota mori lenuha«. Med reševalce je razdelil stric Matic po žrebu šest knjig. Dobili so: Marija Peršič iz Ljubljane, Baragova 13 Jože Bernot iz Ljubljane, Einspilerjeva 27, Breda Mejakov* iz Gornjega geada, Marija Krajger iz Novega mesta, Sv. Florijana trg 10, Rafael Rihar iz Trbovelj—Vode, Ivanka Mohorič iz Gobce, Selca nad škof ji Loko in Franja Sršen iz Prezrenja. p. Podnart po eno knjigo »življenja in sveta«. Iz življenja na deželi Iz Škofje Loke šl_ Borba jetiki v škofjeloškem okraju. Prav krepko se uveljavlja protituberkuloz-ni pokret v škofjeloškem okraju. Liga v Skofji Lok j pred slabim letom ustanovljena, šteje 509 članov ki eo na Jožefa zjutraj napolnili obsežno rjsalnjco. Ot^orjl in vodj.1 je zbor upravitelj meščanske šole g. Sovre in podal v uvodu obsežno poročilo o ligi, ki ja je uspelo organizirati ves okraj. Liga ie bila vsestransko iniciativna. Snovala je zdravniške posvetovalnice, vodi priprave za ustanovitev samostojne lice v Gorenji vasi. dela na osamosvojitvi poverjeni-štva v Železnikih (imajo 84 članov) in misli na dispanzer v Skofii Loki. Predvsem pa deluje za ustanovitev šolske poliklinike. Domači činrtelji, OUZD RK, TPD gasilci, učiteljstvo. duhovščina in zdravniki so pokret u najboljši prijatelji. Blagajno ie vodil g. Turna, k; je navajal, da ima liga 6935 Din dohodkov, zbranih predvsem od takozva-nih malih ljudi. Delovalo je v okraju 19 poverjenikov, med njimi g. Bakšič ki je zbral sam preko 100 članov. Zanimivo je, da ie preko 80 g;isilcev med vnetimi pripadniki lice. Po izglasovanju razrešnice. izvolitvi delegatov in izvršnega odbora je predaval dr. Kocijančič o jetiki. Podal je dolct) vrsto praktičnih smernic za zdrave in bolne, vse v 10 zapovedih. Med predlogi je bil spreijet tudi. naj bi oblastva zakonito posegla v vprašanje pridelovanja brezalkoholnih sadnih pokov. SI— Modrasa je ujel Apneniear Sifrer fc Veštra je snan spreten lovilec kač. Zato nd čudno, da je ktaknU modrasa že letos na takozvanem Hrenovem griču. Nevarnega plazilca je ujel v precep. Iz Hrastnika h— Razstava kuharskih izdelkov in ročnih del v deškj šoli na Jožefovo je bila prav spretno jn okusno aranžirana. Razstavljen ie bil sad velikega truda učiteljic m go»;enk letošnjega uiospodinjskega tečaja. Po razstavi so pa tečajnice priredile v So-koiskem domu lepo uspelo akademijo. Na uspehu moramo čestitati vsem, v prv j vrsti pa voditeljici tečaja, učiteljici sre. Candrovi. h— Občni zbor moške podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda bo v sredo 24. t. m. ob pol 19. v deški šoli h— Zvočni kino Sokol bo predvajal dane« fHm »Pvg-mnlionc. Iz Novega mesta n— Vabilo na občnj zbor podružnice SPD v Novem mestu, kj bo dne 81. t. m. ob 20. v posvetovalnici mestne občine. Dnevni red: Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika, preglednikov računov. Volitev novega od; bora. Slučajnosti. Ako ob napovedani urj ne bo navzočih zadostno šievilo članov, bo občnj zbor pol ure kasneje ob vsakem številu članslva. — Odbor. n— Ivino »Dom« T Sokolskem domu bo predvaja! danes (v nedeljo) ob 15., 18. in 20.15 zvočni velefilm *črni angel«. Pred-, igri: Paramountov zvočni tednik im kulturni film. Sokol Sokolsko društvo Ivančna gorica pri Stični priredi danes ob 16. v svojem domn predavanja »0 n polnem življenju žene* s slikami. Predavala bo predavateljica ZKD. Predavanje je prirejeno samo za žene. Sokolsko društvo Žiri priredi danes 14. v svojem domu predavanje jO globinah morja« * slikami. Predaval bo predavatelj ZKI) fc. dr. Kuščer Ludvik. 'e%iVeliko ifoč 74295-lC Koeoct: Bttrenlni trotntr-gmltfkt b Uf-fina. t lepim ehranm v »leni in rujavi barvi. Elastično podstavljen ffum.podpUt-to>tt..Stanejo urno Din S9.~ Za Upe dnevi- mafprW*AuJU nsfH otroiU platneni teti* e utnfatiin podplatom. OH UR W-tS Din a-V" * St-ii Din tt,- 2 2M2-449G3 lahke in motne oiroikt mnOaU $ nej> boljirpa malerijalii * usnjatim podplo tom. Stanejo aovto 2>in X.- 2325-44793 Zadnji model rfcpmMft teeljev U mama t Ipango, s lepim okrasom, vsnjatim pod pla'om in polti trt o nt petam. -Stanejo Di» IB - f/trohim ~t€~i¥ria*o "fnhirt uangi, teveljlkt t ipango. Od n -30 Din iS.-, od 31-Zi Din S3- 23K44Ž« _ čleganfne tevlje za rprrhode 1n obute nt trr*ga umiia t um ;wfr£»£o pela Din 120,- 2967-44800 Vdubnt in Inkke moške fin d rile i Mnjatiui podp*tl[o»t »• ffiimijaslorn t">om Din 59.- 5927-44827 gleganM moiii poiee>-lji U ntuga tet boksa * majali™ podplatom in gumi-jastom petom. (rns ali rvjave Din MS. 2927 44884 Kajnav^jH epomladanfU moM te go-tpode. It -finega per/uriranepa boksa in f močnim vsnjatim podplatom Din ti,- 5305-0» T* elspanlno dama I fievljt u ternfht « vi toka peto m lepim CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo. Din &.— davka aa vsak oglas tn enkratno prt-•tojbin« Dla S.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni. ki Iščejo ilnžb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 13--% Dopisi In ienitve se zaračunajo po Din Z*— ca vsako besedo. Din 3.— davka ca vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanj« naslovov. NajmanjSI znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračonajo po Din L,— za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— ca Šifro ali dajanje naslovov. Najmanj« znesek ca enkratno objava oglasa Dla 17*—* Ponudbam na šifre ne prilagajte znamki Oglasnega oddelka »Jutrat nsn odgovor, priložita UM če zahtevata Vse pristojbine za male oglase Je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati ▼ pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer aa zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutrau, Ljubljana* Tudi Vas otrok bo tako zadovoljen in vesel ako ga boste hranili z >ETA« ovsenimi kosmiči, ki krepijo mišice, pospešujejo prebavo, jačajo kosti ter so odlična ljudska hrana za otroke ln odrasle. V vsaki trgovini dobite »ETA« ovsene kosmiče in navodilo za uporabo. n E T A m družba z o. z. Kamnik .BesoUa i Din. lavek 3 Din. sa šifro sli dajanj« naslova li Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pozor! Gostilna MAJERHOLD v Mozirju zopet odprta. — Vsak čas topla in mrzla Jedila, sobe za tujce, so ledna postrežba. Za obi len obisk se priporoča gostilničar ka. 4945-18 Najboljša ln najcenejša domača zabava bo danes v gostilni pri Panju kjer se f"či priznano iz borni dolenjski cviček in fina štajerska vlr.a. Ob vtakem času razna gorka ta mrz'a jedjla. Danes ln vt«,k večer igra nje na klavir petje ln druge domače zabave. Zato še danes vse in vsi <*osfi'no »K Panju« T Vegovo ul:co 10. Vati vljudno vabi ln ge priporoča gostilničar TONE HTJC 5169-18 Zopet so enega zaklali pri Kajfežu. v Piorjansta Ul. 4, seveda Jančka, k: bo vsako nedeljo pečen iia ražnju in bo ob 7. uri zvečer serviran poleg najfinejšega cvička lz Gadove peči 5659-18 B-»eda l D'n 1a»«k 9 Din aa Šifra ali lajanj« oaslovs I Din. ^ajmanjSl jneeek 17 Din Propagandistka imlske stroke, dobi mesto, začasno za mesto Ljubljano. Prednost trgovsko naobra-žene. Naslov v vseh pošlo valnicah Jutra. 5617-1 Prikrojevalec (Zuechneider) — z moj-sterskim izpitom za fino damsko konfekcijo (plašči, kostumi) dobi mesto takoj al. pozneje. Cisti mesečni dohodek; Din 4.000 do 5000. Natančne ponudbe z navedbo starosti in vseh službenih mest je nas.o vrti na ogl. odd Jutra pod »Perfekuen mojster« 4932-1 Dva šoferja za tovora* avtomobile sprejmem. Kovač Jože. Tržič. 5068-1 Dva mlajša uradnika ki dobro obvladata ola gajniške ln kredmne po s.e. išče denarm zavod v Ljubljani Pogoj name stiive je znanje tujih ie z kov, zlasil nemškega ter dobrega družabnega vedenja. Nastop po do govoru. — Ponudbe prepisi spričeval in krat kim curriculum vltae. kakor tudi s priporočil naj se pošiljajo pod šifro »Ambicijozen« na oglas odd. Jutra. 5413-1 Pletiljo dobro izurjeno sprejme A. Jeglič. Lesce pr Bie du v stalno zaposienje 5417 1 Mesarskega pomočnika do 25 le* starega sprej mem s 1. aprilom. Pon z navedbo dosedanjih služb na podr. Jutra Mariboru pod »Mlad me sar«. 5484 1 »Moda« atelje. Pražakova ul. 15-I.. išče več pomočnic. 5583-1 G. Th. Rotman: Profesor Bizgec gre m potovanje okoli svet? 54 Niso še hodili pol ure, ko jih je srečal oddelek kitajskih vojakov; v profesorjevo nemajhno radost se je izkazalo, da je poveljnik izvrstno govoril angleški. 55 Profesor Bizgec je nato povedal častniku, kaj vse se je bilo zgodilo; povedal mu je tudi, da so razbojniki ujeti in da je spravil kljuko v žep. tako da tudi stražar ne more odpreti zaklopnic. »Nu, to ste imenitno napravili,« je vzkliknil častnik, »saj smo jim pravkar za petami, nepridipravom! Le naj sedijo v letalu; tem laže jih odpeljemo s seboj!« A kako zvleči letalo čez zid? To je bilo nemogoče! »Ovinek bo treba napraviti!« je nazadnje rekel častnik. »Pol nre odtod je v zidu vrzel; tam lahko pridemo na ono stran!«* Natakarico pridno, pošten« čedne zu nanjosti z znanjem oemške ga in srbohrvatsKega Je*za ka ter samostojno sprej mem takoj. Ponudbe je po si a ti g sliko na ogl odd. J utTa Dod »Letovišče«. Samostojno frizerko miajšo moč, sprejmem. Ponudbe pod »Izurjena na ogl. odd. Jutra. 