uredništvo £N UPRAVA.: LTUBLJAMA, PTJC3C3NXJXVA UUC4 S. —TELEFON: SI-S, U-tt, ftl-*4, Sl-2* M St-M._Ianmja mk dan opoldne, ITr—ifnn naročnin* S-— U Sa tnonmitro: 16-20 1* BKT-Tr<*NO zastopstvo » ogi**e is Kraljevine Italije m inozemstva ima OONCESSIONARIA ESCLUSIVA per U pubblicita dl provenienza Italiana od l'MONE PfTSBUCITA ITAIJANA S. A., IbTIANO estera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA 8. A-, MILANO. Le Sorze nemiche ripiegano L'aviazione germa ni ca ha bombardato di gi risola di Malta e di notte H Qn*rtier Minerale d* I le Forze Ar. na te eomunira in data dl Z fennalo 1942 C «e-gu*nte bollettino di KTierra n. 579: Ne-wtm avvenim^nto di rillevo »ul 'nntf di Agr-dahia. Repnrti deli arma a*rna hanno attar< a?o con *. .ti ailsrme ne| cJelo dl Tripoli ha ahhattnto du<> appa-reechi del ti po »Beaufiffhter« Dne Hitri velivoll a\APr*ar1 eolpttl da 11» -r+i<;li»no contraeree V>no preci pitati al %uolo ad e*t dl Agedahia In *e*Tiito ad lnoiir»ion! n«-mieh~, »one *egnalatl danni ad alcuni edifiri di Mi%u-rata e Mellaha (Tripoli); dne vittime tra la popolazlone. Formazioni deli" avlazlone e;ermaniea hanno homhartlato dl giomo e di notte 'a I*ola di Malta. Sono *taf» ***«»rrvjiti inovndi ed e*»pln*ioni. Sovražne sile na umiku Nemško letalstvo je bombardiralo podnevi in ponoči otok Malto Glavni «tan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 2. januarja naalednje 579. vojnr poročilo: N" obrne** omembe vrednejša dogodka na bo i i/a prt IgriMflP OdoVIkl letalstva »o a mmpehmm —pml' sovražno «*Ile. ki so se po porazih prejftnjih dni pomikale proti severovzhoda. Okrog Bardlje se srdite borbe nadaljujejo. Sovražna pomorska eskadra je ponovno obstreljevala trdnjavo. Topniško »treljanje na področju pri Soltimn In Halfajl. Neki nas lovec, ki *e je na alarm dvignil nad TripoUs. je sestrelil dve letali tipa Beanfighter, dve dmgi sovražni letali, ki jo je zadelo protiletalsko topništvo, sta strmoglavili na tla vzhodno od Agedablje. I'gotovi jena je bPa škoda na nekaterih poslopjih v Misnrati in Molahi v Tripollta-nijI. povzročena pri sovražnih napadih. Med prebivaMvnm sta bili dve smrtni žrtvi. Oddelki nemških letal so podnevi in ponoči bombardira!! otok Malto. Opaziti je bilo požare in eksplozije. Bilanca Italije za leto 1941 Vsi angleški poskusi, da bi pritisnili Italjo, so se izjalovili M ona k ovo, 3. Jan. s. »Munchner Neitste Nachrichten« poudarjajo v doplsnj iz Rima glede borbe Italije v preteklem letu. da je Anglija od leta 1940 uporabljala vse sile in svoje oirromne rezerve, d« bi skušala premagati Italijo ln odvzeti Nemčiji njenega zaveznika. Angleški poizkusi pa »o se popolnima Izjalovili. Kmalu po Ducej*-vem govoru dne 23. februarja se je pričela ofenziva v Libili ln Angleži so bili pregnani onstran meje Errirta. S sledečo zmago na BaDcaH si Je ItaBJta prvič po nesrečah beneške republike pridobila popolno kontrolo nad Jadranskim morjem. S tem je Jadransko morje postalo popolnoma Italijansko. Z razširjenjem svoiega vpliva nad Hrvatsko in z uvrstitvijo Grške v Malt Ji ski Dvljeiijald prostor je Italija naredila korak naprej k hoten emu e*oDnew* pfs> o težki na-losi ItalHe v Sredozemlju ln obnavlja dopis iz Rima. v katerem se poudaria. kako le AngMia zbrala vse svoie sile v Sredozemlju. r?n hi potoncj* Italijo. Rrčun! na so bili iMdUllaad z italfdanskimi voiaki ln orožjem tn zlasti z borbenim duhom Pall-je. ki s*» zoner«t^v!ia am?!ešk!m silam, čeprav so **nvnr.pi«o in sijatno onremljene z orožiem Italiji veže v Sredozemlju večji del ans^Skth sil ln omogoča tako silam trom^?ra pakta, da tolčejo AndHo na dru-ofh frrw-,h veličastna naloe-a Tt^Tile mora biti r^niena na vsem svetu. »Zora* pi.