CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA
Concesión 2466
"EL NUEVO PERIODICO
REDACCION V ADMINISTRACION: BUENOS AIRES, Lavalle 341, Escr. 316.

31 — Retiro 5839
Leto I.
BUENOS AIRES, 26. MAJA 1934
štev. 35.
NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH
Obletnica majniške revolucije
Buenos Aires, 25. maja.
25. maja 1810 je zapisan z zlatimi črkami v zgodovino argentinskega naroda, saj se je na ta dan tukajšnje ljudstvo otreslo španskega varuštva ter na ta način začello boj za popolno osvoboditev južnoameriških dežel od evropskih gospodarjev.
Majniška revolucija, ki je najbolj znamenit dogodek v zgodovini Ar-gentinije, se je porodila iz nezadovoljstva, ki ga je med tukaj rojenim prebivalstvom netilo samovoljno gospodovanje Špancev toliko na gospodarskem, kolikor na političnem Polju. Španci so bili monopolizirali trgovino, kar jim je omogočilo neovirano izkoriščanje domačega prebivalstva. Noben drug narod ni smel trgovati v deželah ob Plati; Španci so bili kupci, ki so slabo plačevali, in bili so.obenem prodajalci, ki so za svoje blago zahtevali drage drage denarje. Tudi je bilo domače prebivalstvo v političnem o-ziru sistematično zapostavljeno. Ni imelo pravice do javnih služb, dasi je štelo v svoji sredini celo vrsto odličnih mož, kakršni so bili na primer Moreno, Belgrano, Rivadavia in drugi; javne posle so vodili španski favoriziran«, mnogokrat povsem nesposobni.
Vse te krivice so netile nezadovoljstvo, ki je samo čakalo ugodne prilike, da bi izbruhnilo. Francoska revolucija, ki je bila proglasila načela o svobodi, enakopravnosti in bratstvu, je našla svoj globok odmev tudi v tukajšnjih prosvitljenih krogih. Ti ikrogi so začeli zbirati ljudstvo ter širiti v njem idejo osvoboditve.
Ko se je tekom »beh angleških vpadov, leta 1806 in 1807, tedanji predstavnik španskega kralja "virrey" Sobremonte pokazal v vsej svoji klavrni strahopetnosti, najprej v Buenos Airesu in pozneje v Montevideu, pobegnil v varne kraje ter prepustil prebivalstvo lastni usodi, se je ugled španskih oblastnikov občutno zmanjšal, dvignila pa se je samozavest "criollov", ko so z lastnimi močmi izvojevali "reconquisto" ter zapodili vpadnika s svoje zemlje. Ta nepričakovani u-speh proti močnim Angležem jih je prepričal, da so v stanu kositi se tudi s Španci. S tem je bil predpogoj za revolucijo že dosežen.
13. maja je prispela v Buetnos Aires vest, da je Napoleon zasedel Španijo. Voditelji tukajšnjega naroda, ki so pripravljali upor, so takoj spoznali, da je napočila prava ura. Pod pritiskom ljudstva se je moral sestati širši "cabildo", a tekom zborovanja so vdrli v poslopje revolucionar« ter izsilili izročitev oblasti v roke narodne vlade pod predsedstvom Saavedre. V zgodovini Argentinije se je tako pričelo novo poglavje: začela »e je doba neodvisnosti, ki jo je argentinski narod uporabil tudi za to, da je odprl svojo zemljo priseljevanju, s čimer je ustaril tudi pogoj za napredek preredko obljudene dežele. Svobodo, ki si jo je bil sam priboril, je privoščil tudi vsem onim, ki so prišli iz tujih dežel živet semkaj, da si bodo s poštenim delom služili svoj kruh, obenem pa pomagali ustvarjati vedno lepšo bodočnost Argentinije,
Tudi mi, slovenski priseljenci, spadamo med takšne tuje goste, ki »o prišli semkaj s poštenimi nameni, zaupajoč v bodočnost dežele ter v gostoljubnost naroda, ki je tu gospodar in kateremu kličemo danes, ko proslavlja svoj največji nacionalni praznik:
Al gran pueblo Argentino, Salud!
SPREMEMBA REŽIMA V BOL G A RS KI KRALJEVINI
VPOSTAVITEV MOČNE VOJAŠKE VLADE — RAZPUSTITEV PARLAMENTA — V VSEJ DRŽAVI VLADA POPOLN RED — NOVI BOLGARSKI VODITELJI SO PRISTAŠI SPORAZUMA IN BRATSKEGA SODELOVANJA Z JUGOSLA VIJO
NOTRANJI VZROKI PREOKRETA
V	soboto, v prvih popoldanskih lirah, se je tu razšidila vest, da je v Bolgariji prišlo do natranjega prevrata in da ju vsa kraljevska rodbina postala žrtev atentata.
Ta razburljiva vest pa se ni potrdila v vsej svoji celoti. Poznejša toč" nejša poročila so obveščala, da so Kralj Boris in vsi člani njegove hiše čili in zdravi, notranji prevrat pa da se je v resnici izvršil.
V	soboto, na vse zgodaj, še preden se je začelo daniti, so vojaške čete v Sofiji prikorakale iz vojašnic ter zasedle, brez najmanjšega odpora, vsa javna poslopja in vse strategične točke v mestu. Prav takšna zasedba vseh državnih in drugih javnih uradov se je istočasno izvršila po 'vseh drugih bolgarskih mestih.
Ko se je prebivalstvo glavnega mesta prebudilo iz sna, so bili na ulicah že nalepljeni plakati, ki so naznanjali, da je državne pošlo prevzela noya vlada, ki hoče uvesti red v državo, razdrapano radi rešnih strankarskih prepirov, ter jo s tem usposobiti, da se bo mogla z boljšim uspehom boriti proti vedno hujšim posledicam gospodarske krize; z drugimi državami, posebno s sosednimi, hoče gojiti najboljše prijateljske odnošaje. Obenem so plakati obveščali ljudi, da je do nadaljnega prepovedana cirkulacija po ulicah, da je vpostavljena cenzura ter da je proglašeno obsedno stanje.
Narod je sprejel z največjo mirnostjo to nepričakovano razrešitev krize, ki je bila nastopila radi ostavke Mučanove vlade; nikjer, v vsej državi, se ni dogodil niti najmanjši incident. Vprav raui tega so nove oblasti opoldne istega dne spet dovolile svobodno kretarije prebivalstva po ulicah in trgih.
Kralj Boris je razpustil sobranje ter imenoval novo vlado, katero vodi ge-~ neral Georgijev. Ta je novinarjem izjavil, da je bil takšen preokret v na-tranji politiki nujno potreben, ako se je država hotela rešiti neizogibne pogube, zakaj sovraštvo med strankami je izpodkopavalo njene temelje in povzročalo, da se jo bilo prevrat pripravljal v največji tajnosti in z vso potrebno skrbnostjo že celih šest mesecev. Obrazložil je tudi program nove vlade ter izjavi!, da se bo parlament preosnoval; postal bo nekako korpora-tivističen: sto članov da bo imenovala izvršilna oblast, 25 pa jih bodo izvolile organizacije, ki predstavljajo narodno gospodarstvo. Uvedla bo največjo štednjo v dosedaj potratno državne upravo; znižala bo število občin od 2.700 na 800 ter razdelila dišavo na sedem pokrajin, dočim je bilo upravnih okrožij do sedaj IG. Iztrebila bo korupcijo ter bo uvedla smrtno
kazen za nepoštene državne funkcio- padlo spet v voc'o vse ono, kar je bilo
narje. Glavna njena skrb pa bo pomagati državi čim prej spet gospodarsko na noge.
Te reforme* je vlada že začela izvajati.
NOVA VLADA IN ZUNANJA POLITIKA
Nekatere agencije, ki rade pošiljajo v syet vznemirjajoče vesti, so brž po prevratu na Bolgarskem javile, da je Jugoslavija odredila mobilizacijo ter da namerava intervenirati. Seveda pa so je kmalu izkazalo, da so bile te vesti popolnoma iz trte izvite. V Beogradu, kamor so prihajale v začetku samo negotove vesti o dogodkih v sosedni državi, so mirno čakali, kako so bo položaj razvil. Ko se je izvedelo, kako je sestavljena vlada, so v jugoslovanskih političnih krogih z zadoščenjem ugotovili, da so mnogi izmed novih ministrov že znani pristaši zbližanja cned Jugoslavijo in Bolgarsko in, med njimi v prvi vrsti, tudi novi ministrski predsednik gen. Georgijev.
Torej je bil neutemeljen vsak strah, da bo radi prevrata na Bolgarskem
v zadnjih mesecih storjenega za zbli-žanjr med Južnimi Slovani.
Že prvi koraki nove vlade so to dokazali. Macedonski okraj Petnik, ki je bil popolnoma v rokah dobro oborožene makedonske revolucionarne orí ganizacije, je vlada priključila novi sofijski pokrajini ter je s tem odpravila "MakedonsKo republiko", pravo državo v državi, iz katere so bile v poslednjih letih izšle vse ono tolpe, ki so povzročale večne incidente ob moji. Še bolj značilno za temeljiti preokret v zunanji politiki Bolgarske pa je dejstvo, da je nova vlada odpokli" cala Italijanom nad vse prijaznega rimskega poslanika Volkova, ki je vedno zagovarja| makedonstvujušče, dočim so vsi ostali diplomati opozarjali vlado, koliko preglavic v mednarodnih odnošajih povzroča makedonska revolucionarna organizacija bolgarski kraljevini. Zagovarjal je makedonstvujušče pod vplivom Rima, ki je vedno s simpatijami gledal na njihovo cjelovanje, katero je bilo v prvi vrsti usmerjeno proti Jugoslaviji. Tudi je znano, da so .se z italijanskim denarjem izdajali v inozemstvu razni makedonski listi, ki so vodili- vprav
Bivši bolgarski ministrski predsednik Mučanov, slikan v Parizu, kjer je bil v obiskih
besno gonjo proti Jugoslaviji. Makedonci so imeli mnogo vpliva na dosedanjo sofijske vladne kroge in gotovo treba v dobršni meri pripisovati njihovemu in italijanskemu vplivu, da Bolgarija ni hotela pristopiti k balkanskemu paktu.
Izgleda, da je italijanskim spletkem na Balkanu odkienkalo. Iz Sofije namreč poročajo, da bo vlada poverila vodstvo zunanje politike pariškemu j)oslaniku Batolovu, ki io prijatelj Francozov ter odločen pristaš prisrčnega sodelova lliii mod balkanskimi narodi.
Po dosedanjih poročilih izgleda, da je narod pozdravil z navdušenjem novo vlado.
PRED USTANOVITVIJO MOGOČNE SLO-
VANSK0-FRANG0SKE ZVEZE V EVROPI?
» ....
BARTHOU IN LITVINOV STA SE BAJE DOMENILA V ŽENEVI O KLENITVI VELIKEGA BLOKA DRŽAV, KI BI ZDRUŽIL RUSIJO, FRANCIJO, MALO ANTANTO,
VELGIJO IN POLJSKO.
Po poročilih iz nekaterih krogov, ki zagotavljajo, da so dobro obveščeni, se pripravlja v Evropi važna sprememba v splošnem političnem položaju. Gre za nič manj ko za ustano-
Francoski minister za zunanje zadeve Barthou se poslavlja na kolodvoru
vitev močnega slovansko-fran-coskega bloka držav.
Prejšnji petek se je nepričakovano pojavil v Ženevi ruski zunanji minister Litvinov- Njegov prihod, ki se ga nihče ni nadejal, je vzbudil razumljivo senzacijo, pa so diplomati začeli ugibati, čemu neki je Litvinov prihitel iz Moskve. Najbolj verjetno se jim je zdelo, da je prišel reševat razorožitveno konferenco, grlede katere so se bile glavne države že domenile, da jo bodo končnoveljavno pokopale.
Šele pozneje se je izvedelo, da je Litvinov prišel ' v Ženevo iskat francoskega zunanjega ministra Barthoua, katerega je bil brzojavno naprosil za razgovor. Državnika sta se res sestala ter sta imela več razgovorov. O čem sta razpravljala, to še ni znano z gotovostjo, značilno pa je, da se je v ponedeljek, ko je Barthou prispel iz Ženeve v Pariz, razširil iz tega mesta glas, da je zunanji minister prinesel v svoji aktovki načrt za veliko zvezo, v kateri bi bile naslednje države: Rusija, Francija, Belgija, države
Male antante ter, po možnosti, tudi Poljska. Nadaljnje vesti so to potrdile ter obenem naznanjale, da bo francoska vlada v najkrajšem času razpravljala o tem ruskem predlogu.
Koliko je resnice na tej vesti,' tega z gotovostjo še ni mogoče reči, vendar pa je takšna zveza povsem možna in bila bi tudi koristna, saj bi za Evropo pomenila pravo rešitev iz sedanje nejastnosti in nesigurnosti.
Evropa bi končno vedela pri j • 1
cem da je.
Takšen blok držav bi združil skoro 300 milijonov prebivalcev ter bi bil torej dovolj močan in upravičen, da vodi u-sodo onega razdrarpanega dela sveta. V objemu bloka, ki bi obsegal zgoraj navedene države, bi Hitlerjeva Nemčija postala lepo miroljubna in bi se Mussolinijeva Italija ne navduševala več preko mere. V dveh nevarnih evropskih ognjiščih bi se pogasil ogenj, ki je v v zadnjih letih od časa do časa močneje zažarel ter belil glave sosedom, ki so se bali za strehe svojih hiš-
RAZNE VESTI
KAM GRE POT?
Zgodovina naše naselbine v Buenos Airesu beleži že lepo število let društvenega dela- Ko so se naši rojaki začeli naseljevati tu v večjemštevilu, so takoj začeli organizirati tudi društva. Večina priseljencev smo bili iz Primorja, kjer je društveno življenje vedno lepo cvetelo, dokler nam ni tujec nasilno uničil močno razpredenih prosvetnih društev in močnih gospodarskih zadrug. Marsikateri naš rojak se je tu z vnemo lotil dela, katerega doma ni bil mogel nadaljevati.
Večino požrtvovalnih dru-štvenikov-izseljencev je tedaj družila skupna želja, da se strnejo v močno falango ter da v tuji, a gostoljubni in svobodni zemlji spet zgradijo ono, kar so nam črne tolpe uničile v domovini : narodne domove, šole itd.
Društva so se ustanovila z namenom, da so bomo v njih kot bratje shajali, si drug drugemu pomagali in se medsebojno bodrili v težkih časih izse-ljeništva.
Zgodilo se je pa vprav nasprotno.
Ustanovljena društva niso znala usmeriti svojega delovanja tako, da bi priklenila nase slehernega našega človeka.
V dobrih časih, ko je bil zaslužek dober, so takrat obstoječa društva imela lepe dohodke. Prireditve so bile sijajno o-biskane, dana je bila možnost za nad vse lepi razmah. A kako so društva izkoristila veliko naklonjenost, ki so jim jo izkazovali naši izseljenci? Ali so z onimi lepimi dohodki ustvarila kaj koristnega in trajnega?
Ničesar- -
Pač pa mnogo slabega: v društvih se je začela gojiti mr-žnja in iz njih so se med nas zanesli spori.
In se je pri vseh društvih ponavljala vedno ista reč: ko se je organizacija razmahnila in prišla tudi do kakšnega imetja, se je pojavil kdo; ki mu je bil blagor skupnosti deveta briga, pa je zahrbtno začel netiti strankarske strasti in je tako ustvaril razkol med člani.
Koliko je naših rojakov, ki so bili na takšen način že več krat razočarani in ki radi tega nočejo več vedeti za društva!
Pomislimo, na primer, le na to, koliko denarja je šlo v dosedanjih letih društvenega delovanja samo za najemnine dvo-
Ni nobenega dvoma, da bi takšna zveza zagotovila mir v Evropi za dolgo vrsto let. Vodilno besedo bi imeli Rusi in Francozi in niti o prvih niti o drugih ni mogoče trditi, da i-majo teritorialnih ali drugih ambicij, marveč želijo živeti v miru ter ohraniti ono, kar so dosegli z mirovnimi pogodba-mi; Rusija je pa vsa zaverovana v svoje gospodarsko ustvarjanje in bi ji sleherna resnejša zunanjepolitična komplikacija samo prekrižala račune glede druge pjatiletke.
Torej je več ko gotovo, da bi bil evropski mir trdno zasigu-ran in bi to pač moglo s^mo koristiti tudi ostalim državam. Zato hočemo upati, da so napovedi, ki prihajajo iz Pariza, resnične. Verjetno je tudi, da bo nova zveza, če se ustanovi, dobila etiketo, Zveze narodov, kar ji pa seveda ne bo moglo škoditi in ne bo prav nič zmanjšalo njene moči in njene veljave.
Bombni atentati v Avstriji še niso prenehali. V zadnjem tednu je bilo izvršenih več atentatov proti vlakom, v Solnogradu pa je eksplodiral peklenski stroj, ki je močno poškodoval tamošnje gledališče ter ■ ranil več oseb.
Ugoden vtis je naredilo v Beogradu dejstvo, da je vlada odpokli-cala delegacijo, ki se je v Budimpešti pogajala glede ureditve trgovinskih odnošajev med Jugoslavijo in Madžarsko. To je bil odgovor na madžarske spletke v Ženevi.
Bivši kubanski predsednik Grau San Martin se je vrnil iz Meksike, kamor je bil odpotoval, ko je moral izročiti državno oblast Mendieti. Kubanci so ga sprejeli s takšnim navdušenjem, da se je mož doma od samega veselja onesvestil.
Nova ustava je stopila v veljavo v Uruguayu. Na seji ustavodajne skupščine, ki je končnoveljavno o" dobrila novi osnovni državni zakon, je prišlo do hudih spopadov s komunističnimi poslanci.
Glede Leticije sta se Perú in Kolumbija končno vendarle pobotala. Obe državi priznavata obstoječe pogodbe ter obljubljata, da bosta vse spore reševali mirnim potom.
Štiri hamburške komuniste so v soboto obglavili v Nemčiji. Obdol-ženi so bili, da so lani, v nekem pouličnem spopadu, ubili nekega fašista ter dva pešca.
Zveza narodov je povprašala pri 31 vladah, ali bi bile pripravljene odrediti zaplembo orožja, namenjenega v Bolivijo in Paraguay. Roo-sevelt je radi tega zahteval pooblastilo od parlamenta in mu £a je kongres soglasno dal.
Strašen požar je izbruhnil preteklo soboto na živinskem sejmišču v Chicagu. ¿Povzročil je 10 milijonov" dolarjev škode. Dvanajst velikih poslopij in več zasebnih hiš je pogorelo. Ranjenih je bilo 1500 oseb, med njimi 400 ognjegascev.
Avstrijska vlada je dala izpustiti na svobodo bivšega socialističnega državnega kancelarja Rennerja ter znanega dunajskega župana Seitza.
Tudi na Japonskem so izsledili velik finančni škandal, v katerem je imel svoje prste vmes državni podtajnik v finančnem ministrstvu. Moža je mikado odstavil, policija pa ga je spravila v ječo.
V Chileju so veliki nalivi povzro čili, da je reka Copiapó prestopila bi-egove ter poplavila dolino, škoda je velika in je katastrofa zahtevala baje tudi človeške žrtve.
Na beograjski univerzi so dijaki povzročili nemire in je policija izvršila več aretacij.
Veliko notranje posojilo od 3 in pol milijard rublov, katerega je razpisala ruska vlada za financiranje druge pjatiletke, je bilo v celoti podpisano.
Na svečan način so v Rusiji otvo-rili kanal, ki veže Baltiško morje z Belim morjem. Ta kanal je največje javno delo, izvršeno pod sovjetskim režimom.
ZASEBNO KLINIKO I
Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires ¡
Y VSAKEM SLUČAJU (
1 UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIČ
1 NAŠA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLNO 1 | OSKRBO, IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE g
( POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO
Sprejemamo od 14. do 20. ure.
^IIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIllllllllllIlilllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllUlIllllllllllllllllllllllllllllH
Novi dunajski župan Schmitz
ran, kjer so se vršile prireditve, ter za prostore, kjer so društva imela, in še imajo, svoje 'sedeže! Da je vse to skupaj, kar je šlo iz naših žepov, mar bi ne imeli danes krasnega doma? Mar bi ne lahko vzdrževali šole v krajih kjer je naseljenih več naših rojakov? Da je bilo med nami več sloge in pameti, mar bi ne imeli danes že lahko par krepkih gospodarskih organizacij. na katere bi mogel biti vsak naš rojak ponosen?