5615-1 Prvovrstna pletilja za fino damsko perilo, ki je Izurjena na Adler stroju z motornim obra tom. dobi trajno name ščenje prot- dobremu p a čilu v zagrebški indu atriji. Ponudbe z navedbo dC6?danje zaposleno sfc ln zahtevami p'ače na »Propaganda« d. d., Zagreb. Jelačičev trg 5. pod »121«. 5517-1 Brivskega pomočnika dobrega ondularja išče — salon »MILA«. Tyrševa 7, Ljubljana. 5636-1 Prodajalko veščo nemščine z večletno prakso in stanujočo v Ljub ljanL sprejmem Pismene ponudbe na ogl odd Jutra pod šifro »-Prodajalka 1001» 5819-1 Vezilje pozor! Iščem vet vezij Delo na dom Ponudb • n .gl odd. Jutra pod »Strojna vezilja« 6600-1 Dobro kuharico in boljšo služkinjo za boljšo gostilno !'.i zna delat moenate je di, sprejmam Stalno na meščenje. — Ponudbe s prepis' spričeval z prej šnje 3 užbe na gos lino Triga^ Zagrsb Masnič ka 6 :"48G i Gospodično iščem ii o..,..ilch!u acv-ku ki je ze o la pri j.rocui m je veSja nemščine in nekojiko šivanja. fuiiui be S lO.U5ia.A1jU i£l £LUtlU ko za odgovor na J. Feu-dr, ^i-aieb iis Kra ija iomisiava br 13. ooOi i Šoferja poštenega in zanesljive ga s kavcijo iščem k to vornemu avtomobuu Dle sel. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv šofer« 5537-1 Vrtnarja sprejmem v stanovanje, ki bo oskrboval v lastni režiji pokopal/šče. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Vrtnar 45«. 5550-1 Službo dobi mizar z lastnim orodjem Potrebno že nekaj lot prak se Ponudbe s prepisi spričeva ln referenc na os1' odd. Jutra pod »Mi zar«. 5514-1 Ključavničarja veščega popravila strojev ki je že služboval v kaki t ečji tovarni, sprej mem Vestni, strokovno izvežbani prosilci. naj pošljejo svoje ponudbe, po možnosti s prepisi srlčeval alii navest' do sedanje službe na ogl. odd Jutra pod »Kiju čavničar*. 5515 1 Kalkulant vešč Indusiri.lsfc h Kalku lacvj korespondent orga nlzator de'a 'n prodaje vodja pisarne dobi m • sto Ponudbe s prepisi spričeval ln curculum vita« kakor trudi s refe rencam; pod »Kalku'ant na ogl. cdd. Jutra. 5516 1 Vesten upokoienec dobi služb*- ia lahka dela ako se ra7time hin-i na vrt narstvo Ponudhe na 'vari odd Jutra pr*i .Delo* 9548-' 3.000 Din mesečno zaslužite t iaoeisvo ljub Ijanskih -n dni.gr h fot raz jlednif Rnl: '< neira tivov vso rvripr .vrt 7a sfl.mo '..četnima na učim v par *peH T>iod »Vpeljano« 564*-1 Postrežnico čisto, po&teno, ki zna kuhati, sprejmem s 1. aprilom v Šiški. Naslov v vseh poslov. Jutra. 5694-1 Inkasanta sprejmemo z nastopom 1. aprila. — Predstaviti s« v Strokovni založbi. Idrijska 1B, v četrtek. 86KM Natakarico istočasno plačilno, pošteno, solidno, simpatične mlaj šo moč. zmožno nemščine, sprejmemo takoj za moderno gostilno. Ponudbe na podružnico Jutra Celje pod »Fino delo«. 5684-1 Za Nemčijo iščemo perfektno -rtb nirni podatki poslati na podružnico Jutra Maribor pod »Bodočnost«. 5683-1 Trgovski pomočnik mlajša moč. f kavcijo do 10.000 Din - dobi službo Ponudbe na podružnico Ju tra v Mariboru pod značko »Jamstvo«. 5678-' Kuharja ali kuharico •strokovno izvežb.ano mlajšo moč. »prejme večja restavracija. Oferte zahtevo plačt- je poslat« na »srlasn; odd. -Jutra pod »Mh'5a moč«. 0OS8-I Din '»v«-* "i Dr. •v* 4ifrr ti' uianj* Din VairranjŠ- tnenel; 17 Din Trgovski pomočnik spt-cer si z ma c. maturo in znanjem nemščine -šče mesto praktikan-a v manufakiurni trgovin Ponudbe na ogj odo Ju tra pod oDober 1n dela ven« 5290 n Brivski pomočnik hiter del&vec. star 21 L, Išče službo za takoj. — Kovač Franc pri Boršt-nar_ Ljubljana. Gospo-svetska 13. 5527-2 Sodarski pomočnik vojaščine pro«t ž^lr. Ponudbe na ogl od Jutra pod »Sodareki pomočnik«. Mesto hišnika v Mariboru. Iščem Sem oženjen, s 3 otroci spo soben vsakovrstnih del. posebno vrtnarstva. Naslov v vseh poslov. Ju tra. 5483-2 Brivski pomočnik star 25 tet, dober delavec. žče stamo ali sezonsko mesto. Ponudbe na Ladls av Ogrizek. — Post resante. Ljubljana 5532-2 Kolarski pomočnik vojaščine prost, zmožen strojnega 111 ročnega d« la. šče službo Anton Potočnik, žnblftk p. La por je pri Slov. BisTlci 5522-2 Strojnik srodnjlh let želi spremenit službo z večletno prfikso in dobrimi izpričevali. 7.mcžen po Tvnvil Ponudt* na oel odd Jutra pod »Trezen n zanesljiv«. 5350-2 Vdova z znanjem sov n^mSk in 1^'iio.n le^ika išče zRDOelenle v boljši dru '•.ini. Ponudbe na ogflf.. -"omoč v go-«ri->d:njstvu«. 5716-2 Treovski pomočnik odlična moč » prvovrstnimi refe,repe/»;mT «tar ^ let. omst 1-laven, 'možen vlakec* knnffovod -tva v tr ri]- jI- 1 nPo nn^Ko Tntra v nnd značko ^TVojia mki«. V7« ■» Dobro kuharico samostojno apr^jmem za večjo trgovsko hmo. Ponudbe s sliko in spri čeval na ogl odd. Jutra pod 'Dobra solidna moč«. 5498 1 Dekle za vse ki je tudi vešča šivanja sprejmem s 1.aprilom Pača Dn 200 Kiepach Nlkoia. Zagreb. Badaliče va ul. 14-1. o499-l Mizarska dela za novo enonadstropno trgovsko hišo oddam v okolici LJubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidno dele. 3513-1 Pletiljo dobro, izurjeno v rokavicah. sprejmem takoj. Nas ov v vseh pos ova-nlcah Jutra 5574-1 Pekovskega pomočnika samskega, zdravega m poštenega, starost od 30 do 40 let z las; no kon cesijo sprejmem Ponud ba na ogl. odd. Jutra pod »Dobra plača 222« 5557 1 Posredovalnica Mrak Ljubljana, rabi fino ho tesko kuharico in vrtnarja 5558-1 Galvanizerja in dobrega kartanožerja sprejmem v stalno služ bo. Prosile naj p oš'jejo ponudbe s prepis- spriče val dosedanjih služb na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalna in dobra služba« 5277-1 Prodajalko deželanko za specerljsko trgovino dobra moč — prednost z znanjem ši vanja s 4.000 Din kavči je za podružmeo na deželi, sprejmem. Naslov v vseh- poslov. Jutra. 5525-1 Za spomladansko zdravljenje, za čiščenje in pri slabi prebavi uporabljajte naš nacijonalni produkt: »PLANINKA« - čaj V lekarnah veliki paket Din 20.—, polovični Din 12.— in poskusne vrečice Din 3.50. Proizvaja: Lekarna Mr. BAHOVEC, Ljubljana. Reg. S. br. 2007 8./II. 1932. SMRT_PlESAVOSTI ? ^MOpANAM PBAVO CU DO ! m ^ Mnn^A, ^ m. ^ w .. .MORANA JE USAyDSE«A:#DPRAVI.PRHL)A3.EKCEMEJAGI IN HRANI LASISCE. TAKOJ USTAVI IZPADA HI E LAS. LASJE PO RASTEJO TUDI. HA PLEŠ AS TOM MESTU. i f ^dfiER^ P L I T - jf^AN^PiPLOHlRANA i^i0NbpHU^0FGRANDpRIX iN T LATO KOLAJNO Gospodinja zanesljiva in |ioštena oseba, v srednjih ietfc. zmožna slovenščine i nemščiiit — žel; mesto pr Mimostoj. ntun g»»spodu. ^vei,t. z enim otrokom. Cen; ponudbe na (»odružnico Jutra v Celju pod značko »(Poštena 50-^podmja«. 5660-i Dri lav-* » Dl 'A iifrr U 1»janjr ia«i.iv» Din Sa-manjJ '7 Din Zastopstva lovem-mn vormc šče v 3eogradu živeči Slove aec Franjo Markov Mio iraga Davldoviča 'xi. 17. 5014-5 Uradnik vešč nemščine .u soven ščne za pisarniške po sle mlajša moj tucl. začemik ambcijozen z vese jem do . govine z moiorn m vozili. dobi mesto. Ponudbe na ogl. cdd Jutra pod »Auto-Moto« 5632-1 Pošteno dekle srednjih let z vese jt-m do trgovine in vzorna gospodinja sprejmem. Ponudbe na cgl odd Pisarniško službo sta'no dob absolventka trgovskega tečaja ako vloži v podjetje 15.000. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Sposobna«. 5C61-1 Frizerko e-eščo trar.ie i-n železnr oji-dulacije. sprejmem takoj. I\-an Mer lak Sv Petra 78. 501)7-1 Gospodična zucena trgovine z me šan m b agom išče ka krenekol' iapos.'tve za mes o ali na deželo Na slov v ogl odd Jutra 54522 Šofer 1 več-ietu ,'ia.Ks- ve^č v»eh pupravii tel nirsto. .Naslov s* zve vseh 00 sliivalmcah Jutra bi&l^i Čevljarski mojster , ^ „ , i mlad. izobražen, vajen Jutra pod »Sialno me- . V5(ga de a razume tu
  • .1vs»nizerja in dobrega kartonažerja sprejmemo v srtalno služ bo Prosilci naj pošljejo penudbe s prepis spri ečval dosenanfh služb na oglasni oddelek Ju tm nod .-»Stalna 'T) do bra služba« 5277-1 2ensko s*aro 30 et potrebulem nri =rvvf)v' n» de že'l Ztman Pe <>ice pri Brežicah 5273-1 Stavbnega tehnika dohreea za oo'dn°vno službo, sprejmem takoj Ponudbe na oerl odd Jutra pod »V Ljub'lana«. 5705-1 Dekle mlada izohn -ena ljubiteljica otrok ki govo ri perfektno nemško — pridna ln poštena Išče službn Ponudbe pod ši fro »Prdna« na nodruž Jutra Jesen« ce 5510-2 Šofer 25 let star fant z 21e» no nrakoo Išče službo. Naslov v vseh pos'ovaJ nicah Jutra 5565? Podjetiu kr m? zanos'1 vloftlm 10 (V*l d" Din krv kavcilo Naslov v vs?h poslovalnicah Jutra 5533-2 Strojnik ključavničar, z večletno prakso ia dobriir spričevali. išče OKst za takoj. Gre event. tu d- z« kurjača Cenj. ponudbe ua og. odd. Jutra pod »Vesier »trojnik« 56b9-» Službo skladiščnika al s uge iščem Kavcija do 30.000 D;n. Ponudb--? na ogi odd. Jutra pod »Služba«. 5275-2 Samostojno boljše dekl^ zmožna vs?h del želi stane službe pri mali družini, tudi izven Ljub ijane Ponudbe trgovina Kramar, Zeljareka ulica 5711-2 Dober mesarski pomočnik Išče 8'nžbo za takoj v Dravski banen-ini. Naslov: M1'jo Pavlovlč. — Krlžcvcl. 5709-2 Zastopnike-ce aa prodajo gospodinjskih potrebščin priva n.kom. Iščemo; f ksum in provi zija Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »A?l:?n« 5579 5 Zastopnike k že ljo dnevno zasluži najmanj 80 Din rabl-2 1 mo v vsaki občmi. Infor macije daje z prednaka-zlom 10 D:n v znamkah Jugotok. — Zagreb l ica 31 5566 5 VajenctCUe) ^^m^mm^mm^mmmimimmammmm^M rte«ei1» Din lave« » D-o za 5ifrr lajanj* naslova S Din S»'manjš' ine»*k \1 Din Frizersko učenko s oskrbo v blša. lepe po stave « tremi raz. mešč. šole ponudbe <4 sinko, — Išče Branko Hrabrlč. frl zerski salon. Karlovac. Rniečka ulica 1 4961-44 10.000 parov nogavic £>-o?klb in moškifj «iproda lame po telo □ zkih cenaii • ZORA. Lin hI ja na Mikloš 'eva S<) Uaroino u trgov •» keT s • n*£im- vif>ro tajnun enam zvečajo za slutek Na mamo tn I manutaktura« r>lasr< ka i«re^a >dprf«i« jamo tu d: 1* a zluh "ena h 4315« Vrtnice visoke, 21eme v različnih barvah ln nizke — imam naprodaj Cena pl t^meno. — Rudolf Muro vič Kočevje. 