*e v uvr>H-:l:M ci h^p An^Ti^a MkdBOftPVBll pomorske noti v vseh ožinah ln v volni Ioč"ti covriznp sile. da bi iih n^vamezno porazi^ V tej vo+ni se je zgodilo prvič v angleški rr^^nl da sod^H-n« anirle-Ske sile ter AoBvfJuto novsod porize Pomorski položaj Angležev je skramo kritičen. Uspehi na vzhodu Rim. 3 jan. s. Te dni je poteklo 5 mesecev, odkar je nas ekspedicl/ski zbor v Ku-siji stopil v borbo ob strani nemikJi in zavezniških edinic. ki se bore proti Dc«j5e-viškim silam na vzhodni fronti. Nu.-ii ae prilika za sestavo bilance delovanja CH&h Čet na tem bojišču. Ob koncu julija je ekspedScijSki zbor odšel z zbirališča ter se je napotil na sovražno ozemle Prehoditi Je moral do aa-nes okrog 2.000 km in dostikrat peš zaradi češče popolne neuporabnosti cest. Dne 21 in 12. avgusta Je neki polk divizije »Pas-subio« prvi prise! v stik s sovražnikom ob reki Bug in sovražnik je bil potolč^n pri Jasniji Poljani. Nafte divizije so nato \oste-§eno prodirale proti Dnjepnj. kjer e pn-šlo do prve organične akcije vsega raSega divizijskega zbora V zadnjem tednu »p-tembra se je divizija >Paxsxibio< bor.la ob reki Oriol da bi utrdila neko mostišče pri Zaripšank: Skoraj istočasno je divizija >Torino« z istim namenom delovala pri mostišču na Dn epru nasproti Dnjeprope-trovskega in 30 septembra se Je 'zv*yle\ ▼ loku Emjepra in Oriola kleScni manever naših edinic Ob tej priliki so nase edio.ce zajele v velikem žepu znatne sovražn** elle, katere so deloma uničile, preostale pa prisilile k predaji Zajele so tudi ves vumi materijal V prvih dneh oktobra so sWV Čete prodirale proti vzhodu tn zasledovale Sovjete, ki so se umikali in 10. ter 11. oktobra so nafte čete Sovjete zopet porazile T bitki prt Pa vi ogradu Zavzele so to valno telezniško križišče ter prekoračile de/en-Stvno Crto, kl Jo js sovražnik organUirsi na reki Volčak. S tem so si odprle pot proti Stalinu. Uspeh je bil izkoriščen s skrajno energijo br*»z odmora na teritori-ju. ki je nad 200 km dolg in kjer so se nahaja'e mnoge nr ravne in umetne «">v"re. Sovražnikove za?.'' :*r.ire so bile postopno uničene tn kljub neuporabnosti prometnih zvez. nue 28 oktobra so nase čet« vkorakale v Stalin ter tako zaklučile obs akcijo, ki je bila koordinirana z ar- i jo nemških edinic. Brez odmora ie bila v naslednjih dneh zavzeta industrijska zona, ki sn razteza vzhodno od mesta Zavzete so bile dr*igo za drugo hiše, tovarne ln sovražnikove obrambe v krajih odpora. Ta operativna faza se je zaključila v prvih 10 dneh novembra z zavzetjem železniškega križišča Nikitovske. Sledeča perioda ;e bila uporabljena za potrebno ureditev zavzetega ozemlja in kar je sovražnik izkoristil, da je zbral vse razpoložljive sile v tem odseku z namenom, da bi skuSal zopet za-vz-'ti to za njegov vojno gospodarstvo izredno dragoceno ozemlje. Sovjetski napad se je izvršil na Božič in borba se je v naslednjih dneh nadaljevala. Znano je. a? Ko je bil sovražnik tudi ob tej priliki porazen in ni mogel utrditi svojih postojank, te.n-več je izgubil tudi postojanke, iz ki*?rih Ji prišel ter je bil pognan proti vzhodu. S tem je bil likvidiran sovjetski poizkus v teh dneh in naši oddelki budno pazijo na možne sovražnikove akcije. Goraj našteti dogodki zgovorno pričajo o deležu njšega ekspedicijskega zbora v vojnem pohodu na vzhodu. Z zmagoslavnim pohodom imo imeli znatne izgube, toda izgube sovražnika so mnogo hujše, čeprav jih ni mojoče natančno preračunati. Zajeli smo 16.700 ^etnlcov in nafhrž jib te še več. kaiti prav toHiko so imeii Sovjet mrtvih in ranjemh v sp>r*sd:h z našimi četami. Obilen je bil voin* n!en m sicer v £5-^vnem 16 top-rv. 13 mrv/nar»ev, 110 stroj--> h nu^Jc. 400 avtr.mar:ČT h rm-k. nkroo pc4 ti**yč pu ^ 60 mn-tornh v«r»jl m več cto dnj£»;h tran-oortn-h 9rcd*-rev 52 letal je bilo z gotovostjo sestreljenih in 20 nadaljnjih letal je verjetno Jožvelo isto fnnJu Kakor smo rekli, so c,b pričetku leta !'M2 naš* čete okrog 2000 km od rzhodiMrnh oporišč globoko v wredisču cov'et 'odce Manille. Rim. 3 jan. a. Angleška pol u rad na agencija poroča v nekem poročilo Iz Washing-tona. da je Manila padla 18. dan po prvem trkrcsnht