Ali nas ni groza, ko pomislimo, koliko dragocenega časa smo zgubili in kaj nas čaka, ako bomo hodili po isti poti dalje: tarnali bomo ob grobu, ki smo ga društvom sami izkopali. A spoznanje bo tedaj prepozno.
Še je čas, dragi rojaki! In da rešimo potapljajočo se ladjo, moramo združiti vse svoje moči! Opustiti in pozabiti moramo na stare prepire, ki so jih zanetili oni, na katere lahko s prstom pokažemo, da jih izobčimo iz naše sredine vse, kar jih je še med nami! Opustiti moramo strankarske prepire in zdražbe, ki nas samo cepijo! In to bomo prav lahko dosegli, a-ko se bomo zavedali, da smo prišli v tujino iskat kruha in boljše bodočnosti, ne pa preglavic in jeze!
Potrebno je. da se v skupnem delu združita pošten delavec in pošten inteligent! Eden drugega smo potrebni!
Ako pa nismo zmožni, da ustvarimo nekaj za vse naše iz-seljeništvo koristnega in trajnega, potem je pa najbolje, da ne tratimo več po nepotrebnem zlatega časa.
Saj bi ne imelo smisla! Če bomo hodili naprej po zgrešeni poti, ki smo jo ubrali, društva prej ali slej izginejo in ne bo ostalo za njimi nobeno koristno znamenje, ne bo za njimi nobenega ' prijetnega spomina.
Anton Preselj.
Nenavadna slika egiptovske sfinge
Italijanski državni podtajnik Suvich (na desni) se je mudil pred nedavnim v Parizu, kjer je posetil tudi ministrskega predsednika
Doumerguea
USODA SLOVENSKIH MLEKARSKIH ZADRUG
Od nekdaj tako mogočnega zadružništva, ki se je bilo, posebno po vojni, razpredlo po vsem Primorskem, so ostali le še skromni sledovi, polagoma izginjajo. — Poslednje mlekarske zladruge v slovenskih krajih prehajajo y roke fašističnih komisarjev. Takšna u-soda je doletela v marcu mlekarsko zadrugo v Hrušici; v prvi polovici aprila ^je . dobila komisarja tudi zadruga v Trnovem.
Mlekarska zadruga v Trnovem je bila v prejšnjih letih največja tej vrste v vsej Julijski krajini. Imela je lepo število zadružnikov, saj so vanjo vozili mleko iz Pivke, iz velikega dela Reške doline ter iz
bližnje okolice Trnovega vse do Klane, na eni, in do Jel.šan, na drugi strani. V poslovnem letu 1926-27 je imela do 30 hI dnevnega prometa, lani pa celo 35 do 40 hI. —
Gospodarske razmere našega kmeta zadnjih let so postajaje take, da so ga primorale, da je prodajal vse mleko,, pa če tudi ga mnogokrat ni ostalo za doni. To razvidimo .iz dejstva, da je mlekarna beležila zadnja lota, ko je imel naš kmet komaj polovico števila živine iz 1. 1!)20.—26., porast prometa. Tako je zadruga i" ínela činidalle več dobaviteljev mleka, med tem ko je število odjemalcev padalo. To 111 pa razni konkurzi odjemalcev so spravljali zadrugo v čim daljo težji položaj, tako da je zadnje leto plačevala dobaviteljem mleko komaj 30 do 35 stoíüik za li' ter. r.o pomislimo, da je mlekarna še v letih 1020.—1027. plačevala mleko dobaviteljem po 1 — 1.20 lir liter, lahko sklepamo, koliko je naš kmet oškodovan. Zadnje leto pa mlekarna mnogokrat ni mogla niti izplačati dobaviteljem mesečnih računov v gotovini, ampak jim je zanje dajala razne mlekarske izdelke.
Trnovska mlekarska zadruga jo bila ustanovljena 1. 1896, torej skoraj pred 40 loti. Pred vojno in tudi vsa lota po vojni jo dobro napredovala. Saj je vsa okolica, zlasti pa Reška dolina, posvečala veliko pažnjo živinoreji, katora je, polog sadja, dajala največji dohodek našemu kmetu, — Dolgo vrsto let ji je predsedoval domačin Ivan Valenčič, ki jo z odborom zadrugo dobro vodil. Zadnja leta pa je moral mnogokrat slediti namigovanjem oblastev, kar jo tudi zadru-
gi pripomoglo do današnjega stanja.
Vzroki propadanja zadruge so najrazličnejši. Največ škode so ji brez-dvomno prizadeli razni konkurzi odjemalcev v Trstu in Roki, ki so ji o-stali dolžni ca 70.000 lir. Da bi si vsaj deloma krila to stroške, je zadruga ustanovila podružnici v Trstu in Reki in nastavila tam kot prodajalce svoje dolžnike. Pa to 'ni pomagalo zadrugi iz zagate in morda jo je celo upropastilo. Ko je odbor uvidel, da ne more več tako naprej, je pred meseci sklical občni zbor. Članstvu je sporočil svoj sklep in ponudo vlade. Vlada je namreč predlagala zadrugi, naj se združi z mlekarsko zadrugo v Hrušici. V tem slučaju bi dala vlada posojilo v znesku 400.000 lir proti nizkim obrestim. Ta znesek bi uporabili za saniranje obrata, za nakup modernih strojev in za splošno moderniziranje mlekarne. Članstvo pa se je. enoglasno uprlo temu predlogu. Ker pa je zadruga tekom zadnjih mesecev prišla v še večje denarne tež-koče, so ji oblasti dodelilo komisarja. Ta je takoj po svojem prihodu pokazal dobro voljo in določil oz. zvišal ceno mleku na 45—50 stotink za liter. Mlekarna je dobila posojilo in bo v najkrajšem času, pod vodstvom novega komisarja, nabavila, potrebne moderne stroje in ostale priprave za pasteriziranje mleka. S tem upajo, da bodo rešili mlekarno iz krize, ker bodo lahko s pasteriziranim mlekom uspešno konkurirali drugim mlekarnam. Upajo, da bodo zlasti v Reki povečali krog odjemalcev, kamor so dajali do sedaj ;! 000 litrov mleka dnevno in kamor prihaja mleko v velikih množinah zlasti iz Jugoslavije (Sušaške okolice). V tem bodo mlekarno podprle morodajne o-blasti s potrebnimi ukrepi. S pasteriziranim mlekom bodo skušali konkurirati tudi drugod (Trst)-. Domačini pa so prepričani, da vsi ti načrti no bodo dvignili prometa niti rešili mlekarne iz krizo, pač pa obratno.
MEHANIČNA DELAVNICA
REBEK AVGUST
Kupuje, prodaja ter popravlja šivalne stroje, kolesa, samokrese itd. itd.
Izredne ugodne prilike
LOPE DE VEGA 2933 Villa Devoto i
Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE
KO ČUTITE, DA VAM ZDRAVJE NI V REDU. NAŠLI BOSTE V NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRANE ZDRAVNIKE IN NAJMODERNEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE
NOVI LIST
Stran 3
/j
<
ARGENTINSKE VESTI
N>
DR2AVNA BANKA O PRETEKLEM GOSPODAR. SKEM LETU
predložilo pretekle dni finančnemu ministru poročilo o svojem delovanju ter o splošni gospodarskih prilikah v deželi tekom leta 1933.
Naglasa uvodoma, da je napram svojim dolžnikom zelo liberalno postopala, ker je upoštevala dejstvo, da so njihovi povprečni dohodki znašali komaj polovico od onih v letu 1926, ki je bilo najboljše leto pred pričetkom krize.
Poročilo Državne banke je precej optimistično: trdi, da je Argentinija že prebolele najhujšo gospodarsko depresijo ter da so se prilike začele polagoma boljšati. To sklepa iz raznih znamenj in na podlagi statističnih podatkov; tako na primer prišteva med zelo ugodne znake občutno povečanje kliringa-Poročilo izraža tudi priznanje vladi radi njenih ukrepov za izbojšanje gospodarskega položaja poljedelcev.
Radi zmanjšanega izvoza se je v letu 1933 skrčil tudi uvoz, kar je nekaterim domačim industrijam pomagalo, da so se postavile na noge. Banka meni, da je nastopil čas, ko se ta povečana industrijska delavnost lahko okrepi z dovoljevanjem liberalnejških kreditov tukajšnjim industrijalcem.
Tudi znižanje obrestne mere na bančna posojila ter konverzijo notranjega državnega dolga in pa hipotekarnih obveznic smatra Državna banka kot 11-godna znamenja, ki kažejo, da se kriza bliža svojemu zaključku. '
BOMBAŽNA KRIZA V CHACU
Guverner chacovskega teritorija ej poslal poljedelskemu ministru obširno poročilo o krizi, ki je nastala za producente bombaža radi katastrofalnega padca cen.
Kolonisti v Chacu imajo 17 tisoč hektarjev bombažnih plantaž- ki so letos dali približno 110.000 ton sirovega obmbaža. Njihov položaj je postal nad vse kritičen, ker so se cene v zadnjem času znižale od 250 na 150 pesov za kvintal.
Med kolonisti je radi tega nastalo močno protestno gibanje ter se je začela delati propaganda, naj se pridelek pusti na poljih. Oblasti si prizadevajo prepričati prizadete poljedelce, da bi od tega le sami imeli škodo, pa je to njihovo prizadevanje že obrodilo uspehe. Kolonisti so začeli spravljati pridelek, vendar pa upajo, da bo vlada kaj ukrenila. Po Chacu gre glas. da se je osnovi močan bombažni trust, ki tajno deluje in ki je vplival na padec cen. Ljudje zahtevajo, da vlada uvede preiskavo ter ugotovi, koliko je na tem resnice.
Položaj je slab tudi ker se je skrčil izvoz. Domača industrija absorbira samo kakšnih 40 od sto celokupne produkcije, ostali del pridelka pa mora romati iz države.
CERKVENI VESTNIKcnska ,>ožja siužba za,a(ii procesije.
SNEG V KORDIUERI
Radi velikih snežnih žametov, ki so blokirali progo na več mestih, je morala prekoandska železnica začasno ustaviti obratovanje. Tako poročajo iz Los Andesa.
DRUŠTVENIVESTNIK
OTVORITEV SLOVENSKE OSNOVNE ŠOLE
Otvoritev drugega letnika slovenske osnovne šole v Buenos Airesu se ni vršila včeraj, 25. t. m.- kakor je bilo javljeno, marveč se bo vršila jutri, 27. maja, ob 10. uri pred-poldne v Villi Devoto, ul. Tinogas-ta 5351.
DELO JUGOSLOVANSKEGA PATRONATA
V času od 14. do 19. maja so bile zaposlene naslednje osebe potom u rada Jugoslovenske izseljenske zašči te:
Ante Majnarič in Mirko Petkovič, mizarja; Roko Budišin, Marin Muš-tre in Marin Mitrovič, težaki pri že-lezobetonu; Ante Schumacher, tornero; Milica Božanič, Rančani Anka, služkinji; Dragutin Perič, kovač.
Petorici je.bilt podeljena majlina denarna podpora.
SOKOL "LA PATERNAL"
Jutri, v nedeljo 27. maja. se bo vršil obvezen članski sestanek v društvenih prostorih, ul. Luís Viale 1746. •
Odbor.
POGODBA S ŠVICO
Argentinski zunanji minister dr. Saavedra Lamas ter švicarski poslanik Traversini sta pretekli petek podpisala argentinsko-švicarsko trgovinsko pogodbo ter dogovor za od-tajanje zamrznjenih švicarskih kreditov v Argentiniji.
SPRIČEVALO ZA ZAKONSKE KANDIDATE
Poslanec Tiburcio Padilla je predložil kongresu osnutek zakona, ki' dolča, da morajo načelniki civilnih uradov zahtevati od zakonskih kandidatov zdravniško spričevalo, iz katerega izhaja, da so za zakon sposobni ter da jih brez takšnega spričevala ne sme poročiti. Ni še določeno, kdaj da bo parlament razpravljal o tem predlogu.
POJEMANJE KUGE V FRIASU
Državni zdravstveni urad javlja, da se v Friasu. pokr. Santiago del Estero, ni pojavil noben nov slučaj kuge in da torej epidemija pojema Prav takšno poročilo so objavile tudi krajevne zdravstvene oblasti. Kuga pa je med tem zahtevala novo žrtev: eden izmed bolnikov, ki so v zdravniški oskrbi, je v soboto preminul.
SOCIALISTIČNI KONGRES V SANTA FE
V sredo j ezačel zasedati v Santa Fe kongres socialistične stranke, ki bo sklepal o raznih notranjepoliti čnih vprašanjih ter o zadržanju so cialističnih zastopnikov v parla mentu. Za predsednika kongresa je bil izvoljen dr. N. Repetto.
POVRATEK IZ EVROPE
Po približno 2 i. bivanju v domovini, kamor je bila odšla na zdravljenje, se je vrnila v Buenos Aires gospa Ankica Sulčičeva, žena predsednika konsorcija našega lista g. arh. Viktorja Sulčiča, s svojim "Bato". Gospej Ankici čestitamo k njenemu popolnemu okrevanju ter želimo zopet združeni obitelji mnogo sreče in zadovoljstva v Argentiniji!
LE MALO POZABLJIVCEV (
je med našimi naročniki, nekaj" pa jih je le in se še niso «spomnili, da iim je polletna naročnina že potekla. Torej naj ne zamerijo, če jih — zavoljo reda — nekoliko podrezamo s temi"le vrsticami.
.	r
USPEH "TRGATVE" ZA SLOVENSKO ŠOLO
Vkljub dejstvu, da smo imeli preteklo nedeljo precej slabo vreme, se je pa le odzvalo lepo število naših ojakinj in rojakov vabilu Sokolske-ga društva "La Paternal" ter prihitelo na zabavno "trgatev" v prid slovenski osnovi šoli v Buenos Airesu. Ker je bilo mnogo grabežljivih rok, je grozdje kmalu zmanjkalo z improviziranega latnika in je sodnik intel mnogo posla z "grešniki" Vladalo je prav prijetno razpoloženje ob zvokih drušvenega orkestra in pre povanju naših pesmi.
OPOZORILO
Sodnijsko določeni likvidator delniške družbe "Banco de las Améri-cas" drl Roberto 'M. Ortiz, obvešča tem potom vse upnike omenjenega r-avoda, da morajo njemu predložiti dokazila o upravičenosti svojih terjatev kakor tudi sleherno reklamacijo, do katere se smatrajo za upravičene.
V banki so razna pisma, naslovljena na člane slovenske kolonije, ki so si bili izbrali naslov banke za dostavljanje korespondence. Gospod likvidator opozarja prizadete, da morajo ta pisma čim prej dvigniti, ker se bodo sicer spet izročila poštni upravi.
Dr. Roberto Ortiz je nadalje odn^ dil, da bodo uradi banke, ki se nahajajo v ul. San Martin 429, ostali odprti vsak delavnik od 10. do 15. u-re, razen ob sobotah, ko bodo odprti samo od 9. do 11. Ob teh urah se laho vsakdo obrne na banko v katerikoli zadevi.
»
..............iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii...........................................................................ž
I Restavracija "Vuono" (
i L A VALLE 940 - U. T. 35-4205 I 1 Prvovrstne italijanska kuhinja i Ugodnosti za bankete ZMERNE CENE
^lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMllllllt
Dragi starši!
Kaj je za Vas od največje važnosti? Brez dvoma: dobra vzgoja Vašega otroka. Brez posebnih stroškov in z vsem zaupanjem lahko izročite svojega sinčka na vzgojo slovenskemu zavodu.
ASILO LIPA, Villa Madero, C. G. B. A. (Bs. Aires)
CERKVENI KOLEDAR
27. maja - prva pobinkoštna nedelja, praznik presvete Trojice — slovenske božje službe po navadi, ob desetih dopoldne 111 ob štirih popoldne. Kakor znamo j;> presveti Trojici na čast zgrajeno tudi buenosajreško stolno rnésto, ki se ¡imenuje s polnim imenom "Ciudad de la Santísima Trinidad y Puerto de Santa Maria de los Buenos Aires — Mesto presvete Trojice in pristanište svete Marije (pri-prošnjice) ugodnih vetrov"
28.	cnaja — porideljek - spomin ¿vetega Auguština, škofa in učenika Cerkve, brez vsakega dvoma enega izmed najbistroumnejših mož; kar jih ¡e kdaj živelo na zemlji. Njegove številne nesmrtne knjige uživajo izreden sloves še danes po več, kakor tisoč petsto letih odkar je umrl.
29.	maja — torek spomin svete karmeličanske redovnice Marije Magdalene de Pazzis, ki je v vseh čednostih vzgledna, posebno pa v dejanski ljubezni do bližnjega, v Florenci umrla leta 1607
30.	maja — sreda spomin preprostega kmečkega dekleta Ivane d'Arc, ki je bila pred petsto leti krivično na smrt obsojena iu na garmadi sežgana, Irancoski narod pa jo še danes z izrednimi slovesnostmi časti kot svojo narodno junakinjo. Mislim, da ni v Franciji nobene cerkve, pa tudi zelo malo zasebnih hiš brez njenega kipa ali vsaj slike.	•
31.	maja — četrtek — zapovedan praznik presvetega Rešnjega Telesa. Ob desetih dopoldne slovesna sveta maša na Paternalu, kakor po navadi, popoldne točno ob dveh pa se začne slovesna procesija svetega Rešnjega Telesa na Plaza de Mayo. Slovensko zbirališče za procesijo: cerkvica svetega Roka na križišču Alsina y Defensa, eno kvadro od Plazo de Mayo. Pomni: cerkvica svetega Roka,, ne velika Marijina bazilika z vhodom iz istega patija! Na odločena nam mesta bomo odšli ob poldveh in sicer moški pred škofijsko palačo, ženske pa približno na esquino Avenida de Mayo in Bolivar. — Popoldanska slo-
SLOVENSKA GOSTILNA
CALLE TRELLES 1167 BUENOS AIRES
(Pol kvadre od Gaone 2400) ZBIRALIŠČE NAŠIH ROJAKOV OBŠIRNI PROSTORI
TER IGRIŠČA ZA KROGLE IN KEGLJE Ples vsako nedeljo - Domača - postrežba - Zmerne cene
- Vsak rojak fe dobrodošel -
1. juniia — p?te¿ — prvi petek meseca junija, posebej posvečenega pre-svetemu Srcu Jezusovemu, to je njegovi ljubezni do nas ljudi. Prilika za spoved neposredno po sedmi sveti maši, ali v četrtek dopoldne. Najbolj primeren dan za začetek znane pobožno-¿>ti devetih prvih petkov.
2.	junija — sobota — spomin slavnega mučenca svetega Erazma.
3.	junija — druga pobinkoštna nedelja — slovenske božje službe po navadi.
EVANGELIJ.
praznika presvete Trojice pripoveduje, kako je Gospod Jezus poslal svoje licence po vsem svetu, učit vse narode in jih krščevat v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha, in obljubi!, da bo ostal z njimi vse dni do konca sveta.
Mftel, ki jo je mogoče posneti iz evange^skega besedila, in ki jo večkrat med tednom prevdarjaj: Kako kaj poslušan tiste, ki so poslani, da me učijo spolnjevati vse, kar je Kri--:tus za povedal?
CERKVENA KRONIKA
Zakrament svetega zakona sta sklenila Rosa Katarina Scliabb in Albert Sket pred pričama Ramón Isidro Arias in Jaime Cardell Pons. Bilo srečno!
Zakrement svetega krsta jt- prejela Elizabeta Aida Pečenko, kateri sta botrovala Marija Vidmar in Anton Benkovič in Lidija Jožefa Gruden, kateri sta pa botrovala Eugenija Škerk in Franc Gruden. Vse dobro jima že-
POIZVEDOVANJA
Tukajšnje kr. jugoslovensko poslaništvo poziva naslednje osebe, naj se ¡avijo konzularnemu odseku, Calle Charcas 1705, Buenas Aires:
Marka Sapunara iz Pučišča na Rraču; njegov poslednji naslov je bil: Marko Sapunar, a|c Djuro Mi-haich, Lapuntila K. J., F. C Transandino, provincia Mendoza. Prav tako prosi poslaništvo vse one, ki bi kaj vedeli o navedenem, ' naj bi to blagovolili sporočiti na gornji naslov.
Tomo Trajkoviča, črevljar iz Skop-Ija, je pozvan, naj se javi konzularnemu odseku z ozirom na predmet 82311934.
Instituto Medico Moderno
Ta zavod je edini v Bueons Airesu, ki ne razpolaga samo z najmodernejšimi napravami za zdravljenje bolnikov, marveč jih tudi pregleda z X-žarki ter jim analizira kri in seč
Konzultacije in analize brezplačno
KAPAVICA — z vsemi njenimi komplikacijami: Hitro in sigurno zdravljenje potom elektrolize. ,
SIFILIS — 606-914. Periodične Wassermannove analize
KOŽNE BOLEZNI — Zdravljenje ekzema in sraba
REVMATIZEM — Zdravljenje po najnovejših načinih z injekcijami in z žarki
ŽENSKE BOLEZNI — Tok, nerednosti pri čiščenju. Bolnice sprejemamo v posebnem oddelku.
GRLO — NOS — UŠESA
V tej ceni so vključena tudi zdravila in analize
SPREJEMAMO od 10. do 12. in od 14. do 21. Ob nedeljah in praznikih pa samo od 10. do 12.
347 - SUIPACHA - 347