4865 6 Ciprese za parke pokopališča in vrtne ograje v vseh vi šinah do dva metra lms naprodaj — gTašč'na »Hrib«. Preddvvor nad Kranjem. 4991-6 Dober med, lepe pirhe, krasne sveče, gorilno olje, parketno pasto, cepilni vosek, vst poceni ima Oroslav Dolenc, Liubiiana. \Volfova ul. 10 116-6 Športni voziček dobro ohranjen prodam. Kra:ochwill! — Po ijanska 15, siopnlšče V. 5620-6 Stebri za vrtne ograje, pri črnce naprodaj; postavi jih na dom Stembergej. Ruše-Be-zena 5. 50 nizki ceni, G-radaika ul 8 S991-3I Šivalni stroj dobro ohranjen. n»r»rodad za 6fXD Din. Novi trg -i, pritličje. S6li-2B Pletilni stroj in/89 in 12/100 prodam a« zamenjam za manjšega.. — Naslov v v&feh posiovakš-caiei Soitnlioi 589tvlM Motorno kolo B. S. A. 350 0 H. W. pi» dam. Kova*. Jože Tržič. 3O6T7-10 Motorno kolo 250 do 500 ccm, novejfle dpe. v zelo dobrem sta nju. kupim proti gotovi nI. Obš-me ponudbe na Wielath Bd. Tržič. 5484-14 Trgovsko vajenko najraje z dežae. sprejmem. Milič. Rožna do'1" na c. XV-26. 5561-44 Pekovskega vajenca sprejmem po dogovoru. Pekarna čadež. Kranj. 5403 44 Šofer mehanik x večletno prakso, zmožen vseh popravil, išče službo na tovorni ab avtobus. — Nastop; lahk wkoj Cenj. ponudbe na o^I. odd. Jutra pod »Pošten m trezen«. 56J6-2 Gradbeni tehnik prost vojaščin* t pisarniško in terensko prakso, šče primerno mesto. Ponudbe na podruzrnco Jutra Celje pod značko »Teren«. 5665-2 Dekle z dežele s£če zaposiitv* pn mak, dobri družini. GTe tudi k otrokom Dopis«, poslati na podružnico Jutra v Celju pod značko »Zvesta« eesB-s Strojnik - ključavničar oteojen. brez otrok. «ta.r 18 lei. anožen tudi nemščine, s večletno prakso v tekstilni ia parketni indu strfji veSf vsake montaže, žel" »lužbe Nastopi samo l«i osebnem dogovoru. Ivan SelevSek, Loke H. 300. Trbovlje n. 5867-3 Vajenko sprejme ugledna trgovina v Ljubljani. Plača 3000 Din vnaprej za popolno oskrbo ce'e učne dobe. Ponudbe pod »Pro v>'nclja'ke prednost« na ogl. odd. Jutra. 5717-44 Pouk He»ed» D^II 1»v»k D D*n cm 8:fr» ti? lajanje ia»lnr» Din Vairoanjš' » Izkušenega inštruktorja profesorja za vse šole za konec leta priporčam Franjo Rom. plačilni v kavami MiikUč. 5692-4 m na ur«l a 1>i ia Jifrr «1. tajanj* ualo** * Din SijBioji tw*k n o» Vrtnice nizke nizozemske aovej&ib vrst ln berv. 10 komadov 60 Din (10 nagelj evih sadik zastonj 1 Visoke dveletne komad 15 Din p'e?i" ke vseh barv do 6, po1Jaak< clematie 30 vrtne hor •enslje 5. mahonlle 3 msse'no lagode 50 sa ija vrtnarstvo Ivan Jeni ec. Maribor. M67-6 Cauche fotelje — otomane — modroce in zajamčeno sohdno delo kupite pri vse tapetniške izdelke Sever, Marijin trg 2. Športni voziček otročki, dobro ohranjen naprodaj. Snežniška ul. 10-1. pri tehniki 5576-6 Izredna prilika Umetno sušeni parketni odpadki poceni naprodaj pri F. Vertačmk, — Masarykc*va 23. 5584-6 Veliko omaro prodam za Din 170. Naslov v vseh poslovailaii-cah Jutra 5582-6 Prodam posteljo brez vložkov. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 5562-6 Rudeče cvetoče akacije za parke in drevorede, vrnce, visoke, žalujke ln plezalke v' k rasni:to barvah, raznovrstne traj nce prodaja Polže. Mala vas 40. Ježlca. 5552-6 Za šivilje in krojače! Izdelujemo gumbe n vra.ko-vrrtnega blao najnižjih oe iave( I Din ta iifra ali lajanje oMlova ' Din Najmanj^ uieaek 17 Ow »Pfaff, »Singer« skoraj novi Si-vaiai stroja poceni na^rrodaj pni PROMET (nasproti knžanske cerkve). 5634-Č8 Pisalni stroj malo rabljen, portabl, za radii preselitve ugodno naprodaj. Prodam tudi dobro ohranjeno pisalno mizo. Naaiov v vseh poslovalnicah Jutra. 5586 29 Tračno žago (Bands&ge) leseno ln transmisljo. dobro ohra njeno, po nizka ceni pro dam. Natančni pogoji pri Jože Pertnelj, mizar Skof j a Loka 5506-29 Sodarji! Najcenejši rezkar n so-darska dela v kombinaciji z najnovejšim »Gar-gel« aparatom na električni pogon, kupite v trgovini strojev Dovian Ivan- Ljubljana, Frančt-4. Tovorni avto r&bljan, dobro ohranjen 1 ln pol do 2 tonski, kupim. Ponudbe na gaa. četta Središče ob Dravi 5500-10 Dvosedežni auto lep, ciobro ohranjen — poceni naprodaj. — F Aparoifc, Kamnik siaio Več malih avtomobilov Fiat BaSllla, BMW, Chev rolet eitc, po likvidacijskih cenah prodam: J. Lovše, zastopstvo DKW LJubljana Tyrševa 35. 5631-10 Motocikel nov, rdeče barve, ke Herkules, pod cen>D naprodaj. Mestni trg 26. trgovina. 5542-10 5-tonski avto v dobrem stenju, lufin takoj; bencinski motor, trrtnt tudi plinski generator. Ka-sJo>v v vseh podorvalnicah Jutra. SBTdfl Motor 175 kub. cm, selo dobro ohranjen, ugodno {Modam ali zamenjam aa težjega. Pojasnila prt Leopoldu Suleerju Prtm skovo pri Kranju. 5407-10 Motorno kolo BSA 950 ccm. v dobrem stanju, takoj prodam aa Din 3.700. Poljanska 45. 8899-1" Turing prikolico dobro ohranjeno, pro dam ah »menjam a novo kolo. Naslov poetov. Jutra. SUM POOBLAŠČENI GRADITELJ TELEFON 37 — 33 FURLAN FRANC LJUBLJANA CESTA 29. OKTOBRA ŠTEV. 6. ZIDA mm m poieii Motor s prikolico znamke Har:ey Davidson 750 ccm. popolnoma nov takoj ugodno prodam zarad- selitve iz LJubljane. Naslov: Kolodvorska ulica, garaža Žužek &477-10 Motorno kolo malo rabljeno AIS 500 ccm naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Ugodno 5«. 5690-10 Izrabite priliko! Zaradi pomanjkanja pro štora prodajam samo kratek čas večjo zalogo raoljemih — prvovrstno ohranjenih osebnih ln tcvorn;h avtomobilov. — štedljlvost v porabi, po lz"anr->dno nzkl cent. proti hranilnim knjižicam. Krupp zastopstvo O žužek. — Ljubljana Tavčarjeva ul. 11. 5613-10 Beseda 1 Din. lavek 8 Din. za šifro al' dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Smrekovih hlodov 4 m, presek -S'—60 cm, II. vrste, p>rodam 1 vagon največjemu ponudniku. Naslov v vseh posloval. Jutra. 5628-15 B useda i Din lavek 5 Din za ?ifro j.li lajanje naslova B Din Najmanjši znesek 17 Din. Kolesa večja partija popolnoma norih, prvavrstniih znamk, poceni naprodaj pri PRO MET (nasproti križanske cerkve). 5635-111 Teško se je odločiti £e.r Je toliko reklame za kolesa; vseeno boste naj bolj zadovoljni ako naročite kolo pni Leonu Sketu na Vranskem. 5419-11 Kolesa najcenejša. n najboljša Kino pri REMEC OSKAR, Ljubljana. Dolenjska c. 5. Ml-11 Mminm Bet>txla i Din lavek 3 Din. ia šifro ali lajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din Pianino Bor, krasen ^las, orehov, svetlo politoran — ceno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnica!) Jutra. 56 i.)-2*i Klavir koncert ii znamke Ro-3 er Dresden, prvovrsten Jako ugodno naprodaj. Zore. Ljubljana, Gleda i £ka ul. 12. 5698 26 BefteJa Dib lavek S Did za 4;fro sli lajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek '.7 Din Radio prvovrstne znamke, skoraj nov model 1936u 5 -r- i cevni, baerljski s posebnim kovčegom in event. mzico naprodaj. Naslov: Matko, Gajeva 8IV LJubljana. 5718-9 Bes.eda 1 Din. davek 3 Din. »a0[š«n »fabisp ir® o-ijjg v2 o Din. Najmanjši znesek 17 Din. Resasti foksterierji 6 tednov stari čiste pa«me. naprodaj. Rajovc Moste 5(1 pošta Komenda. 5Č0O-27 Kupim za šifro al! dajanje naslova Beseda 1 Din. lavek 8 Din. 5 Din. Najmanjši zneeek 17 Din. Aluminium, baker ln medenino, kupujem. Grudnik, Ljubljana — Dravi je. 120-7 Vinski kamen ln sušene drože kupuje A Resman K. DK Zagreb, Ilica 233. 136-7 30.000 Din posjila posojila proti vknjižbi na posestvo, Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvo mesto«. 5580-16 Posojila dobe državni in samoupravni uslužbenci v Ljubljani v gotovini in blagovnih bonih. »Her-mes«. Informacije: Tavčarjeva 2. 87-16 Hranilne knjižice Ljubljanske kredit, banke. kupim po najvišjem dnevnem tečaju. Ličen Maks. Mežica 5508-16 Vlogo Kmeiskega hranilnega ln posojilnega doma pro dam najvišjemu ponudniku. Oferte na podružnico Jutra, Maribor pod »110.000«. 5693-16 Zago na paral pogon, elektrl ko ali vodo. iščeta v na jem. P-smene ponudbe pod »45638« na Publloi-tas Zagreb. 5467-17 Obrt Beseda i Om lavek 8 DiIl, za Šifro aH dajanj« »aalova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Damske slamnike zadnje novosti dobite ie po 40 Din pri modsbi-njl Ropret-Baligač, Kolo dvorska 35. 5447-30 Gumbi—plise entet t tu.r aredtiek mono grame, hiti.« terrš Mi tek fc Mikeš Ljubljana, oolej hotela Štrukelj. 06-jC Vozove zapravljivčke, ročne lr. vprežne diire na peresa ln Izdelovanje samokol-nlc — Kožar Franc v Domža'ah. 5364-30 Vedno najnovejše modele steznikov in nedrčkov, od najcenejše do najfinejše iz delave, kakor tudi trebušne pasove in gumi-nogavice — nudi tvrdka; Adela Besednik, Selenbuirgova 6, Ljubljana. 5707-30 in rumena Zelena papiga samic s*a utekii. Nagrada: samca m adiča. Profesor Cotič. palača Du-nav £581-27 BesciJa Lhu laveK S Dlb za šifro sli 1a'inje naslova 5 Din Najnunjžj znesek 1 Din Kompletno spalnico dobro ohranjeno s psi-ho iz orehovega lesa pro dam Trgovina Lunder v Rožni dolini cesta V. 5450-12 Na obroke in hranilne knjuice POHIŠTVO Največja izbera Vt-ako vrt-nega pohištva, sobn ih in kuhinjskih oprav Ept rane spalnice, orehova koren na . 