japonskih čet v zalivu Lin gaje n Ameriški pomorski krogi ne skuftajo podcenjevati važnosti izgube Cavlte, ki je pomorsko oporKee za podmornice ln za ame-r:«ko mornarico \ %-zhodnl Aziji. Gradnja tega pomorskega oporišča je stala 9 milijonov In pol dolarjev. Rim, 3. jan. s. Ameriško vojno ministrstvo javlja, da so se japonske čete izkrcale v Jolou na otočju Sulu, ki spada k Fili-"ipinsklm otokom. StockhoJm, 3. jan. s. švedska agencija Bnlls doznava iz šanghaja. da japonske čete zmagovito prodirajo na Malajskem polotoku tn se zdaj nahajajo 100 km jui-no od Kvantuma ter da so prekoračile reko Pehange. ne da bi naletele na odpor. Angleški poraz na Peraku Tokio, 3. jan. s. Po vesteh z Malajske fronte so utrpele avstralske čete pod vodstvom generala Bennea hud poraz na nekem neimenovanem oporišču na Malajskem polotoku Agencija Dome j poroča v tej zvezi, da gre za mehanizirane oddelke 11 angleške divizije, ki je bila razpršena v predelu rek Perak. Ta poraz je za Angleže tembolj občuten, ker bi morale mehanizirane čete Igrati prvo vlogo v južnem delu polotoka, kjer redne ceste omogočajo hitre pokrete motoriziranih sil. Dve tretjini angleških Set na Malafih uničeni Tokio. 3. jan. s. V borbah za Kuantan sta bili uničeni dve tretj ni angleških sil na Malajskem polotoku. Zlasti hulo je bila prizadeta 11. angleška divizija, ki se je nahajala na vzhodni obali polotoka. 9. divizija, ki je operirala južno od I poha, je izgubila skoraj 5.000 ljudi s škotskimi oddelki. Potopljene ladje Tokio, 3. jan. s. Imperialni glavni stan poroča, da je letalstvo vojske napadlo skupino sovražnih trgovskih ladij v Malajski ožini. Potopljena je bila ladja z 2000 tonami, poškodovana pa ladja s 3000 tonami. Strmoglavci so potopili motorni čoln in onesposobili za borbe tri čolne. Nad Malajskim polotokom je bilo sestreljeno tudi letalo tipa >Martin«. Kitajska pomoč v Birmi Bangkok, 3. jan. s. Poročajo, da so na nujne pozive angleških oblasti Čungklnške čete vkorakale v Birmanijo, da bi sodelovale pri obrambi dežele. Boji na Kitajskem Tokio, 3. Jan. s. Iz pristojnega vira ae doznava, da so bile z novo japonsko ofenzivo proti čungkinškim silam v tednu od Božiča do Novega leta uničene 4 kitajske divizije, in sicer 40.. 144., 147. in 148. divizija. Bliskovita japonska akcija je dosegla včeraj vrhunec z zavzetjem čangša, ki je važno središče in sedež poveljstva 9. vojnega okrožja čangkajška. Napačni računi Churchillov! govori v kanadski prestolnici znova razkrivalo prave namene Anglcsasov Imenovanje v Strank5 Rim. 3. jan. s. Duce ie na jsnsVoi Ta mika Stranke rmmo-val mm;stra za nr-odno *-zgoio. faSista Gru^eppa Po-ttaia za člana nacionalnetsa d;rc4ctoriia ctr*anke Na ored-oc Tajnrtca Stranke ie Duce potrdil imenovan ie fa^ta Aadrra Ippx»Hta bivšega podtaimk«* GUFa v fuakc-ji člana drrei-tc-rija PNT. Uradni lis* ob i« vi j« z*k on ki ?e »toni? včerai v vei;avt> m a katerim s* «*mkcio m>ra obvez« preventivne ca posvetovanja Stranke pri »memrvanru m razrešitvah k; so ▼ interes« javnosti in politične važnosti Podaljšani božičnih počitnic Htm. 3. jan. s. MTfilnti *t 10 za Tzgojo poroča, dm %e nredU« o podaljšanju počitnic do 19. t. m. nanaša na vse zavode In sole la torej ta* wm Tokio, 3. jan. d. Japonske vete »o včeraj popoldne vkorakale v Manilo, glavno me-«to Filipinov. AmrrlSke čete so se te pred tem nmaknile in prepustile prestolnico japonskim č>tam hrez borbe. Ameriške ćete «%o izpraznile tudi pomorsko oporišče v ma-nilskem zalivu. Lizbona, 3. jan. s. Iz Wastilngtona poročajo, da je mornariško ministrstvo sporočilo, da so bile severnoameriške sile evakuirane iz Cavitia, Rim, 3. jan. s Ameriško vojno ministrstvo poroča, rta so 2. januarja ob 18. uri krajrvnejra časa japonske prednje straže vkorakale v Manilo. Ussđa Filipinov zapečatena Stockholm, 3. jan s. Tudi v Londonu in VVashingtonu ne gojijo nobenih nad več glede usode Filipinov po padcu Manile, Alle-handa«. V angleških vojaških krogih živahno kritizirajo ameriško zaveznico ter poudarjajo, da bi bil položaj popolnoma drugačen, če bi imeli Američani na otokih 1.000 letal. Poveljnik ameriških čet pobegnil ali ujet? Tokio, 3. jan. s. >Domej« doznava iz verodostojnega vira. da je general Mac Ar-thtir poveljnik severnoameriških oborože-n h sil v vzhodni Aziji, pcbegnl na otok Koregi-cr v Manilskem zalivu. Zdi se, da je bil pn zadnjih bombardiranjih ranjen v desno ramo z drobcem granate. Berlin. 