SLOVENCI DOMA IN DRUGOD
t<
SKLADATELJ PATER HU-GOLIN SATTNER UMRL
V petek, 20. aprila je umrl v Ljubljani pater Hugolin Sattner, vsem slovenskim pevcem dobro znani skladatelj, mož, ki si je stekel neprecenljivih zaslug za širjenje naše lepe pesmi.
Učakal je visoko starost 83 let. Do zadnjega se je šc čvrsto držal; nedeljo prej je še orgia!. Napadla ga je pa zavratna pljučnica, kateri je v par dneh podlegel.
Hugolin Sattner je bil rojen v Novem megtu 20. novembra 1851 in u-soda mu je že v zibelko položila liro. Kot ljudskošolec je prepeval na koru, na gimnaziji se je učil klavirja in igral gosli 4 orkestru, kot frančiškanski bogoslovec se je pa naučil v. Gorici in v Ljubljani igre na orgle. L. 1874. je bil v Ljubljani posvečen za mašnika. Še v jeseni tega leta je bil imenovan za organista, učitelja na frančiškanski ljudski šoli in za u-čitelja petja na gimnaziji v Novem mestu. Od 1. 1890. je deloval v ljubljanskem frančiškanskem samostanu kot župnik gvardijan, provincijalni vikar, definitor in kustos.
Z njegovim prihodom v Ljubljano se šele pričenja doba njegovega intenzivnega umetniškega ustvarjanja. Neprestano je podarjal svojemu narodu skladbo za skladbo, med temi tudi velika dela, kakršnih do takrat naša glasbena literatura sploh še ni imela. "Pogled v nedolžno oko", "Na planine", "Za dom med bojni grom". "Zaostali ptič" itd. so pesmi, ki so se najbolj priljubile našemu narodu. Po študiju kontrapnnkta pri mojstru Ma teju Hubadu se je p. Hugolin pos vetil komponiranju koncertnih del velikega formata. Leta 1910. nam je dal "Jeftejevo prisego", 1. 1911. pa prvi slovenski oratorij "Assumptio" (Vnebevzfctje), 1. 1914. veliko kantato "Oljki", 1. 1916. simfonično > pesnitev "Soči", 1. 1921. simfonično pesnitev "V pepelnični noči", 1. 1926. "O ne vihti" z orkestrom, 1. 1927. romantično opero "Tajda", 1. 1931. kantato "V kripti sv. Cecilije" in zbirka mladinskih pesmi. Lani o božiču je poklonil svoje zadnje delo "Osem mlcdinskih pesmi" Glasbeni Matici, kjer izidejo že prihodnji mesec, v delu je pa imel manjše pesmi o Materi božji. — Kot komponistu sta mu blagoglasje in plemenitost glasbenega izraza vse. Bil je vedno pobornik cecilijanskega petja in predsednik Cecilijanskemu flruštvu, najbolj pri srcu mu je ,bi-la pa Glasbena Matica, ki je bil pred vojno prav delaven odbornik ter njen častni član in mu je postavila Glasbena Matica tudi spomenik pred svojim ponosnim domom. Za njo je žrt voval vse in bil je srečen, ko je pred ieti lahko blagoslovil hiše GM. Za nagrado mu je tedaj GM poklonila zla tnik za 100 Kr, ki ga je pa takoj spet poklonil za ta glasbeni dom. Ko je GM pred leti kupila svoji dve hiši, je bil za Aljažem on drugi darovalec, ko je GM poklonil svojili "Devet moških zborov". Frančiškanski župnik je bil 25 let in je v tem času prav prav mnogo storil za cerkev, zlasti je pa skrbel za reveže. Bil je duhovit in blesteč govornik ter je tudi v knjigi izdal svoje apologetične govore. Kot človek je bil povsod priljubljen in od vseh spoštovan. Za svojim slavnim bratom žalujeta še njegova sestra, ki Ima na Tyrševi cesti zavod za umetno vezenje, in pa brat, ki je upokojen drž. uradnik, a drugi brat je že pred
leti umrl kot frančiškan.
*
Patra Hugolina Sattnerja ni več med živimi. V nedeljo 22. aprila so njegovo truplo položili v slovensko zemljo. A spomin na patra Hugolina, njegov duh bo večno živel med na~ - šim narodom ter se trajno obnavljal v njegovih neumrljivih skladbah, v njegovih umetniških ustvaritvah, katerim Je bil posvetil vse svoje dolgo in plodonosno življenje.
Tudi mi, izseljenci, mu kličemo v složnem zboru z našo domovinsko javnostjo: "Slava!"
POGAJANJA MED JUGOSLAVIJO IN ALBANIJO
Iz Prage, kjer jo vodil trgovinska pogajanja s češkoslovaško vlado, je prispel v Beograd g. Berasi, pomočnik albanskega zunanjega ministra; začel je voditi pogajanja za ureditev obmejnega prometa mod Jugoslavijo in Albanijo.
USTRELJENI TIHOTAPCI
V prvi polovici aprila so jugoslovanski graničarji ustrelili na meji z Italijo tihotapca Martina Freliha, ko je gnal kravo črez mejo. «.rez teden dni, .18. aprila, se je ob isti moji dogodil drug krvav dogodek.
Okrag polnoči je graničar v sektorju državne meje pri vasi Laniše v dolini Javorje, občina Oselica v Selški dolini, čul sumljivo hojo. Opazil je dva moška, ki sta se plazila proti naši'meji. Graničar ju je pozval, naj se ustavita, toda drzna tihotapca sta bila prepričana, da ju vojak v temi :n za skritim grmičevjem ne bo videl. Namestil tla bi se ustavila, sta začela bežati nazaj na italijansko stran. Graničar je še enkrat zaklical: 'Stoj!' nato je pa na slepo srečo streljal za hegimcema. Oba strela sta tihotapca zadela. Prvi begunec so je zgrudil mrtev kakih 10 korakov od državne-meje, drugi pa približno 25 korakov v bližini hiše posestnika Pavla Ku-šarja, tik državne mojo.
Oblasti so še isto noč ugotovile i dentiteto ustreljenih tihotapcev; prvi je bil 251etni posestnikov sin Mirko Simonič iz Jazen, drugi pa tudi 25-letni Slavko Voglič, sin trgovca iz iste vasi, oba italijanska državljana. Fanta sta imela pri sebi 157 lir in sta najbrž v Jugoslaviji hotela kupiti tobak.
IZVRŠITEV SMRTNE ODSODBE
Dne 20. aprila zjutraj so obesili \\ Beogradu, na dvorišču uprave grada, Mihalja Markovica, morilca beograd-skega trgovca Stankoviča. Obsojenec je bil vse do zadnjega precej miren in je pod vešali imel še kratčk govor, v katerem je dejal, da so drugi krivi, da je prišel tako daleč, ker so ga zapeljali na kriva pota. Prosil je vse, ki jim je storil kaj žalega, naj mu odpuste. Smrt je nastopila v petih minutah.
Požarna katastrofa v ptujski okolici
V Msdvedcah pri Ptuju je izbruhnil 18. pr. m. strašen požar, ki je u-ničil pol vasi. Goreti je začelo pri posestniku Simonu Sagadinu, v gospodarskem poslopju, a je močan veter povzročil, da se je požar brž razširil tudi na druga poslopja. Ves dan so se borili proti plamenom ognjegasci iz sosednih krajev in iz Ptuja, ki so močno občutili pomanjkanje vode. — Škodo cenijo na pol milijona dinarjev.
Ko so se gasilci vrnili zvečer od napornega dela domov, jih je telefon po preteku ene ure spet začel klicati, ta krat pa v Pletcrje, kjer je bilo začelo goreti gospodarsko poslopje Janeza Pteteršnika in se je ogenj .začel brž širiti na vse strani. Tu je prizadetih vsega skupaj 17 posetnikov, ki jim je požar uničil 26 objektov, stanovanjskih in gospodarskih poslopij, ki so bila krita deloma s slamo, deloma pa z opeko. Nesrečni posestniki niso mogli rešiti ne poljskega ©-rodja, niti poljskih pridelkov, saj je bilo pol vasi kakor ognjeno morje, v
katero ni bilo mogoče prodreti.
i
Zgorelo jim Je pa tudi mnogo živine.
Združeni gasilci iz vseh bližnjih vasi so morali gasiti cele štiri ure pod vodstvom župnega načelnika Muznika iz Št. Vida, preden se jim je posrečilo omejiti požar. Tu domnevajo, da je ogenj podtaknila požigalče-va zločinska roka. Škodo cenijo na preko 800 tisoč dinarjev.
Požarna katastrofa je pa zahtevala tudi več človeških žrtev. V ptujsko bolnico so morali prepeljati 6 težko opečenih ljudi in sicer 53 letno Margo Napad, 47 letno Terezijo Klajn-šek, 20 letnega Antona Peroviča, posestnika Antona Klajnska, 3 letno Terezijo Klajnšek in 45 letnega posestnika Pernata. Stanje vseh ranjencev je sicer resno, vendar zdravniki upajo, da jih bodo ohranili pri življenju.
VESTI S PRIMORSKEGA
Zobozdravnika
Dra. Dora Samojlovich de Falicov
Dr. Félix Falicov Dentista
Trelles 2538 - Donato Alvarez 2181
U. T. 59 La. Paternal 1723
NAPADI PROTI SK0FU M0NS. F0GARJU
Tržaški škof mons. Alojzij Fogar so je v zadnjem času zelo zameril fašistom, ker ni hotel blagosloviti Doma bivših bojevnikov, čigar otvoritvi je prisostvoval «udi aostski vojvoda, ter je celo odklonil prošnjo, da bi blagoslovil grob Oberdankove matere. "Popolo di Trieste" in "Piccolo" sta radi tega začela, bruhati svoj strup proti njemu tet' mu očitata, poleg drugega, da podpira ".jugoslovanske hujskače" v njihovi mržnji proti režimu in proti Italiji. Razburili pa se niso samo listi, marveč so dvignili velik krik tudi tržaški fašistični senatorji, poslanci in drugi voditelji, ki so obiskali pokrajinskega tajnika Perušinija ter mu zagotovili, da so popolnoma strinjajo s kampanjo ó-beh listov.
Podrobnejših vesti o tej zadevi še nimamo, a mons. Fogarja že toliko poznamo, da lahko sklepamo, da jc moral imeti zelo tehtne razloge, če ni ugodil fašističnim željam. Škof Fogar jo rodom Furlan in prav do-iiro obvlada tudi slovenski jezik. Slovenci se imajo vprav njemu zahvaliti, da njihov jezik v cerkvah tržaške škofije ni tako preganjan kakor na Goriškem, kjer vlada Sirotti, ter da se je slovenska božja služba še ohranila tudi v Trstu, dasi samo pri Sv. Jakobu. Skušal je vedno biti pravičen in se je vselej upiral, kolikor mu je pač bilo mogoče, fašističnim zahtevam po popolnem zatretju slovenskih pridik in slovenskega cerkvenega petja. Zato tudi pri tržaških fašističnih oblastnikih ni bil" preveč priljubljen.
*
Gornja vest omenja tudi Oberdan-kovo mater, oziroma njen grob. Morda, ni .vsem našim čitateljem znano, da Je bil Guglielmo Oberdank, katerega Italijani.siavijo kot svojega velikega nacionalnega junaka, nezakonski sin siromašne Slovenske Marije Oberdankove, rojene v Gorici v letu 1830; njena družina je bila doma iz Vipavske doline in je živela v precejšnjih stiskah, pa si je morala Marija radi tega že kot deklica sama služiti svoj kruh. Nastopila je službo pri neki družini v Trstu in šla z hjo
Clínica Médica "SLAVIS"
Ravnatelj: Dr. D. CALDARELLI
Upraviteljica: bolgarska rojakinja dra. Radka Ivanovič Vestno zdravljenje notranjih, želod	čnih in srčnih bolezni.
SPOLNE BOLEZNI
(Kapavico in sifilis) zdravimo po modernem in sigurnem nemškem načinu.
Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih zaupno zdravijo zdravnice, specializirane v vseh ženskih boleznih.
Govorimo Jugoslovanske Jezike in sprejemamo od 10. — 12. uro ter od 3. — 7. popoldne
ZMERNE CENE
OLAJŠAVE ZA PLAČEVANJE SAN MARTIN 522, II. nadstropje	U. T. 31 Retiro — 1619
pozneje na Cres. Tu se je seznanila s pekom Valentinom Felciero, Italijanom iz Nóvente v Venetu, ki j L jo obljubljal, da jo poroči, a ji jo zapustil nezakonskega sinčka ter pobegnil v Italijo. Ta sinček je bil Guglielmo O-berdank.
Marija se jo pozneje poročila v Trstu z delavcem Franom Ferenčicem, s katerim je Oberdank živel pod isto streho, dokler hi dorastel in zbežal v Italijo, kjer je zašel v kroge skrajnih nacionalistov, pod kojih vplivom je pripravil pozneje atentat, radi katerega je bil obsojen od Avstrije na smrt.
NEUSMILJENO PREGANJANJE
■V Mačkovijali so karabinerji aretirali 30 letnega Josipa Smotlaka; ob-dolžen je, da je po zidovih pisal proti fašizmu ter da je hujskal proti plebiscitu Domačini se zgražalo nad to aretacijo, ker je Smotlak duševno bolan človek.
Ko jc služil v Rimu pri vojakih, si je nakopal revmatizem, da so ga morali zdraviti v Rimu in v Trstu. Ko so ga poslali domov, je Smotlak začel delati prošnje, da bi mu dali kakšno odškodnino radi bolezni, ki si jo je bil nakopal pri vojakih, a je v o* dogovor dobil svarilo, naj preneha nadlegovati oblasti, ker da ga bodo sicer izročili sodišču. In tako se jc iudi zgodilo, ker je bil spet poslal v Rim neko prošnjo. Ko je dobil poziv, da se mora zgiasiti pred sodniki v Trstu, je zbežal v Jugoslavijo, od tam pa v Avstrijo; tu se mu je bil začel močno mračiti um in so ga oblasti spravile v umobolnico, a pozneje so ga "po šupi" odgnali v Trst, kjer je spet preživel nekaj časa v umobolnici. Ko je bil poslan domov, so prišli ponj karabinerji, ker ga je bilo med tem sodišče odsodilo na eno leto ječe; seretn oboroženih karabi-nerjev je tedaj gnalo skozi vas vklenjenega umobolnega človeka. Po (i mesecih so ga izpustili na svobodo, sedaj pa so ga spe\ odgnají. Smotlak bi morda tudi okreval, a preganjanja le še bolj pogubno vplivajo na njegov bolni razum.
IZ rihemberka'
Rihemberk, aprila. Kmalu bo leto, kar so aretirali sedem fantov iz o-koliških vasi, ki so še danes v rimskem zaporu "Regina Coeli" in dan za dnem čakajo na razpis obravnave. Določen jim je tudi že odvetnik, ki je zahteval za zagovor vseh sedem obtožencev plačilo v znesku 0.000 lir. V Rihemberku se nestrpno pričakuje izid obravnave.
Tudi pri nas smo, kot poroča fašistično časopisje, vsi vneto glasovali za Mugolinijev režim: Le en sam glas so zabeležili proti. Pri tem moramo nehote omeniti volitve, ki so so vršile leta 1924. in niihov izid. Takrat so zabeležili pri nas samo tri glasove za fašistično stranko. Med temi tremi je bil morda res 1 domačin, in sicer Ci' goj, ostala dva pa sta bila brez dvoma oddana od priseljenih Italijanov (postajenačelnik in drugi). Za našo vdanost se nam je Mussolini tudi pošteno oddolžil. Vsaka družina je dobila tisti teden po volitvah v občinskem uradu brezplačno nekaj moke, da smo lahko spekli malo boljšega kruha za praznike.
23232353235323534853234823535353234823482323234853532348535323535353535323532353485323488953485323484823235323535348234801
01010200020200020201020202020202090153484848532348234853482353234853532353235348532353534823535348234823482348485353234823532348485323532348234823532348234823532353234823485348534802