5000 sperane spal. piesk. 1600 omare ..... pa-tel je ..... Kuhinj opravo kuh:nj. kredence kuii nj. mize . < kuhinj stoli ■ . • orroške postelje . otrošk vložki . . o: ros ki madracl . ■ madracl ... žlčn- vložki . . . gostilniški stoli . zaboj za premog , zaboj za smeti . Izvršujemo pohištvena in stavbena dela po načrtu Sprejemamo vsa popravila po konkurenčni ceni Se priporoča: Mizarstvo »SAVA« Rožna dolina Miklošičeva c. 6. 5660-16 400 150 650 350 120 50 325 50 130 220 80 22 80 50 Moderne spalnice orehove in jesenove poceni proda m zarstvo Jo sip Goijar. Gosposvet-sk& 13. dvorišče. 5609-12 Prodam spalnico in druge poftižtvo. Ogled od 10-4. Novi trg 5/HI, lavo. 3603-13 male: oglase za velikonočno številko »Jutra" naročite takoj, najkasneje pa do petka opoldne, ker bo velikonočno »Jutro« izšlo tudi letos že v soboto zjutraj! Stare moške obleke čevlje, perilo, kupujem. — Pišite: Alojzija Dame — Ljubljana. Gallusovo nabrežje. 23. 5630-7 Otroški \oziček dobro olyanjea. kup.m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjen« 5663-7 Ševrolet karoserijo luksus. avto tip 29. v dobrem stanj u, kupim. Naslov v -vseh poslovalnicah Jura. 5523 7 Vojaško sedlo kompletno, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko 'Sadi o*. 5406-7 mgoienosti Posojilo | Najcenejše vsakovrstno na vknjižbo i moški podplatnlfci Wn in poroke tudi dolgoroč , 17, ženski podplatniki no brez obresti lahko Dn 13. Tobias, Koodvor dobite, uradniki na pla- ska 35. Vsakovrstno zlato nanje o* lalvTšjils eena cerne luhliana juvelii Wolfova alica L Beseda Din. lavek 3 Dn ia šifro ali lajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din AL. PLANIN SEK Ljubljana Beethovnova ul. l«j.,l Telefon Zo—10 izposluje naJcup n prodajo hranilnih knjižic vseh denarnih zavodov takoj v gotovini najbolje, informa.cij.fc daje brezplačno 39-16 Ureditev dolgov potom soan.h ln zven sodnih poravnav Nasveti v konkurznih Za devah in vreh drugih tr goveko obrtn h poslih. Strokovne knjigovodske reviz je sestava ln aprobac ja ollanc. Preskrbe kreditov nasveti glede hranilnih vlog in pasranje ietb-Vs posl kmečke zaščite Edina koncesionirana ko-tnercionama pisarna LOJZE Z A J C Ljubljana. Gledališka I. Telefon 38 18 32 ie TVRDKA A. & E. Skaberne LJUBLJANA - lavlja. da jemlje do oreklica v račun zopet HRANILNE KNJIŽICE Mestne hranilnice fn Ljudske posojilnice. 31-16 Posojilo v znesku najmatn 70.00" I>in v gotovini, potrebujem v svrho dozidave večje stavbe. Jamstvo v najmanj okratni vrednosti. Obresti in vračilo v mesečnih obrokih po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurno naloženo«. 5306-16 Hišo dobi popolnoma zastonj, vred no 20.000. v prometnem kraju Dolenjske, ks b mi posodil 70.000 Din. vknjižba na prvo mesto Ista hiša tudi naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dolenjska«. ■5512-16 čo. Informacije daje z prednakazilom 10 Din v znamkah. Jugotok, Zagreb, Ilica 31. 5568-16 Hranilno knjižico po dogovoru, kupim _ Naslov v vsah poslovalnicah Jutra. 5519-16 Srečne srečke drž. razredne loterije, ča ka j o na vas. Sezite po njo h Rudolf Zore, Ljub •lana. Gledališka ulica 52. 5697-16 Posojilo dobijo drža-ni i samoupravni uradn ki po ugodnih pogojih brez porokov Dopise na -g) odd. Jutra pod »Dolgoročno«. Za odgovor znamka Din S. 5938-16 Družabnika(-co) iščem, event. podani lep krojaški lokal v centru. —r Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Zelo ugodno«. 5681-1« Iščem posojilo 7.000 Din čez pol leta vrnem 8-000 dinarjev. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod načko »Vknjižba«. 5990-16 5696-30 V Ptuju prodam enanadstropno dvodružinsko hjfco z loka Ionu Ponudbe pod »Dru žlno« na ogL odd. Jutra. 5030 20 Parcelo ca 1800 kr. m poceni prodam. — Ponudbe ia ogled StaretoT* 1B. Trnovo. 4766-30 Trgovska hiša s prostornim trgovskim lokalom, pisarno, velikim skladiščem in dvoriščem ter udobnim stanovanjem v LJubljani, naprodaj za gotovino 300 tasoč Din. Naslov v vseh poslov. Jutra. 5426-20 Hiše - vile parcele, posestva v veft-kl izberi prodaja ln daje brezplačne informacije Franjo Prlstavec, Ljubljana Erjavčeva c 4e~ Telefon 23-81. 5473-20 V Brežicah in okolic) »«■ naprodaj biSe. krasna »tavbišta, vinogradi, sadovnjaki. £OM«rf in ta nkroten- del Attemsovega velepo»estva. — Pojasnila: Ing Uiklan Otmar. Brežice. 96-30 Lepo posestvo v bližini Ptuja, poprej goetlina, s poljem in travnikom proti gotovini, naprodaj. Marčinko, Rogoznilca 40. 5611-20 Kupil bi posestvo s h s.co v b.uim Brežic. Ponudbe pod tafro »K— 3982« na Interrekiam, Zagreb, Masarykova 28. 5505-20 | Prodam ▼ Šiški 3 stan. vilo sa Din 120.000—, za Bežigradom 3 stan. vilo Din 190-000,— ln 230.000.—. Tyršev» o 4 stan. vila Din 330.000.—, Kodelje-vo 3 sum, vila Din 200 tisoč, Prule 4 stan. vila Din 550.000.—, Prule 1 stan. 7 sob ln veKk m Din 500.000—. Mfirje 3 stan. Din 420.000.—, pri Sv. Jožefu 5 stan. 750 tisoč Din, Koleaija 3 stan. vila Din 250.000—, gostilna na Gllncah Din 400.000.—, Gtence 6. stan hiša Din 410.000.—, Sp. Šiška 1 stan. hiša z 2 trgovskima lokaloma — Din 320 000.—, gostilna v Logatcu velika trša ln gospodarska poslopja — Din 300.000.—, hiša pod Šmarno goro Din 60.000, na Kočevskem, posestvo cca 40 ha z ž-aeo Din 220.000.—, posestvo pod Šmarno goro Din 190 000 Kunaver Ludvik realltetna pisarna. Cesta 29. oktobra St. 6. telef. 37—33. Interesentom Je za nasvete v moji pisarni na razpolago bress-p'a£no strokovnjak stavbenik. 69-20 Parcele v etrogetm jentro mesta, ta večnadstropne stavbe — ugodno naprodaj. ReaJitetna pisarna ADAMIČ, Gospo-svetska STL 80f*5-SO Kupim hišo v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »200.000«. 5667-90 Veleposestvo gozdno, 200 oralov, 60 tisoč kub. m smrekovega lesa, 2 žagi, — več stavb Din 1,200.000 naprodaj. Pralnica moderna, velika z loko-mobllo ter vsemi pripadajočimi stroji 60.000—, poleg tega 20 prvovrstnih šivalnih strojev, ter velika izbira hiš in posestev naprodaj v Mariboru. Posredovalnica »RA-PID« Maribor, Gosposka '28. 5501-20 Parcelo čisto v Kosezah (šiška) naprodaj. Naslov v vseh po slovalnlcah Jutra. 5575-20 »Slava Gril« nočna kreeia se sedaj še dobi pri njej sami, Zagreb, Juniši-čeva 31/1. 5690-30 Lokali Beseda Din, lavek S Din za šifro sli lajanje naslova 5 Din Najmanjši uesek ll Din Lokal za obrt v sredini mesta oddam takoj. Informaci je Erjavčeva cesta 9. 5614-19 Svetlo delavnico iščem na periferiji Ljubljane, velikost cca 60 k v. "m v 1 ali 2 prostorih. Ponudbe pod »Reden plačnik« na ogl. odd. Jutra. 6399-10 Lokal v sredini mesta s 1. ma jem oddam. Naslov v vseh poslov Jutra. 5555-19 Trgovino z mešaniim blagom v Ljubljani, prodam Je na prometni točki in vpeljana. — Ponudbe aa ogl. oda. Jutra pod »Gotovina 75.000«. 5f®6-ilD Dve parceli v Celju pri Ska nI k'erfcl naprodaj Vprašaji: Koren. Is to tam. 5554 20 Pozor! Prodam hišo z velikim vrtom, gostilno, trgovino ob glavni cestc, blizu postaje, pripravno za večja podjetja. Ponudbe na ogi. odd Jutra pod »Pri LJubljani«. 5553-20 Hiša enostanovanjska z vrtom v naj lepšam, solnč-nem kraju pri Celju, — naprodaj zaradi selitve. Cena Dtn 45.000. Nasiov pri g. Marn, Zg. Hudl-nja, St 62. Celje. 5503-20 Stavbene parcele ln gozd na lepi legi, eno uro oddaljeno od mesta Celja, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5502-20 Enonadstropno hišo 3 stanovanjsko, o- glavni cesti, pn šrtli Zg. Šiška — let davka prosto, prodam — Pojasnila daie trgovec Krmelj, Dravlje. 5654-30 najnovejši vzorci se dobe pri Rudolf Sever, Marijin trg 2, v zalogi linolej — blago za tapeciranje — tekači — preproge Polaganje linoleja in izvršitev zaves po nizki ceni. tiestja L»u>. lavcJi a L>,jj za šifro au dajanje naslova 1 Din. Najmanjši znesek 17 Din Dražba lesa Začasna državna uprava raz e»6enih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra 24-1, razpisuje na dan 14. aprila 1937 pismeno dražbo za cca 29.630.— pim mehkega (iglastega) tehničnega lesa na panju v območju šumsklh uprav razlaščenih gozdov Kočevje ln Straža Razglas, pogol. tiskovine ln pojasnila ee dobijo pri gor nji upravi v LJubljani in pri šumskih upravah v Kočevju ln Straži. 4795-32 V najem Beseda 1 Din lavek 8 Din, za šifro al! dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 I^n Gostilno na prometni točki Ljub ljane z veliko vinsko klet Jo, lep vrt oddam v najem ali na račun kavcije zmožnemu gostilničarju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna prilika«. 5588-17 Mlin oz. žaga a'i drugo slično poslopje zidano, ne preveliko, ki razpolaga z dobro vodno silo Iščem v najem. V poštev pride Gorenjska. nalraje v bl;žlnl Je senic. Ponudbe na podružnico Jutra. Jesenice pod »Na samem«. 5511-17 Trgovina z vinom z malim tranz.tnlm skla dtščem m dobro vpeljano gostilno (vinarno) v Pragi, se iz zdravstvenih razlogov odstopi s koncesijo. Pogoj: Prevzet je inventarja ln za'oge za j gotovino. Ponudbe pod »Zlata jama« na oglasni oddelek Jutra. 5375-19 Mlekarno v Ljubljani, dobro vpeljano ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obstoj zasi-guran«. 