3. jan. d. Po informacijah iz Tokia, ki pa službeno še n so bile potrjene, je bil poveljnik ameriških čet na Filipinih j Mac Arthnr zaradi pos*ećeni!i pa 92 parov, število porok v tej župn ji je bilo tudi manjše od števila rojstev, kar je naraven pojav. V izpopolnitev statističnih podatkov je treba še navest. da Je b lo sodno ločenih 8 zakonov. Pri rokah imamo samo še Številke o ločitvah v šentpeterssu župniji, kjer Je bilo letos ločenih 22 zakonov. Upoštevati Je treba seveda, da Je Šentpeterska župnija skoraj trikrat veča od viške po številu župljanov. V viški župniji so še registrirali 3 izstope iz ka:ol ške veroizpovedi. Naj razveseljivega Življenjska bilanca Najmlajša ljubljanska župnija se lahko i ponaša z najbolj aktivno življenjsko bilanco prebivalstva, župnija v Mostah bo Ja- j nuarja šele 4 leta stara. Ima še začasno, leseno cerkev, ki je posebnost svoje vrste v našem mestu. Lesenih cerkva L ubijana ni imela že več stoletij. V starih časih so bile tudi cerkve lesene kakor mnoga druga poslopja. Moščanska cerkev seveda ni starinska, ker je lesena. Pač pa ni bilo denarja za zidano cerkev, ko Je bila župnija ustanovljena. Sosedne stanovanjske hiše. ki sicer niso vel-ke. so celo višje od te cerkvice. Blizu, skoraj v soseščini je pa zilana, precej velika cerkev karmeličank T -da samostanska cerkev ni mogla postati župna. Moste so naše najbolj industrijsko naselje, toda tu se zliva z delavskim prebivalstvom tudi kmečko. V splošnem sicer tudi ta četrt vedno bolj spreminja svoje lice ln hkrati strukturo prebivalstva: postaja mestna Njena življenjska bilanca nam pa kaže da je na znotraj vendar Se bolj kmečka kakor mestna Najbrž pa tudi ni mnogo kmečkih župnij, kjer bi število rojstev tako visoko presegalo število umrlih kakor tu. župnija šteje okrog 6550 župljanov. Spada torej med najmanjše ljubljanske župnije. Rojstev je pa bilo v nj letos več kakor v nekaterih znatno večjih župnijah. Število rojstev v tej župraji je bilo višje kakor v viški, znatno v šj« kakor v frančiškanski, ki vendar šteje okrog 16-000 župljanov. in višje kakor v šentjakobski, stolni in bežigrajski župniji, de bolj razveseljive od absolutnih številk so relativne. V moščanski župniji se Je letos rodilo 108 otrok, umrlo je pa 54 župljanov. Umrlo Je torej natančno polovico toliko župljanov kakor se Jih je rodilo Tako ugodnega razmerja me i nataliteto in mor-tnliteto bi najbrž ne našli tako lahko tuli t podeželskih župnijah Nataliteta — število rojstev na 1000 prebivalcev — je mazala letos v moščanski župniji 16.61 ter Je fefla višja kakor kdaj koli po prvi svetovni vojni pri ljubljanskem preb.valstvu. Naj-všja nataliteta je znašala v Ljubljani 1. 1924. in sicer 15.93; v moščanski župniji pa je bila letos tudi martal.teta znatno nižja kakor 1. 1924 v Ljubljani, ko je znašala 13.03" M. Letos je umno v mošCnsk župnij. 26 moških in 28 žensk (rodilo se je 56 dečkov in 52 deklic) in mortaliteta Je znašala 8.3" M. Tako nizke umrljivosti še ni bilo v Ljubljani v zadnjih dveh *.e^e.-letJJi; najnižja je bila 1. 1938. ko Je znašala 9.75 na 1000 prebivalcev. (Lam Je znašala 10.24j V tej župnij; ljudje dočakajo tudi lepe starosti. Najstarejši letos umrli moški je b.l 89 let star Povprečna starost umrlih Je znašala 49—50 let. Morda bi kdo pr.