Aríenti & Maisterra
' ' CONSTRUCCIONES
ESPECIALIDAD EN HORMIGON ARMADO CAÑOS PARA ALCANTARILLAS
AVDA. VELEZ SARSFIELD 1851
BUENOS AIRES
4 nadstropno v u). l'rúguay 241 in več drugih manjših, poleg lega pa še mo-numentalni vhod na pokopališče v Lujanu in poslopje knjižnice Ameghi-no, istotam.
Koncem aprila 1929 se je nanjo obrnila uprava delničarske družbe ''Mercado de Abasto Proveedor", ki je lastnica največje buenosaireške tržnice,
ki ga je ta firma že doslej izvršila samo za "Mercado", si lahko čitatelj tam ustvari sodbo, ako mu povemo, da je bilo do sedaj, ko zgradba še ni dovršena v celoti, narejenih, 750 različnih arhitektonskih in konstrukcijskih načrtov.
Vodstvo iste družbe je poverilo leta 1932 firmi, katere član je .tudi naš
Ijena z vsemi onimi sredstvi, ki spadajo v moderno zgradbo takšne vrste. Nekaj posebno pri tej zgradbi bo to, da bo polovica vsega nadprizemnega uela visela nekako v zraku ter tvorila "streho", pod katero se bo natovarja-lo in raztovarjalo blago; pritlični prostori bodo namreč "potisnjeni" navznoter za kakšnih 10 metrov v zgradbo,
naj bi firma predložila načrte za rekonstrukcijo "Mercada". V to svrho je bila družba že prej razpisala natečaj, a predloženi načrti niso bili zadovoljili njenega vodstva. -Firma je črez par tednov že predložila svoj osnutek, ki je bil delo našega ar-
CEMENTO
SAN MARTIN
PORTLAN D
' INDUSTRIA ARGENTINA '
ki bo merila povzpračno 22 im v globini.
Pred nedavnim je firma izgotovola načrte za veliko športno igrišče tukaj-šnega nogometnega kluba "Club Atlético Boca Ju-miors" v Boki, ki šteje kakšnih 30.000 članov in si je še mnogo krat
REKONSTRUKCIJA OGROMNE BUENOSAIREŠKE TRŽNICE
MERCADO de ABASTO PRO VEEDOR
MI IN MERCADO"
Ta teden se je na svečan način otvoril prvi del rekonstruirane ogromne buenosaireške tržnice "Mercado dé Abasto Proveedor". Dogodek zanima vso našo izseljensko skupnost, živečo v Argentiniji, še prav posebno pa nas Slovence, ker se ta monumentalna zgradba (ki je že sedaj, ko še ni popolnoma dovršena, vzbudila pozornost gradbenikov iz Evrope in iz Severne Amerike) gradi po načrtih} ki jih je izdelat naš ro~ jak iz Sv. Križa pri Trstu arhitekt Viktor Sulčič kot član tvrdke Delpini, Sulčič y Bes, ki vodi rekonstrukcijo "Mercada".
Zato je prav in je umestno, da se naša javnost potom "Novega lista" nekoliko od bliže seznani s tem delom.
"Novi list" si je nadel nalogo obveščati svoje čitatelje tudi, in 7! prvi vrsti, o vsem onem, kar je v zvezi z delom in nedelom naših rojakov v Južni Ameriki. Danes mu je ta njegova naloga prav posebno prijetna, ker ima govoriti o trudu in uspehih človeka, ki dela s svojo sposobnostjo in vztrajno delavnostjo, v tej gostoljubni argentinski deželi, čast vsej naši jugoslovanski priseljenski skupnosti, katera ga ceni in spoštuje ne samo radi njegove umetniške in tehniške nadarjenosti, marveč tudi radi njegovega kremenitega značaja, njegove zavednosti, priljudnosti in njegovega dobrega srca.
Ko smo sprožili misel, da bi nekaj napisali o "Mer čadu", je — po raznih pomislekih — kon-ga poklona, kakršnega kot mož čno privalil, ker smo ga prepričali, da je vendar dolžnost našega lista, ki takšnjega dogodka ne sme prezreti. In nam je tudi po~ steregl z nekaterimi podatki; le to si je izgovoril, da ne bomo nje ga "vlačili po stolpcih" Mnogo opreznosti je bilo treba z naše strani, preden smo mu ob raznih prilikah, ukradli nekaj prav skromnih osebnih podatkov.
Takšna skromnost je morda tudi lepa čednost, a ni vedno umestna.	(
In, po našem mnenju, ni tirne sina v slučaju "Mercada", ker tu ne gre samo za arhitekta Sulčiča, marveč za vso našo skupnost. Naše izseljenstvo, posebno pa slovensko izseljenstvo v Južni Ameriki, je v svoji ogromni večini delavsko; tiho in skromno dela in ustvarja na poljih, v tvomicah, pri zgradbah in v delavnicah ter tako tudi s svoje strani pomaga deželi, v kateri, smo gostje, do vsak dan lepšega napredka, do vedno lepšega razmaha. To delo pa, vkljub vsej svoji važnosti, ne vzbuja posebne pozornosti in pri širši javnosti ne najde onega priznanja, kot ga zasluži in ki bi mu po vsej pravici šlo-
Nekaj čisto drugega je s takšno ogromno in tako originalno zamišljeno tržnico, kakšna je "Mercado", ki pritegne nase pozornost stotisočev. 1
7-akaj bi mi ne smeli pokazati s prstom nanjo ter povedati, da je vzrastla po zamisli našega človeka, po načrtih Slovenca, Jugoslovana?!
NEKAJ PODATKOV
Arhitekt Viktor Sulčič je še mlad. -Hodil se je v Sv, Križu pri Trstu leta 1895. Po dovršeni ljudski šoli je obiskoval obrtno šolo v Trstu, po vojni pa je krenil v Firence, kjer se je vpisal na umetniško akademijo. Študije je dovršil v Bologniji leta 1922.
Kot arhitekt je začel delati najprej v Rivi ob Gardskem jezeru, od tam pa je šel v Zagreb, kjer je najprej de-'al pri arh. Ljubinskemu, pozneje pa pri rekonstrukciji Meštrovičevega dvorca in kot član tvrdke Žanko i drugovi.
Koncem leta 1924 je krenil v . Južno Ameriko. V Buenos Airesu, kjer se je zaposlil kot risar pri nekem podjetju, liri katerem je ostal do konca leta 1925, je pokusil prvi in trdi izseljeni-■ški kruh. Tu, v glavnem mestu Argen--inije, se je seznamil s svojima sedanjima družabnikoma: z geometrom R. Besom in, pozneje, z inž. Delpini-iem. Na njegovo prigovarjanje so, marca leta 1920, začeli skupno delati načrte za natečaj, ki ga je bila razpisala tukajšnja Državna hipotekama banka za svoje novo poslopje. Mnogo odločnosti, poguma in zaupanja v lastne sposobnosti je bilo treba, da so sklenili udeležiti se tega natečaja, pri katerem so konkurirali skoro vsi naj-UoljSi in najbplj znani arhitekti in gradbeni inženerji v Argentiniji, do-čim so bili Sulčič in njegova družabnika še mladi in popolnoma nepoznani v tukajšnjih gradbenih krogih. Delali so s polno paro, po dnevi in ponoči, do 15. .novembra 1920, ki je bil določen kot zadnji dan za predložitev načrtov. Delpini, Sulčič iii Bes so predložili dva, ki sta se večinoma le po notranji razdelbi razlikovala eden od drugega: "Icatú" in "Improbus".
.Tudi arh. Sulčič, ki je celih osem mesecev bodril sebe in tovariša s svojim "Moramo zmagati!", je pa le z mrzlično nestrpnostjo pričakoval razsodbe. In kako ne bi? Lastnih sredstev ni imel, ki bi mu bila omogočila, da brez skrbi žrtvuje celih osem mesecev za takšno delo, o katerem ni mogoče v naprej vedeti, ali bo obrodilo kakšen sad, natečaja pa se je bilo udeležilo 46 tekmovalcev, po večini znanih in izkušenih mož!
Lahko si predstavljamo, kakšno je bilo veselje, ko so 31. marca istega leta izvedeli, da je bila njihovemu načrtu "Icatú" prisojena prva nagrada! Prva nagrada pri takšnem natečaju! Bil je to brez dvoma najlepši dan v življenju našega rojaka Sulčiča.
Vodstvo Hipctekarne banke je tedaj naroČilo firmi Delpini, Sulčič & Bes naj izdela definitivne načrte za gradbO, katere stroški so bili preračunani na 16 milijonov argentinskih pesov tedanje veljave. V avgustu 1928 so bili končnoveljavni stavbinski, arhitektonski in dekorativni načrti že izgotovljeni v vseh podrobnostih; bilo jih je 220.
Radi spremembe vlade v letu 1928 in radi raznih drugih vzrokov, ki so bili s. to spremembo v zvezi, je vod: stvo Hipotekarjie banke začelo zavlačevali odločitev o prišetku gradnje ogromne palače, kjer naj bi zavod do,-bil svoj novi in moderni sedež. Firma ee je radi tega obrnila na sodno oblast v svrho zaščite svojih pravic. To je bilo v aprilu 1929; koncem leta 1932 je vrhovno državno sodišče kon-čnoveljavno obsodilo Hipotekarno banko, da mora plačati firmi Delpini,
Sodelovanje našega rojaka pri tem delu
Sulčič & Bes integralni honorar v znesku od približno 450 tisoč pesov.
Firma, ki si je bila s uspehom pri tekmovanju za novo poslopje Hipote-karne banke ustvarila ime in ugled, je med tem časom zgradila še več drugih poslopij. Tako na pr. 6 nadstropno hišo na križišču ulic Piedras in Venezuela; 7 nadstropno v ul. Jujuy 136;
kitekta; vodstvo je predložene skice odobrilo ter napotilo izdelavo končno-veljavnih načrtov. Že v začetku leta 1930 se je začela izkopavati zemlja ter se je začel leuati prostor za obsežne podzemeljske prostore, nakar se je pričela gradnja v sekcijah, in sicer pod direktnim vodstvom firme Delpini, Sulčič & Bes. O ogromnem delu,
rojak, izdelavo načrtov za rekonstrukcijo velikih hladilnih skladišč, ki se nahajajo v bližini "Mercada". Tudi ti načrti so že izgotovljeni. Vsa zgradba, povsem moderno zamišljena, bo v že-lezobetonu. Imtla bo, poleg pritličja, pet nadstropij in tri podzemlja. Zgrajena bo v skladu z najnovejšimi pridobitvami hladilne tehnike ter oprem-
3 Pogled na "Mercado .de Abasto Proveedor" z ogla, ki ga tvorita ulici Corrientes in Anchorena

234823535323234848484853535353305353535353235323534853535348534891532348534823534853235323485353535323
23539002024848532348484823535353235353532389
53485323532390535353905353234823534853484853484853534848235348
NAJVEČJA TRŽNICA SVETA
Ko bo "Mercado de Abasto Proveedor'' v Buenos Airesu popolnoma končan, bo po svoji uporabni površini in po svoji prostornini, torej po svoji kapaciteti, največja tržnica na svetu.
Po svoji originalni arhitekturi pa spada brez dvoma že sedaj med najbolj interesantne zgradbe ne samo buenosaireškega velemesta, marveč tudi vse Južne Amerike.
izvojeval prvenstvo. —	Vod-
stvo kluba je bilo razpisalo že dva natečaja za načrte, a nobeden izmed predloženih projektov ni bil rešil glavnega pogoja: spraviti 100.000 gledalcev na prostor, kjer jih sedaj, na starem igrišču, stoji kotnaj 50.000. Po nasvetu nekega člana vodstva omenjenega kluba je firma Delpini, Sulčič & Bes začela študirati problem in ga tudi rešila; po njenih načrtih bo novo sport-no igrišče imelo prostora za preko 100.000 gledalcev, ki bodo porazdeljeni v tri mogočne tribune, zgrajene ena vrh druge, in ki bodo obdajale igrišče na treh straneh. Na četrti strani pa se bo dvigal 35 metrov visok stolp, kjer bodo prostor za novinarje, za ra-dio-poročevalce itd. Pod tribunami bodo klubski prostori: velika kopalnica, ki bo, skupno s telovadnico, merila 100 metrov v dolžini in 20 v širini; dvorane za zborovanja in zabave; prostori za razne igre, za keglanje in krogle, za basket-ball itd. Ti prostori bodo popolnoma neodvisni od igrišča in tribun. Tudi za varnost igralcev, ki so več krat izpostavljeni prevelikemu navdušenju ali jezi gledalcev, je poskrbljeno v najbolj izdatni meri.
— Na tribune bo vodilo 24 frtopnjizč, po 4 metre širokih, tako da bo skupna širina vseh stop-njišč znašala skoro 100 metrov in l>o njih udobno šel tok gledalcev. Ker je prostor zelo omejen, se se morali tudi v tem pogledu rešiti nad vse zanimivi problemi, a ni tu mesta, da bi o njih govorili. Za občinstvo je tudi namenjena cela serija mogočnih električnih dvigal.
Vodstvo kluba "Boca Júnior?" je načrte načeloma že odobrilo, in sicer s popolnim zadovoljstvom.
Podali smo tu bežen pregled dela firme, katere član je naš človek, na čigar vztrajno delavnost in veliko sposobnost, ki sta že do sedaj rodili tako lepe uspehe, smemo biti ponosni tudi mi, ki smo njegovi rojaki.
LOS ARTEFACTOS ELECTRICOS INSTLADOS EN ESTA MAGNA OBRA SON
"SCHACO"
Y HAN SIDO PROVISTOS POR SUS
REPRESENTANTES
Pfeifer & Huber
Importadores
30E30E
J. E. Uriburu 748
BUENOS AIRES
Las bóvedas de vidrio y cemento del Mercado de Abasto son las más grandes del mundo
P. PICCARDO & Cía.
Los vidrios fueron provistos por
Cristalerías Piccardo
TUPUNGATO 2750 U. T. 61, 1651 y 3268
Baldosas para pisos y techos de hormigón
Baldosas para armazón de hierro. Baldosas para marquesinas
Baldosas decorativas para fachadas. Baldosas para tabiques de vidrio. Manijas para puertas.
Artefactos luminosos
Soluciones racionales en vidrio de todo problema de loz, visualidad y fácil conservación
NOVA TRŽNICA
Na prostoru, ki ga omejujejo ulice Corrientes, Agüero, An-chorena in Lavalle, se je pred kakšnimi 40 leti zgradilo veliko, a na zunaj zelo skromno poslopje: največja buenosaire-ka tržnica sočivja. Že takrat so se stekale v to tržnico vsak dan ogromne količine sadja in zelenjave, promet pa je stalno naraščal, ker se je tudi mesto širilo z veliko naglico.
Pretekla so leta in "mercado" je postal star; že zdavna ne samo da ni več odgovarjal modernim zahtevam higiene ter udobnosti v razkladanju, nakladanju ter _ rokovanju blaga, marveč sploii ni mogel več sprejemati vsega ogromnega toka sočivja, ki je v vedno rastočih množinah prihajal v mesto, in so radi tega vsako jutro dolge vrste natovorjenih vozov zapirale ulice v njegovi bli"
v • •	i
zim.
Upravni svet delniške družbe "Mercado de Abasto Proveedor" je bil radi tega sklenil zgraditi novo in moderno poslopje, da bo v njem dovolj prostora za naraščajoči promet. Razpisal je v to svrho natčaj za načrte, a ga predloženi osnutki niso zadovoljili. Razdelil je sicer nekaj nagrad, a pri tem je ostalo, dokler se ni upravni svet družbe obrnil na^ firmo Delpini, Sulčič & Bes. Črez mesec dni se je že sklenila pogodba : načrti so bili odobreni v celoti in firmi, katere član je naš odlični rojak, je bilo poverjeno nadzorstvo gradnje-
Delo je bilo treba seveda organizirati tako, da rekonstrukcija ne bo preveč .motila poslovanja tržnice; zato se je gradnja razdelila v štiri sekcije, v četrtine.
Dela so se pričela v začetku leta 1930. Prva sekcija od ulice Corrientes proti Lavalle je že
popolnoma dovršena in je bila 24. t. m. slovesno otvorjena, druga sekcija pa se dokončava.
Polovica ogromne zgradbe je torej že gotova in si že sedaj vsak, ki si jo ogleda, lahko ustvari sliko o grandioznosti "mercada", ko bo popolnoma dovršen.
Po svojih ogromnih dimenzijah in radi svojih mogočnih in karakterističnih obokov, pritegne ta stavba nase pozornost vsakega, ki ga koraki zanesejo po prometni ulici Corrientes, na višino 3.200. Na tej ulici je pročelje, ki meri 115 metrov v dolžini. Ob glavnem oboku, ki je 35 metrov visok in 21 metrov širok, sta na vsaki strani po dva druga, nekoliko nižja in ožja-Stene, ki jih obdajajo stebri in loki obokov, so vse v steklu ; v "Glasbetonu" pa je ogromna in (radi obokov) valovita streha. Vsa konstrukcija je iz železobe-tona in ogromni, a elegantni o" boki, slonijo na mogočnih stebrih.
V pogledih arhitekture in razdelbe odgovarja stavba popolnoma karakteristiki tržnice, ki je, prav za prav, nekakšna postaja, v katero se stekajo iz vseh krajev republike veletoki sočivja, mesa in drugih jestvin; že pogled na zgradbo samo nam da idejo o ogromnih kupih blaga, ki se tu vsak dan kopičijo.
'Notranja razdelba je nad vse posreüena. S pomočjo obokov se je v notranjosti trz.nic¿ zmanjšalo v občutni meri število stebrov, ki tvorijo v tržnici znatno oviro za promet, in ustvarili so se prostorni pavilijoni, kjer je mnogo zraka in svetlobe. ■
Zgradba je razdeljena vodoravno v štiri dele, ki so:
1. Spodnje podzemlje. Nahaja se prav tako globoko, kakor podzemeljska železnica Lacroze,
od katere je izpeljana posebna proga, ki se v tem podzemlju cepi v tri tire tako, da morejo priti celi tovorni vlaki neposredno v tržnico. Tu se bo koncentriralo blago, ki prihaja iz notranjosti dežele; poleg tega pa bodo v tem podzemlju tudi razna skladišča.
2- Zgornje podzemlje. Tu se vršijo vsak dan javne dražbe mesa. Že sedaj se vsak dan proda od 600 do 700 zaklanih volov in krav, torej odrasle goveje živine, poleg tega pa še mnogo telet, janjčkov itd.
3.	Pritličje. V pritličju se bodo instalirali veletržci z blagom, ki prihaja v tržnico. Semkaj prihajajo vozovi in tovorni avtomobili, da odložijo svoj tovor.
4.	Prvo nadstropje. Namenjeno je prodajalcem na drobno.
Samo "v prvi sekciji, to je v eni četrtini celega poslopja, je v prvem nadstaropju 106 prostorov za prodajanje mesa, sira itd-, 20 prostorov za sadje in zelenjavo, 6 prostorov za prodajo rib. Tu je vse prav moderno urejeno; za higieno je poskrbljeno v najbolj izdatni meri.
Prodajalne klopi in vsa druga oprema so iz metaliziranega železa ter prevlečene z ne oksidi" rajočim jeklom, tako da se brez skrbi in z največjo lahkoto morejo prati. Vsak prodajalec ima svojo posebno hladilnico, kamor bo spravljal svoje blago, da se ne pokvari, poleg tega pa ima še vsak prostor svoj telefon, luč in električno gonilno silo.
Vhoda za v prvo nadstropje sta na ulici Corrientes, ob obeh straneh monumentalnega glavnega vhoda. Ker bo v prvem nadstropju največ prometa, je v obilni meri poskrbljeno za u-dobnost občinstva. Dvoje mogočnih električnih samogibnih stopnjišč bo vozilo v prvo nadstropje, in iz njega v prizemlje, do 8.000 oseb na uro.
«secoooooocogGooooooecosococosoocooocoooc^
RELOJES ELECTRICOS HORARIOS, DE CONTROL, DE SERENO Y DE TORRE — INSTALACIONES DE ALARMA — REPARACIONES Y ACCESORIOS.
"BRILLIE"
SACARRERA Y GATTO
SOC. DE RESP. LTDA. — CAPITAL $ 30.000 m/n. Electrotécnicos — Cronometristas RELOJES ELECTRICOS "BRILLIE" DE PARIS (Marca registrada)
U. T. 35, Libertad 3904 Bmé. MITRE 670 - BUENOS AIRES
^eMOoaweeoeoooeeaeaeoeiBoaBOOoaoaqoaaeoeoeeoooaeeooeeoeoe^^
O prometu v tem. velikem človeškem mravljišču si lahko ustvarimo približno sliko, ako pomislimo, da prihaja v tržnico dnevno okrog dva milijona kilogramov samo zelenjave in sadja.
Problem prevažanja blaga v tržnici sami, toliko v vodoravni kolikor v navpični smeri, se je tu rešil z uvedbo modernih električnih strojev. V prvem delu so že instalirani: dva "lifta", dvoje orjaških dvigal za cele vozove in tovorne avtomobile, katerih vsako dvigne po 14 ton; eno dvigalo za blago, s kapaciteto od ene tone; po vsem poslopju se bodo napeljali električni nosilni trakovi.
V "tnercadu" so še razne druge moderne naprave: poseben prostor za uzrejanje banan, stroji za prezračevanje podzemelj itd.
Stene so od znotraj opločene z belimi keramičnimi ploščami dva metra in pol na visoko, in ne samo v prizemlju, marveč tudi v prvem nadstropju. Od zunaj je podnožje pročelja iz granita, ves zgornji del pa opkr čen z umetnim kamnom. Tu* na ulici Corrientes, so instalirane v pritličju razne trgovine ter ima svoj sedež tudi podružnica denarnega zavoda "Banco Germánico".
Za dograditev cel ezgradbe bodo morali izkopati približno 260.000 kubičnih metrov zemlje za podzemeljske prostore (izkopali so do sedaj že 133.500 kubičnih metrov); betona bodo uporabili preko 40.000 kubičnih metrov, železa pa kakšnih sedem milijonov kg. Od ulice Corrientes pa do Lavalle bo stavba merila 215 metrov in toliko bo dolg tudi osrednji glavni obok, ki bo prost; prvo nadstropje ga ne bo sekalo' marveč se bo raztezalo samo pod stranskimi oboki-In to bo brez dvoma še bolj. povzdignilo veličastnost cele zgradbe v očeh človeka, ki jo bo gledal od znotraj.
Naj še omenimo, da je poslopje popolnoma izolirano proti vlagi tako, da bi voda ne mogla prodreti v podzemlja tudi če bi poplavila vse bližnje ceste-
'Stroške za celokupno zgradbo, z vsemi instalacijami, so preračunani na približno 15.000.000 pesov.