5719-19 Gospodična želi prevzeti obstoječo trgovino ali lokal even-tuelno vstopi kot družab niča Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dem gotovino«. 5710-19 Slaščičarno Je vpeljano, iščem n tekaj. Po možnosti s stanovanjem. Ponudibe n« podružnico Jutra Maribor pod »Slaščičarna«. 9674-19 Beseda 1 Dtn. lavek t Din za Sifr« Ul lajanj* naslova 5 Din NalmanjS cnesek 17 Din Tovarniški objekt ta ča« iobro opremljen umetni mlin z vodno in električno sil« v bližin železnice. voda prikladna za tekstilno industrijo poleg stranska posiopii ia tem-ljnšče. naprodaj. Ponudbe pod »Gttnstig« M ^ Jutra. 8341-30 Lepo parcelo prodam v Pteteršnikavi ulici. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra S933-t» Parcelo prodam na Brodn - St. Vid v 'izmeri 1048 kv. m po Din 16. PoiiZve se v Stanežiičah št. 41. S655-30 Za upokojence posebno ugodna prilika. Naprodaj je trisobna hiša z verando ln potrebnimi pritikllnami, z napeljano elektriko, dvorišče ln vrt, v sredini va-sr Spodnja Po'skava za 35 000,— Dn. Dopise na Manazzl. Zagreb, Boško vlčeva 14-1. 5658-20 Enonadstropno hišo tri dvosobna stanovanja velik vrt v bližini re-mlze, naprodaj. Naslov v vseh poslov. Jut-m. 5665 20 Restavracijo z moderno opremljenimi tujskim sobami — v krasni legi pod Šmarno goro z vrtom poslopjem ln drugimi pritikllnami, pripravno tudi za leto-viščo. ugodno naprodaj. Ponudbe na Perovšek Tacen p St. Vid nad Ljubljano. 5540-20 Kupim hišo ali vilo, novo. s tremi stanovanji (enim štlrl-sobnim) v oko'lcl Tabora, Sv. Jožefa. Poganske ceste ali Sv. Jakoba. Ponudbe na oglas odd. Jutra pod šifro »Do 500.000«. 5630-20 Vila v Slov. Bistrica št. liti, vi-sokopritKčna, 4 »obe, 2 kuhinji, parkeiti, elek.tr. razsvetljava., 3 kleti, gospodarsko poslopje, cvetlični in lelenjadni vrt. njivica, odnosno eadonosork, naprodaj. Poizvedbe daje: Ka-pus Ivan. slikarski mojster v Slov. Bistrici ali >Ljndska samopomoč« v Mariboru, Grajski trg 7. 9676-30 Trgovska in najemninska hiša v srednmi Maribora, i dobrim donosom, naprodaj — event. se da tudi trgovina v mnjem. Vprašati: Društvo hišnih posestnikov za Maribor. 5677-30 Gostilniško posestvo z obratom 250 hI vina v Ljubljani, naprodaj. Po trebnlh 500.000. Informa clje (brez posredovalcev) Briščlk, Gosposvet-ska 4. 5264-20 Trgovsko hišo trii« lokal1 v-č komfortnin stanovanj — don«> letn*> netto 40.000. eetw 480.000 — proda reaHetn; pisarna ADAMIČ. Gospoevutska cesta 8/II. 5606-30 Malo hišico v Dev. Marija v Polju 127 prodan«.. 5270-20 Parcelo 1400 m2 s stavbenim dovoljenjem Podrožnikom poceni ta koj prodam. — Rlžnar. Gradišče 1. 5708-20 Krasno posestvo arondi nano, s h majskim i nasadi in sadonosnikoan 10 mrnut od trga. ugodno prodam. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Krasno«. 5686-20 Stavbne parcele prodam: center mesta strnjen sistem Din 600.— za m2, pri av. Jožefu strnjen si stem Din 250.— za m.2, Tyrševa cesta strnjen sl-si'am D>n 500.— za m2, pri Sv. Krištofu Dn 160 za m2, Bežigrad Din 70 za m2, Tyrševa c. Din 115.— za m2, Mirje Din 95 — za m2, Linbartova c. Din 125.— za m2 blizu gor kolodvora Din 220.— aa m2, Glince Din •iS.— za m2. Rožna doki na Din 75.— za m', Vič Dn 20— za m2. Tr novo—Kolesja Din 60.— za m=. Kodeljevo Din 60.— za m2, Cesta v črno vas Din 10.— za mJ. Kunaver Ludvik cesta 29. oktobra št. 6, tel. 37—33. Interesentom nudim strokovnjaka za nasvele brezp'ačno na razpolago v moji pisarni. 69-20 V BEOGRADU Nova palača, strog! center, t lokali ln komfortnimi stanovanji, i donosom Din $13.000 sa 1.350.000 io bi-ooteko 1,000.000 dri. hip. banke. Nova hiša je 4 nadstropna, center, 8 stanovanj po 2 sobi kuhinjo kopalnic* is vse pri-tikline, donos 84.000 din, u 500.000 din in 100.090 din. hipoteke. V prodaji imamo vse objekte, ki se * pre stolnici remi o prodajajo. Poverjen« nam je le vet le« uprava velikega števi la bii in palač, za katero poslovanj« posedujemo organizacijo in potrebne ia-kuSnjA. »IM OBILI J A« K nas Mihajlovs 17 mesa. telet. 36—167 ln 38-860 Med mestom In deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik Od 1. aprila zvišane cene! Zaradi novega obdavčenja Industrijsko izdelanih oblačil se bodo po naših izdelovalnicah podražile Ti-var obleke s 1« aprilom« Do tega roka smo Se v možnosti, da prodajamo po nižjih cenah. Zasigurajte si zaradi tega pravo-časno in nabavite si čim prej naša cenena in prvovrstno izdelana oblačila! TIVAR OBLEKE S s MMMKK Seseda 1 Din. tevek 8 Din ta Šifro Ui lajanj« oa»lova 5 Dia. HajmanjSl tneeek 17 Ka Trisobno stanovanje s kopalnico ▼ Dalmatinovi ul oddam s 1 majem — Trisobno stane vanje s kopalnico na Opekarski cesti oddam takoj. Informacije gradbena pisarna. Rimska c. 2-1. 5616-21 Stirisob. stanovanje vse prvo v.dstropjt, kopal niča., plin. loggi® balkon, vrt in vse druge pritikline, oddam z m^jem v vil' tč* obrtne Sol«. — Informacije Dr. Zalar, Sv. Petre e. 2. 9931431 Dvosob. stanovanje prostorno, solnčno, oddam za 1. april. Pouvedibe: K rižev ni-5 ka 11L, pri hiifeniku — od 11. do IS. ure 54S1-2U. Dvosob. stanovanje kabinet, kuJ lin ja pritličje, oddam takoj za ceno 380 dinarjev. Vel. čolnarska 19 5381-31 Stanovanje soba in kuhinja poleg 6e 1 velika soba, primer na za šiviljo ali kaj s lč-nega, oddam. SmarVn-ska c. 10. 5587-21 Dvosob. stanovanje komfortno v sredini mesta s 1. majem oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5556-21 Komfortno stanovanje trosobno v centru mesta oddam s 1 majem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5572-21 Hišo 4 cJl večstanovanjsko v Ljubljani, tudn na periferiji, kupim Plačam ta ko i v gotovini. Ponudbe na Anžlč, restavracija Tabor 13, v Ljubljani. 555921 Dvosob. stanovanje bakon, loža, sončno s prltlkflnami. oddam v najem boljši stranki z maj^m Postojnska ulfi-oa 20. 5520-21 Stanovanje dvo hi trisobno, oddam. — Naelov v vseh poflJr»vaW-oah Juti«. 5M3-81 Renovirano stanovanje 3 ali 5 sobno oddam v Tavčarjevi 6-IH nadstr. 5634-21 3-sobno stanovanje na Domobranski cesti 5 oddam s 1. majem. 5635-21 2 stanovanji dvosobno stanovanje s kopalnici ln drugimi pri tlktlnaml ▼ I. nadstropju ter enosobno stanov, s kuhinjo v prlUičju od dam v najem s 1. majem. Informacije v pisarni Javnih sklad"šč.— Llubljana. Tyrševa cesta 33 5636-21 Enosob. stanovanje in lepo opremljeno sobo oddam. Rožna dolina VI-4. 5662-21 Stanovanje enosobno. manzardno. 1 mala odd srn n« Blsl-welsovl c. 9. Informacije n. nadet., levo. 9941-21 Stanovanje obstoječe lz dveh sob, kuhinje ln vseh prttl-klln, balkon, nekaj vrta elektrika, vodovod, oddam mirni stranki. Moste, Poljska pot 29 5534-21 Lepo 4 sobno stanovanje s pritikllnami sredii Ljubljane oddam s 1. aprilom. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod šifro »1 100«. 5481-21 Dvosob. stanovanje oddam (650 Din). E.črska ulica 22 (hišnik). 5531-21 Dvosob. stanovanje z vsemi pritiklimajmii, oelo nadstropje, oddam za april ali maj. Zgornja Šiška 176 (Spančeva pot). ose&ai Enosob. stanovanje za maj aH Junij iščem Cena do Din 250.—. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Suho stanovanje« 5560-21a Stanovanje ceneno dvo m trosobno, skoraj v centru oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj ali po zneje«. 5714-21 4-sobno stanovanje krasno, s kopalnico, oz. 2 dvosobni stanovanji, event. garažo, takoj oddam. Ponudbe na ogli. odd. Jutra pod »Stadion« 5715-21 2-sobno stanovanje moderno, s kopalnico, cventueino 3-sobno v stro gem centrumu. oddam. Ponudbe na oer"as. odd Jutra pod »Prilika«. 5713-21 Trbovlje Dvoje kiprlh stanovanj v novi h"ši g. štnovsa, Gaber-sko, Trbovlje H, oddam poceni v naoeteIiama m celo prehrano oddam poceni Zii-bertova A^I. 5i48--23 Sobo opremljeno, čisto, lepo, oddam dvema stalnima gospodoma. Informacije Vošnjakova uJlca 4-II., desno. 5608 23 ZA VELKONOČ gnjat in štajersko perutnino nudi najboljše SLAMIČ Na željo se gnjat brezplačno skuha« Otvoritveno naznanilo HOTEL TRIGLAV NA BLEDU pod vodstvom družbe z o. z. Direktor Štefan Trnka. — Priporočamo se za poset izletnikom in obiskovalcem Bleda z zagotovilom, da bodo vsi cenj. gostje najskrbneje postreženi. Cene solidne. STAVBENO OKOVJE IZVEN KARTEIA GINIČ BEOGRAD KR. PETRA 23 KNJIŽNA ZALOŽBA HRAM izda v svojem letoSnjem programu 1937/38 Sest obširnih del v prevodih naših najboljših prevajalcev: Otona Župančiča, Vladimirja Levstika in drugih, izbranih iz svetovne literature, trajne umetniške vrednosti. Vsaka knjiga v lepi opremi bo obsegala 300—400 in tudi več strani. Plačljivo v dvanajstih mesečnih obrokih, v polusnje vezane knjige din 33.— mesečno, celo platno vezane knjige din 25.— mesečno. Vsak naročnik, ki se naroči na naS letošnji program. dobi kot nagrado še eno v celo platno vezano knjižico, izdane pri naši založbi izven rednih programov. Več v prospektu. Zahtevajte prospekt — katerega Vam pošljemo brezplačno! Založba Hram, Ljubljana, Florjanska ulica 14. 1 320102000000532353010001020153234823530002020101482353235323482348234823 »JUTRO« EESEB5S 16 ttatsiia. 21. Ul, mi. V S e ie prilika! POSLEDNJI DNEVI! Otroške obleke ... Din 65.- Moške obleke .... Din 132. Moški plašči .... Din 165. Moški Hubertus plašči . Din 189.