SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ASfO) XLIV (38)	| ^ g g®® RI I • g g gP®| |f™	BUEN-OS AIRES
Štev. (No.) 35	t ■— %Jr Ch fi^I 1 fLa 8 Ha	5. septembra 1985
NAS GLAS V ßftAßS 85	Kmstijsfvo v Slovsniji	peter kiop«č
Prvi govornik -
V veselem in uspešnem vzdušju so se zaključili letošnji jubilejni dnevi Drage 85 v parku Finžgarje-vega doma na Opčinah.
Program teh študijskih dn; je bil tokrat prvič objavljen v slovenskem verskem tedniku „Družina“.
Prvo predavanje v petek, 80. avg. je bilo podano z izrednim uspehom pod temo: „Štirideset let slovenskih daljav in bližin“. Kot je bilo možno razbrati iz tematike je razumljivo, da so obiskovale; pričakovali predavatelja iiz zdomske emigracije. Gregor Batagelj, mladi predstavnik slovenske politične emigracije v Argentini, je na prvem večeru presenetil publiko s' svojim nastopom. Sourednik našega lista Svobodna Slovenija je v izbrani, sočni in sodobni knjižni slovenščini podal zanimive opise in zaključke. Nadvse zanimiva pa je bila debata, ki je sledila govoru. Glavne predavateljeve misli so bile sledeče:
S pregledom opravljenega dela na različnih področjih je1 hotel pokazati, da se Slovenci v Argentini nismo izkoreninili. Začrtal je tudi možen razvoj duišnoipastirskega, političnega, literarnega, pevskega in gledališkega delovanja. Zamislil si je daljave kot preteklost, bližine pa kot upanja polno bodočnost. Šel je pa še korak naprej in pregledal naše stične in ne stične točke, v čem smo si blizu Slovenc; po celem svetu in kaj nas oddaljuje. Poudaril je, da je Draga zvezda repatica, ki kaže pot vsem, ki si prizadevajo
Letošnji XXVI. Slovenski dan je bil posvečen slovenski mladini. Vršil se je 28. julija 1985 na Slovenskem letovišču ob veliki udeležbi rojakov iz raznih krajev Ontaria.
Dan se je pričel s sv. mašo za vse žive in mrtve Slovence, katero je opravil g. Janez Kopač CM in svojo pridigo v pretežni večini posvetil vprašanjem naše doraščajoče mladine, njenih težav in problemov, in ji dal napotke, kako naj1 rešuje te probleme z vero v Boga in z razumevanjem za svoj slovensk; izvor in materin jezik.
Po kosilu se je ob dveh popoldne pričel pred kapelico kulturn; program, ki ga je vedila ga. Marta Jamnik-Sousa. Po odpetih himnah — peli so jih otroci slovenske šole „Brezmadežne“ iz New Toronta pod vodstvom Blaža Potočnika in ob spremljavi prof. Osane na harmoniju — je ga. Jamnik-Sousa za
Ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman je enemu izmed vodilnih mož slovenskega begunstva dne 16. t. m. pisal pismo, iz katerega posnemamo tele misli v tolažbo:
Tvoje pretresljivo poročilo sem sno-či prejel. Vsa ta strašna tragika našega ljudstva, o kateri sem is tvojih ust zvedel, in nekaj podrobnosti, me tako neznansko teži in boli, da se sploh ne morem izrazili. Saj iz vere skušam doumeti, da tudi to služi zveličanju duš našega naroda, da pač tudi mi zdaj gremo po težki poti preganjanja in mu-čeništva, po kateri Jezus vodi svojo • Cerkev, da je tudi zdaj naš narod pač izbram, da svoje število mučencev pošlje v nebesa, kakor je pisano v Apokalipsi (Raz 6, 11 ), da pomaga dopolniti od Boga določeno število mučencev t° oledati, sočutiti in sotrpeti
Gregor Batagelj
za svobodno izmenjavo mnenj, za sožitje, za svobodno Slovenijo.
V soboto 31. avgusta popoldne je nastopil kot predavatelj dr. Boštjan Župančič, izredni predavatelj prava na Leton Hall University of New Jersey v ZDA. Razvil’ je zanimive misli v okviru teme Slovenija konec XX. stoletja: prehod v novo dialektiko?
Nedeljski program ,se je pričel s sveto mašo, katero je daroval tržaški škof Lorenzo Bellom! — v slovenščini.
Ivan Štuhec, mlad slovenski duhovnik na študiju v Rimu je poudaril oznake sodobne slovenske in svetovne Cerkve v temi „Med Get-semanijem in Taborom: žar in stiska kristjanovega upanja“.
Zaključno predavanje — Duma 1985 — je podal'poznani debater na teh študijskih dnevih dr. Marko Dvoržak, ki je slavist, publicist in pastoralni delavec v Nemčiji.
Ogromno število obiskovalcev (posebno iz matične Slovenije), kvaliteta predavanj, osebnost predavateljev ter zanimive debate so označili letošnjo Drago kot izredno uspešno. Kot posebnost lahko dodamo, da je letos prvikrat prenašala delno potek Drage koprska televizija.
To vseslovensko srečanje v Trstu je primerno definiral v telefonskem razgovoru naš mladi letošnji predstavnik v Dragi: „Slike o Dragi s; ni mogoče ustvariti iz poročil. Drago je treba doživeti!“
uvod spregovorila nekaj besed in v imenu Slovemsko-kanadskega sveta pozdravila goste in osta’Je udeležence tega slavja, ter prebrala nekaj pozdravnih pisem kanadskih civilnih oblasti in pozdravno pismo dr. Katice Cukjati iz Argentine.
Za tem so sledile točke sporeda. Sodelovali so, kot že omenjeno, šolarji slovenske šole župnije Brezmadežne ,s svojim lepim petjem, poleg njiih pa so nastopili še: Folklorna skupina „Soča“ iz Hamiltona pod vodstvom Antona Horvata, folk, lorna skupina „Šmarnica“ iz Toronta, ki jo vodi Metka Škulj, gdč. Šušteršič iz Hamiltona z baletnim plesom, gdč. B. Jamnik z recitacijo, in gdč. Šajnovič z melodijami na harmoniki ; člani STZ pa so v odsotnosti inž. Franka Grmeka nastopili na bradlji pod vodstvom Oskarja Korena. Slavnostna govornica je bila dr. Branka Lapajne.
je vendarle strašno hudo. Morda pa je Bog naprej videl, da mi naše takojšnje zmage ne bi znali uporabiti sebi in drugim v zveličanje, ker bi zapadli napuhu im postali trdi, namesto da bi v vsej hvaležnosti in ponižnosti bili pripravljeni vsem brez izjeme omogočiti in olajšati vrnitev v božje naročje, Šele iz največjega ponižanja bomo morda zrasli v prave apostole, vse razumevajoče, pripravljeni vse odpustiti in tako sposobni ustvariti veliko im močno katoliško skupnost v vsej raznolikosti, kakor to vidimo v vseh božjih delih...
Usoda naših „izročenih“ fantov mi je noč in dan na srcu in v mislih — vse molitve se sučejo okrog njih. Pa, če je v večjo čast božjo, naj bo tudi to!
Pastirjev glas v tujini, str. 20 (leta 1U5)
Najbolj zanemarjena panoga slovenskega gospodarstva je kmetijstvo, zato bomo to polje malo bolj podrobno analizirali:
Večina antropologov je mnenja, da imajo vse kulture gospodarsko podlago.
Podlaga slovenske kulture v skoraj 1500-letni zgodovini, je bilo kmetijstvo. Slovenska vas je bila center slovenskega gospodarskega, kulturnega in političnega življenja. Kar smo trajnega ustvarili Slovenci, je bilo ustvarjeno v glavnem v slovenski vaisi, ali bolje, so ustvarili ljudje, k; so izšli iz slovenske vasi. Še do druge svetovne vojne je bilo približno 60% Slovencev zaposlenih v kmetijstvu in gozdarstvu in so živel; v vaseh.
Tri osnovne institucije so temelji vasi: lastnina, zakon (mož in žena) in družina. Te institucije so zagotovile stabilnost vasi in s tem celega naroda. Kljub majhnosti je bil narod močan, je preživel veliko preizkušenj' in se obranil. Istočasno je bil biološko tako krepak, da je pošiljal v tujino na tisoče emigrantov.
Vsi se zavedamo, da nobena kuT-
Ves dan je potekel v lepem in prijateljskem vzdušju in v splošno zadovoljstvo udeležencev. Mnogi so si lahko nabavili tudi različno slovensko čtivo, ki je bilo na razpolago.
Otmar Mauser (iz A. D.)
Govor dr. B. Lapajne
Letošnje leto je bilo proglašeno kot Mednarodno leto mladine. V tej' zvezi sem dobila častno nalogo govorit; o dolžnosti oziroma obveznosti slovenske mladine.
Kanadska mladina slovenskega porekla ima dve dolžnosti. V prvi vrsti, kot rojeni kanadski državljani, imate obveznost biti zvesti Kanadi in njenemu demokratskemu sistemu. V zvezi s tem morate biti pripravljeni boriti se za osebne in skupne pravice in svobodo, če vidite, da izgubljamo nekatere pravice, se moramo boriti za to, da se ohranijo, tudi če taka pozicija morda ni popu-larna. Brez osebne svobode, brez verske svobode, svobode govora, misi; in dejanj, je človek kakor priklenjena žival, brez upanja v bodočnost.
Danes se najdejo lj'uđje, ki pod o-kriljem lepih obljub delajo, da bi vam in nam vzeli vse, kar nam je najdražje, našo svobodo in morda ceto naše življenje. Pripravljeni morate biti dobro presojati, kaj vam obljubljajo in kaj je njihov končni cilj. Obljube so lepe in privlačne, resnica, ki nas s temi obljubami čaka, je pa kruta in nečloveška.
Kot mladina slovenskega porekla je vaša druga dolžnost do slovenskega naroda in njega kulture. V tem o-ziru n; dovolj le to, da ste morda član katere plesne skupine ali pa to, da na vprašanje „Katere narodnosti ste?“ odgovarjate: „Jaz sem Slovenec“. Najprej je važno znanje slovenskega jezika. Jezik je najvažnejše sredstvo za razumevanje pripadnika katerega kol; naroda.