José Defilippi
Calera "LA PATERNAL"
(Marca Registrada) Fábrica
2923 — CUCHA CHUCHA — 2923
CALES
*
Cal viva Córdoba "Malagueño"
Cal Córdoba Hidratada para frentes
Cal Córdoba Hidratada para manipostería
Cal Hidráulica para manipostería,
CAL Tipo THEIL, especial para frentes
Yeso, Portland, Arena.
*
Escritorio: Cucha Cucha 2923, Buenos Aires Teléfonos: U. T. 59 - Paternal 3443 U. T. 60 Caballito 6868 (Partic.)


VENIMOS
¡mbién en esta obra importante, itando la
Wcíón sanitaria f.
¡mmmm^
l

. \f m
m
* i?
i i L i :
. i! i u I
Mr Mif < f 4
P*

Impermeabilizaciones
•y

Hgir\lein. a CE
ro f / c	N "Pe. ri
DIAGONAL NORTE 636
EL_ NUEVO MERCADO DE ABASTO PROVEEDOR. OBRA DE LOS Ing». DELPINI, SULCIC Y BE!
Todas las instalaciones eléctricas de luz, fuerza motriz y teléfonos del MERCADO DE ABASTO PROVEEDOR han sido
ejecutadas por:
MARTIN F. COUTO Y CIA.
TECNICA ELECTRICA
/
U. T. 44, Juncal 4240 BUENOS AIRES Córdoba 1501

fPlv&tla sr
cf WHITE o
ATLAS
* P0RTLAND CEMENT^
TI101 HA»«	.	4
CEMENTO BLANCO
ATLAS
VERDADERO CEMENTO PORTLAND
Establecimientos Industriales "FEBO"
FISCHBACH, ENQUIN Y SIDLER
INGENIEROS INDUSTRIALES
EDIFICIO OCEANO
SARMIENTO 329
U. T. 31, RETIRO 6216 al 19 Telegramas: FISCHBACH
BUENOS AIRES
En el nuevo edificio del
MERCADO DE ABASTO PROVEEDOR
(Ingenieros Directores Delpini, Sulcic y Bes), hemos instalado
DOS ESALERAS RODANTES
con capacidad en transporte de:
8000 personas por hora cada una
< >
CONSTRUCCION DE:
Autoclaves — Tanques — Maquinarias en general — Dragas — Guinchas — Cabrestantes — Transportadoras Descargadoras
SOLDADURA ELECTRICA
COMPOSTURAS DE MAQUINAS EN GENERAL
INSTALACIONES COMPLETAS DE FABRICAS
ESQUELETOS METALICOS
CALEFACCION DE' EDIFICIOS — CALEFACCION INDUSTRIAL -QUEMADORES "RAY" PARA PETROLEO PESADO
ESTUDIOS — PROYECTOS
Para poner a prueba de infiltraciones de agua las paredes y pisos del subsuelo de este monumental edificio, se emplearon, de acuerdo con la técnica más moderna, nuestros materiales! RUBER'OID
p-r	,	, .	5
R U B E ROI D el material de calidad
DISTRIBUIDORES
T
compaAm comexcial
KregHnger CrVan IfcborghLtda.
\
Cangallo 380 — Departamento Materiales — Buenos Aires
U. T. Avenida 2001—5


❖
t ❖
❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖
❖
❖
❖ ❖
f ?
❖
❖
t
t ❖
❖
t t X
t t T X
T t
T ❖
t t
t ❖
HEMOS EJECUTADO TODO EL CONJUNTO DE PUESTOS PARA AVES, CARNE Y VERDURA — TODO REVESTIDO EN ACERO INOXIDABLE — LA ULTIMA PALABRA COMO BELLEZA E HIGIENE.
En este edificio hemos construido toda ia carpintería metálica y frente de negocios. Cabe destacarse el conjunto de ventanales, el primero en todo Sud-América, cuyo ventanal del centro lleva 104 ventanas que abren todas simultáneamente y en forma automática como igrialmer'■> los demás veftanales
CAMPI & NOVARA
GRAN TALLER ESPECIALIZADO EN CARPINTERIA METALICA
OFICINA TECNICA para CUALQUIER SOLUCION en TRABAJOS del RAMO
Herrería Artística de Estilo Fraguado y Repujado a Mano
Talleres y Escritorios: GIRIBONE 139—149
U. T. 54, Darwin 0176
BUENOS AIRES
MERCADO DE ABASTO PROVEEDOR
"YORK"
MOSAICOS
Un compresor "YORK" enfriará las nuevas cámaras frigoríficas colectivas, siendo el 4c compre-' sor "YORK" colocado en el nuevo edificio del Mercado de Abasto Proveedor.
Hemos contratado hasta la fecha io.ooo m2 de MOSAICOS NACIONALES marca "TUDOR" para tai obra del Mercado de Abasto Proveedor habiendo sido colocados ya 5.000 m2
AGARCS2SS&C&
PASEO COLON esq. VENEZUELA
BUENOS AIRES

MERCADO
MATI
Sušnica se je vračala od zdravnika.
"Ti moj ljubi Bog," je premišljevala spotoma. "Kako enostaven je ta recept: boljša prehrana, večkrat močna govela juha, vse, kar je začinjeno s kisom, velja za moj želodec toliko kot strup!"
Sušnica je bila bolna že leto. Nikdar ni tožila o bolečinah. Molče je prenašala muke in še z večjo zagrizenostjo se je vrgla na delo. Jedla je prav malo. Veliko prav za prav itak ni mogla, ker je skoro vse izginilo v želodce peterih otrok in slokega, izgaranega moža. Pa še tisto malenkost, ki je ostala njim, je shranila na štedilnik za malico tistemu, ki bo popoldne najbolj sitnaril za jed. Sama je zlila vase skodelico kave. To je bilo njeno kosilo. Nic ni bilo izrednega, če je zaužila preko celega dneva samo tri skodelice te temnorjave čorbe.
Povedala je to tudi zdravniku. Nevšečno je zmajal z glavo in ji strogo prepovedal, da bi pogosto pila kavo. Da ji to zelo škoduje, je dejal, in da se mora odslej držati dijete, ki jo je predpisal.
Razložila mu je, kako je doma; kako hlastno požirajo lačna otročja usta in še, kako potreben je dobre prehrane mož, ki ga delo izčrpava, da mu pred letom kupljena obleka že ohlapno visi na životu, tako je suh.
Pa zdravnik si ni dal dopovedati. Da bi bila pri njih še večja revščina, če bi umrla ona, je zaključil.
Odšla je od njega taka, kot je bila prišla. Samo to je izvedela, da mora jestli, dobro jesti. Odkod naj vzame denar, to je njena zadeva.
Namenila se je na trg. Mimogrede je ogledovala izložbe, napolnje ne z oblekami in obutvijo.
Matere motrijo razstavljeno blago drugače, kot drugi ljudje. Delavske matere še z nekim prav posebnim, neskončno čudnim veseljem, ki ni sladko, ampak vse prežeto grenkobe ob spoznanju, da so tile lepi čeveljčki, ki jih je tako potreben njihov malček, namenjeni drugemu, in da bodo njena piščeta še naprej hodila v šolo raztrgana in zakrpana, četudi je tule v izložbi toliko toplih obleke.
Državni predsednik na tržnici
Laskavo priznanje prvega argentinskega mandatarja graditeljem ogromne buenosaireške tržnice
V ponedeljek ob 11. uri predpoldne se je pripeljal na "Mercado de Abasto Proveedor" predsednik republike general Aug. P. Justo v spremstvu notranjega ministra dr. Mela, šefa buenosaireške policije ter raznih drugih civilnih in vojaških ličnosti.
Prišel je bil z namenom, da si ogleda veliko tržnico še pred njeno slovesno otvoritvijo.
Odličnega posetnika so sprejeli člani vodstva delniške družbe "Mercado de Abasto Proveedor', njim na čelu predsednik Don Miguel Camuyra-no, podpredsednik Don José Minuto ter ravnatelj Don Luis Repetto. G. Camuyra-no je državnemu predsedniku predstavil člane upravnega od bora ter voditelje gradbenega dela inž. Delpinija, arh. Sul-čiča in inž. Besa.
V njihovem spremstvu si je gral. Justo nato natančno o-
gledal ves obnovljeni del tržnice: prostore za minoriste v prvem nadstropju, prižemi je in obe podzemlji. Zanimal se je za razne podrobnosti in so mu morali gradbeniki ves čas dajati razna pojasnila o tem in onem.	,
Poset je trajal eno liro in en četrt. Predsednik Justo se je divil mogočnosti in krasoti stavbe ter je upravi "Mercada" in gg. Delpiniju, Sulčiču in Besu iskreno čestital k njihovemu delu ter je naglasil, da zgradba ne predstavlja samo nad vse koristne ogromne tržnice za buenosaireško velemesto, ki je bila že nujno potrebna, marveč obenem i odličen arhitektonski element, ki bo tudi z umetniške strani obogatil Buenos Aires.
Ob 12.15 se je državni predsednik s svojim spremstvom spet odpeljal proti vladni palači.
Otvoritev „Mereada"
bolečin. Toda legla ni. S trdim premagovanjem se je tešila, vedna skrb jo je gnala naprej in držala neusmiljeno pokoncu. Lica so ji u-pala, oči so se zajedle globoko pod čelo, ona pa je garala kot stroj.
Iz bližnje gostilne je zadišalo po golažu. Nehote je segla v torbico in potipala po denarnici. Dva pet-desetaka je nosila v njej.
"Samo pet, kvečjemu šest dinarjev porcija," je pomislila. "Kako bi se prilegla topla jed!"
Odločno se je uprla izkušnjavi.
Še v istem hipu je trdno zaprla denarnico in jo krepko zavila v robec. To odločno kretnjo si je bila tekom časa popolnoma prisvojila. Ljubezen do otrok je uklenila vso njeno bit v tako tesen obroč, da so morale ob njem podleči njene lastne potrebe.
Šla je naprej mimo košev, iz-praševala, trgala pri cenah za vsa-
"Bi ali ne bi?"
Ko je videla, da ji že zavija, je zaključila:
"Prileglo se bo vsem, tudi meni. Vsa sem že slaba."
Z žalostjo je gledala, kako se je razbrobil petdesetak v kupček drobiža.
"Kako izginja denar!" je zavzdihnila. Stisnila ga je varno v pesti, kot bi ga hotela za vedno obdržati pri sebi.
Prerivala se je skozi gnečo Gospe z ličnimi košaricami v roki so se sklanjale nad koši, otipavale sadje in ga zopet devale nazaj.
Sušnica se je razhudila.
"Bolj hodijo na trg za zabavo, kakor iz potrebe. In še barantajo, da bi človek mislil: revščina jim je prilepila denar na dlan."
Pogledala je na uro in krenila domov. Noge so ji klecale od slabosti, ona pa je hitela, hitela.
Kakor je bilo napovedano, se je v četrtek, 24. maja t. I., otvorila na slovesen način prva, že v vseh svojih potankostih dokončana sekcija.
Ob deseti uri so začele prihajati v "Mercado" razne odlične osebnosti, med katerimi smo opazili mnogo višjih občinskih funkcionarjev, med njimi tajnika oddelenja za javna dela dr. Reso-rija, je zastopal buenosaireškega inten-danta, ter inženerje gg. Huerga, Rebuf-fija, Taiano in še celo vrsto drugih. Gostje, zlasti strokovnjaki iz gradbenega oddelenja, so si hoteli podrobno ogledati monumentalno zgradbo, in ni čudno, če so v to svrho potrebovali cele tri ure.
Taka misel peče huje, kot £reh. Revščina izgleda ob njej še bolj črna, in neznosne razmere postanejo pekel. Ob takih prilikah bi bilo za delavske matere bolje, da bi ne znale misliti, Da bi v tistem hipu izkopnela njihova notranjost, in bi bilo vse prazno, brez lepote, brez omamljivosti.
Sušnica je trpela med hojo po ulici. Križev pot je hodila za moža, za petero gladnih, raztrganih otrok. Prenekatera od takih muče-nic pade. Srce se ji zdrobi v obupu, ona ni padla. Res je, jokala je duša, telo je terjalo isto, kar je namenila svojim malim, toda s silo je krotila temno misel in jo usmerjala drugam.
Sprva jo je njena močna narava podpirala v trpljenju. Zadnje čase jo je izdala še ta. Kolikokrat je v njej vpilo po počitku, peklo in zvijalo, da se je v peklenskih mukah vrgla na mizo in trepetala od
Poldne. Kosilo bo skoraj gotovo. Samo malo naj še privre.
Drug za drugim priromajo otro ci. Nahrbtniki letijo v -kot, lačne oči iščejo po štedilniku. Zadnji pride mož. Sede na stol in molči, pa vseeno mu bere Sušnica z obraza, da je lačen, neskončno lačen.
Že samo pogled na to šestorico, ki samo čaka, kdaj bo postavila na mizo. jo zbega, da postane malce nerodna. Kadar je treba hiteti, vse nagaja.
I
Slednjič je kuhano. Vsi se odda hnejo. Otroci kar sami Jprinašaijo krožnike. Ona samo naliva, naliva. V loncu je vedno manj.
"Bo še za njega?" se ustraši.
On sedi za mizo in potrpežljivo čaka, Sušnica pa ve, da je že nestrpen.
Otroci so odpravljeni. Komaj enkrat utihne živžav po kuhinji.
Napolni še njegov krožnik, in v loncu ostane še toliko, da se rahlo skriva za zakuho dno.
"Kaj hočem s to malenkostjo?" se vprašuje ona.
Brez besede obrne lonec in iztre-se še te ostanke v možev krožnik.
Ne spomni se, da je bolna, in da ji je* zdravnik predpisal dijeto. — Ostane ji zopet njeno običajno ko-siló: temnorjava kavina čorba.
EL
Banco Germánico de la América del Sud
Njihova sodba je bila polna hvale in priznanj firmi, ki je izdelala načrte ter je ves čas nadzirala gradnjo.
ko kronico, končno pa spoznala, da je še vseeno zanjo predrago in odšla dalje. V mislih je pretehtavala, kaj naj skuha za kosilo. Vse možnosti je pregledala, vse preračunala. Čez nekaj časa se je domislila, da gre od zdravnika.
"Naj bo," je odločila. "Meso bom pristavila."
Ostala je pred mesarsko stojnico. Še takrat, ko je rezal mesar košček zanjo, je v mislih kolebala.
Doma je morala najprej sesti, da si je opomogla. Nato £ je naglo
zakurila in pristavila.
/
Otroci prihajajo iz šole. Najmlajši je prvi. še predno odloži na hrbtnik, toži, da je lačen.
Sušnica ga tolaži s tem, da bo kmalu skuhano. Sama ne misli na jed. Dela kot ura, brez prenehanja. Ne bo dolgo, ko bodo prišli še O" stali, in če ne bo kosilo pripravljeno, bo javkanja čez fflavo.
Meša zakuho in premišljuje, ko-j liko manjka do dvanajstih. Nima niti toliko časa, da bi zbrala misli in točno izračunala. Da je zavžila zjutraj samo malo kave, je že pozabila. Še tega ne čuti, da se roke tresajo in da je potrebna česa toplega. Ona samo dela. Brodi po ognju, naklada vnovič polena in zopet drobi testo za zakuho. Vsak trenutek pričakuje, da bo zaropotalo v veži, in bodo prišumeli v kuhinjo otroci.	<
Los residentes yugoeslavos en la Argentina son atendidos en la Casa Central, L. N. Alem 150 en su idioma natal por empleados compatriotas
Prvo nadstropj: Pogled preko eskalatorja na en del stranskih obokov
Vhod iz podzemeljske železnice "Lacroze" v podzemlje tržnice
DE ABASTO
tiene instalada una sucursal en el edificio del
PROVEEDOR
CORRIENTES 3227-37
IS O V I LIST
Stran 9.