- A NT. KRISPER Mestni trg 26 Opremljeno sobo lepo. solnčno, oddam s 1. aprilom, r irska ulica 29 1 5618-23 Opremljeno sobico talsoj oddam. Bleiwelso-va c. 15-in. levo. 5578-23 Sobo disto oprem.) eno. takoj oddam. Gradišče 8b, prt tLičje, levo. 5569-23 Separirano sobo bližina banske uprav«, oddam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 5-571-23 Sobo vel ko prazno, parketl-raao in eno opremljeno ■ugodno oddam. Iza Lev-čeva. škrabčeva ul. 35. 5563-23 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom, takoj oddam. Dolenjska cest-. 18., gospod Vrank. 5570-23 Opremljeno sobo v cerii.ru s posebnim vho dom s stopnišča oddam % 1 aprilom boljšemu pralnemu gospodu ali go spodlčnl. Osle-1 do 15. ure popoldne, Kersnikova ul 3II., levo. 5546 23 Sobo s posebnim vhodom in tekočo vodo. cddam s I aDrilom. Jeglčcva c. 3. 5551-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam. Kaskrc v vseh poslovatai-cah Jutra .VJ40-33 Opremljeno sobo a posebnim vhodoir oddam na Taboru boijir o*ebi. — >"asIov v v»eh po-slovaini-eah Jutra. 5047 -23 Prazno sobo s štedlntKom ali brez, oddam Podm.lščakova 5. pritličje. 5627-23 | Opremljeno sobo Sobo opremljeno s posebnem vhodom, v sredini me-a'a, oddam sta'nii oeebi. Naslov v vseh posioval-nloah Jutra 5528-23 Solnčno sobo 3 {»osebnim vhoa-om oddam dvema g"? podom« ali gospodičnama. Zriniskega cesta 3/II., desno. 5SK-23 Zračno sobo opremljeno z dvema po steljama oddam v pritličju. Celovška 66. 5691-23 Sobo mirno, solnčno, event s klavirjem oddam na Mir ju. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 5712-23 Komfortno sobo modorno opremljeno — solnčno. oddam boljši osebi takoj v Gajev; ull cl 6-IV, vrata 11. 5695-23 solnčno. lepo s upora fco kopalnice, poseben vhod. na M klošičevi c. oddam, boljši osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jura. 5657 23 Sobo prazno in opremljeno s posebnim vhodom, oddam. Frškovec 6. 5538-23 Sobo prazno v centru, oddam Nas'ov v vseh poslovalnicah Jutra. 5536-23 Opremljeno sobo s popolnoma separatnem vbodom oddam 2 — 3 osebam. Nas' o v v vseh poslovalnicah Jutra. 5547-23 Sobo opremljeno oddam. Tabor št. 5 (vra*a 101. 5542-23 Sobo opremljeno z dvema po st ljama. posebni vh-xi. e 1. aprilom oddam — Sožna t-Uca 15. 5526-23 Sobo v cen*ru. souporaba kopalnice, takoj oddam. — Naslov v vseh posioval-n'cah Jutra. 5701-23 Prazno sobo s posebnim rh. 5671-33 Mesečno sobo podpritHčno. s štedilnikom, za osebi, oddn.m takoj v Maistrovi ulici 14. FJ-33 Sobe išče B(*e damske svilene bluze » damske cefir bluze » športna in modna krila > jutranje in pisarniške halje » beli m barvasti predpasniki » klot in lister predpasniki > kakor tudi velika izbira otroških obleke i.t.d. po najnižjih cenah. Ker je lastni izdelek, lahko jamčimo za prvovrstno kvaliteto in odlično izdelavo. > 180. 48. 60. 28. » > 38.— 75.— 16.— 24.— Razno Beaeda 1 Din. i«»ek 8 Din. za Šifro ali dajanj« oaclova 9 Din Najmanjši znesek 17 Din rrenškotl, veterni suknjiči Novosti, lepe vzorce za pumparice, športne obleke nudi ceneno P r e s k e r, Sv. Petra c. 14. POCENITEV VOŽNJE Z AVTOM Patent G. F. N. A. poceni za 50% vožnjo z avtom, ako ga montirate na avtobus, luksuzni ali tovorni avto ter na motorna kolesa od 350 kubik naprej. Aparat funkcijonira na nafto ravno tako kot z bencinom ter ima dveletno jamstvo za mašino. Ugodni plačilni pogoji glede odplačevanja. Cen j. ponudbe na naslov: BANKO ALOJZ avto-mehanik Stična Mleščevo 29. Br*zp/ačen pevk ¥ igranju! Od Din _ Specifa/ftetc Kromahčne harmonike ZWtEVA3TE BREZPLAČEN CENtf MBRFheED^ TVCRHICč5LASBIL MARiBORitfOt Novi paketi ostankov lz mariborskih teksili. tovarn in sicer: Paket »Serija H« z vsebino 15—21 m prima oxfor dov cellrjev, tourmgov in frenžev za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih Paket »Serija M« z vsebino 15 —18 m pralnega blaga za ženske obleke ln deč ve. kretona ln druka za predpasnike delena. cre pa ln po! svile za bluz*? in obleke v izbrano lepi eeftavl ter Paket Serija Z« z vsebino 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko aH ženski ko stum oziroma plašč. — Vsak paket poštnine pro sto samo Din 136.—. Serijo H in M pošiljam tudi mešano, torej vsa kega pol Dal-e veliko nočni paket »Kosmos ZZ:< z vsebino 3—3 20 m prvovrr-tnega volnenega iukna a!: kamgarna za moško obleko afc ženski kostum oziroma p'ašč Ta oaket poštnine pro sto to. izjemno reklam no ceno Din 276.—. Neprimerno vzamem na zaj ln zamenlam P<š1 te tako! na- »Kosmos« RazpošUjalnieo Marftor. Kralja Petra trg Cunje krojaške odrezke, sta-i ri papir, tekstilne odpadke ovčjo volno, govejo dlako 'aravco) — kupi vsako množino ARBEITER, Maribor Dravska 15 AlMMKIt A D L E R g 3 prestavami D U R K O P P najtrpežnejSa VICTORIA lahka, športna KOLESA ,,TEHNIK" J. BANJAI Ljubljana, Miklošičeva c. 20. PRISPELA SO PRI 1! Krojači In šivilje! Drugo izdajo strokovne knjige Teodor Kunca: Toaleta dobite po znižani ceni Din 35.— pri Založbi >H r a m«, Florljanska 14 LJUBLJANA Ali slabo slišite? Ali trpite na Šumenja v ušesih? Prospekt o v ušesu nevidnem slušnem aparatu: bobnjiča Vam pošlje gratis G. WEIS & CO. W I E N I Liebenberggasse 6/12. Poštni čekovni račun Zagreb 40.732 m_ Vsake oeseaa S Din; lavek 3 Din ts dajanje nafiiova 5 Din; najmanjši coesek 90 Do. Šifra Beograd - Ljubljana dvignite piemo P. R. 6857-34 Dve temperamentni inteligentki a osamljeni, želita spozna* i istotaka gospoda v svrho spoznavanja, zabave in izletov. Prednost imajo železniški uradniki Neanonlmne dopise pod »Vesela kompanlja« na ogl. odd. Jjtra 5349 24 Državni uslužbenec želi spoznati "C*podSč.no ali vdovo. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod š&fo >lTmetoost<. 5675-34 »Kamnik« pridite v Ljubljaao 22. ID. pol 9. gor. kolodvor s knjigo. 5672-34 Vsaka ii^tMi ž Din; davek 3 Dtii la dajanje naslova 3 Din, najmenjš: znesek 30 Dia Slovenke, Srbkinje Hrvatice Gospod-čna 17 1., dota Din 35.000; gospodična 21 1, dota Din 250.000; gospodična 30 1., dota Din 300.000; roepodična 27 1.. dota 150.000; gospodična 24 1.. dota Din 600.000 Din; vdova 36 1 do a Din 450.000. Od:S6-na izbira drž. in zasebnih urada kov. Ponudbe pošljemo prot-i nakazilu Din 10 v poš'n;h znamkah, diskretno ->FIDES« Zagreb. Tkalčičeva 4. 5505-25 Vdova starejša z lastnim stanovanjem, bi poročita gospoda s s»alno službo. Ponudbe na og";. odd Jutra pod »Leua harmo nija«. " 5549-25 Ženite se srečno ln bogato pri na® imamo veliko izbiro posestnikov, nameščenih gospodov in gospodičen z razn-mi dotami do 2 milijona Din. Informaci je daje z prednakazilom 10 Din v znamkah, Ju-gotok. Zagreb, Ilica 31. 55?,'-25 Inteligent zaposlen v Vojvodini — išče zaradi ženltve simpatično Slovenko do 22 lert staro, ki ima smisel za dom in resnost življenja. Dopise na oglas, odd. Jutra pod »Eros«. 5564-25 Gospodični s^ari 37 do 42 let, z nekaj prihranki poročata resnega in treznega drž. uradnika v starosti 40 do 60 let. vdovci niso izključeni. Dopise na ogl. odd Jutra pod »Poštena in resna«. 5361-25 Novosti šentjakobske knjižnice Priobčuje knjižničar Matija Kode Gagern Fr. — B. Rlhteršič, Bes iiz pekla. Povest. 6018. Strniša Gustav, Harmonikar Binček. Povest. 6019. Llčan Aleks^ Spomjni iz Sibirije. 6022. Cervantes Saavedra M. de — St. L e b e n Bietrouroni plemič Don Kihot fe Maa fera kaLkamimo. 146 e. Muiler M., Reml^rand t., la ma^risto. 148 e. Šentjfl/koV«ika knjižnica v Ljubljani. Kongresni tre 7. v hiiši Slovenske Ma-tice izposoja, vsak delavnik od pol 4. pop do pol 8. zvečer slovenske 6rbohrvatske, oeške. ruske, poljske, nemške, francoske, italijanske, angleške, esperantske knjige m modne L:ete vsakomur, kdor se zadostno izkaže. Knjige se pašnijajo tudi po pasti po visei državi. Na razpolago tiskana imeniki knjig. Kn ižrfca kupuje zlasti predvojno slovensko beletristiko. GORNJI GRAD. Dne 16. t. m. > OHa pod predsedstvom ge. Minke Košenino-ve redna skupšiina podružnice CMD, na kateri so funkcionarji podali izčrpna po-rcčila o uspešnem delovanju v pretekli poslovni dobi. Posebno tehtno je biY> poročilo dolgoletnega zaslužnega tajnika višjega davčnega upravitelja v p. g. Krajnca Franca, kateremu se je pri tej priliki soglasno izrekla javna zahvala. Zatem se je soglasno izvolil stari »idbor. Ugotovilo se je tudš razvesljivo cJfjstvo, da ja število članov v zadnjem letu poraslo in da je bil podružnici prispevek osrednjemu odboru večji kakor v prejšnji dobi. Večer se je žal končal z majhno nezgodo splošno priljubljenega društvenega tajnika g. Krajnca, ki je zaiadi padca na parketu dobil resnejše poškodbe na glavi. Prvo pomoč mu je nudil tukajšnji zdravnik g. dr. Lautner. Priznanemu narodnemu borcu g- Krajncu, ki je letos stopil v 75. leto življenja, želimo skorajšnje okrevam je! Velikonočne zbirke knjig Vodnikove družbe Prihajajo svetlejši in veselejSi pomladni dnevi. Knjiga, ki nam je bila doslej prijateljica in svetovala ob dolgih zimskih večerih, nas bo poslej spremljala v priro-do, v gozdove, na počitniški oddih Knjiga Je in ostane spremljevalka kulturnega človeka. Nudimo Vam možnost, da se preskrbite s cenenimi knjigami. Vodnikova družba je izbrala iz svojih zalog knjige, ki utegnejo zanimati slehernega prijatelja dobrega čtiva. Vemo, da je med čitatelji knjig žal še vedno mnogo takih, ki niso člani Vodnikove družbe in ki hi hoteli imeti v svoji knjižnici njene izbrane izdaje. Knjige, ki jih še