čakoval. da je v in iustrijski četrti visoko število nezakonskih oirck, bilo jih je pa samo 6 Letošnja bilanca Je razveseljiva tudi, če jo primerjamo z lansko: lani je b lo 93 rojstev, umrlo je 59 župljanov. povprečna starost umrlih Je bila 47 let. Pač pa je bilo lani nekaj več porok (74); letos jih je bilo 68. Najstarejši žen.n si je naložJ že 7 križev. najstarejša nevesta je pa bJa 48 leta stara. Povprečna starost ženinov Je znašala 31 let. nevest pa 24 ženini so bili vsi polnoletni, najmlajši je bil star 21 let. Najmlajša nevesta je b.la 18 let stara. Tu torej m bilo kak-snh posebnih izjem v starosti poročencev. kakor n. pr v stolni župniji, kjer je bilo 17 nevest starejših od ženinov in kjer so imeL 2 mladoletna ženina in celo 10 mla-aoietnih nevest. — Verskih prestopov je bilo 7 (lani 12). Pr.stopili so 4 bivši brezverci in 3 pravoslavni. Delovanje krščan-dobrodeln-h organizacij ima v tej žup-n ji še tem večji pomen, ker precej revnejših prebivalcev išče soc alno pomoč, zato naj omenimo, da je bilo za revne ljudi pripravljenih 30 m3 drv in 3 vagoni premoga. Zadovoljivo v bežigrajski in Šišenski župniji življenjska b.ianca prebivalstva v dveh miajž.n ljubijansk h župn.jah. ki si delita severne četrti, kjer ni mnogo industrije in tudi ne več toliko kmečkega prebivalstva, za Bežigralom in v Šiški. Je še precej zadovoljiva. Ni s cer tako dobra kakor v Mostah, a veseli bi bili lahko, če bi Lila tako ugoma v vseh ljubljanskih župn jah. Bežigrajska župmja šis_e okrog 700j žu -Ijanov, šišenska (sv. Franc.ška> pa malo več. Za Bežigradom je b lo letos več r> -stev kakor lan:, skupaj doma in v bolnišnicah 82 moški.: i i 36 žensk. Najstarejša umrla žu: j \ .s.: hUa stara 84 let. V slu osti na i 80 let so umrl; še trije. Skupaj je bilo 114 p~ro;. doma 10s. I^aru se je u.ma puroč.lo le bS parov. okHcev je pa bi!o 145. Letos j i Dil najstarejši žerun 7*} leg tta\ Registriral so še 3 verske pris.ope. Življenje pravoslavnih V pravos • rkveni občini ki irra sedež v Ljubljan . je pnšlo letos do znatnih sprememb. \J poč te vati je tre ca predvsem, da se Je precej vernikov pravoslavne vere izselilo, razen tega je pa bil razdeljen delokrog cerkvene ooč.ne na dva de!a. Prej je štela okrog 3000 vernikov. <.uaj jih pa ima približno 1400. Po naroinosti so vernik, razdeljen, približno tako: 700 Srbov. 400 Slovencev in 300 Rusov Pravoslavnih porok je bil j letos 37. Rojstev Je bilo 27; rodilo se je 17 lečkov in 10 deklic. Umrlo je 25 pravoslavnih Sneguljčica.Rokovnjači.* Izven. OPERA Sobota. 3. jan.. ob 17.: >Rigoletto.< Izven Zelo znižane cene. Nedelja. 4. jan., ob 15.: >Netopir.< Izven. Zek> znižane cene. Ponedeljek, 5. jan.: Zaprto. Torek. 6. jan., ob 17.: >Prodana nevesta.< Izven. V plačilo zapadle takse Davčna uprava Ljubljana mesto razglaša- da zapadejo v plačilo sledeče takse: A. V času od 1. do 15. januarja: 1. T. p. 8 taksn. zakona (stalne reklame«. Prijaviti in plačati je tudi takso za koledarje (stenske, družbene, žepne). 2. T. p. 37 t z (tekoči računi), vložiti se morajo rudi negativne prijave, sicer je kazen Lit 190 S, T. p. 98 t. z. (taksa na biljarde). Takse Po t. p. 37 in 98 taksnega zakona se ne plačuje več v kolkih, temveč v gotovini po prijavah v 2 izvodih. 1 T. p. 214 a t z (Letna skladiščna taksa za vino in žganje). B) V času od 1. do 31. januarja zapadejo sledeče takse: 1. t p. 12 prip. 12 taks. zakona (dopolnilna prenosna taksa), 2. t p. 20 t. z, (službene pogodbe z event spremembami v letu 1941). 3. t p. 24 t. z. (Sem spadajo tudi pogodbe, sklenjene med trgovskimi podjetji (bankami, zavarovalnicami itd.) in zastopniki (agenti* potniki), ki se smatrajo za samostojne trgovce (podjetnike), v kater h se slednjim priznava gotov procent provizije od sklenjenih poslov. jevič 4 L. III. vrsta: vsa zdrava drobna jabolka 3 L. Domači orehi na drobno 11 L. orehova jedrca, prvovrstna 38 L. orehova 'cdrca II. vrste 35 L. Kunci 10 L kilogram žive teže; jajca po 1.75 L. Kjer n; peseh-ej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa. da vse te cene veliajo samo za blagoi. pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za blago, uvoženo iz drucih p*4crajin v veljavi cenik za zelenjavo in sad:e št*. 