f/S
ZK POUK IN ZABAVO


Dr. RADKA A. IVANOVIČ:
Zima
in gripa
Gripa ali influenca je ena izmed onih bolezni, ki se najbolj razpasejo tekom zime. Kakor vsaka bolezen, tako potrebuje tudi gripa ugodnih okoliščin za razvoj in kužno siljenje. — Povzročitelj gripe se nahaja' običajno v ustih in v nosnih duplinah, a so ti organi normalno tako močni, da mu zapirajo pot v organizem; mraz, hitre spre-menbe temperature*, katerim se človek izpostavlja tekom zime, in drugi razni faktorji morejo občutno oslabiti naravno odpornost omenjenih organov ter izpostaviti telo kvarnim vplivom gripinih bacilov.
Gripa po navadi ni huda bolezen, ako se ne pojavi v obliki težke e-pidemije; v takšnem slučaju pa povzroči lahko veliko umrljivost, kakor jo je povzročila ona, ki se je bila pojavila tekom zime 1918 in 1924 v Evropi. Eno izmed najbolj značilnih svojst^v te bolezni je njena velika razširjenost, — izvirajoča iz dejstva, da je človel: v pogledih te bolezni zelo izpostavljen okužitvi. čitatelji se bodo spominjali, da se je epidemija iz leta 1918 začela širiti na Španskem (zato smo ji tudi pravili "španska") ter da se je v kratkem času razširila po vsem svetu tako, da jo je imel skoro vsak drugi človek.
Rekla sem, da gripa po navadi ni težka bolezen; samo po sebi se razume, da velja ta trditev samo za takšne organizme, ki so zdravi in torej dovolj odporni. Na žalost pa lahko rečemo, brez pretiravanja, da se skoro polovica človeštva ne more ponašati s popolnim zdravjem. Pri mnogih mladih, še bolj pa seveda pri starih ljudeh lenari "več ali manj cela vrsta življensko važnih organov, pa je torej njihovo delovanje slabo; to izvira iz načina življenja, pa tudi od let. Ako srce, obisti, pljuča in jetra niso dovolj zdrave, da morejo prenesti normalni razvoj bolezni, se pojavijo komplikacije, ki so mnogo krat nevarne, kajti katerikoli izmed navedenih organov lahko kompromitira življenje bolnikovo, ako tekom bolezni odpove. Opozorila sem na te stvari z namenom, da bodo oni, ki bodo čitali ta članek, bolje razumeli, kako je v resnici potrebno, da se človek závaruje pred boleznijo, o kateri vemo, kako začenja, a je mnogo krat težko ali pa skoro nemogoče vedeti, kako bo končala.
Evo vam nekaj nasvetov praktičnega zdravnika, čigar vroča želja mora vedno biti, da iz svojega
področja prispeva k širjenju izob razbe med najširšimi sloji, ker bo s tem pomagal manjšati število bolezni in število bolnikov;
Kdor hoče ohraniti zdrav organizem, ki bo uspešno kljuboval boleznim, torej tudi gripi, mora živeti umerjeno in ne sme biti v večnem nasprotju s pravili higiene; ne sme pretiravati glede jedi in ne sme si krasti ur, ki so namenjene počitku. Če moraš zgodaj vstati, ne hodi kasno spat! Ne pij preko mere in v kajenju bodi zmeren, če se že ne moreš popolnoma odpovedati cigareti, kar bi bilo za tvoje zdravje najbolje! če ti je le mogoče, pojdi vsak dan po par ur na sveži zrak in rihaj s polnimi pljuči! Izogibaj se rezkih sprememb tempera Ture, ki tako rade povzračajo prehlade in katarje in ki so uvod k gripi!
Sistematično moraš skrbeti za razkuževanje ust in nosu! Za usta zadostuje, ako si jih po dva krat na dan izpereš. z gragranjem z mlačno vodo, v katero kaneš par kapljic "Thymola" (kasteljanski: timol; v lekarni ga kupiš za nekaj centavov); nosne dubline pa razkužiš s par kapljicami olja, v katerem je gumenol (v lekarni pra-šaš: aceite gomenolado al 20 por ciento). Na ta način boš uničeval bacile gripe v njihovih dveh glavnih gnezdih.
Prav posebno se morajo paziti oni, ki jih slabe gospodarske prilike primorajo, da žive v tesnih prostorih. Vsak dan morajo sobe po več krat skrbno prezračiti, da se zrak obnovi, kajti v slabem zraku, v katerem smo že dalje časa dihali, je mnogo zdravju škodljivih snovi in bacilov.
Preden zaključim ta kratka navodila, katerih namen je pokazati, kako moramo postopati, da se izognemo gripi, naj še podčrtam veliko važnost, ki jo ima celjenje pro-ti gripi in ki je neizpodbitno dokazana na podlagi dosedanjih izkustev. Statistike kažejo, da le malo-katerega izmed onih, ki so bili cepljeni proti gripi, napade ta bolezen; pri onih pa, ki se jih vkljub cepljenju prime, nastopa gripa v zelo mili obliki in ozdravi bolnik v najkrajšem času. To je pač najbolj moderni način zavarovanja lastnega organizma proti tej bolezni (ki je včasih tako zavratna) in vsak pameten zdravnik ga more le priporočati.

FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno
sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275. Dock Sud
IOE
aOBOE
aOBOE
aoi
H
O
D
o
D
o
Restaurant "Europeo
Edino znano shajališče naših rojakov v mestu Prvovrstna postrežba na evropski način Vsak večer svira
POPOLN TAMBURAŠKI ZBOR
kakršnega naši rojaki še niso imeli prilike slišati v Južni Ame-riki. Ob spremljevanju tamburic se prepevajo naše lepe pesmi. Za obisk se priporočata vsem slovenskim rojakom '
DIVIČ IN BATISTIČ Lastnika
U. T. Retiro 31 - 3895
IOBOC
RECONQUISTA 542
i« i	--IO
NOV NAČIN ZDRAVLJENJA NADUHE
V časopisu Biologische Heil-kunst poroča nemška zdravnica jecljavcev Helene Schomburg o preprostem zdravljenju bronhialnega katarja in naduhe, ki ga je preizkusila sprva na sebi in potem na številnih drugih bolnikih.
Sama je trpela zaradi kroničnega bronhialnega katarja s težkimi napadi kašlja. Nekega dne si je z lahkim pritiskom in v krogu masirala nad prsnico, dokler ni koža postala rdeča, nato je prekrižala roke nad masiranim mestom za kakšne četrt ure, tako da se je to mesto spotilo. Takoj je začutila o-lajšanje, kašelj je popustil. To proceduro je v naslednjih dneh še ne-kolikokrat ponovila in je tako popolnoma ozravela, da se ni bolezen vrnila v vseh treh letih od prvega poskusa niti enkrat.
Opogumljena po tem uspehu, je preizkusila svojo metodo tudi nad nekaterimi svojimi pacienti in u-spehi so bili tako izvrstni, da so se začeli tudi drugi zdravniki zanima ti za to metodo.
Kmalu potem jo je preizkusila tudi nad astmatiki, katerim ni mogel pomagati noben drugi zdravilni način. Tu je proceduro še toliko izpopolnila, da je kožo nad preni-co najprvo zamazala s hamameli" sovim mazilom, nato so sledile tri lokalne masaže v teku ene ure s polaganjem rok na masirano mesto. Končno je na to mesto dala kos vate, ki jo pacient nosi do naslednjega obiska. Tudi v najtežjih primerih naduhe so pacienti že po prvi masaži občutili veliko olajšanje in so spali vso noč brez kašlja, česar prej brez injekcij niso bili sposobni.
Metoda je odpovedala samo v kakšnih 12 od.st. narušljivih primerov, toda tu je šlo za naduho psihičnega izvora, ki ji ne pomaga noben običajni zdravilni način. O pozoriti pa je na to, da so mnogi primeri bronhitisa in naduhe posledica srčnih bolezni, ki jih je treba zdraviti s primernimi zdravili in dietetskimi ukrepi. Masa-žno postopanje tu ni na mestu, šele če zdravnik izjavi, da ima bolezen svoj izvor v sapniku, se lahko poskusi. Zdi se, da zaleže nova metoda tudi proti napadom dušenja pri otroškem oslovskem kaš" lju.
S čim se hra-nijo ljudje
Angleški parlament v... kletki. Popravljajo ga, pa so ga radi tega omrežili z ogrodjem, ki ga vidimo na sliki
* lir * lir * Ur
500 milijonov dvojnih stotov ga porabijo za svojo hrano (predvsem v E-vropi), več nego polovico pa za živalsko krmo, ostale za izdelavo špirita, krompirjeve moke in v industrijske namene. Veliko več pa porabi človeštvo za svojo prehrano pšenice, namreč več nego milijardo dvojnih stotov istotoliko pridela rži, ječmena in o-vsa, ki pa jih gre velik del za krmo živalim. Koruza, ki jo pridelajo približno toliko kakor pšenice, je eno najvažnejših živil zlasti v vročih de-čelali.
Produkti, ki smo jih zdaj doslej navedli, se dado še kolikor toliko statistično ugotoviti, imamo pa druga živila, ki jim ne moremo množine niti približno določiti, n. pr. banane, ajdo, proso, ki so za mnoga ljudstva važnejša od kruha.A človeštvo ne živi oc' samega kruha. Po neki cenitvi porabi letno n. pr. 7 milijonov dvojnih stotov olivnega olja. Na 200 milijonov dvojnih stotov cenijo letno porabo rib, a ta številka ni točno določena. Samo o!) evrqpskih obalah nalovijo vsako leto n. pr. 10 milijard slanikov. Jajca so zelo važno živilo in za kravje mleko računajo, da ga letno porabimo za 4 milijarde dvojnih stotov.
* A * # * lir
J KRATKOVIDNOST PODEDLJIVA
Kakor je ugotovil profesor Schmidt — Rimpler, je kratkovidnost tem bolj podedljiva, čim hujša je. Tako je znašal odstotek po-deljivosti pri kratkovidnosti 1 do 6 dioptrij 48.3, prt kratkofcidnostt več nego 6 dioptrij pa že 64 odstotkov. Schmidt Rimpler je svoja opazovanja izvedel z velikim številom šolskih otrok.
Stilling in Laqueur pravita, da ima krvno sorodstvo veliko vlogo pri hudi kratkovidnosti. Na vsak način so otroci kratkovidnih staršev bolj nagnjeni h kratkovidnosti, nego otroci normalnovidnih in daljnovidnih staršev. Baš pri teh otrocih bi morali paziti, d^t imajo pri delu ugodne okoliščine za vid, posebno pri delu iz bližine (dobro razsvetljavo, odmore itd.). Pred vsem bi jih morali praVočasno o-borožiti s konkavnimi naočniki, ki korigirajo kratkovidnost.
DOCK SUD
Naša slovanska lekarna
Tu boste lepo postre^eni v lastnem jeziku — Krvne analize seča izvršimo brezplačno
C. Facundo Quiroga 1441
Nasproti policijskemu komisari-jatu
Iiastlnojcdci so med ljudmi v ogromni večini, pri čemer je še upoštevati, da se hranijo tudi mesojedci pretežno z rastlinsko hrano, saj je meso razmeroma drago. Med vsemi rastlinami, ki rabijo za hrano, je riž na prvem mestu, saj je glavna in marsikje tudi skoraj edina hrana 420 milijonom Kitajcev, 325 milijonov Ilin-dujcev, 75 milijonom Turkov, Malaj-cev in drugih azijskih ljudstev, ne glede na pomen, ki ga ima riž za evropsko in ameriško kuhinjo.
Riž pa ni tako redilen kakor živalske beljakovine, zato preti človeštvu, ki se hrani z njim, vedno nevarnost premajhne naliranitve. Samo soja bi lahko nadomestila meso. Soja je že tisočletja poleg riža glavno živilo Kitajcev. V tej deželi skrajne skromnosti živi 420 milijonov ljudi skoraj izključno od riža in soje, ki jo tudi meljejo v moko in rabijo za kruh. To živilo ima za evropske jezike seveda nekam preoljnat okus.
Le za četrtino» manj nego riža pridelajo ljudje krompirja a samo okroglo
DARUJEM
JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA"
bovečano sliko v barvah za vsekih 6 fotografij, ki stanejo od $ 3 datj«. Naš
atelje je odprt tudi ob nedeljah in praznikih
Sava Johanovič — San Martín 608, Buenos Aires
PRVA SLOV. ZOBNA KLINIKA
Malabia 418, na križišču s Triunvirato U. T. Darwin 4504 Kombinacija tramvaja in podzem. železnice Lacroze, postaja Canning
Krone, mostovi in popravila Delo zajamčeno — Cene zmerne Ordinira od 9. do 12. in od 14. do 22. Ob nedeljah od 9. do 15.
M. Pavlusiak
DIPLOMIRANA
Krojačnica
Leopold Ušaj - ■
Calle GARMENDIA štev 4973
Tu boste našli najboljšo postrežbo, dobro iz-bero angleškega in češkega sukna ter solidne cene.
Prvovrstno delo
NAJCENEJŠE VOZNE LISTKE
za v Jugoslavijo in Italijo ter iz teh držav v Argentinijo boste
našli pri
Compañía General de Pasajes	,
"TRANSOCEAN"
BUENOS AIRES	SAN MARTIN 631
VOZNE LISTKE za Jugoslavijo (ida)	$ 270.—
iz Jugoslavije (llamada)	$ 340.—	,
za Italijo Ida	od $ 300 do $ 338.—
DENARNA NAKAZILA
izvršujemo brez prošnje, najceneje in hitro Na nas lahko naslovite pošto in Vam jo mi dostavimo
Svoji k svojim! Uradujemo od 8. do 19. ure
IVO M. DRINKOVIČ IN DRUG
FRANJO COTIČ:
Naši v Braziliji
Prvi pionirji — Knjižnica v San Bentu — Povojni dotok izseljencev in prvi pocetki društvenega življenja -— Slovensko izobraževalno društvo "Primorje" in njegova usoda
Xaá dopisnik iz Sao Paula v Braziliji g. Franjo Cotič nam je poslal zanimiv dopis, ki ima biti samo začetek večjega števila člankov, v katerih bo opisal društveno življenje naših rojakov v Braziliji, skušal pa bo o priliki poseči tudi v zanimive dogodke iz življenja prvih slovenskih priseljencev oni deželi. Prav radi jih bomo objavljali, zavedajoč se, da bomo s tem ustregli tudi našim čitateljem, saj nam je vsem — resnici na ljubo bodi priznano — prav malo znanega o braziljskih Slo-
vencih. (Uredn.)
Največ Slovencev se je začelo naseljevati v Braziliji pred sedmimi, osmimi leti in prav malo je takih, ki praznujejo letos 10 letnico svojega prihoda. Sicer pa imamo po vsej Braziliji raztresene posamezne Slovence, ki so prišli semkaj pred 30 in 40 leti, in mogoče še prej. Ti naši prvi pionirji bi znali marsikaj zanimivega povedati še iz dobe suženjstva, ki je vladalo tukaj, vec ali manj, še do pred pol stoletja (če hočemo biti bolj natančni: do 13. maja 1888.) Slišal sem praviti, da jih je bilo tukaj pred 25 do 30 leti več tisoč. TVxla tjudi takrat niso bili v Braziliji časi, da bi si človek „nare-dil Ameriko"; zato se je večina teh naših prvih priseljencev vrnila v domovino. Le nekaj se jih je porazgubilo po raznih braziljskih in drugih južnoameriških državah tako, da danes človek le težko naleti na našega rojaka, ki je tu že nekaj desetletij.
Slišal sem celo, da je bil tu pred vojno slovenski duhovnik ter da so imeli v cerkvi San Bento precej bogato slovensko knjižnico.
Ko bi človek imel dovolj časa na razpolago ter bi začel skrbno zlbirati podatke o vsem tem — spisal bi nam Jahko mad vse zanimivo zgodovino prvih slovenskih pionirjev v Braziliji; čitali bi, koliko so morali pretrpeti ti naši predhodniki v nepredirnih braziljskih pragozdih, na plantažah katvovca, ,pri iskanju diamantov in morda tudi kje v suženjstvu...
In je res sprava škcda, da se večina teh naših starih korenin nahaja na deželi ali pa je razkropljena po drugih braziljskih mestih, pa mi ni mogoče do njih, sicer bi po svojih skromnih zmožnostih jaz pričel z zbiranjem in pisanjem te važne in prezanimive izseljeniške kronike.
Tudi v Severni Ameriki so začeli raziskovati življenja naših tamošnjih prvih pionirjev. Vzemite v roke največji slovenski dnevnik v Združenih državah, "Ameriško domovino", ki izhaja v Clevelandu, pa boste v njej čitali, kako že pol leta lepo. opisuje g. A. Gardina vse vesele in žalostne dni, ki so jih naši pionirji doživeli v stari in novi domovini.
Prvi naši pionirji so prišli v Brazilijo, mislim, brez izkustev v dru štvenem delovanju: in brez organiza" toričnih nagnjenj: nobenega sledu ni, da bi bili tu imeli kakšno svoje društvo. Povsem drugačni pa so bili v tem pogledu oni rojaki, ki so žačeli prihajati semkaj po vojni; skoro vsak izmed njih se je bil že v rojstnem kraju udejstvoval v društvih, zlasti v prosvetnih, pa tudi v gospodarskih. Kamorkoli se je naselila večja skupina teh naših novih priseljencev, smo kmalu dobili, če že ne društvo, pa vsaj pevski zbor. Tako je bilo tudi v Sao Paulu. Meseca aprila 1929 se je tu osnoval pevski zbor, iz katerega je par mesecev pozneje v avgustu istega leta, vzraslo.
Slovensko izobraževalno društvo „Primorje".
Kdor je motril prve korake tega društva, si je bil gotovo ustvaril ne Gahprijat — laskavo sodbo, da se "Primorje" ne bo nikoli postavilo na trdne noge. To mpenje je bilo v toliko utemeljeno ker nas je bilo le malo v Sao Paulu
ki smo se poznali, pa smo sklepali, in Ivo Ercegovic.
da nas je v tem mestu premalo Slo vencev, da bi moglo društvo imeti zadostno življenjsko sposobnost. A glej: vsak teden so se oglašali novi rojaki, za katere sploh nismo vedeli. Kmalu je štelo društvo že črez sto članov. Zaživela je dramatika, pevci so se združili, in kmalu1 se je naša jugoslovanska prosveta začela širiti tudi z odra, v dvoranah, kjer se je zbiralo vsaki krat več občinstva, zlasti bratov Slovanov, ki so nam stali vedno ob strani. Čehi so prave slovanske duše, katerih ne bomo nikdar pozabili: pozdravili so naše delovanje z vzhičenjem, objeli nas z obe-mi rokami ter nas vedno moralno in materialno podpirali, kot more podpirati samo prava, čista in nesebična bratska slovanska vzajemnost.
Danes spada to v zgodovino, v preteklost... Ni več združenih glasov, da bi pred tukajšnjim narodom donele naše lepe jugoslovanske pesmi, ni več igralcev, da bi se iz njihovih ust razlegala z odra naša beseda. Vse je utihnilo...
Meseca marca t. leta je umrla nekdaj najmočnejša jugoslovanska organizacija v Braziliji: Slovenskega iz obraževalnega društva "Primorja" ni več. Prav za prav ga ni več ne od marca t. 1., marveč že od januarja lanskega leta. Takrat so se pritihotapili v društvo nekateri "profesionalni javni delavci" in z njimi so se prikradle tudi spletke in prepiri v prej složne vrste članov. Vsi oni, kar jih je bilo v društvu takih, ki ljubijo bolj slogo nego zdražbo in ki imajo raje mir nego kreganje, so se umaknili. Društvo je ostalo brez odbora in brez članov v rokah trojice, ki je njegovo ime in njegovo dotedanje delovanje izrabljala za toj da je slepila javnost (zlasti ono javnost v stari domovini, ki se zanima za iz-seljeništvo) še ,eno celo leto, to je do marca 1934, s poročili o "močni nacionalni jugoslovanski organizaciji'"...
Nepotrebno politikavzanje (jaz bi ga raje imenoval spletkarjenje), medsebojno prepiranje in ona že šest let trajajoča tekma za koristjo in dobičkom, je zrušila vse prejšnje jugoslovanske ustanove in končno je vprav istim "profesionalcem" pod leglo tudi društvo "Primorje". Samo neprestano in nesmiselno natolcevanje, da "Primorje" zbira samo Slovence, da je... separatistično, ker da nosi ime "slovensko" in ne "jugoslovansko" (v portugalščini se je imenovalo "So* ciedade Yugoslava") je zapeljalo takratno članstvo, da je profesionalcem dovolilo vstop v društvo.
K temu poročilu je treba še dodati (da ne bo kdo pozneje potvarjal resnice), da v vseh društvenih zapisnikih, v društveni kroniki in v po* licijsko potrjenih pravilih je zapisano^ da so "Primorje" ustanovili sledeči Jugoslovani (Slovenci): Fr. Černigoj, ki je bil tudi več let predsednik; Fr. Cotič, ki je bil štiri leta tajnik ; Andrej Čopič, blagajnik, ter odborniki: K. Volk, J. Jerkič in Josip Šinigoj.
In povsodi bi moralo biti tudi zapisano (a tudi če ne bo zapisano, ne bo tega noben Jugoslovan pozabil), da so bili pogrebniki "Primorja" sledeči Hrvati : Dušan Tvrdoreka, Ivan Vranjac
Iz življenja severnoameriških Slovencev
LETALSKA NESREČA
V nedeljo, 15. preteklega meseca, se je pripetila blizu tetališča v Cur tiss — Wright, velika letalska nesreča, pri kateri sta zgubila življenje Slovenec Ocvirk Viljem, rez. poročnik araerikanske armade, star 26 let, ter Villiam Seeinan, rez. kapitan. — Ocvirk, ki je bil dober pilot, je hotel napraviti nekaj predrznih vaj, kar se mu je sprva tudi posrečilo. Pozneje pa je letalo prišlo v takozvani repni vrtinec, radi česar Ocvirk letala ni mogel več uravnati, posebno še, ker je bilo že prenizko; priletelo je s tako silo na zemljo, dp se je zdrobilo. Kapitan Seeman si je pri padcu zlomil hrbtenico ter nogi in je kmalu na io izdihnil. Ocvirka so pa nezavestnega peljali v countysko splošno bolnišnico, a je nadebudni mladenič že med potjo umrl, ne da bi se zavedel:
ZADUŠILA SE JE
Rojak Ivan .Tapelj, stanujoč na 20351 Lindbergh Ave v Clevelandu, je zaposlen pri neki premogovni tvrdki. Za prevažanje premoga ima doma tudi kamijon. Njegova žena, 31 letna Alojzija, se je tudi naučila voziti ter se je v slučaju kakega opravka v me6tu peljala sama. Zato se pa mož ni začudil, ko je pred par temi prišel domov h kosilu, pa ni bilo ne žene, ne kosila. Pač pa se mu je začela čudno zdeti, ko je prišel zvečer domov, pa zopet ni bilo žene, ne večerje. Šel je v garažo in našel tam svojo ženo že mrtvo, zadušeno od plina. Ves trud, da bi jo zopet spravili k življenju, je bil brezuspešen. Po-kojnica zapušča dva otroka. Doma je bila iz Ljubnega, na Štajerskem, ter je še kot mala deklica prišla v Ameriko.
Španski državni predsednik Alcalá Zamora (na levi) v spremstva tedanjega načelnika vlade>Lerouxa, na paradi tekom proslave 3. obletnice
proglasitve republike
* ti * lir * ti
SLOVENEC IMENOVAN ZA POLICIJSKEGA NAČELNIKA
V VVest Allisu je bil pred kratkem imenovan za policijskega načelnika tega mesta Slovenec Tom Kastelic. Udeležil se je tudi svetovno vojne ter se je boril na francoski strani proti Nemcem. Leta 1919 se je vrnil v A" meriko ter stopi! v West Allisu v policijsko službo, kjer je radi svoje iz-vanredne zmožnosti dosegel sedaj tako važno mesto. Kastelicu je komaj 38 ,let. Njegovi starši so doma iz Malega Trebelnega, pri Litiji, ter so prišli v Ameriko pred 40 leti.
USLIŠANA "PROŠNJA"
Na "zahtevo" lonjerskih občanov tako piše "Popolo di Trieste" —
jc
znano raznarodovalno društvo '''Italija Redenta" izprosilo pri višjih oblastih, da se v Lonjerju ustanovi o-troški vrtec. Občina je v ta namen dala na razpolago potrebno stavbo in preskrbela opremo. Vsa dela so že v teku. Kot se vidi, nekatere "prošnje" so uslišane, četudi se jih nikoli ne sliši!
KROJAČNICA
P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom
Baenos Aires, Billinflhurst 271 dpt. 2
(višina ulice Cangallo 3500)
ROJAKI!!
PRI ŽIVCU
v znani restavraciji, boste najboljše postrežem. Vsako nedeljo se
PLEŠE
LeJ)i prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za obilen obisk se priporoča cenj. rojakom lastnik
EMIL ¿IVEC PATERNAL Osorio 5085
ClínicaMédica vBrown"
ZDRAVI:
SPOLNE BOLEZNI: Kapavico in sifilis KRVNE BOLEZNI: Slabo kri in obnemoglost ŽELODEC: Črevesne bolezni, kislino in bolezni na jetrih
Kostne bolezni, revmatizem, bolezni nosa, ušes in grla, živčne bolezni in glavobol, nadalje vse
ŽENSKE IN OTROŠKE BOLEZNI
X-žarki, ultravioletni žarki in diatermia Laboratorij za krvne analize
> Sprejemamo: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12.
PREGLED SAMO 2 PESA
Almirante Br o wn 1039
SPOLNE BOLEZNI
Zdravimo kapavico, sifilis, kožne in krvne bolezni ter živčno in spolno slabost Razpolagamo z najmodernejšimi zdravstvenimi pripomočki in najnovejšimi napravami.
DIATERMIJA — X-ŽARKI — ULTRAVIOLETNI ŽARKI — LABORATORIJ ZA ANALIZE
Konzultacije brezplačno HITRO IN SIGURNO ZDRAVLJENJE BREZ BOLEČIN
POSEBEN ODDELEK ZA ŽENSKE
Vodijo ga specializiram zdravniki in babice — Pod ugodnimi pogoji sprejemamo bolnice v popolno oskrbo. — Hitro zdravljenje nerednega čiščenja.
SAMO 40 PESOV
stane popolno zdravljenje kapavice
Zdravimo tudi na tedenske obroke od $ 5.—
Gran Instituto Médico Abasto
5284 - CORRIENTES - 3284
II. nadstropje
Specializirani zdravniki, diplomirani na tukajšnjih in na inozemskih univerzah sprejemajo
od 10. do 12. in od 15. do 21. ure.
Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure.
NOVI LIST
Stran 11.
'-TV^VZ/V^V^
K*
7,\>