Brez znanja slovenskega jezika ne morete razumeti literarnih del Prešerna, Vodnika, Gregorčiča itd., ali starih narodnih povest; in pesmi. Brez znanja slovenskega jezika ne morete razumeti duše slovenskega naroda, duše, ki nas razlikuje od drugih narodov. Mogoče vam je težko učiti se slovenščine. Malo truda je res potrebnega. Znanje drugih jezikov pa nikoli ne škoduje, še manj pa znanje materinskega jezika. Stari slovenski pregovor pravi: „Koliko jezikov znaš, toliko ljudi veljaš.“
(Nad. na 2. str.)
tura ni statična, ampak se prilagaja počasi spremembam in vsrkava predvsem tehnološke iznajdbe.
Toda modernizacija ne sme biti revolucija, če hočemo ohraniti ravnotežje. Upoštevajoč, da je podlaga slovenske kulture slovenska vas, bi bilo treba to podlago modernizirati, ne pa jo odstraniti in uničiti, kar poizkušajo in so do neka mere mere uspeli komunisti.
Zanimivo je, kako so severnoameriški sociologi in antropologi zaskrb. Ijeni, ker se j'e kmetijsko prebivalstvo v ZDA zmanjšalo od 30% leta 1940 do 3% leta 1981. Boje se, da bodo ZDA izgubile svoje sociološko in politično ravnovesje ter da se bo zmanjšala njihova biološka vitalnost. če človek pregleda katerikoli revni predet ameriških velemest u-vidi, da so te bojazni popolnoma u-pravičene.
TRENUTNI POLOŽAJ KMETIJSTVA
POLJEDELSTVO
Struktura	P o v	r š in a
zemljišč	v ha '	v %
gozd travniki, pašni-	I.OI4.OOO	50,1
ki in trstičja	469.0-00	23,1
njive in vrtovi sadovnjaki in	256.000	12,7
vinogradi	57.000	2,8
močvirna tla	229.000	11,3
skupaj	2.025.000	100,0
Po tej statistiki, ki je realistična, imamo v Sloveni j; samo 12,7% njiv in vrtov in 2,8 sadovnjakov in vinogradov. Celokupne obdelane zemlje je torej samo 15.5%. Tako stanje je absolutno nezadovoljivo in nesprejemljivo in je posledica ne samo zanemarjenega kmetijstva, ampak celo preganjanja in zaviranja in to vseh 40 let odkar so komunisti na oblasti.
Marca 1983 je Kmetijski institut Slovenije v Ljubljani izdal študijo
„Svobodna Slovenija“ je nedavno priobčila izvleček poročila „Amnesty International“ o kršenju človekovih pravic v Jugoslaviji. Nemški časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung pa je preld dobrim tednom poročal, da so ugotovitve Amnesty International naletele na neljub sprejem pri jugoslovanskih oblasteh. Le-te hočejo namreč na vsak način prepričati zapad in svetovno javnost na sploh, da je Beograd „napreden in human“. Ti krogi trdijo, da v Jugoslaviji ne vlada isamovoljno sodstvo. Tudi naj ne bi bilo res, da bi ;bil; ljudje sojeni, ne da bi bili zopet podani resnični vzroki in tudi s poltičnimi jetnik; se nikakor ne ravna nečloveško.
Takšne trditve pa le naletijo na gotove pomisleke, ker je znano, da obstajajo v jugoslovanskem pravosodju zakoni, ki določajo, da je vsak jugoslovanski državljan lahko sojen in obsojen zarad; „državi sovražne propagande“, če se o jugoslovanskih razmerah izjavlja na tak način, da lahko vsak policaj, ali pa sodnik smatra, da so te izjave sovražno naperjene proti socialističnemu redu sedanje Jugoslavije — četudi so bile besede izrečene v najožj'em in privatnem krogu.
Zadnje obsodbe najvišjega državnega sodišča v Beogradu dokazujejo, da so t; pomisleki upravičeni. Nemški novinar Viktor Meier označuje sedanje jugoslovansko sodstvo kot samovoljno in to svojo oznako utemeljuje s procesi v Sarajevu proti univerzitetnemu docentu Šešlju. Na podlagi nepravilnega paragra-
Analiza dolgoročnih možnosti razvo. ja kmetijstva SR Slovenije do leta 2000.
V tej študiji avtorji omenjajo, da bi od tistih 229.000 ha močvirnate zemlje lahko melioriziral; do leta 2000 približno 60.000 ha zemljišč — varianta 1; ali 100.000 ha — varianta 2. Eventualno b'i lahko vso močvirnato zemljo izsušili in jo. u-spoisobili za kultivacijo, enako tudi del travnikov in pašnikov.
S tem bi se trenutna površina njiv in vrtov lahko dvignila od 13% (Slovenija ima najmanj obdelane zemlje na prebivalca v Evropi) na 26%.
Problem pa ni samo v površini njiv, amipak v dejstvu, da še od tistih bornih 13% slovenske zemlje, k; so njive, je le ena tretjina obdelana z najmodernejšimi metodami in doseže pridelke, kot so doseženi v srednje razvitih državah. (Delo, 29. januarja 1983)
Vse to gori omenjeno je posledica zanemarjanja in celo namernega u-ničevanja poljedelstva, odkar so na oblasti komunisti.
Vsaj od leta 1975 so namenoma ziidali tovarne na najboljših njivah.
Končno so le prišli do zaključkov, „da je še najdražj'a hrana tista, ki je ni.“ (Delo, 3. marca 1984)
„Analiza dolgoročnih možnosti razvoja kmetijstva“ pravi na strani 81: „Prvi cilj v tem trenutku mora biti: doseči večjo produkcijo hrane v čim krajšem roku“
„Povečanje proizvodnje na teh zemljiščih (slovenskih njivah) bi dosegli predvsem z izboljšanjem tehnologije in smotrno uporabo produkcijskih sredstev (’gnojila, semena itd) skratka s hitrejšim vnosom znanja v produkcijski proces.“
„Razvojno pospeševalna služba ni dovolj usposobljena, predvsem ne dovolj številna in ne dovolj motivirana za delo. Smatramo, da je to ena bistvenih pomanjkljivosti za hitrejši razvoj proizvodnje.“ (str. 82)
fa je bil obsojen na osem let zapora. To kazen je vrhovno zvezno sodišče v Beogradu znižalo na 22 mesecev ječe. Meier dokazuje, da so gotovi resnični ali pa izmišljen; prestopki v Bosni najstrožje kaznovani, celo bolj, kot na Kosovem. Trdi tudi, da s; vrhovno sodišče v Beogradu lasti pravico, da obsodbe krajevnih sodišč svojevoljno spreminja.
Meier našteva več primerov, kako delujejo v Jugoslaviji sodišča. Mnenja je, da je brutalna obsodba docenta Šešlja verjetno bila zamišljena kot opozorilo, kako bodo oblasti ravnale z državljani, katere bodo smatrale za „državi sovražno razpoložene“. Tipičen primer naj b; bila obsodba Nikole Novakoviča, katerega je sarajevsko sodišče obsodilo na 12 let zapora. Na nekem poslovnem potovanju po zapadu se je namreč sestal z mladostnimi prijatelji iz predvojnih časov, ki so bili takrat člani Mačkove hrvaške krneč, ke stranke.
Izredno važno vlogo pri teh procesih pripisuje Meier Slovencu Dolancu. Poroča, da je Dolanc — v nezadovoljstvo mnogih Slovencev — aktivno delal pri procesu proti Šešlju in proti beograjskim intelektualcem. Baje je Dolanc — po mnenju Meierja — tudi organiziral v Gospiću na Hrvaškem tisti zloglasni center, kjer naj bi bili zaprti 'in mučeni albanski mladeniči s Kosovega. Med zapadnimi socialdemokrati pa Dolane kljub vsemu velja za dobrega prijatelja in za liberalno usmerjenega.
XXVI. Slovenski dan v Torontu
Med nas je usekalo...
Ob 40-letnicf našega begunstva
(Se nadaljuje)
Najstrožji so v Bosni
FAZ, prir. Pavlina Dobovškova
LOV NA VRHOVE
Pod tem naslovom piše v letošnji Lovski vestnik, ki izhaja v Kanadi, zanimiv članek o gorništvu dr. Vojko Bratina, profesor metalurgije na ^torontski univerzi, obenem pa navdušen plezalec.. Navaja splošen pregled slovenskega alpinizma, za nas pa je zanimiv predvsem odstavek, ki ga pona-tiskujemo :
Po vojni je nastopila nova generacija slovenskih plezalcev, ki so z izredno drznostjo ih s pomočjo moderne opreme pognali plezanje do samega vrha. Iz Slovenije so začeli odhajati plezat po vsej Evropi, po vseh kontinentih, Azija, Afrika, Severna, Južna Amerika. Ti vrhunski plezalci so po velikih začetnih uspehih v himalajskem pogorju končno stopili leta 1979 na vrh Everesta po novi, precej zahtevni poti. Takole piše v knjigi: „Everest Canada“: „The Yugoslavs ... went on te climbe one of the longest and most difficult routes in the Himalayas, the complete West Ridge of Everest in 1979“. Slovenski uspehi v Himalaj; so ovekovečeni v zelo reprezentativni knjigi: „Na vrh sveta“, ki je izšla leta 1979. Odprava na Everest sam je pa opisana v istoimenski knjigi, ki jo je spisal Tone Škarja z ostalimi člani odprave. Trije Slovenci so prišli na vrh Everesta in sicer: Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik kot prva skupina, in Stane Belak, Hrvat Stipe Božič in Šerpa Ang Phu kot druga skupina. Zadnji, Ang Phu je pri sestopu tragično zdrknil po ledeni strmini v smrt. Verjetno prevelika izčrpanost.