6 na rumenem pa-p.riu. Posebno pa opominjamo prodajalke in prodajalce, da mera biti po teh cenah naprodaj vse tako blago kakor je coisano v tem ceniku. Tako ne sime biti radič namočen, temveč mora biti suh: enako je prepovedano prodajat' motovflec. če je med drobni mo-tovilec namešan veliki. V takem primeru velja samo za veHki mc tovi lec določena nižja cena. Posebno pa opozarjamo, da prodajalke ne smejo hraniti blaga samo za izbrane kupovaIke. temveč 3a po določenih cenah dati vsem kupovalkam na izbire; brez ugovora. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajc biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu, ne samo na / voskih trgih na Vodnikovem in Poga carjevem trgu ter v Mostah, temveč sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih v vsej mestni občini ljubljanski. Gospodinje m kupovalke naj same pomagajo pri nadzorovanju najvišjih cen ter podpirajo uradne organe pri preganjanju veriž-ništva in izkoriščanja prebivalstva. Spet pa oponvnjamo gospodinje, naj blaga nikakor ne plačujejo nad najvišjimi dopustnrmi ce-iuimi, ker se bo Jo morale naposled gotovo tu.ii same prepričati, da je nadzorstvo vsak dan strožje in preplaćevanje prepovedano z fK strogostjo. Rdeči kri? poroča V tajništvu naj se javijo: Birk Eufemi-ja. Bodiaj S.lvia, Bregant dr Marij. Demšar dr Crnest, Engelsrath prof. Heda. Fi-I.pič Matias. Grča Andrej i Rakek — dokumenti). Jelen dr. Stanko. Jovanovič Mila. Kaljan Nikola. Klaie — Klein Helda. Kovačič Ivan, Kreij Zinka. Krielj Jože (vrniti pismo), Kump Leopoldina Bergoč dr. Josip. Lbwinger H.. MarinčiČ Bogomir, Mihelić Vladimir (svojci voj. ujetnika) Mi-letič Dragica i voj. uj.), Njegovan Mirko »pisma) Pertot inž. M loš (pisma). Rožič J<;.p i voj uj.i. Runko Ferdinand, Troha S Anton. Serbak Zora. Spes Anton, Šinkovec Vera, Strasslager Vlasta, Vrbanič Djuro, Zebre Ivan (svojci). Sever Josip. Cupnik I. Božidar. Poizvedovalnemu oddelku RK so darovali: 50 L. Berglsr Nace in Bizjak Franc, 40 L. Breceljnik Albina, 100 L. Klinar Anton, vsi iz Ljubljane, namesto božičnih in novoletnih voščil prijateljem Ln znancem. 50 L. Kos Justi iz Stične. 300 L. Maček Anton iz Zadobrove pri Dev. Mariji v Polju, 57 L. Martinčič — vikar. 200 L. Turk iz Ljubljane za počastitev spomina pok Antona Turka. Z Gorenfskega — Pobiranje gramofonskih plošč v Litiji. Sledeč pozivu ministra Gobbelsa se je prebivalstvo Litije udeležilo pobiranja gramofonskih plošč. Nabralo jih je 60. — Smrt najstarejšega Moravčana. V Moravčah je umrl nedavno bivši klobučar in posestnik Anton O r e h e k. Rojen je bil leta 1843. v Drtiji, kjer Se živi njegova 80 let stara sestra. — Prvo pobiranje prispevkov za zimsko pomoč. Danes in jutri pobirajo odnosno bodo pobirali prostovoljne prispevke za zimsko pomoč tudi na GorenjsV.om. To bo pr-\*a javna zbirka za zimsko pomoč na Gorenjskem. Po vseh krajih Gorenjske bodo prodajali 12 različnih ročno slikanih lesenih znakov, predstavi jajočih planinske cvetlice koroške domovine. Prvo pobiranje prostovoljnih prispevkov naj pokaže kdo je voljan delati za novi red v Evropi in kdo ne. — Nova nreditev mezd in plač. Novi šef civilne uprave na Gorenjskem dr. Reiner ja ob sprejemu na Jesenicah 19. decembra t P11. izjavil, da bo storil vse. kar bo v njeprovih močeh, da vsestransko podpre prebivalstvo In da bo na novo uredil tudi mezde in plače. Tn res je Se istega dne podpisal dve novi uredbi o Izenačenju de-lovnopravnih predpisov v zasedenih krajih Gorenjske z onimi na Koroškem. Splošni posroU zaslužka delavcev in nameščencev v industriii. rokodelstvu ln trgovini so se zboljšali. Zlasti so predvidene za delavce dajatvene doki ade k mezdi v povprečnem znesku 10 9?