ŽENSKI KOTIČEK


upirati, dasi so imeli na mizi celo o-rožarno. Po kri'kem zasliševanju so zločinci priznali, da so oni napadli "colectivo"; med njimi je bil tudi Bertinijev morilec, 23 letni José Díaz, ki je tudi že priznal svoje dejanje.
SLUČAJ
LJUDSKE LAHKOVER NOSTI
V Baltimoreu je te dni umrla1 ženska z brado, znana pod imenom Malvina Emily Perry, ki se je kazala na vseh ameriških prireditvah kot velika privlačnost. Ta ženska je, da bi še povečala 'svojo privlačnost, često nastopala tudi kot boksarka. Imela je 141etnega sina.
Šele na smrtni postelji je "ženska z brado" izpovedala, da je prav za prav moški, ki se je petdeset let izdajal za žensko. Ameriška javnost je zaradi tega razkritja močno razburjena in zahteva, da se ugotovi, kako je bilo z ípaterinstvom Malvine Perryjeve, ki sploh ni bila ženska.
Ü
Migljaji za hišne gospodinje
Ponošena obleka. Oblačil, ki jih ne misliš več nositi, ne premetavaj po stanovanju semintja.Preglej tak. vsak del sproti in premisli, čemu bi ga še mogla uporabiti. Ali morda za novo o-bleko, za krilce, za otx-oško oblekco, predpasnik, ali za kakršnokoli krpo. Vsekakor takoj razparaj nerabno obleko, osnaži ali operi ter zlikaj še po-rabljive dele in jih spravi. V made-žasto obleko pridejo molji in jo skle-stijo. Tudi dela taka obleka v stanovanju napotje. Samo porabne in lepo zganjene kose pa lahko spraviš na majhen prostorček, kjer jih imaš vedno takoj na razpolago.
ZA NASE KUHARICE
PEČENKA S SARDELAMI
Posoli pol drug do dva kg mesa, se-sekaj dobro peteršilja, zrno česna, 1 osnaženo sardelo in malo limonove lupine. V tem povaljaj koščeke slanine ter jih potisni v meso. Položi meso v kožico, zraven pa košček presnega masla, par koleščkov žemlje, čebule, koreninico peteršilja, malo celega popra in malo vina. Dobro pokri in počasi pari, ko je mehko, odlij maščobo, potresi dve žlice moke, k mesu prilij malo juhe in še vina, po okusu. Ko je prevrelo, razreži meso, precedi nanj malo polivke, ostalo servi-raj posebej.