Nejc Zaplotnik (1952—1983) spada v najmlajšo generacijo plezalcev. Tudi on je postal žrtev ledenega plazu v Himalaji. Pri pred-monsumskem vzponu na deseti najvišji vrh sveta, Mamaslu (8156 m), v tkim. hrvaški odpravi „Manaslu 1983“ se je utrgala ogromna tedenska luska in zdrvela v dolino, slično kot pri kanadskem vzponu na Everest. Zaplotnik je bil rojen plezalec in eden najboljših na vsem svetu. Svoje plezarije je delno opisal v drobni knjižici „Pot“, ki je kljub zelo skromni opremi vzbudila izredno zanimanje. Največji uspeh drugega zmagovalca Everesta, Staneta Belaka pa je, se zdi, južna stena Dhaulagirija (8167 m).V Alpah so na splošno severne stene prepadne, južne bolj položne, npr. severna stena Triglava v primeri z enostavno, ine-kam dolgočasno potjo iz Bohinja! V Himalaji je nekako obratno. Mogoče se bo kdo spomnil, da je argentinska ekspedicija, katere član je bil tudi Slovenec Dinko Bertoncelj, poizkuša-
la teta 1954 doseči vrh Dhaulagirija, seveda po severni, bolj položni, pa še vedno zelo divji strani. Je treba na kratko dodati, da so mnogi Slovenci v Argentini res pravi plezalci in alpinisti, medtem, ko smo mi na severu bolj planinski avtomobilisti. Upam, da bo kdo v Argentini popisal zgodovino slovenskih alpinističnih podvigov in to v reprezentativni knjigi. Če je to zmogel Kugy, pa mi ne bi zmogli! Saj se morejo ponašati s svojimi uspehi v divjih gorah Južne Amerike! Argentinsko odpravo na Dhaulagiri sta popisala Bertoncelj in Arko v slovenščini v istoimenski knjigi, ki jo je izdala Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu leta 1956. Je zanimivo, kot berem v Planinskem Vestniku, da je prav ta knjiga navdušila takrat še zelo mladega Belaka z Dhaulagiri. Argentinska odprava ni uspela. Voditelj, Francesco Ibanez (Francisco Ibanez, op. ur. Sv. Sl.) je celo plačal poizkus z življenjem. Pristop preko južne stene se je zdel seveda blaznost, čeprav je bil Dhaulagiri s položnejše strani že preplezan. Toda med tem so se drzni alpinisti začeli navduševati za drug način osvajanja himalajskih vrhov. Mesto ogromnih ekspedicij s celo vojsko nosačev naj pleza majhna grupa izredno sposobnih plezalcev, mogoče celo en plezalec sam v „solo“ poizkusu. Važna je hitrost, torej v poštev pridejo v glavnem smeri preko južnih oz. na sploh strmih sten. To je bil mačin osvajanja vrhov v evropskih Alpah. Ne varajmo se, tudi ogromno sreče mora spremljati tako odpravo! In ta je bila z Belakom in njegovima soplezalcema, Vincenc Berčičem in Emil Tratnikom. Zmagali so južno steno in sestopili po severni smeri, kjer se je pred leti trudila argentinska ekspedicija.
PESEM ZAPOJMO
Pesem zapojmo, pesem življenja, pesem dobrote, pesem miru; gremo vsi mladi soncu naproti, v duhu veselja blešči se nam pot.
Bakle prižgimo v znamenju luči, ki že sto’etja vodi naš rod.
Srca odprimo ljubezni, pravici; skupno pojdimo na svobodno pot.
Pesem zapojmo.. .
Nova pesem z M’adinskega festivala. Sestavila in uglasila Anica Arnšek.
Stavka, ki jo je za četrtek 29. avgusta organizirala Glavna delavska konfederacija, CGT, je nekoliko razjasnila precej zapleteno štreno argentinske politike. Zlasti se je pokazalo, kam pes taco moli na sindikalnem področju, in tudi kje se bo bojeval bodoči sjpopad za gremiab no nadvlado.
ENO SAMO SRCE
Najlepši poklon, ki more peroni-stična masa podariti kakemu svojemu voditelju je priznanje, da sta on in Peron „eno samo srce“, kar v španščini, poleg tega vodi še v zvonko rimo, prilično za množične pocestne manifestacije, če temu dodamo še dejstvo, da komu vzklikajo: „dragi, narod je s tabo“, prav tako v prijetni rimi, bomo zagledali figuro enega izmed glavnih tajnikov CGT, Saula Ubaidinija, kot novega vodjo delavskih množic, čigar moč iz dneva v dan raste.
Za pravilno presojo položaja moramo upoštevati naravo tukajšnjega političnega čutenja. Skupine potrebujejo voditelja, „caudüla“, in kot sedanji predsednik Alfonisrn predstavlja tako osebnost na poetičnem polju, tako se Ubaldini vedno bolj utrjuje na gremialnem. To je bilo jasno v četrtek 29.; ko je stavka sicer uspela na industrijskih področjih Velikega Buenos Airesa in propadla v mestu samem, je kljub temu manifestacija pritegnila o-gromno množico, katero mirne vesti lahko presodimo med 120 in 150 tisoč ljudi.
Kar je zanimivo: te ljudi hi pritirala na Julijsko avenijo sindikalna struktura, kj je to pot delovala le s pol pare, marveč karizmatični magnetizem Ubaidinija, v katerem so najbolj zapostavljeni sloji našli ljubečega glasnika. Ni čudno, da je komaj teden za tem v osrčju same OGT nastala struja, ki že zahteva, naj odipravi jo sedanjo kolegialno vodstvo štirih glavnih tajnikov, in naj Ubaidinija imenujejo za edinega voditelja združenega delavskega gibanja.
Zakaj tradicionalni sindikati niso pokazali na ulici vse svoje moči? Povedat; je treba, da Ubaldini ni pri njih priljubljena osebnost. Je preveč sam svoj, in se ne podreja ukazom tradicionalnega vodlstva. O-gromni sindikat; kot so kovinski,
TINE DUH: Iz prispevka za Visokošolski tečaj
(4)
Kakšno bodočnost hočemo?
Nekaj pripomb za zaključek
Kot narod smo Slovenei bolj previdni kot predrzni. Niti drzni nismo vedno! Zato mnogokrat ne upamo glasno izraziti svojega mnenja, da „se ja ne bi komu zamerili!“ Vendar pa smo -med drugo svetovno vojno vsemu svetu pokazali, česa smo zmožni, kadar so v nevarnosti vrednote, ki so nam svete. Zakaj torej mnoge navdaja malodušnost, kadar je govora o samostojni slovenski državi?
Je nekaj razlogov za tako zadržanje. Danes je že sleherni prebivalec planeta prepričan, da je svet razdeljen na dve interesni področji, kjer med sabo tekmujeta dve največji in najmogočnejši svetovni velesili. Tudi je večina ljudi prepričana, da se ne zgodi nič, česar ne :bi dopustili ti dve velesili, ker bi sicer prišlo do oboroženega spopada med njima. (To pa bi pomenilo konec življenja, ko,t ga sedaj poznamo.
Medvojni britanski ministrski predsednik Winston Churchill je na nekem sestanku med štirimi Velikimi v Moskvi, sovjetskemu diktatorju -Stalinu baje skrivaj istisnil v dlan papirček, kjer je bilo zapisano samo 50/50. Šlo je baje za delitev Jugoslavije: vzhodna polovica — menda do reke Drine — bi spadala v sovjetsko področje, zapadna pa v anglo-ameriško. Do delitve Jugoslavije ni prišlo, ker je bil Tito bolj lisjak koit oba „Velika“, zato ta dr-
žava še danes životari, seveda z a-meriškimi „demokratskimi“ dolarji, dolarji ki že desetletja vzdržujejo komunistično diktaturo. Zaključek: tako stanje bo po mnenju politikov -trajalo tako dolgo, dokler se na Balkanskem p-olotoku ne spremenijo od. nošaji med Zapadom in Vzhodom, med ZDA in ZSSR. Pričakovati od ZDA, da bi zlahka pristale na popravke evropskega zemljevida, npr. na razkosanje Jugoslavije in ustanovitev, recimo, Hrvaške in Slovenske države jn morda še kake druge, bi danes bilo zelo tvegano i,n malo verjetno. Treba je namreč poznati in razumeti ameriško pojmovanje svobode. Po zadnji svetovni vojni so se ZDA po sporazumu z ZSSR v Potsdamu dosledno in strogo držale načela „status quo“ na evropski celini, kar je bilo v nesporno korist edinole Sovjetski zvezi, da je mogla v miru utrditi svoj' v vojni, razširjeni imperij, kar niti nekdanjim •carjem ni nikdar uspelo. Toda to še ne pomeni, da bi ZDA vztrajale pri istem načelu, če bi v kateremkoli kotu Evrope, npr. na Balkanu, ki je še vedno „sod smodnika“ — kot je vedno bil — nenadoma izbruhnil požar. Na Balkanskem polotoku je še zdaj, ob koncu 20. stoletja, veliko nerešenih sporov: med Bolgarijo, Grčijo in Srbijo za Makedonijo; med iSrbi in Albanci za Kosovo, ki je v srednjem veku bilo središče srbstva, danes pa je po večini prebivalstva albansko po narodnosti in
muslimansko -po veri: med Bolgari in Romuni z sc idei Dobrudže; med Grčijo In Turčijo za Tracijo. Glede Makedonije -se že dolgo šušlja, da je ZSSR voljna podpreti bolgarske zahteve proti Srbom in Bolgarijo pri •Solunu razširiti do Egejskega morja, ki je zaliv Sredozemskega morja. če bi sedanjo grško Makedonijo s podporo Sovjetov dobili Bolgari, bi ZSSR tako po kopnem prišla do toplih morskih pristanišč, kar je že •dolgo želja Sovjetov; tudi nekdanja carska Rusija je vedno silila na Sredozemsko morje.