- v primerih ko presega storjeno delo običajno mero. Zviftana je tudi postavka za akordno delo od 15 na 20<£ Nameščenci, ki se niso 5 let v službi bodo dobivali v bodoče pome plače tudi za me. sec. ki sledi mesecu smrti, po petih letih službe pa za dva sledeča meseca, V poe-dinlh primerih je bilo mogoče zvišati mezde do 25c£. v splošnem so se pa zvišale povprečno za 5 pfenigov na uro. Glede nameščencev predvideva uredba zvišanje do 50«& dosedanjih plač. — Javen radijski zvočnik v Kranja. Pred sodnim poslopjem v Kranju so nedavno namestil! velik javen zvočnik, pred katerim se rada ustavlja zlasti mladina. Pa tudi odrasli poslušajo radijska poročila, — Obdarovanje otrok s igračamL Organizacija >zamska pomoč« na Koroškem si je za letošnje božične praznike spomnila zlasti siromašnih otrok Nakupila je nad 42.000 otroških igrač večinoma Iz pokra>-jine TOringen ln sudetskih dežel. Iz Hamburga pa je naročila 12.000 kg lecta. Obdarovani so bili tudi siromašni otroci na Gorenjskem. — Otroški vrt^c na Homcu. Na Homcu bo te dni otvorjert nov otroški vrtec, ki si ga je že ogledal okrajni vodja Just. Otroški vrtec bo odprt vsak dan in otroci bodo dobivali v njem proti neznatnemu prispevku popolno oskrbo. — Prometna nesreča. Na božični večer se je pripetila na cestnem križišču v Križah pri Kranju težja prometna nesreča. Skupaj sta trčila državni poštni avtobus in vlak. ki vozi na progi Kranj—Tržič, šofer Zupan je hotel prehiteti v isti smeri vozeči vlak in ko je zavozil na železniški tir je lokomotiva udarila v avto in ga odrinila s proge, žrtev ni bilo. Nekaj laže poškodovanih potnikov so prepeljali v bolnico na Golnik. — Nesreča na stavhišču. Na stavbišču novega grajskega hotela na Bledu se je pripetila te dni težka nesreča. Navzlic prepovedi se je pet delavcev odpeljalo z dvigalom za dviganje gradbenega materijala v tretje nadstropje. Pločnik dvigala pa je s tretjega nadstropja padel 12 m globoko. Težko poškodovani so bil! Ciril Koželj. Ivo šmid. Franc Zupančič in Peter Gorkin. dočim je dobil delavec Valentin Mužan le lažje poškodbe. Vse delavce so prepeljali v bolnico na Golniku. (Be/ezn/cer & O L E D A B Danes: Sobota, 3 januarja: Gene vefa Jutri: Nedelja, 4. januarja: Ime Jezus DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Marica: železna krona Kino Sloga: Potepušček Rino Union: Večna iluzija Kino Moste: Prvi poljub. Peklenska dolina Ve*ell teater: ob 18.30 v Delavski zbornici PRIREDITVE V NEDELJO Kinematografi: nespremenjeno Ve«eU teater: ob 14.30, 16.30 in 18 30 v Delavski zbornici O E Ž T R N E LEKARNE Danes ln jutri: Mr. BakarčiČ. Sv. Jakoba trg 9. Ramor. Miklošičeva cesta 20 in Murmaver. Sv. Petra cesta 78. Mestno dežurno zdravniško službo bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. mestni višji zdravnik dr. Marjan A h č i n. Korvtkova 18. tel. 36-24. Radio Ljjttfeliasia NEDELJA. 4. JANUARJA 1912-XX. 8.: Poročila v slovenščini. — 8.15: Poročila v italijanščini. — 8.30: Mistični obredi: sveti Silvester, dokumentarična prod-vedba lz bazilike sv. Silvestra, v Rimu. — 8.40: Orgelski koncert Iz bazilike Carmine Maggiore v Neaplju (organlat br. M. Na-politano). — 11.: Peta maša iz bazilika sv. Pavla v Rimu. — 12.: Razlaga sv. evangelija v italijanščini (p. Zappatrrenl). — 12.15 Razlaga sv. evancrolija v slovenščini (p. Sekovanič). — 1235: Solo na citre, Marijan Hebein. — 13.: Napoved časa in vesti v Italijanščini. — 13.15: Službeno vojno poročilo v slovenščini. — 13.20: Pesmi, pesmi, pesmi . . . orkester pod vodstvom An-gelinija. — 14.: Vesti, v italijanščini. — 14.15 Orkester družbe ETAR pod vodstvom D. M. Sijanca: pestra glnsba. — 14.15: Vesti v slovenščini. — 17.15: Predavanje o kmetijstvu v slovenščini. — 17.35: Kmečka godba. — 19 30: Vesti v slovenščini. — 19.45: Operetna glasba. — 20.: Napoved časa in vesti v itallianščlni. — 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30: Koncert organista Pavla Rancima ja in violonista Jana Slaisa. — 21.: Koncert komornega zbora. — 21.30: Neapelj