imamo v zalogi, smo razdelili v deset skupin; vsaka skupina šteje pet knjig. Razvrščene so po sorodni snovi in po drugih podobnih vidikih. Naročnik lahko poljubno izbira ne samo med skupinami, marveč tudi med posameznimi knjigami in si tako sestavi svojo skupino po pet ali deset knjig. Skupino po pet knjig oddajamo, dokler traja zaloga, za 20 din brez poštnine, s poštnino za 25 din. Deset knjig stane 40 din, s poštnino 50 din. Kdor želi imeti vezane knjige, doplača za vezavo vsake knjige po 8 din. Naše knjige so torej izredno cenene, zato segajte pridno po zbirkah Vodnikove družbe! Naročajo se na naslov: »Vodnikova družba, Ljubljana, Knafljeva ul. 5«. Denar nakažite po poštni položnici, ki jo kupite za 25 par pri vsakem poštnem uradu. Položnico izpolnite s točnim naslovom: »Vodnikova družba v Ljubljani«. Tam, kjer je to na položnici označeno, napišite številko čekovnega računa Vodnikove družbe. t_ j. »14.520«. Na razpolago so naslednje knjige: I. Vlad. Levstjk: Pravica klad;va Vlad. Levstik: Dejanje F. Govekar: Olga Fr. Bevk: Žerjavi l Sorli: Petdeset odstotkov n. J. Kozak: Bell me česen J. Kozak: Lectov grad FV. Bevk: Hiša v strugi Fr. Bevk: Žerjavi Ft. Bevk: Srebrniki m. L Lah: Sigmovo maščevanje I. Waštetova: Vrazie dekle P. Brežnik: Temna zvezda I Lah: V borbi za Jugoslavijo I. del l. Lah. V borbi za Jugoslavijo IL del IV. V. Bitenc: Sončne pege Vlad Levstik: Pravica kladiva Fr Rož Zvesta četa M. Muc: Skozi Sibirijo I del M. Muc: Skozi Sibirijo II- deL V Lupša: V džunglah belega slona Brežnik: V senci nebotičnikov Ravl-en: Pot k mrtvim bataljonom M. Muc: Skozi Sibirijo i. del M Muc: Skozi Sibirijo II. del VI. M Pnpin: Od pastirja do izumitelja I. del. M. Pupin: Od pastirja do izumitelja II. de*. -: Iz tajnosti orirode Breznik: Temna zvezda .1 Kozak: Beli mecesen VII. J. Ko7.aik: Lectov grad Fr. Bevk: Srebrniki Matičič: Moč zemlje Matičič: Na mrtvi straži Iv. Albert: Zarečani VIII. Ravlren: Tulipan Fr. Bevk: Žerjavi Daneš: Za vozom boginje Talj<. Levstik VI.: Dejanje I. Lah: Vodniki in oreroki IX. Kvedrova: Vladka in Mitka V. Bitenc: Zlati čeveljški Lupša: V džunglah belega slona Ravijen: Pot k mrtvim bataljonom I. Lah: Vodniki in preroki X. I. Lah: V borbi za Jugoslavijo I. del I. Lah: V borbj za Jugoslavijo n. dd I. Lah: Vodniki in preroki Ravliem D.: Pot k mrtvim bataljonom Brežnik P.: V senci nebotičnikov. XI. Govekar: Olga Savinšek: Zgrešeni cilj! I. Šorli: Petdeset odstotkov Levstik VL: Dejanje I. Lah: Vodniki in preroki Umrl nam je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče in stric, gospod IVAN PRIJATELJ POSESTNIK m TRGOVEC dne 20. marca 1937, ob 10. uri dopoldne, previden s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 22. marca ob pol 11. uri na pokopališče v 6t. Janžu. S t. Jani—Ljubljana, 20. marca 1937. DRAGA roj. BERLAN, soproga; FRANC, MINKA, JUU, JOŠKO, MARJAN, otroci; BORKO, SILVA. PETER, METKA, vnuki FRANC, KRANJ DRUŽBA Z O. Z. USTANOVLJENA L. 1885. Veletrgovina manuf akture, Industrija perila In splošna konfekcija! Trgovci, ki še niste v zvezi, zahtevajte cenik ali potnika! Skrajne konkurenčne cene! 91 a. &tihti 36 Spomini ek&eeCence UtufooCovceva o m a n I»ord Caterham je vzdihnil. >Da, v veži me je prestregel. Pred zajtrkom — pomisli! Moral bom kam odpotovati Moji živci — « 5Kaj je povedal?« mu je Culica nespoštljivo segla v besedo. »Da sme odpotovati, kdor hoče. Precej nato je pa dodal, naj jih vendarle vse povabim, da še ostanejo. Takšno zmešano govorjenje! ti še pred zajtrkom.« »Kaj si mu pa odgovoril?« »Oh, privolil sem. S takimi ljutimi ne moreš drugače govoriti.« »In koga si doslej povabil?« »Čada. Ta je bil že zgodaj vstal in misli ostati tu. Meni je kar prav. Do dna mu ne vidim, a rad ga imam.« »Tudi Virginija ga ima rada,« je rekla Culica. M je z vilicami čečkala vzorec na mizni prt. »In jaz takisto. A Cade se očividno ne meni za to.« »Isaaksteina sem tudi povabil«, je oče nadaljeval. »Ta se mora hvala Bogu vrniti v London. Ne pozabi naročiti avtomobila za vlak, ki odhaja ob 10.50. Da bi se mogel le še tega Fisha izaebiti!« »Mislila sem, da se rad pomenkuješ z njim o svojih plesnivih starih knjigah?« >Da, da, ali pusto je, če moraš kar naprej sam govoriti! Fish se jako zanima za knjige, blekniti pa ne zna o njih niti besedice.« »In kako je z Virginijo? Ali naj ta tudi ostane?« je Culica vprašala. »Vsi, pravi Battie.« »Prav. Si jo že prosil, naj mi postane mačeha?« »Ne verjamem, da bi kaj zaleglo,« je žalostno rekel lord Caterham. »Čeprav me je snoči imenovala »srčka«. A te mikavne ženske z ljubečo natu-ro govorijo vse mogoče, ne da bi si kaj mislile pri. tem.« »Da,« mu je pritrdila Culica. »Boljše znamenje bi bilo, če bi ti bik vrgla čevej v glavo ali če bi te ugriznila.« »Današnji mladi ljudje imaite res neverjetne nazore o dvorjenju,« je potožil lord Caterham. »Zato, ker beremo sodobne pisatelje,« je odvrnila Culica. • - »Bog nebeški!« je zastokal oče. Culica ga je sočutno pogledala. Nato je vstala in ga poljubila na vrh glave. »Ljubi stari očka!« je rekla in se lahkih nog pognala skozi okno. Lord Caterham se je iznova zatopil v oglase o starih knjigah. Silno se je zdrznil, ko je gospod Hiram Fish, kakor vsakikrat, neslišno stopil v sobo in ga mahoma ogovoril. »Dobro jutro, lord Caterham.« »O — dobro jutro! Dobro jutro. Lep dan imamo«. »Vreme je krasno,« je odgovoril Fish, -alivaje si kavo, h kateri ni jedel nikoli nič drugega kakor sam opražen kruh. »Ali sem dobro slišal? Je zdaj res dovoljeno odpotovati?« »Da — eee — da,« je zajecljal domačin. »Upam pa — se pravi, veselilo bi me, če bi še nekoliko —. Seveda, v teh strašnih okolnostih vam ne bi zameril, če bi pobegnili.« »O, nikakor ne, lord Caterham. Angleško življenje na deželi m: je neznansko všeč, in prav rad se odzovem vašemu preprijaznemu vabilu.« »Hm, torej!« je rekel lord Caterham. »Zelo me veseli, prijatelj — siLno me veseli.« Ko si je izžel te puhilice, je pobegnil. V veži je srečal Virginijo, ki ga je prisrčno pozdravila. »Ste dobro spali?« je z nežno skrbjo vprašal lord Caterham. »O, ne morem se pritožiti! Tako rada sem tu, lord Caterham. Na moč ljubeznivo je bilo, da ste me povabili.« »Tedaj se smem gotovo nadejati, da še ostanete. Battie je svojo prepoved sicer preklical, a jaz bi vas tako rad še nekoliko pridržal. In Culica tudi.« »Seveda še ostanem kake dni. Res dražestruo je, da me pridržujete.« Ločila sta se, in Virginija je stopila skozi stranska vrata na vrt, kjer je slastno vdihavala hladni oktobrski zrak Ustrašila se je, ko je poleg nje mahoma obstal višji nadzornik Battie. Mož je imel menda poseben talent za bo, da se je nenadoma zgoačevail iz ničesa. »Dobro jutro, gospa ReveJova. Upam, da niste preveč utrujeni?« Virginija je zmajala z glavo. »Zelo razburljivo je bilo,« je dejala. »To je že vredno trohice spanja. Le nuailce dolg čas mi je danes po vsem tem«. »Pod cedirovcem je kaj prijazna senca,« je menil uradnik. 2 Če vam je po godu, prinesem stol.« »Ako mislite, da bi mi dobro delo — ?« je slovesno rekla Virginija. »Zelo ste bistroumni, gospa ReveScva. Da, res bi rad govoril z vami.« Odnesel je velik pleten naslanjač, in Virginija je z blazino pod pazduho krenila za njim. »Terasa je jako nevarna za zaupne pogovore.« » Sem že spet razburjena, gospod višji nadzornik!« »O, nič važnega ne bo«. Izvlekel je veliko žepno uro. »Pol enajstih. Ravno še deset minut, preden odidem poročat gospodu Lomaxu. To zadostuje! Hotel sem vas le vprašati, ali mi ne bi mogli povedati kaj več o gospodu Čadu.« »O gospodu Čadu!« Virginija je vidno osupnila. »Da. Samo to, kje ste ga prvič srečali, koliko časa ga že poznate itd.« To je govoril popolnoma prijazno in neprisiljeno, a Virginija je z nezadovoljstvom opazila, da ji ne gleda v oči. Tudi za pomlad kupite pri 9,PHULIftU" LJUBLJANA, KCMGFUS^I TRG 5 KER BOSTE POVSOD NAREDILI DOBER VTIS, ČE BOSTE IMELI ELEGANTEN KROJ IN CISTO IZDELAVO V VASEM PLASCU, KOSTUMU ALI PALETOJU. Naznanilo otvoritve Prijateljem, znancem in cenjenemu občinstvu naznanjava, da otvoriva v nedeljo staro dobroznano gostilno v lastni niši, PREDOVTCEVA UL. 5. Točila Dova pristna, prvovrstna dalmatinska. štajerska in dolenjska vina. Tudi za jed bo najbolje preskrbljeno. JOŽE in IVANA ORA2EM. • • • SpTi Lepe grudi 40 letne izkušnje zname-^ nitih specialitet SchrSder -Schenke Vam jamčijo za odlične in zanesljive uspehe. Razvijanje grudi — Okrepljenje grudi — Intimna higijena žene — Zaščitna sredstva — Stezniki in pasovi ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO NAVODILA IN NAŠE VELIKE ILUSTRIRANE KATALOGE! Parfumerija in kozmetika »OMNTA« oddelek 1/3 Zagreb. Gunduličeva ulica 8, polukat Vsa,kdo ve, da je T O L najboljši! Izdelujemo stole, naslanjače, mize in drugo opremo za kavarne, restavracije, hotele in privatna stanovanja; nadalje izdelujemo vrtne stole in kino-naslanjače, vse iz parjene, upognjene bukovine izbrane kakovosti. Zahtevajte prospekte in ponudbe! »THONET - MUNDUS« jugoslavenska tvornica namještaja iz savijenog drveta d. d. VARAŽDIN. — Telefon štev. 33. Kromirana KODAK »RETINA« s priborom na odplačilo dobi se pri JUGO AGENCIJ A, Zagreb, Ilica 43/1. Zahtevajte brezplačne prospekte. ppi2nana< f cSO odo 1 _-_iimefrti Kim__ fefr NAJPOPOLNEJŠA in esnejjfci kraljevn! dvorni dobavitelj Največja domaČa razpošiljalna tvrdka' F., SCHNEIDElt iZDELOVANJEr &LASBIL IN GLASBENIH PRITEKLI!