Načelo „status quo“, ki se ga ZDA po drugi svetovni vojni ravno v Evropi tako zvesto oklepajo, tudi ni vedno tako absolutno veljavno, kot se iz sedanjega zadržanja ZDA napram Jugoslaviji zdi. Iz zgodovine vemo za primere, ko ga ravno ZDA niso spoštovale, ampak so se odločile za priznanje dejanskega stanja. Ko so katoliški Irci proti koncu prve svetovne vojne poostrili svojo borbo za državno neodvisnost od Velike Britanije, so se ZDA s pogodbo obvezale Veliki Britaniji priznati vojaško zasedbo irskega o-toka. Ko pa je Ircem leta 1919 le uspelo otresti se angleškega gospodstva in razglasiti samostojno irsko republiko, so ZDA brez obotavljanja med prvimi priznale Irsko kot samostojno državo. Gotovo so se v severnoameriškem State Departmentu spomnili, da so se njihovi predniki v 13 severnoameriških kolonijah leta 1776 tudi z orožjem uprli svojemu vladarju, angleškemu kralju Juriju III. in z uporom dosegli svojo državno neodvisnost.
Ne moremo vedeti, na kak način »e ho razšla sedanja jugoslovanska
Tone Mizerit
ARGINTM
tekstilni, železničarski, itd., so navajeni komandirati, in da drugi u-bogajo. Ubaldini jeva rastoča moč jih moti. Svojčas je bil podoben primer Vandorja in Rueeija, in oba sta padla pod kroglami morilcev. Časi so se spremenili, in, hočeš nočeš, mora -sindikalna struktura u-poštevati pojav in ga asimilirati.
SVATJE ŽE VRISKAJO
Razumljivo je, da v takem položaju Ubaldini ju ne manjka snubcev. On sam je peronist trdnega kova. Kot privlačuje ljudi na cesto, bi privlačeval tudi glasove v volilne skrinjice. Njegova nesreča je (ali pa sreča, kakor se gleda), da se pe-ironizem trenutno nahaja razdeljen. Ponudbe mu kar dežujejo z ene in druge strani, pa jih je doslej odklanjal. Po eni strani se noče še zapletati v politične posle. Prepričan jle, da je njegovo mesto na sindikalnem področju, in v njem hoče dospeti do viška. Po drugi strani pa tudi dobro ve, da, če sprejme ponudbo enega, se bo do smrti zameril drugemu, čeprav v politiki nikdar ne moremo trditi, da ni poti nazaj, bi pot bila težka, trnjeva in nevarna.
Ta pot bo tudi skoraj nemogoča za dr. Cafiera in njegovo skupino, ki so se že vpisali v provinci Buenos Aires kot samostojna politična siila. Nekateri se sprašujejo, odkod njegova povezava z demokristjani. Razlaga ima -dvoje lic. Na prvem vidimo, da so nekateri peronistični krogi tradicionalno iskali povezavo z demokristjani. Večkrat zaradi podobnosti teženj, če že ne programa, včasih pa tudi zaradi političnih interesov. Odkar je predsedniška formula Matera-Sueldo pritegnila pol milijona glasov (tedaj tretja politična sila), so se povezave ponavljale. Peron sam jih je pritegnil v FREJULI, in, ko se je umaknil Campora 'in ponovno nastopil Peron, so ga pomazilili demokristjani A-llende kot predsednik senata in Bušaća kot predsednik poslanske zbornice.
A -sedanja povezava ima še drugo lice: Cafierova skupina ni uradno priznana kot stranka v provinci Buenos Aires ; brez tega uradnega priznanja ne more niti nastopiti na volitvah. Potrebujejo 'torej strukturo stranke, in demokristjani jim
skupnost narodov in se reorganizirala v samostojne narodne države. Mnogi še danes trdijo, da se države vedno rodijo 'iz krvi; zgodovina nastanka sto ali več novih držav po zadnji svetovni vojni nasprotuje temu mnenju ; mnoge med temi državami in državicami so se rodile brez prelivanja krvi.
Za gotovo moremo vedeti le, da 'bo jugoslovanske državne skupnosti prej ali slej konec. Ne verno, kdaj se bo to zgodilo ; morda kmalu, morda še dolgo ne. Medtem pa imamo vsi Slovenci, kjerkoli po svetu smo raztreseni, neizogibno dolžnost delati na tem, da bi slovenski narod oni zgodovinski trenutek — rojstvo samostojne slovenske države' — dosegel ne s krvjo, prelito iz sovraštva do naših sedanjih tlačiteljev, ampak kot zaključek postopnega zgodovinskega razvoja, čeprav bi ta trajal -morda več generacij. Mnenja sm-o, da zgodovine ni pametno prehitevati ali celo izsiljevati.
V razvoj k samostojni slovenski državi smo dolžni aktivno se vključiti, vsak na svojem mestu, vsak s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi. Oni, mladi in stari Slovenci, ki ob razpravljanju o slovenski narodni bodočnosti brezbrižno ali neverno zmajujejo z glavo, naj se zavedajo, da se umiranje prične s trenutkom, ko posameznik — pa tudi narod — 'izgubi ali izda svoje ideale.
Za slovenski narod mora najvišji ideal biti njegova svoboda v lastni narodni državi. Brez aktivnega in vizitrajnega dela za ta ideal si bo sam pisal smrtno obsodbo.
Glejmo, da se to ne bo zgodilo!
Konec.
jo posodijo. Cafiero in njegovi ljudje bodo nastopili kot „izvenstran-karski kandidati!“ na listah krščanske demokracije, pod imenom Fronta za ljudsko pravico in soudeležbo.
V prestolnici sam; pa je zviti Lorenzo Miguel preprečil, da bi se stara peronistična garda predstavila na volitvah s svojo listino. Prepričan je, da bo pero-nizem nekoč še mogel zmagati, a le če bo enoten. Na oltarju te enotnosti j-a požrl žalitev, ki so mu jo zadali „obnovitelji“ in tudi svoje osebne interese. Trenutno mu je veliko v tem, da o-hran; sfcujpaj, kar se skupaj še da ohraniti.
Vendar stvar ne' bo laihka. Senator Saadi, ki trenutno vodi peroni-zem v zvezi z Hermini jem Iglesia-som, je te dni podpisal votivno fron, to, znova pod 'imenom FREJULI, skupno z desarrollisti, konservativci, ljudskimi socialisti in nekaterimi manjšimi skupinami. Tedaj je izjavil, da je ta povezava obvezna za peronistične formacije v vseh votivnih okrožjih. Kako bodo to izpeljali v prestolnici, kjer so se „obnovitelji“ požvižgali na fronto, in se požvižgajo na Saadija, je težko vprašanje. Da, mnogo porok je pred volitvami, in tudi mnogo razporok. Eni vriskajo, drugi jokajo.
KAJ PA VLADA?
Radikali so tudi že pričeli voliv-no kampanjo. Ena je njih boleča točka. Predsednik Alfonsin se zaenkrat še ne more zaplesti v boj. Brez te odločilne uteži na tehtnici, pa njihovi izgledi za dosego zastavljenih ciljev niso tako lahko dosegljivi.
Zanimivo je, da radikalna volivna kampanja sloni na točkah, ki bi jih težko spravili v soglasje z volivno kampanjo pred dvema letoma. Radikali se hvalijo z novim gospodarskim programom, z uspelimi pogaja, nji z Mednarodnim denarnim fondom, z zamrznjenimi cenami itd. Njihovo geslo je: „nadaljujmo“. Pač, vsak berač svojo malho hvali, vendar argentinska malha je precej prazna, in najti je treba karkoli za pritego glasov. Casi se' spreminjajo, in radikali z njimi.
GOVOR DR. BRANKE LAPAJNE
(Nad. s 1. str.)
Tilsoč let pod tujo, nemško oblastjo ni moglo uničiti slovenske narodne zavesti, jezika in kulture. Da so se Slovenci obdržali, se čudijo tuji akademiki in znanstveniki. U-pajmo, da bomo tudi v naslednjih tisoč letih uspeli obdržati našo bogato kulturno in literarno dediščino. Veliko pa je odvisno od vas in vaših otrok.
Med nami so danes ljudje, kateri so zaradi verskega, političnega ali osebnega prepričanja, zaradi principov, zapustili vse, kar so poznali : dom, starše in domovino, in se podali v njim neznani tuji svet. Ljubezen do slovenskega naroda jih je vodila, da so obdržali materinski jezik in si ustvarili majhen košček stare, domovine v novi domovini. Nepozabljeni so pa tisti, ki so izgubili vse, izgubili življenje v boju za dom, narod in Boga. Bili so žrtve izdajstva in jim ni bilo dano uresničiti življenjskih načrtov. Vaša dolžnost je zagotoviti, da se niso žrtvovali zastonj.
Ali ste pripravljeni boriti se za to, da se svoboda v tej kanadski zemlji ohranja? Ali ste pripravljeni ostati zvesti principom, brez katerih noben razumen človek ne more biti? Nekoč mi je nekdo rekel, da se od principov ne da živeti. To je res. Principi vas ne bodo obogateli, ampak — brez principov pošten človek ne more živeti.
Naj svoj govor zaključim z besedami škofa Antona Martina Slomška :
„Ne bodi vas sram, da ste Slovenci. To naj bo naša čast. Vedimo se tako, da bomo vse časti in hvale vredni pred Bogom in pred ljudmi. Slaba navada Slovencev je, da se svojega rodu sramujejo in slovensko govoriti nočejo. Nikarte tega, ljubite svoj narod, spoštujte svoj jezik.
Med vsemi jeziki mora biti Slovencem naš materin jezik najlijubši.“
NOVICE IZ SLOVENIJE
V numr
SLOVENCI V ARGENTINI
LJUBLJANA — Veliko preveč zdravil predpišejo v bolnišnicah, je pokazala prva raziskava o smotrnosti porabe zdravil v slovenskih bolnišnicah. Prevelika je uporaba zdravil za bolezni metabolizma in prehrane, vitaminov, pomiril in analgetikov.
ŠENTJERNEJ — 35 pevskih skupin
se je predstavilo na 13. bienalnem srečanju slovenskih oktetov. Nastope je spremljalo blizu 2000 ljubiteljev glasbe. Posebno mesto je imel Koroški akademski oktet, ki je ob tej priložnosti proslavil 30-letnico obstoja.