Spomladanska moda v Evropi
STARI STRAH
V	nekem listu čitamo:
V	Rotterdamu so imele ženske veliko zborovanje. Neki humorist pa je prinesel s seboj v žepu miško in jo je spustil med zborovalke, ko so bile v najbolj vneti debati.
Učinek je bil nepopisen: ko so zborovalke ugledale miš, je nastala med njimi velikanska zmeda, začele so skakati v zrak, kričati iz vsega grla, skakati na mize in stole, mnogo pa se jih je tudi o-nesvestilo. Povzročitelja panike, ki se je bil vtihotapil na skupščino v ženski obleki, so oblasti prijele in zaprle.
ELEKTRIČNA TRŽACANKA
Veliko pozornost znastvenikov vzbuja nenavaden slučaj neke Ane Monaro, ki tekom spanja oddaja od sebe tako močan svit, da razsvetljuje celo sobo. Monaro, ki je iz Trsta doma je bila v svrho ugotovitve, od kod in kako prihaja ta svetloba, prepeljena v Rim, kjer bo to električno žensko sam iznaj-ditelj Marconi preiskoval. Že pri prvi preiskavi pa je izjavil, da ne gre morebiti za kako prevaro, ampak se gre za resničen pojav .
Eva.
Služkinjo: "Gospod je vprašal, ali bo milostljiva kmalu gotova z oblačenjem."
Miloetiva: "Kaj nisem že pred eno uro, rekla, da bom v petih minutah gotova..."
Buenosaireška kronika
Neizprosna sovražnika
Pascual Ocelio, vdovec in oče treh otročičev, star 38 let, oskrbnik "canche" športnega kluba "Argentinos tlel Stid", in 36 letni Nicolás Trucco, oče peterih otrok, sla bila vedno navdušena športnika in sta se radi igralcev hudo spoprijela preteklo soboto popoldne. Prisotni treznejši ljudje so imeli mnogo posla, preden se jim je posrečilo spraviti razburjena supoi-terja narazen.
S tem pa zadeva za Ocella in Trueco ni bila še končana, marveč sta še nadalje kuhala svojo jezo. V nedeljo zjutraj, sta se spet srečala, pa se je takoj vnel prepir med njima. Oba sta bila oborožena in sta segla po orožju. Streli so se sprožili in Ocelio je pade', na tla smrtno zadet. Trucco, njegov morilec, je pa pobegnil.
Najbolj tragično je pri tej stvari to, da je radi neumne žoge ostalo osem nedolžnih otročičev v največji bedi.
Umor avtomobilskega potnika
Prejšnji teden je XoLpa predrznih roparjev napadia "colectivo" v bližini Palcmarja. Od šoferja in potnikov so zahtevali, da jim izroče ves denar in vse dragocenosti, ki so jih imeli pri sebi.
Meih potniki ;e bil tudi M. Bortini, ki je skočil z vozila ter skušal pobegniti. Roparji so začeli streljati za njim in ena izmed krogel ga je smrtno zadela. Po izvršenem zločinu so tolovaji zbežali. Policja je začela iskati sled za njimi ter je loznala, da se vMorónu, v ulici Jornalero, več krat zbirajo sumljivi ljudje. Obkolila je hišo in presenetila družbo zločincev tako iznenada, da se niso mogli
Ker ga je zavrnila
José Pedro, 23 letni Portugalec, stanujoč v ulici Patrón 7277, .^e je zagledal v 38 letno .dovo Francisco Loren-zijevc. Zaljubljeni Pedro jo je več krat obiskoval v njenem stanovanju v ul. Remedios 5080, z namenom, da bi ji omehčal srce. A nič ni pomagalo. Vdova ni hotela uslišati njegovih zaljubljenih prošenj, pa je to le še bolj dražilo zaljubljenega Portugalca. V ponedeljek popoldne je spet prišel k njej, a to pot ni prišel moledovat ljubezni, marveč ga je prignala želja po maščevanju. '/ britvijo je planil na Lorenzijevo ter jo ranil po obrazu, rokah in po životu tako, da je od strahu padla v nezavest. In bila je !o njena sreča, saj si je s tem rešila življenje. Ko je Portugalec menil, da je Lorenzijcva mrtva, je vzel iz žepa steklenico s strupom ter ga iz-pil. Še predem je prihitel policaj, katerega so bili alarmirali stanovalci, ki so slišaii obupno vpitje napadene vdove, je bil Pedro že mrtev. Vdovo so prepeljali v bolnišnico Salaberry in dasi so njene rane hude, so zdravniki prepričani, da ji bodo ohranili življenje.
Leipotiee v Miami (Florida) se uče havajski ples "Hula Hula"
radi tega^nela cunja in za njo so začele tleti tudi rjuh. Vrtnar se je si cer prebudil, ko ga je začelo žgati, a od strahu ga je najbrž zadela kap. Naslednjega jutra so ga našli mrtvega poleg postelje.
Mrtvega so našli
V ulici Mendoza 1826 ima zdravnik Mario Zuviria svojo vilo. Pr¡ njem je bil že dolgo vrsto let uslužben kot vrtnar Juan Poblador Vera, star 65 let. Bil je sicer prijatelj vinske kapljice, in celo zelo navdušen prijatelj, sicer pa prav priden delavec. — Kakor več krat, tako se ga je bil na-lezel tudi v ponedeljek zvečer. Ker je pa bila noč precej mrzla, si je hotel Juan segreti posteljo. Ogrel je na ognju kos opeke, to zavil v cunjo ter jo vtaknil pod odejo in šel spat. O peka je bila preveč segreta, pa se je
Podjetni tihotapci
Policija je izseldila pretekle dni podzemeljski hodnik, ki je vezal neko hišo v Belgranu s kanaliziranim in pokritim potokom Vego, kateri se izliva v reko La Plata. Izgleda, da so to tajno zvezo '/. Riom zgradili tihotapci za skrivno vtihotaplanje robe. Možno je pa tudi, da je ta tajni vhod v državo miel služiti, za vtihotaplja* nje" nezaželjenih oseb. Oblasti so a~ retirale dva človeka, ki sta se nahajala v hiši v bližini križišča ulic Monroe in Húsares, ter so uvedle preiskavo.
Naznanjam, da sem prevzel
Brivnico "ESTRELLA"
ter se rojakom priporočam za obilen obisk.	VISKO MARIČIČ
Osorio 589	Paternal
IZKUŠENA SLOV. BABICA
diplomirana v Pragrt in Bs. Airesu ter specializirana za vae žensk« bolezni. Deluje že 25 let, bivša babica v bolnišnici J. Fernández
Filomena Beneš Bilek Calle Lima 1217, 3 kvadre od Plaza Constitución — U. T. 23 (B. Ord.) 3389
črnimi pikami
HOTEL PENSION VIENA
SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 5207
Oddajajo se lepe zračne sobe z zdravo in domačo hrano od $ 2.— dalje.
POSTREŽBA PRIJAZNA
Posamezen obed i 0.70 DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom in rojakinjam se priporoča
E. KRAVANJA
aSIBElBISEISiaii
Expreso „G0RIZIA"
Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vSe strani dežele Zmerne cene in solidna postrežba
FRANC LOJK Calle Bompland No. 709
Začenja pri ul. Dorrego 931, vi-' Sina Triunvirato 1500 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094
SIFILIS 606-014. — Moderno zdravljenje
8LENORAGIA. —• Moderno zdravljenje brez bolečin. — Prostatis
vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — oslabelost SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Creva — kislina — jetra.
Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje ;/iir> profesorju Glassner, zdravniku univerze r.^i i *.-. ; ¡ KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice.
ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. NERVOZA Glavobol.
Žarki X — Diatermia — 2arki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur —
Izpuščaji — lišaj. Lastni sanatorji z nizkimi čenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12.
Pregled SAMO $ V
Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam
predstavi s tem listom
/ARMIÉNTO 1017
ORDINIRA»10trl2 i14»20 SATI
FRANC KRAŠOVEC:
Izgledi jugoslovanske izvozne trgovine v Južno Ameriko s posebnim ozirom na Argentinijo
(Nadaljevanje)
Posušene hruške. Semkaj jih dobivamo iz Kalifornije. Tudi ta predmet zasluži, da se jugoslovanski sadjarji zanimajo zanj. — Morda si kak sadjarski intere-kalifornijskih hrušk ter posnema sent naroči en zaboj ček posušenih kalifornijski izdeflek, ki ni nika-ka čarovnija: lepe in debele zdra ve hruške se olupijo, prerežejo po dolgem črez pol ter se v vročem zraku posuše, nakar pridejo v zaboje od 25 funtov čistei teže.
Posušene breskve. Tu, v Argentiniji jih imenujemo "ore|dnes". So olupljene, na pol prerezane in brez koščice. Dobivamo jih po največ iz repufcüke Chile, dasi ima tudi Argentinija lastno produkcijo v teh predmetih, ki pa ne krijel povpraševanja. Trenutno prodajajo grosisti ta predmet v Buenos Airesu po $ 1 do 1.50 kg; cena je odvisna od velikosti. — Interesenti naj bodo opozorjeni, da pridejo najbolj v poštev breskve s kolikor mogoče svetlo kožo. Breskev s košči rami in s kožo ni pošiljati, ker dosegajo le mršavo ceno in ne nudijo posebnega dobička. Ugodna prilika za uvoz je, ko cene poskočijo radi slabe letine v Chileju, kakor se je na pr. zgodilo lani, ko je tam sadje radi izredno mrzle spomladi deloma pozeblo. V republiki Chile se bavi največ z izvozom posušenih breskev tvrdka Ciagnoli & Mustakis v Valparaisu. Mustakis je Grk, ter vrši tam tudi posle grškega konzula.
Kaša. Predmeti, ki jih Nemec pozna pod imeni 'Buchweizengruetze' ter "Hafengruetze" so med tukaj naseljenimi Rusi sila priljubljeno jelo. Konsum ni velik, a predmet je privlačen radi visokih cen, ki jih doseže na tukajšnjem trgu. Doslej prihajajo ti predmeti s Ho-landskega.
Špargelj. Kdor ga preparira kon-serviranega, lahko napravi sijajno kupčijo z njim v Argentiniji tekom zimskih mesecev aprilsep tember. Gre za takozvani "Schnitt" spargel", ki ga iz Nemčije pošilja v Argentinijo tvrdka Th. Lampe, Konservenfabrik v Braunschweigu. V poštev pridejo glavice in 7 do 8 cm od debla. Špargelj se lahko vku-ha ter spravi v pločevinaste doze, napolnjene s slano vodo. Izvedel sem pred nedavnim, da je neka nemška uvozna družba importirala v Buenoos Aires pol milijona doz po 600 gr čiste teže ter jih prodaja v Argentiniji minoristom po $ 1.80. Tvrdka je morala samo s šparglji zaslužiti v enem letu svojih 100.000 pesov, kajti moj konfident, uradnik pri dotični tvrdki, mi je zaupal, da jih vsaka doza ne stane več ko $ 1.30, s carimo vred. Takšni predmeti so na videz malenkosti, vendar pa je v Argentiniji dana možnost, da se z njimi zasluži lepo premoženje. Ker sem že omenil tvrdko Lampe iz Braunschweiga, naj še povem, da pošilja v Argentinijo tudi takozvane "Senfgurken" Zdi se mi, da imamo v Kamniku podobno tovarno, ki bi lahko posku sila svojo srečo na tukajšnjem trgu.
Orehi. Na ta predmet vas tudi še posebno opoozarjam, ker vas bo prodaja silno dovoljila. Argentinija takorekoč ne producirá orehov, pač pa jih producirá v izobilju njena soseda — republika Chile. A povpraševanje po chilskih orehih, posebno s strani Severne Amerike,
XX><XKX><XXXX><><X><><X><X>0<XX><><X><>0000<><XXXX'^
Optica "La Moderna"
S. L E V A C O V
je tako veliko, da Chile tudi v letih dobre bere ne more zadovoljiti niti 50 od sto argentinske potrebe. Zato dovažajo orehe iz Evrope, posebno iz Španije in Italije, zadnja leta pa tudi iz Romunske. Treba pa je vedeti, da je chilski_g; reh najboljši na svetu kar se okusa tiče; vprav radi tega ga Sever-noamerikanci preplačujejo in ne o-staja mnogo za argentinske potre be. Na temelju večletnega izkustva v jestvinski panogi razločujem na prvi mah chilski oreh od evropskega. Pri chilskem orehu je lupina zamazano peščene, barve, kožica jedrca je temno rumena, skoro rujava. Lupina evropskega oreha je pa čista, kožica jedrca je bledo rumena. Tudi okus chilskega oreha je, kakor sem že povedal, mnogo boljši od evropskega. Ta prioriteta chilskega oreha naj pa nikar ne plaši jugoslovenskih izvoznikov. Ako bi Argentinci hoteli zauživati samo chilske orehe, bi bili šest mesecev na leto brez njih. In tudi za evropski oreh je cena še vedno tako ugodna, da morejo jugoslovanski izvozniki računati s prav lepim dobičkom.
Cene tega pridelka na argentinskem trgu fluktuirajo. Vrhunec dosežejo dva krat na leto: od oktobra do decembra, ko gre na božič, in od aprila do junija, preden se pojavijo na trgu chilski orehi, kar se zgodi v juliju. Trenutno prodajajo grosisti na debelo (minimum 1 vreča) chilske orehe po 80 do 90 ctvs, evropske orehe, v prvi vrsti romunske, pa po 60 do 70 ctvs kg. Po božiču nastane glede orehov mrtvilo, cene popustijo v vročih poletnih mesecih januarju in februarju, in se spat dvignejo šele v marcu in aprilu. Omenim naj še, da plačajo tudi orehi minimalno carino.
Maja 1932 je pripeljala grška ladja "Patras" 4722 vreč romunskih orehov, natovorjenih v Kos-tanci ob črnem morju. Jugoslovanski pridelek bi imel krajšo pot.
Odkod tako velika poraba orehov v Argentiniji? Slaščičarska industrija jih porabi mnogo. Poleg te ga je oreh zelo priljubljen kot za kuska (Nachtisch) pri kosilu in večerji.
Svetovati je, da pustite orehe ročno izbirati ter jih razdelite v dve vrsti; debele in drobne; za prve se dosega mnogo višja cena. Tu se mnogo trguje tudi z orjaškimi italijanskimi orehi iz Sorrenta; na drobno se prodajo po 1.50 do 1.80 kg.
Embalaža: navadne vreče po 70 kg. .
Lešniki: Za nje velja v glavnem isto kot za orehe. Potrebno je ročno izbiranje ter razdelitev na drobne in debele. Embalaža: vreče po 70 kg.
Ješprenj: glede tega predmeta velja več ali manj ono, kar sem povedal glede kaše.
Ajdova moka: V Argentiniji na seljeni Rusi so veliki ljubitelji tega predmeta. Bilo bi izgleda za par vagonov na leto.
Posušene slive. To je eden izmed remek predmetov za Južno Ameriko. V prvi vrsti se hočem pobaviti s pekmezom ali, kakor ga Čehi na-zivajo, "povidle". Pekmez svetujem izvažati v pločevinastih posodah od pol 1 in 2 in pol čiste teže. Doza naj nosi lepo pestrobarvno etiketo na pr. z devojko v narodni nošnji, ki obira slivo. Besedilo naj bo v 4 jezikih kot že nasvetovano
Buenos Aires
Avenida San Martín 2575
Diplomiran optik. Pregled brezplačen.
Vsakovrstne fotografske potrebščine.
Hotel Balcánico
LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY
25 DE MAYO 724
BUENOS AIRES
ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE PROVRSTNA POSTEREZBA IN ZMERNE CENE.
pri drugih predmetih. Tu naseljeni Slovani in Germani so veliki če-stilci pekmeza; par vagonov na leto bi ga tu lahko razpečali.
Kako pa posušene slive? V Argentiniji se trguje s 4 tipi sliv: argentinskimi, kalifornskimi, francoskimi in bosanskimi. Argentinske iz vinorodne krajine Mendoze so glede količine komaj omenitve vredne. Ne zadovoljujejo 10 od sto konsuma. Glede okusa se približujejo kalifornskim, ki so manjvredne od francoskih in bosanskih. Argentinska sliva nima črne, marveč rujavo kožo, meso je popolnoma rumeno. Ista svojstva ima kalifornijska sliva. Res da je vrlo krupna, ali meso je rumeno in se le težko oddeli od koščice. Francoska in bosanska sliva pa imata črno meso, ki se kar najlažje oddeli od koščice; okus je sladko-kiselast, medtem ko je pri ostalih tipih sladak. Francozi izvažajo na tone sliv, ki niso zrastle v njihovih sadovnjakih. V Bosni, posebno v Brč" ki, nakupujejo cele vlake sliv, odvažajo jih v Bardeaux in Marselle, tam jih delavke izbirajo na dolgih mizah ter jih pripravljajo za eks-port. O naši bosanski slivi imamo v Argientiniji popolnoma J utrjeno sodbo: naj bolša ie izmed vseh, le da — žalibog ne dosega iste cene kot francoska, ker ni tako krupna. Dovaža se iz Bosne v zabojih od 12 in pol kg čiste teže. Ima pa eno tehnično napako: prihaja zelo mastna, vlažna, kar je vzrok, da več krat poplesni. Mislim, da niso v Bosjii toliko napredovali glede eti" viranja kot v Franciji in Kaliforniji, od koder prihaja izdelek popolnoma suh. Francoska sliva prihaja v pločevinastih dozah od 1, 2 in pol ter 5 kg neto vsebine. Ta sistem bi vam silno priporočal. — Kdor se zanima za stvar, naj si naroči iz Francije kako škatlo od tvornic Henry Dolor & Cié., Pru-nes royales, Villenueve s| Lot, ali pa od I. Fau, Bardeaux in A. Du faur faur & Cié., Bordeaux.
Do pred kakimi 10 leti je bila poraba sliv V Argentiniji precej omejena. V zadnjem desetletju pa se jo poraba sliv podesotorila.
— G 1 a v n-a zasluga gre slav-vnemu zdravniku, bivšemu profesorju dunajske univerze dr. Salomonu, ki se je pred 10 leti nastanil v Buenos Airesu. Začel je lečiti celo vrsto želodčnih in črevesnih bolezni s slivami in odtod ogromen porast konsuma.
Največja poraba je v zimskih mesecih: v aprilu pa vse notri do božiča. V januarju, februarju in marcu je konsum sliv omejen, ker je v teh mesecih obilo svežega sadja.
Pred par leti so vrgli Kalifor-nijci na argentinski trg slive v kar tonih od pol in 1 kg neto težine. Ta sistem morate Jugoslovani posnemati za izvoz v Argentinijo. To je silno praktičen sistem, ker trgovcu ni treba blaga niti tehtati niti paketirati. Gledati morate, da bodo imeli kartoni na znotraj per-gamentni papir in posebno glejte, da ne bo blago tako • mastno in vlažno, ko je ono, ki prihaja doslej semkaj. Ako odstranite te majhne nedostatke, imate v Argentiniji o-gromen trg zagotovljen.
Interesentom na znanje, da pla-ča v Argentini vsak kg sliv 23 ctvs carine.
Važno je tudi, da gledate na to, da izvažate pri slivah najkrupnej-še velikosti, če le mogoče štev. — 50[60 ali pa vsaj 60|70. Velikosti 70|80, 80|90 in 90|100 ne dosežejo posebno ugodnih cen. Pri omenje nih velikostih 50|70 pa boste lahko na debelo dosegli ceno do 80 ctvs kg, vštevši carino, za kg, posebno ako je blago kartonirano.
Gobe: To bo najvažnejši in naj bolj interesanten jestvinski predmet. Za gobe ni v Argentiniji letne dobe, prodajajo se vse leto. Kako je s produkcijo gob v Južni Ame riki? Edina država, ki jih produ cira v toliki meri, da se sama se be zalaga, je Chila. Vse ostale države pa morajo gobe importirati. Vporabo gob so v Južni Ameriki vpeljali Italijani pred kakim pol stoletjem. Od tega časa poraba vsako leto narašča. V Buenos Airesu na pr. se je v zadnjih letih konsum gob silno populariziral. So mestni predeli v Buenos Airesu kakor ulici Lavalle in Corrientes kjer prebivajo sami ruski židje Detajlisti v teh predelih so mi pra vili, da so v zadnjih letih adopti" rali konsum gob celo ruski židje.
Gobe se uvažajo iz Italije, Francije, Češkoslovaške in iz Jugoslavije. Jugoslovenski produkt je za-cer uveljavljati z njegovim poštenim jugoslovenskim imenom tu-
kajšnji uvoznik Angel Velyanov-sky, a še vedno prihaja na trg mnogo naših gob z italijansko etiketo. Slovensko narodno gospodarstvo izgublja vsako leto ogromne vsote s tem, da ni v stanu spraviti samo-lastno slovenskih gob na argentinski oziroma južnoameriški trg. In podobno se dogaja z drugimi predmeti. Vzrok je nepoznavanje tukajšnjih razmer, k^fr ndsmo imeli tu nobenih naših izseljencev, ki bi bili opozarjali staro domovino na' južnoameriški trg. Vsa naša slovenska emigracija se je vršila brez glave. Tu ni bilo prave organizacije in smeri. Nad 200 tisoč duš smo pahnili v žrelo severnoameriške industrije, kjer ginevajo po plavžih tvornicah, na mesto da smo jih naselili po argentinskih livadah, kjer bi danes Slovenci, da so se posvetili mnogo bolj zdravemu poljedelstvu, ki tu toliko nese, "delali vreme"; in da so se na selili kompaktno, bi celo imeli vpliv v tukajšnjem političnem živ ljenju.
Pa pustimo rekriminacije! Vrnimo se k gobam!
Produkcija gob v Sloveniji, kadar je letina količkaj dobra, se računa na 750 tisoč kg. Pri dobro organiziranem izvozu bi se vsa ta množina lahko placirala na južnoameriškem trgu.
Dobro vemo, da goba raste samo v gozdovih in ob gozdnih obronkih, dobro vemo, da Lahi gozdov skoro nimajo, razen ob severnih mejah, ter da njihova produkcija gob ne zadostuje niti za notranji konsum. Na argentinski trg iz Genove prihajajoče gobe so torej deloma slovenskega izvora.
Mimogrede naj omenim francoske, v olju konservirane gobe, takozvane champignons v pločevinastih škatlah po 100, 250 in 500 gr čiste teže. Le-te imajo tu ogromno tržišče ter dosežejo bajeslovne cene. Svetoval bi kakemu pqd-jetnemu Slovencu, da se odpravi v Francijo, da tam, na licu mesta, prouči fabrikacijo v olju konservi" ranih gob, pa da si za ta prédmet ustanovi majhno tovarno v Sloveniji. Konsum v Južni Ameriki mu je zasiguran.
S slovenskimi gobami so se na pravili v Argentiniji končnoveljav-ni poskusi, saj so se jih razpečale že velike količine. Trg pa se bo odprl še za mnogo večjo pošiljatve, če bodo izvozniki znali uvaževati dosedanja izkustva.
ALBERT BELTRAM
priporoča cenj. rojakom svojo trgovino črevljev, šolskih potrebščin in tobakarno. Ima veliko izbero copat in nudi najbolj ugodne cene.
D to. Alvarez 2288, esq. Trelles
ŠIVILJA - MODISTKA
izdeluje fine in navadne obleke po najnovejši modi in zmernih cenah
Anica B. Dolščak Calle Charlone 36, pol kvadre od u!.
Dorrego, poldrugo kvadro od Rivera.
MALI OGLASI
KROJAČNICA IN TRGOVINA
raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal
NIČ VAS NE STANE
nam pa pomagate: Opozorite svoje znance na "NOVI LIST"
PREKOMORSKA POŠTA
Evrope dospejo maju:
Mendoza
Sierra Salvada JUNIJU:
Almeda Star in High. Patriot Cap Arcona Mte. Sarmiento Eubée
Pi ra. Maria Almanzora in Flandria Neptun i;'.
Gral. San Martin in Cabo San Augustin
Proti Evropi odplovejo
V	maju:
29. Conté Grande
31.Cbo. Sto. Tomé, High. Brigade i» Gral. Artigas
V	JUNIJU:
1. Mendoza 2 Belvedere 5. Cap Arcona (i. Almeda Star 8. Sierra Salvada 11. Eubéc i:i. Almanzora
11. Mte Sarmiento in High. Patriot
VREDNOST DENARJA
Uradni tečaji, za nakazila do 200 pe sov mesečnih, od 23. maja:
100 dinarjev	8.90
100 lir	32-05
100 šilingov	08.98
100 mark	148.39
1 funt št.	19.14
100 fr. frankov	24.87
•100 čsl. kron	15.72
100 dolarjev	376.39
NAROČITE SE NA
"Novi list

Centro Médico de Especialistas
KLAPAVICA
Ozdravljenje od te bolezni zavisi od pažnje, ki se ji posveti že v samem začetku. Bolnik, ki zapazi,, da je okužen, ne sme zgubljati časa s katerimikoli poskusi, jemajoč kakšne kroglice ali začenjajoč izpiranja na lastno odgovornost, ker takšni poskusi ne koritijo in mnogokrat škodujejo. V tem slučaju ni priporočljivo poslušati nasvete prijateljev, marveč je nujno potrebno obiskati takoj zdravnika specialista, brez čigar pomoči bolnik nikoli popolnoma ne okreva. Samo specializiran zdravnik, ki razpolaga z najmodernejšimi pripomočki, bo mogel voditi uspešen boj proti tej bolezni ter preprečiti, da ne postane kronična.
SIFILIS
Ta bolezen je še bolj resna in težja nego kapavica, ker je v stanu popolnoma streti organizem bolnika, če se o pravem času ne začne pravilno zdraviti pri specializiranem zdravniku, ki mu od časa do časa analizira kri, s čimer je mogoče nadzirati razvoj bolezni in splošno stanje bolnika, in sicer na podlagi navodil najnovejših zdravniških kongresov; s takšnim postopanjem in zdravljenjem se bolnik reši vsake nevarnosti. Naš zdravniški "Center specialistov" je v stanu zdraviti te bolezni po strokov-njaških zdravnikih, ki sami sprejemajo in lečijo bolnike, brez uporabe strežnikov in zdravniških kandidatov, v svojih mnogoštevilnih oddelkih; bolniku ni treba, da s čakanjem zgublja mnogo časa. Stranke sprejemamo vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 21. ure.
IZDAJA: Konsorcij "Novega lista*
UREJUJE: Dr. Viktor Kiuder.