*] (ZfllGRE B, Tlikclieeva. ul.lO/cr Violine____odbin?1 r-rcvzgop Kitare_____• -148.- » Mandoline..- • 98.- • Harmonike -»75.- • Havajske kitarej kromatične-harmonike. trubq saksofoni intd., najceneje. ZflHliVfHTE 'SS* CENIK Vse vrste poslovne knjige: Amerikanski journall Diagajniške knjige, saldakon ti, odj. knjižice, mape blok) in drugo dobite po najnižjih cenah pri A. JANEŽIC knjigoveznica, industrija trgovskih knjig ln šolskih zvezkov LJUBLJANA Florjanska ul. 14 Tel. 82-2li V delo se sprejemajo tudi vsa v knjigo veško stroko spadajoča dela po najnižjih cenah RAZPISUJEM -S'E/J'7 fS&SCJt) S JG 9E tfUUi '< Hii »JVdJSfe obče državne bolnice v Ljubljani s Kvalifikacijo po § 20 zakona o bolnican Prošnje naj se vlože pri kraljevski Danski upravi dravske banovine v Ljubljani do 31. marca 1937 Kraljevska banska uprava dravske banovine. '"/ ■ ' »v , , - ''fi Odličen avto z malo potrošnjo. Cene od din 29.000.— dalje. Zahtevajte ponudbe. Vsi modeli promptno dobavljivi. — Tovarniško zastopstvo: J. L O V Š E — LJubljana, Tysrševa 35 ZVEZA INDUSTRIJ CEV za dravsko banovino v Ljubljani razpisuje mesto koncepta ©ga uradnika Zahteva se službenemu mestu primerna izobrazba, po možnosti dovršena pravna komercijalno-ekonomska ali tehnična fakulteta. Namestitev bo provizorna. Začetna plača Din 2.000.— do 3.000— Z izkazili o izobrazbi in dosedanji praksi opremljene prošnje je vložiti tekom 14 dni po objavi tega razpisa. 8 2 P1S 9 Razpisujem !*fi© O združene zdravstvene občine Slovenjgradec. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno odnosno banovinsko službo v smislu 5} 3 zakona o uradnikih ter zdravniško pripravljalno dobo in vsaj 6 mesecev bolnične prakse iz porodništva m ginekologije. Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 31 marca 1937. KRALJEVSKA BANSKA UPRAVA DRAVSKE BANOVINE. ZAHVALA Ob prebridki izgubi našega dobiega in nepozabnega soproga, očeta, strica in svaka,, gospoda krovskega mojstra in posestnika, se najiskreneje zahvaljujemo za vse izraze sočutja. Posebno zahvalo smo dolžni gg. dr. Hafnerju in dr. Krajcu in č. sestram v Leonišču za njihovo požrtvovalnost ter g dr. Tomincu za njegove tolažilne besede. Nadalje se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnega cvetja šentjakobskemu pevskemu društvu za lepe žalostinke, vsem sorodnikom in prijateljem, ki so nepozabnega spremili na njegovi zadnji poti Maša zadušnica se bo darovala v torek 23. t. m. ob 5.45 na Rakovniku. liiu si imvit Zavijanje moremo podaljšati, bolečin« preprečiti, bolezni ozdravjti. slabo«®! aja&ti, nestalne morem« a6vrstiti, in neeroin« napraviti srečnel Kaj je vzrok vsake bolezni? Oslabljen je iivcer, potrtost, izgub* dobrih prijatelje* aii svojih bližnjih, razočaranje. strah pred boleznijo, slab n&čin »vi jen j i m mnogo Arugiti razlogov. Zadovoljstvo Je »Bjbcrfjii zdravnik! So potrt, k! Te morejo dovesti do dobregm razpoJoieoja, oživiti Tvoj ztafaj, (»polniti To t novim npanjem; te pot je pa opirana v razpravi, ki jo ie muto veaido, ki zahteva dobiti takoj im povsem brezplačno! V tej mali priročni knjižica je raitolmai-eno, kako morete v kratkem časa in brez ovire med delom ojačiti iivee in mišioe, odpraviti slabo razpoloženje, tradnoet, raztresenost, oslabljen apomuiaa, n ena.zf>olo/.en j* sa delo bj mrl j roj dragih bolestnih pri javor. Zahirajte tn razpravo,, ki Vara., bo nudila 1" * mnogo, prajetnih ar. Poštno rbirali?6e: Ernest Pasternack, Berlin SO, Michaelkirchplatz 13, Abt. 87. Tiskarna dobro vpeljana, s solidnim krogom odjemalcev, je poceni naprodaj. Obrat poseduje dva starejša, toda dobro ohranjena brzotiskalna stroja, dva tigla, zadostno število črk, črt, okraskov in materija] za spiranje, plakatne črke in knjigoveznico s potrebnimi pomožnimi stroji, med temi en brzorezilni stroj (Krause) s 76 cm dolžine rezi. Tiskarna je v polnem obratu in je vsak čas na ogled. Informacije daje: Društvena tiskarna »CE-LEJA« v Celju. Otroški »ozlftM aajnovejiib modelov DvoKolesa motor J L trtcikljl Šivalni (troji pog rešljivi LJUBLJANA, 20. marca 1937. RODBINA F U J A N. Po zelo nizki ceni! Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta L Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26. 0nserira}te v „{Jutru"! Naš najdražji sinček, edinček BORUT se je dne 20. marca preselil med nebeške krilatce. Pogreb se bo vršil dne 22. marca 1937, ob 16. uri na pokopališče v Jesenicah. JESENICE, dne 20. marca 1937. MARTIN in IDA RANZEVGER. Zahvala Vsem, ki ste z nami v najtežjih urah našega življenja, ob smrti nadvse ljubljenega soproga, očeta, gospoda i ALTO HUBERja fotografa, knjigoveza, trgovca, posestnika in meščana spremili k večnemu počitku, mu darovali toliko cvetja, bodi izrečena prisrčna zahvala! Posebno pa se zahvaljujemo častiti duhovščini, trgovsko obrtnemu društvu, zadrugi št. 3, olepševalnemu društvu in vsem pevcem za ganljive žalostinke. LJUTOMER, dne 18. marca 1937. <2alujo,ča rodbina HUBERJEVA. ■ - .•■rr~ i-VjVi-f.r-' v v;.t >„,v*.,vy • '*'■•"' X- •- . •• ■;■ l~rr< ; y j ' ' ."."'. >'. r-- ! *->».., - -..V. •i. .•*•»?> V- <•■ V- Brez posebnega obvestila. Naš ljubi, dobri soprog, oče, tast, dedek; in stric; gospod FBANJO KALAN mestni računski svetnik v pokoju je umrl danes 20. marca ob četrt na 1. zjutraj po dolgem in težkem trpljenju tik predno je dopolnil 79. leto svojega delavnega življenja Pogreb bo v nedeljo 21. marca ob 16. uri iz KiSe žalosti v Celju, Miklošičeva ul. 6, na okoliško pokopališče. Sveta maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 22. marca ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Danijela v Celju. CELJE, dne 20. marca 1937. f*. 't RODBINI: Franjo Kalan in dr. Ernest Kalan »JUTRO« 58 18 NeSeTfa, 21. HI. T937. V - v*??v** I".. j & . •imr-i " ' ■ Državna razredna loterija Kakor je spremenjeni loterijski načrt tudi v preteklem 32. in 33. kolu s svojimi zanimivimi spremembami naletel na veliko odobravanje pri kupovalcih srečk, ker so bile skoro vse srečke vzete od strani prodajalcev in preprodajalcev razprodane, je državna razredna loterija pustila isti načrt v veljavi tudi za bližajoče se 34. kolo srečk. Srečke I. razreda 34. kola so gotove in dane v prodaja 6. marca 1.1. v 100.000 celih srečkah z izžreban jem in to: L razred 14. In 15. aprila 1937. L H. razred 13. in 14. maja 1937. 1. UL razred 15. in 16. junija 1937. 1. IV. razred 15. in 16. julija 1937. L ,V. razred od 19. avgusta do vključno 13. septembra 1937. 1. Cena srečk je v vsakem razredu sledeča: ena cela srečka din 200.—, ena polovica srečke din 100.—, ena četrtina srečke din 50.—> Skupna vrednost vseh dobitkov znaša din 64,320.000'- V tem kolu je devet premij in to: po z,ooo.ooo.—; 500.000.—; a po 250.000.— 1,000.000.—; 400.000.—; ^ 2 po 200.000.— Poleg teh premij pa je še ogromno število dobitkov po 200.000.—; 60.000.—; 30.000.—; 100.000.—; 50.000.—; 20.000.—; 8o.ooo.—; 40.000.—; 10.000.—; itd. V najsrečnejšem primeru je mogoče ob spojitvi premije in dobitka zadeti, na eni srečki din 3,700.000.— 3a izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije. Srečke se morejo dobiti pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih srečk, ki jih ima skoro vsak večji kraj. Pobližja navodila z loterijskim načrtom in splošnimi pravili dobite na zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk. Z nakupom srečk državne razredne loterije pomore vsak posameznik, poleg osebnih koristi, ki jih lahko ima, obenem narodnemu gospodarstvu, obrtništvu, industriji in invalidom, ker se čisti dobiček od prodaje srečk razdeli sorazmerno v prej navedene svrhe. 34. kolo Državne razredne loterije. OBVESTILO! Vse cenjene čitatelje vljudno obveščamo, da se je Slovenska banka v Ljubljani, Krekov trg 10 odločila in dvignila število srečk 34. kola Državne razredne loterije na tako stopnjo, da za-more danes postreči z njimi vsem dosedanjim in novim igralcem širom Slovenije. S tem je vstreženo splošni želji, da bo osredotočena prodaja srečk za Slovenijo pri domačem zavodu. Radi velikega števila srečk pa bo dana tudi mnogo večja možnost, da bo pri bodočih žrebanjih odpadlo čimvečje število velikih dobitkov tudi na Slovenijo. Zato priporočamo in svetujemo vsem starim in novim igralcem, da naročajo nove srečke drž. razredne loterije pri »Slovenski banki« v Ljubljani, ki je že tudi do sedaj izplačala veliko število bogatih dobitkov. V svrho naročila srečk se blagovolite poslužiti spodnje naročilnice, katero izvolite izrezati, izpolniti in odposlati kot tiskovino v kuverti na naslov: Slovenska banka LJUBLJANA, Krekov trg 10. Slovenska banka v Ljubljani Naročam za 1. razred 34. kola __celih srečk po Din 200.— __polovičnih srečk po Din 100.— __četrtinskih srečk po Din 50.— katere mi izvolite takoj poslati. Kupnino se obvezujem plačati tako} po prejemu srečk, najkasneje do 13. aprila 1937. Ime in priimek: poklic: _ ulica:_ kraj: pošta: J Urejuje Davorin Ravllen, Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Rlbnlkar, — Za Narodno tiskarno d, d kot tiskarnarja Pran Jeran. — Za Inaeratnl del 1e odgovoren Alojr Novak — Val v Ujubllanl.