KOPER — Tomos in Electrolux s Švedske sta podpisali novo pogodbo o 15-letnem podaljšanju industrijske kooperacije na področju motornih žag. Tomos bo v skladu z novo pogodbo v nekaj letih proizvodnjo žag podvojil in sicer s 23.000, kolikor jih je izdelal v letu 1984, na približno 40.000.
LJUBLJANA — Ohcet 85, ena največ j ih turističnih folklornih prireditev, je bila letos zelo dobro pripravljena. Dvanajst tujih in devet domačih parov je ves teden spremljalo okoli 50 tujih novinarjev. Prireditev si je ogledalo več deset tisoč ljudi, 'v svatovskem sprevodu je bilo 2200 udeležencev, 900 v narodnih nošah.
T7.T.AKE _ Baron Janez Vajkard Valvazor je spet obiskal ta kraj. Izla-ško turistično društvo je namreč spet pripravilo Valvasorjev dan. „Vsi tlačani ino drugi se imajo na tem hofi za zbrat, ponižen bit, poslušat, potrpežljivo čakat ino toko prevzvišenemu baronu ino njega žlahti spoštovanje izkazat. Vsi se morajo za to priložnost oclrat, nakrispat ino nališpat, da ne bojo kukar ena peklenska Luciferjeva vojska izgledal,“ je oznanil bobnar približno 700 obiskovalcem pred medijskim gradom. V enournem programu so prikazali igralci izlaškega kulturnega druištva izsek iz Valvasorjevega življenja. Obiskovalci so mogli pokusiti domače dobrote: metino potico, kruh iz krušne peči, domačo pečenko in medeno žganje.
TREBNJE — Trgatev v Beli Krajini skoraj ne bo potrebna. Letošnje vrerne vinogradnikom ni bilo naklonjeno. Računajo, da bo le 20 do 30 odstotkov običajne letine. Najprej je opravila svoje pozeba pozimi, potem so prišle spomladanske pozebe in končno še toča. Na trti, kjer je običajno 20 do 25 grozdov, sta sedaj komaj dva grozda.
MARIBOR — Dimnikarstvo že lep
čas ni več le poklic, „ki prinaša srečo“, ko se črni mož prikaže z omelom in grebljico. Postalo je dejavnik gospodarstva in varnosti, saj učinkovito vzdr- V
V	lepem, zelenem delu San Justa, kjer stoji slovensko Zavetišče, se je zbralo 21. avgusta lepo število bivših borcev, sostanovalcev, odbornikov in prijateljev, da skupaj proslavijo že 16. obletnico tega prepotrebnega zavoda, ki pomaga marsikomu v težavah in stiskah, ki bi bile brez njega nerešljive.
V	vhodnem prostoru je najprej daroval mašo msgr. Anton Orehar. V svojem nagovoru je govoril o dobrodelnosti, ki je nagnila dobre ljudi, da so začeli s tem zavetiščem, da so v krščanskem duhu pomagali svojim bližnjim, onemoglim članom naše skupnosti; ter o potrebi, da se to delovanje še nadaljuje. Poudaril je, naj vodstvo še dalje služi potrebnim, onemoglim pa, da sprejmejo križ trpljenja, vse pa naj povezuje medsebojna ljubezen.
Po maši je pozdravil številne navzoče Ivan Korošec, za njim pa je predsednik Zavetišča Peter Čarman v svojem govoru podal nekak pregled namenov ‘in dela Zavetišča. Nekaj misli navajamo:
„Letošnja 16. obletnica našega Zavetišča sovpada s 40-letnico našega zdomstva in največje tragedije v zgodovini našega naroda. 12.000 slovenskih junakov domobrancev in drugih protikomunističnih borcev razoroženih je bilo zverinsko mučenih, poklanih in streljanih ter pahnjenih v množične grobove, ki so raztreseni po vsej naši lepi in ljubljeni domovini.
Nekateri borci, le prav redki rešen-
ževanje dimnih naprav prihrani energijo, preprečuje požare in varuje življenjsko okolje. Zato sta se lotili Srednja gradbena šola v Mariboru in Strojna fakulteta v Ljubljani izpopolnjevanja dimnikarjev za dela in naloge, ki jih opravlja „specialist dimnikarske tehnologije“. To je povsem nov izobraževalni izpopolnitveni program in tudi poklic, ki niti še nima poljudnega imena.
MARIBOR — Prvi domač stroj za barvanje usnja je izdelal Mariborski Primat skupaj z Industrijo usnja Vrhnika. Stroj je že prestal šestmesečno poizkusno dobo in dobil tudi najvišje možne ocene. Primat je pri izdelavi stroja naredil projekt in mehanski del stroja, Industrija usnja Vrhnika, pa tehnologijo za obdelavo usnja in avtomatiko za stroj zmogljivosti 4700 litrov in nosilnosti 260 do 420 kilogramov usnja.
LJUBLJANA — Stare slovenske skrinje Narodnega muzeja iz Ljubljane, razstavljene v Muzeju uporabne u-metnosti v Beogradu, vzbujajo zanimanje. Razstavljenih je bilo šestinštirideset skrinj, nastalih med 15. in 19. stoletjem. Skrinja je bila nekoč bistveni del pohištva, prvič pa je bila upodobljena na freski, ki so jo okrog leta 1460 naslikali na zahodni steni cerkve v Crngrobu. To dokazuje, da so tako imenovano alpsko skrinjo uporabljali v poznem srednjem veku na Kranjskem.
LJUBUANA — Ribniški Inles se je pridružil Slovenijalesu. Zbir kapitala, koncentracija znanja in skupen nastop na zunanjih trgih so pripomogli, da je delež lesnih izdelkov, prodanih na konvertibilnih trgih, močno porastel.
ŽIRI — Več kot dve tretjini obutve
pošlje tovarna Alpina na tuje. Izvaža v 20 držav, praktično na vsa tržišča, kjer je razvit smučarski šport, predvsem smučarsko obutev.
PODZEMELJ PRI METLIKI — Dijaki slovenskih srednjih šol in učenci osnovnih šol so pod vodstvom mentorjev znanstvenih ustanov teden dni raziskovali v Podzemlju v Beli krajini že-nitovanjske šege in družinsko življenje, stavbarstvo in arhitekturo, ljudske pesmi ter vse zbrano izdelali v video delavnici. šesti tabor, ki ga je pripravila Zveza za tehnično kulturo Slovenije, je omogočil zbiranje dragocenih podatkov o Beli krajini; dopolnile pa so se tudi raziskave, ki so jih v minulih letih opravili na Vinici, v Semiču in na Suhorju. Mateja Gomolj, ki je delala pod vodstvom Marjetke Balkovec s Filozofske fakultete, je ugotovila: „Včasih so se mladi spoznavali pri žetvi ali pri mlačvi ter na poti k maši, sedaj pa
ci te strašne žaloigre, so si ob svojih še nedokončanih domovih na tujem zamislili to Zavetišče, kjer naj bi našli domovanje vsi, katerim so posledice voj-, ne preprečile drugačne rešitve. „V trudu in delu“ je bil dom zgrajen in danes stoji, v ponos in zadoščenje vsem Slovencem po svetu, ki so tako ali drugače pomagali do njega uresničitve.
Zavetišče je posvečeno velikemu Slovencu — mučeniškemu škofu prevzvišenemu doktorju Gregoriju Rožmanu. V temni noči vojne in komunistične revolucije nam je bil škof Rožman edini kažipot. Vdano je sprejel nase še vso težo zdomstva. Begunec med begunci je tolažil trpeče. Zapustil nam je svojo oporoko: „še na oni strani bom prosil za vas, če se boste obračali name“. Zato bo od danes naprej vsaka obletnica Zavetišča tudi praznik našega škofa dr. Gregorija Rožmana.
Vsaka obletnica je mejnik, ob katerem se človek ustavi, da pregleda o-pravljeno delo, da se zave uspehov, ki so mu trdna podlaga za delo v bodočnosti.
Z veseljem se oziramo na naše delo v preteklosti, ker je uspeh viden. Mogočna stavba stoji, za kar gre zahvala prejšnjim odborom. 25 sob je končanih, manjkajo le še prav majhne pritikline, ki bodo dopolnjene v bližnji bodočnosti. S prvim spomladanskim soncem bomo začeli z barvanjem sob, da bo bivanje stanovalcem prijetnejše. Napravili smo
Osebne novice
Krst: V cerkvi Čudodelne svetinje v Adroguéju je bil krščen Marjan Avguštin Hostnik, sin Tomaža in ge. Marjetke roj. Stariha. Botra sta bila ga. Jelica Fajdiga-Starihova in Juan Carlos Veronés. Krstil ga je g. Marjan Bečan. Čestitamo!
Poroka: V cerkvi Inmaculado Cora-zón de Maria v Loma Hermosa sta se poročila dne 16. avgusta gdč. Marta Rupnik in Ivan Jerman. Za priče so bili njuni starši ga. Ana, in Slavko Rup-ko nik ter ga. Ana in Ivan Jerman. Poročal je g. France Grom. Čestitamo !
Smrt: Umrla je v Buenos Airesu v 80. letu starosti ga. Fanika Kalan. Naj počiva v miru!
V SPOMIN SOVAŠČANOM
Ko sem šel kropit pokojnega Gre-gorjevca, Jožeta Albrehta, smo se tam pogovarjali, da je to leto odšel v večnost tudi Janez Zazula.
Janez je bil iz učiteljske družine. Ko so Nemci pridrli v Ptuj, so očeta in družino izgnali. Prišli so v Hotedršico. Tedaj je imel Janez 17 let. Ko se je začelo domobranstvo, ni pomišljal, kam
v kinu in disko klubih. Tudi pojmova,-nje civilne poroke se je spremenilo, saj je po vojni nihče ni resno jemal, sedaj pa izgublja na pomenu cerkvena poroka. Povprečnih predvojnih druižin z o-smimi do desetimi otroki tudi ni več.“
UMRLI SO od 9. do 15. julija 1985:
LJUBLJANA — Marija Anžič; Anton Bezlaj, 79; Rozalija Družnik roj. Dimic; Ignac Gačnik; Stanko Gala; Franc Hrome; Marija Jurca, 78; Rudi Ker,ček; Angela Lešnjak roj. Čot; Elda Martelanc roj. Ferfolja; Terezija Maučec; Rena Papo (Majcnova nona); Ivan Plemelj, 75; Jože Pogačar; Vaško Pregelj; Nace Pugelj; Jožica Race; Marija Reš roj. Konic; prof. dr. Jakob Rigler; Alojzija Stanovnik roj. Drašler, 85; Katja Velkavrh; Aristid Zornik; Martin Žlogar.
RAZNI KRAJI — Borovnica: Štefanija Pavlovič roj. Vrhovec; Celje: Ciril Dolžan; Marija Pernovšek roj. Kos, 89; Domžale: Slava Rome roj. Bučar; Grosuplje: Jože Perme; Idrija: Anton Bončina; Izola: Jože Gojak-Dubček, 62; Ljutomer: Marica Sitar roj. Lipovec; Maribor: Stane Arko; Jože Šraj ; Most na Soči: Justina Munih, 88; Peče: Lojze Vettoraz, 85; Postojna: Jože Jurca, 82; Fani Milavec; Preserje: Francka Makovec roj. Koželj, 75; Radomlje: Tončka Abuner; Sostro: Anton Prusnik (Ulčarjev ata); Spodnji Brnik: Franc Burgar; Škofja Loka: Anton Rulpar, 58; Trbovlje: Silva Gornik; Ludvik Hribar, st.; Ludvik Uhan; Vače pri Litiji: Franc Zarnik, 86; Veliki Cerovec: Ivan Mavsar; Velike poljane: Andrej Gregorič, 51; Verd: Frančiška Dobrovoljc roj. Susman; Vojna vas: A-na Konda roj. Kolbezen, 88; Karolina Skubic, 75; Vrhnika: Štefan Car; Zasavska gora: Mojca Šink; Zg. Hotič: Franc Pavliha, 89; Žalec: Vera Goriup roj. Roblek.
novo plinsko inštalacijo, manjka samo še priključitev naravnega plina. Tudi telefon, če bo le malo sreče, bomo kmalu imeli. Seveda nočem reči s tem, da je delo, kar zadeva zavetišče, že zaključeno. Še so stvari, kot pri vsaki domači hiši, ki kličejo na delo. Toda poudariti moram, da vsega dela sami nikdar ne bi mogli opraviti, če nam ne bi vi, moji dragi rojaki in rojakinje, stali že vsa leta nesebično in zvesto ob strani in to z dobro besedo, s prostovoljnim delom in z gmotno pomočjo. Zato si štejem v prijetno dolžnost, da vsem skupaj izrečem prisrčno zahvalo.
Zadnje mesece je glede hrane urejeno. Kuhinjo upravlja ga. Cvetka Bras, za kar se ji zahvaljujem, še posebej pa hvala, ko poleg svoje dolžnosti pomaga povsod, kjer se pokaže potreba -— še v bolniški oskrbi. Pri delu ji pomagata ge. Emilija in Karla. Tudi zdravniška oskrba je nalša največja skrb in problem.
Naše delo — s prav majhnimi izjemami — gre v cvet. Prepričani smo, da bo to cvetje v novi pomladi, ki jo danes nastopamo z vašo pomočjo, zadišalo v prijetnem vonju, katerega bomo vdihavali vsi, ki nam je krščanska ljubezen do bližnjega resnično notranje doživetje, takšno, kot ga je učil in živel zavetnik te hiše — uaš škof dr. Gregorij Rožman.“
Zatem so se gostje in domači stanovalci podali v jedilnico, kjer jih je čakalo dobro in obilno kosilo in so v prijetnem pomenku preživeli lepo popoldne.
TDml
naj gre; stopil je v domobranske vrste in bil pravi borec. Bil je v skupini, ki je hitela na pomoč Črnemu Vrhu ob hudem napadu. Ko je v Avstriji videl angleško podlost, je pobegnil, se skrival po gozdovih, končno pribežal v Italijo in emigriral v Argentino. S pridnim delom si je zgradil hišo in se poročil. Tu ga je po daljši bolezni dohitela smrt.
Tudi Trpin Jože je bil iz naše vasi. Ko je videl, da sestre odhajajo, je kot trinajstletni deček šel z njimi in skozi italijanska taborišča prišel v Argentino. Tudi on si je s trdim delom postavil dom in družino. Zavratna bolezen mu je pretrgala nit življenja.
V triinsedemdesetem letu starosti je odšel v večnost, 15. avgusta, Jože Al-greht. Že v zgodnji mladosti je zgubil očeta. Ostal je sam z materjo na posestvu. Zelo modro je delal in vodil kmetijo in vedno dobil potreben čas za vaško skupnost. Po trdem delu na polju in v gozdu je vedno sodeloval v prosveti. Ni se pritoževal, ko je prebil dolge in mrzle večere pri vajah.
Njegova roka je bila vedno odprta pomoči potrebnim, tako da je bilo mnogokrat slišati njegovo mater: „Fant, vse boš razmetal.“ Tudi v Argentini je ohranil to lepo navado, dasi je bil skromen delavec.
Ko je nastopil usodni čas, se ni spraševal: kam s kom. Držal se je nauka Cerkve in kot tak delal za pošteno svobodo naroda.
Nikoli ni tožil nad izgubo vsega v domovini, ali se pritoževal nad tujino. „To je božja volja,“ tako je zaključeval pogovor.
Prav s takim mirom je prenašal dolgo bolezen, ki ga je spremljala do večnosti.
Počivajte v Bogu!
Hotenjski vaščan.
DRUŽINSKA SREČANJA
Kljub temu, da ni zaslediti v časopisju obvestil o njih delovanju, se pristav-ske družine, posebno pa družine otrok, ki hodijo v Prešernovo šolo, večkrat dobivajo. V soboto popoldne se zberejo in preživijo lep popoldan v družbi z otroki, se z njimi naigrajo ter med seboj pomenijo o svojih doživetjih. Drugič je pa družinska tematika bolj splošna. Tako je nedeljo, 4. avgusta, ko se praznuje otroški dan, Pristava prekrstila v „Nedeljo družine“. Začeli smo z mašo, pni kateri so otroci prepevali, nadaljevali pa z nastopi, v 'katerih so prišli do izraza čustva hvaležnosti in ljubezni do staršev.
Uradno je pozdravil prisotne predsednik šolskega sveta Janez Jelenc in naslovil tople besede mamicam. Pridne učiteljice so pripravile prizorčke, ki so jih otroci z njim naravno lahkoto podajali. Zvrstile so se recitacije, dramatizacije, petje, tudi igranje na inštrumente kot so klavir, flavte, melodika.
Za konec je v iimenu odraslih otrok spregovoril kulturni referent pristav-skih mladinskih organizacij Marko Ga-ser, voščil staršem in se jim zahvalil za vse, kar so nam posredovali ter vse nagovoril, naj bi pristavska družina poglabljala vezi slovenstva; naj bi tako vsak starejši bil oče mlajšemu, mlajši pa vsi bratje med seboj.
Otroci so bili nato pogoščeni z malimi igračkami in sladkorčki, odrasli pa so brž zasedli gostinski prostor, kjer je skupina očkov in fantov pripravljala okusno kosilo. S tem se hočejo vsako leto vsaj Simbolično zahvaliti ženskemu spolu za vsakodnevno skrb v kuhinji.
Popoldan je bil spet posvečen otrokom. Odrasli so pripravili splošno i-granje, ki ga je delno pokvarilo slabo vreme, vendar ni pokvarilo veselega vzdušja, ki je ves dan velo po zeleni, nam tako dragi Pristavi.
GOSTOVANJE KARAPAČAJSKE IGRALNE DRUŽINE
V soboto, 27. julija, so karapačajski prijatelji odra prišli na obisk, da nam posredujejo Jalnovo igro „Dom“. Domačijska tematika je privlačna za tiste, ki so jo poznali na lastni koži, mlajšim pa je predstavila ljubezen do zemlje, ki je sami, iz velemestne izkušnje, ne občutijo tako hitro in globoko. Polna dvorana je to potrdila in ploskanje na koncu predstave je povedalo, da so gle-
dalci brli zadovoljni z večerom. Predsednik Druištva, Slovenska pristava dr. Julij Savelli se je nastopajočim, posebno še režiserju Tinetu Kovačiču, zahvalil za obisk, jih navduševal naj nadaljujejo z odrskim delom, predvsem pa, naj svoje uspehe pokažejo bratom po drugih D-omovih, da se z njimi obogati čim širše število rojakov iz vsega Buenos Airesa in, zakaj ne, cele Argentine.
Kot se spodobi takim priložnostim, je večer končal ob mizah in prijetnem razgovoru ter izmenjavanju misli.
GB
MLADINSKI DAN
Pod geslom „Ostanimo zvesti našim koreninam“ smo 18. avgusta priredili naš Mladinski dan. Sodelovala je tudi mladina iz Berazateguija.
Vreme nam je bilo naklonjeno in tako se je prireditev pričela z dviganjem zastav v skoraj pomladanskem jutru. Med mašo, pri kateri sta somaše-vala Franci Cukjati in naš župnik Jože Škerbec, je pel naš mladinski zbor, pod vodstvom Tineta Selana.
Po maši so sledile napete igre odbojke, katere je prekinilo skupno kosilo.
Popoldne, po finalu, se je pričel kulturni program. Vodila sta ga Anica Arnšek in Marjan Loboda ml. Nastopila so dekleta z lepo ritmično vajo, katero je pripravila ga. Vladi Selan. Zatem so fantje pod vodstvom Marka Vombergarja predstavili telovadni nastop. Publika je s ploskanjem pokazala svoje navdušenje in občudovanje. Z veselo vajo so nastopila dekleta kot pajaci. Vajo sta pripravili ge. Saša O-mahna in Mari Zupan. Sledila je folklorna vaja, s katero so naši mladi plesalci pokazali, kaj so se pod vodstvom Janeza Bitenca letos naučili.
Nastopila so tudi s prisrčno simbolično vajo dekleta iz Berazateguija. Med nastopi so nas bodrili z lepimi mislimi Boris štrfidek v imenu mladine Slomškovega doma, Helena Loboda v imenu zveznih odborov SDO—SFZ in Pavlinka Korošec kot predstavnica mladine iz Berazateguija.
Ob koncu programa smo zapeli mladinsko himno in med navdušen m ploskanjem podelili pokale zmagovalcem dneva, ki sta bili tako SDO kot SFZ,
ekipi Slomškovega doma.
Po kulturnem programu smo se veselo zavrteli ob zvokih orkestra in tako srečno zaključili naš mladinski dan.
N.
Sl	LI	)U	iei	ii	SK	n som
		SAN		MARTIN		
V sredo, 21. avgusta, je pri sestanku Lige žena-mati v San Martinu govoril dr. Jure Rode in sicer o papeževi okrožnici „Apostola Slovanov“ („Slavorum Apostoli“). Okrožnica je posvečena delu, poslanstvu in duhovnemu sporočilu za današnji čas. Spominja se 1100-let-nice smrti sv. Metoda. V spravljivem tonu, a trdni odločnosti papež upa na uresničenje izročil sv. Cirila in Metoda, posebno v korist južnoslovanskim narodom. Zavzema se za združeno Evropo v duhu in resnici. Prav tako upa, da bodo v prihodnosti vzhodnoevropski narodi nemoteno izpovedovali in živeli svoje versko prepričanje. Opozarja na o-snovne človekove pravice vernikov, ki so jim jih dolžne zagotoviti oblasti.
Okrožnica ima misijonski značaj, prav kakor sta bila sveta brata prava misijonarja med Slovani, z dušo in srcem, čeprav sta bila po rodu Grka. Slovanom nista poskušala vsiliti grškega 'jezika in bizantinske kulture. Bogoslužna besedila sta prelila v staroslovanski jezik in uporabila slovanski črkopis. Papež ju je 311. decembra 1980. proglasil za sozavetnika Evrope. — Ko papež govori o združeni Evropi, ima v mislih „staro celino“, na kateri bi bilo pre-moščeno sovraštvo med narodi, nezaupanje in ideološki spori in zapleti! Versko in družbeno zedinjena Evropa naj bi bila za ves svet vzor pravičnega in mirnega sožitja, v medsebojnem spoštovanju in polni svobodi! — Ker papež ni mogel v Velehrad, kjer so praznovali 1100-letnico pokristjanjenja Slovanov, je sestavil posebno molitev za slovanske narode in za edinost med kristjani.
Prihodnji sestanek Lige bo 18. septembra in vse članice so lepo vabljene!
16. OBLETNICA ZAVETIŠČA
OBVCSTILA
SOBOTA, 7. septembra:
Redni pouk Slovenskega Srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. Dan Zveze slovenskih mater in žena. VIII kulturni večer SKA v Slovenski hiši ob 20: dr. Marko Kremžar: Michel Novak, teologija gospodarstva.
Visokošolski tečaj v Slovenski hiši o!b 16. uri.
NEDELJA, 8. septembra:
Mladinski dan v Našem domu v San Justo.
ČETRTEK, 12. septembra:
Seja Izvršnega odbora Zedinjene Slovenije v društvenih prostorih.
SOBOTA, 14. septembra:
Redni pouk Slovenskega Srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
V	Slovenskem domu v San Martinu ob 20.30 asado.
NEDELJA, 15. septembra:
Obletnica blagoslovitve Slomškovega doma s celodnevno prireditvijo. Geslo: 40 let dela in zvestobe.
SREDA, 18. septembra:
Sestanek Lige žena-mati v San Martinu ob 18.30. Predaval bo g. Rudolf Smersu.
PETEK, 20. septembra:
Seja Medorganizacijskega sveta ob 20 v prostorih Zedinjene Slovenije.
SOBOTA, 21. septembra:
Slomškova proslava osnovnošolskih otrok v Slovenski hiši.
SOBOTA, 28. septembra:
Redni pouk Slovenskega Srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
NEDELJA, 6. oktobra :
V	Slovenskem domu v San Martinu
ob 15 30 velika sanmartinska tombola.
a* trn a k n ■unazauvnBnaaiaanBaaaaauMnMBttMaaaBMMMnamaBaKB
Pevska skupina Camerata Monteverdi b:>. izvajala 6. septembra v Salon ilo Teatra Colon skladb Alessandra in Domenica Scarlattija. V različnih : aeedibah bosta sodelovala Bernarda in Marko Fink.
Dr.e 26. septembra bo v isti dvorani Bernarda imela samostojen koncert, v dneh 19. in 2:2. t. m. pa bo pela vlogo Dorabelle pri izvedbi Mozartove opere Cosi fan tutte v dvorani Jockey-cluba v La Plati.
DRUŠTVENI OGLASNIK Četrtek 12. septembra ob 20. uri seja Izvršnega odbora Zedinjene Slovenije Petek 20. septembra ob 20. uri seja Medorganizacijiskega sveta.
REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 4:
Vodoravno: 1) Moka. 5) Trot. 9) Vod. 12) Enota. 14) Abeceda. 16) Osorej. 18) Letim. 20) Emir. 21) Zoper. 22) Vez. 24) Jopa. 26) Irak. 28) Od. 29) Materin. 31) Tu. 32) Kiti 34) Idol. 35) Vir. 3-6) Nizek. 38) Kila. 40) Gosar. 41) Maroga. 43) Ostroga. 45) Ikona. 47) Rti. 48) Saje. 49) Anam.
Navpično: 1) Me. 2) Ono. 3) Kosez. 4) Atom. 6) Raj. 7) Ob. 8) Telo. 9) Veter. 10) Odirati. 11) Dam. 13) Arija. 15) Cepin. 17) Erotik. 19) Zvok. 21) Zaroka. 23) Edinost. 25) Ped. 27) Kura. 29) Mizar. 30) Iliri. 33) Tisti. 35) Vagon. 37) Eros. 39) Loka. 40) Gor. 41) Maj. 42) Ana. 44) Ga. 46) Am.
SLOVENIJA V SVETU
Koroška
Laični misijonar Janko Erjavec se
je mudil nekaj dni v Celovcu in v Tinjah. Spregovoril je tudi za bralce „Ne_ del je“ '(cerkveni list krške škofije). Na vprašanje: Kako gledaš na svojo narodno pripadnost je, med drugim, takole odgovoril: „Čutim, da sem v Argentini res doma. Tam sem tudi prejel vso vzgojo, ki mi je omogočila pravilno ovrednotiti in uskladiti moje slovenske korenine, ki so pognale v argentinski zemlji. Ohe domovini imam rad: slovensko in argentinsko; oba jezika sta mi pri srcu.“
Nenemške značilnosti avstrijske literature so večkrat prišle na površje pri razgovorih v Marburgu ob Lahni v nemški deželi Hessen. Tam so namreč potekali dnevi avstrijske literature. Govora je bilo o posebnostih slovenske literature na avstrijskem Koroškem in hrvaške na Gradiščanskem,. Prireditve so se udeležili tudi celovški pisatelj in prevajalec iz slovenščine v nemščino Peter Kersche, avstrijsko-nemški pisatelj in prevajalec slovenskih avtorjev v angleščino Herbert Kühner ter dunajski pisatelj Lev Detela. Detela je iz svojih del bral tudi na nemških šolah
in tam opozoril na večjezične razmere v Avstriji s posebnostmi slovenskega leposlovja.
Računalništvo je bila ključna tematika letošnjega, že desetega slavistično-pedagoškega seminarja za učitelje na Zvezni gimnaziji za Slovence in za učitelje slovenščine na drugih višjih šolah na Koroškem. Nadzornik Inzko je podal pregled teh desetih let, prof. Berta Golob iz Kranja je govorila o pouku materinščine, prof.- Jože Koruza iz Ljubljane o slovenski dramatski in gledališki dejavnosti na Koroškem, dr. Johannes Strutz s celovške univerze o razvojnih tendencah avstrijske literature od 1945 naprej ob upoštevanju slovenske književnosti. Prof. W. Dörfler je predaval o nevarnostih in prednostih za šolo, ki jih ustvarja računalnik, delovanje računalnika je razložil univ. as.'w. Waldner, W. Janscha pa je govoril o učnem predmetu informatiki v šoli. Pripomniti je treba, da bodo z začetkom šolskega leta 1985/86 imeli tudi petošolci ZG informatiko kot učni predmet.
Sestrski sestanek treh Mohorjevih družb se je vršil v Celovcu. Zastopniki
iz Celja, iz Gorice in iz Celovca so se menili o uspehih in o senčnih straneh delovanja, izmenjali izkušnje in načrte za prihodnost. S skupnim obiskom galerije kiparja Franceta Goršeta v Svečah so zaključili to prvo srečanje s sklepom, da naj bi taka srečanja postala po možnosti tradicionalna.
ZAHVALA
j SLOM-KOV DOM se zahvaljuje j ! podjetju INTA in njegovemu di- ■ • rektorju g. Hellerju za podarjeno ; Š blago za zavese za naš oder. i
Izšla	je	nova	številka	glasila	;
SLOGE — “STIK”.
:	v	:
S	Objavlja	koristne	načelne	članke	*
2	■
in vazne podatke.
■	I
[	KLINIČNE	ANALIZE	I
:	. s
Lic. Zofija Pograjc
“Obras Sociales”
! Bolnike obiščem na domu.
:	:
S	Informacije	na	Tel.	629-6901.	;
:	!
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■t
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE
REDACCION Y ADMIN1STRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono: 6 9-9503 Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
J	24. obletnica
SLOMŠKOVEGA DOHA
40 let delo in zvestobe
ob 11.00 dviganje zastav in sv. maša ob 13.00 kosilo ob 17.00 kulturni program prosta zabava
NEDELJA, 15. SEPTEMBRA
Vsi lepo vabljeni!
CQ
■■■■■■■■■■

UM
:
Naš dom
San Justo
8,00:
ob 9,15 ob 13,00 ob 18,30
24. mladinski dan
v nedeljo, 8. septembra
v stolnici mladinska sv. maša
«ned katero bo pel Tomčevo mašo mladinski pevski zbor; sodeloval bo tudi Janez Vasle. Ob tej priložnosti bo otvoritev novih orgel.
v Našem domu tekmovanja na razpolago kosilo kulturni program z raznimi nastopi Prijetno razvedrilo za vse!



o P3 Si ~	franqueo pagado Concesión N9 5775
	
r9 tuo ° H g	TARIFA REDUCIDA
* o	Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propieđađ	
	Inteleetual N° 299831
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1985:
Za Argentino A 5.30, pri pošiljanju po pošti A 6,00; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol. TALLERES GRAFICOS “VILKO” S.R.L., ESTA-DOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES -T. E. 362-7215
Prispevajte v tiskovni sklad!
KREDITNA ZADRUGA SLOGA z o. z.
Bmé. Mitre 97	- Ramos Mejia
Tel. 658-6574 / 654-6438
ZADRUŽNI DELEŽI TRGOVSKA POSOJILA Podružnici:
SAN MARTIN - Slovenski dom
Cordoba 129 - Tel. 755-1266
SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom
El Cabezuelo y Hernandarias
MUTUAL
SLOGA
Legalni sedež: Sarmiento 385, Cap.
HRANILNE VLOGE - OSEBNA POSOJILA - PODPORE -LETOVIŠČE
Podružnice:
Ramos Mejia: Mitre 97 San Martin: Cordoba 129
Slovenska vas: El Cabezuelo y Hernandarias
Uradne ure v osrednji pisarni - Ramos Mejia: Delavniki od 15—19. Uradne ure v S. Martinu: Torek, četrtek od 18—20. Nedelja od 10—11.30 Uradne ure v Slovenski vasi: Sreda od 19'—Sl. Nedelja od 11—12.
Dne 27. avguista je nenadoma mirno v Gospodu zaspala gospa
Frančiška Kalan por. G ovene
Srčna hvala vsem, ki so jo prišli kropit 'in spremili na pokopališče Chacarita. Oproščamo se pa vsem, ki se niso mogli posloviti od pokojne, ker je bil pegireb zaradi stavke bolj zgodaj.
Priporočamo jo vsem v molitev in blag spomin.
Žalujoči;
Apolonija Lampret roj. Kalan, sestra Branko Lampret, svak Veronika Lampret, nečakinja ter ostalo sorodstvo v domovini.
Marja Rodziewiezovna	(57)
HRAST
(DEWAJTIS)
Ženske so se zdaj pririle naprej in začele polagati pred Marka svoje zavoje.
Bili so tam gobe in lan, kaša, maščoba, jajica, posušene ribe, hlebci svežega kruha, vse, kar so imele v svojih shrambah.
„Prinesle smo vam od svojega,“ so jokajoč govorile. „Ali še veste, kako ste mojega fanta rešili vojaščine? Še veste, kako ste vozili mojega starega v Kowno? A moje dekle ste rešili iz vode ? In ko so mi vzeli govedo, ste mi poslali jalovko, ki jo imam še sedaj? Ali se spominjate tega in tega?“
Medtem pa so se mladi fantje dogovorili tned seboj in se skozi gručo žensk prerili do Ragisa.
„Gospod,“ so začeli najpogumnejši, „mi nismo nič prinesli in nič ne bomo povedali. Zato pa smo pripravljeni takoj prijeti za delo. Hej, fantje! Suknjič dol! Kar tu leži in v oči bode, naj gre na cesto za grušč ! Očistimo prostor!“
Kot en človek so vsi prijeli za delo. Razbili so, kot bi mignil, ostanke pogorišča, podrli osmojena drevesa, zložili ogorke, oglje in v kope pometli pepel.
Izginjali so žalostni ostanki pod stotino rok, zemlja se je ravnala, ni ostalo več sledov pogorišča, samo prazen pro-
stor; kupi opeke in grušča, pospravljenega v neke redi, so ostali kot spomin na nesrečo, vse drugo pa, kot da je odnesel veter.
Končali so in si otrli oznojena čela. Ragis jim je nekaj govoril, toda obdali so ga krog in krog; malo vstran pa je starešina vzel v sredo Marka in posvetovali so se o vsakem koščku drevesa kot o skupni zadevi vseh.
Potem so se vrnili.
„Gospodar, boste že sporočili, kje ho treba sekati in kdaj,“ so rekli pri odhodu.
„Naj vam Bog povrne, jaz vam ne morem!“ se je Marko jecljajo zahvaljeval.
„Mi smo nagrajeni že s tem, da ste nas sprejeli. Bog vam daj srečo! Pojdimo, bratje!“
In so šli. S ceste so se še poslovili kot v zboru:
„Hvaljen bodi Jezus Kristus!“
„Na veke !“'
Marko si je obrisal solze, Ragis je pogledal nanj in rekel:
„Kaj, sinek? Ti ni žal, da živiš v tem času? Gral s takimi solzami ne bo več jokal. Lepše so te kakor njegov smeh, oj lepše!“
„Pojdiva k njemu!“ je zašepetal Marko in vstal.
„Pojdi, sinko! Jaz pa zberem da-
rila in jih pospravim. Bogatejši smo sedaj, kakor smo bili prej! Greniš, ali si se v zemljo udrl?“
„Oj, to si za pokoro! Ali si znorel od dima ? Zloži na voz te zavoje in odpelji jih v župnišče! Najino delo so že opravili fantje!“
Drugi dan popoldne je par črnih volov odpeljalo mrtvega kmeta.
Klical ga je zvon na zadnjo svečanost, plapolale so nad njim zastave in poslovil se je od njega tih, vonjav in sončen poletni dan.
Poslovili so se od njega žito in zelene loke, poslovili škrjančki in domača polja.
Nikdar več se s te zadnje poti ne bo povrnil !
Czertwan, Ragis in Downar so ga spustili v sveži grob in zasuli gomilo. Marta je padla na novo gomilo in strašno zajokala.
Ni v pravi čas prišlo njeno spametovanje, ne njena ljubezen!
Vsi so se razšli, samo teta Aneta je stopila še k gomili svojega brata in žalostno premišljevala. Tedaj je naglo iz kota pokopališča, oprt na palico, pristopil k novi gomili stari Wojnat, ozrl se nezaupno okrog in stopil k ležeči. Trenutek je molil, potem pa se je dotaknil njene rame:
„Marta!“ je tiho poklical.
Dvignila je spremenjeno lice in se mu umaknila.
„Vrni se k meni!“ je rekel.
„Dajte mi mir!... Dajte mi umreti...“ in je zajokala.
„Vrni se v mojo kočo!“ je ponovil.
„Nočem! Izgnali ste me! Rajši beračim!“
„Ne gonim te, ker se te mi zdi škoda! Vrni se!“
Tedaj je teta Aneta stopila bliže in se vmešavala v pogovor.
„Vrni se, revica, vrni, ko te stari vabi. Morebiti ga je vest prignala? Po-zaJbi na krivico, ker on prvi prihaja k tebi!“
„Pozabi!“ je tiho potrdil Wojnat. Nisem več tak, kakor sem bil. Biti sirota na starost je težka kazen božja!“
Pokopališke breze so gluho šumele nad to spravo.
Marko in Ragis sta se trenutek zamudila pri župniku, potem pa sta se vrnila \ vas.
„Kaj naj sedaj delava?“ je ugibal stari, vihajoč svoje brke in nagajivo pogledujoč tovariša.
„Pojdem na jezero. Čez kakšen teden že zberem nekaj denarja za les.“
„Koliko ti je treba?“
Czertwan je mahnil z roko.
„Niti misliti ni, da bi vse na novo postavili, kot je bilo. Kočo že kako postavimo do zime.“
„Koliko potrebuješ, da postaviš vse?“
„Eh, kaj govoriš? Dva tisoč ne bi bilo dovolj ! Morebiti pozimi kaj dobimo iz mlina in od žita.“
„A čez zimo?“
„Še že kako prebijemo skozi to bedo.“
„Meni pa beda ni nič kaj všeč,“ zamrmra starec.
Marko utihne. Stopal je za Rymkom s sklonjeno glavo in ni zapazil v zamišljenosti, da je invalid krenil s poti in ga zdaj vodi med vrtovi proti lekarn nad Ejno. Vas je ostala na strani, večerilo se je, Ragis je šel križema, ogibajoč se pasočih se čred ter si ogledoval vso okolico.
Pred njima so se pokazali bregi potoka , gosto obraslega z ločjem in divjimi malinami. Nad samim tolmunom je stala zgrbljena vrba, kriva in že na pol trhlena.
Ko jo je Ragis zagledal, je prenehal hoditi križema ter stopil naravnost k njej.
„Morda ti je v duši žal, da si vzel v svojo hišo take ,špitalarje‘, kako» sva midva s teto Aneto. Sedaj sva ti prav res samo v breme!“
Marko se je zganil in pobledel.
„še nikdar me doslej niste razžalili in mi storili krivice, sedaj sem tudi to doživel!“ je žalostno zagodrnjal.
„Ne to, sinko moj! Tudi če si pomislil na to, še ni greh. Poslušaj pametno besedo! ,špitalarje‘ naju je imenoval tvoj brat Witold. To tudi sva! Toliko bolezni in dela naju je tolklo preko let in tudi vojske, da je groza! Črepinji sva in konec! Ho, ho! Jaz sem mislil na to že takrat, ko si naju izlhral pri umirajočem očetu. Jaz sem na to mislil in govoril sem sam pri sebi: Poslušaj, starec, leseno nogo i-maš, pazi, da ti tudi glava ne ho iz zelja! Ho, ho, jaz sem pomislil na to!“
Czertwana je presenetilo tako govorjenje in glas, dvignil je oči in se začudil.