poje. _ 22.: Predavanje v slovenščini. — 22.10: Koncert violončel ista Hemleta Capponia, ob klavirju Herman Arnnldl. — 22.45: Vesti v italijanščini. PONEDELJEK, 5. JANUARJA 1942-XX 7.30: Vesti v slovenščini. — 7.45: Slovenska glasba, v odmoru ob 8. napoved časa. _ g.15: Vesti v italilanfifiini. — 12.15: Pestra glasba pod vodstvom Petralije. — 12.45: Duet na harmoniko Golob in Adamič. — 13.: Napoved Časa in vesti v italijanščini. — 13.15: Službeno vojno poročilo v slovenščini. — 13.20: Filmska glasba, orkester pod vodstvom Barzizze na ploščah _ 14.: Vesti v italijanščini. — 14.15 Operetna glasba. — 14.25: Orkestralna jrlasba pod vodstvom Galllna. — 14.45: Vesti v slovenščini. — 17.15: Ljubljanski orkester družbe ETAR pod vodstvom D. M. Sijanca ob sodelovanju tenorja Ivana Francla ter sopranistke Ksenije Vidalije-ve- operetna glasba. — 19.: Italiianska ura prof dr. Stanka Lebna. — 19.30: Vesti v slovenščini. — 19 45: Pestra glasba. — 20.: Napoved časa in vesti v italijanščini. — 20 20- Komentar dnevnih dosrodkov v slovenščini. — 20.30: Znani valčki. — 20.40: Orkester in zbor pod vodstvom Oemrja Galllna. — 21 20: Predavanje v slovenščini. _ 21.45: Koncert pod vodstvom Huga Tansinia ob sodelovanju Marija Salema ln Carletta Bussottia ob klavirju, v odmoru zanimivosti v slovenščini. — 22 45: Vesti v italijanščini. PRI ZDRAVNIKU Zdravnik: Gospa, najbolje bd bilo za vas, če bi se zopet omožili. Bolnica vsa srečna: Dragi doktor, vi ste torej čutili, da vas ljubim? — Gospa, ml zdravniki navadno sami ne jemljemo zdravil, ki jih priporočamo bolnikom. VEDNO TRGOVEC No, koliko sem po vašem mnenju stara? — Pet in dvajset let, gospodična. — Vi ste pa res galantni. — Galanten ne, pač pa trgovec in kot tak imam vedno pred očmi 305L0 VENSKI NARODf,**^ ■ frmia* TW*-TT DNEVNE VEST — Omejitev porane k ni ha in moke na Bratskem. Hrvatsk. minister za obrt. in-dngtrijo in trgovino dr. Toth je izdal vsem vejfiJnm županom okrožnico, ki jih v njej poziva, naj za svoja področja restavraMr-iem, goetUn. car je m in lastnikom narodnm kuhanj prepove!o poetreci goatom z več kakor 50 gr. kruha pri vsakem obroku. Stalni gostje smejo dobiti dnevno največ Štirikrat po 50 gr kruha. Minister dr Toth je odredil tudi omejitev izdelovanja mocnatih Jedi. ki j-h odslej smejo hrvatski gostinski obrati izdelovati samo se enkrat tedenako Ta omejitev se nanaša aa.no na močna*e jedi, ki vsebujejo već kakor 50 , pšenične ržene oziroma krompirjeve moke ai: v nadomestku moke vec kakor 20« • sladkorja. Kdor bo odredbo o teh omejitvah prekrsd. bo Icaznov.ir. z za:«-'.-. kazn jo ol 5 do 9o dni oziroma z denarno globo 5 000 do 10 J tisoč kun. Vsem. ki se bodo pon /vno pre-jpmlil'\, bodo za 6 mesecev zaprli omAte. — Prvi Kurban Bajtam \ n»>od\jsni hrvatski državi. Mohamedanci v neodvisni hrvatski državi so te dn. proslavili s\*oj prvi svobocn. Kurban. - Hrvatski Narode je ob tej prilJti svojim mohiniejau.k m bratom posvetil obziren uvodnik, v kae.em tudi razlaga, kaj je prav za prav rCurban. Iz te razlage povzemamo, da je Kurban klanje žival, v počastitev :n za pokoj mrtvih, meso o- zaklanih živali na sam dan Kurbana pa je namenjeno rodbini m revežem. Kot Kurban t. j. žrtev upjrabljajo mohamedanci ovce. krave, te eta i-d. >Hr-vaLsie Narod« prav: dalje, da je Kurban turška beseda. Turki jo zdaj uporabljajo za tiste viteze, k. so koristim domovine, naroda in države darovali svoje življenje Po turšk-m narodnem mnenju je Kurban tudi vsak. ki pade za obrambo časti, ugleda ln življenja svojega vladarja. Vsak Hrvat -mohameianec. ki žrtvuje svoje življenje za hrvatskega državnega glavarja dr. Paveli-ČtL, je po razlagi Hrvatskega Naroda* prav take Kurban — Iz življenja beograjskih verlznikov. Beograjsko »Novo Vreme t je te dni ob.a-tS zanimivo statistiko iz živijenja beograjskih verlznikov in 4p.-kula.ntov. Za svoje pregrehe in umazane kupčije so doslej ■kupno presedel, že nad 20 let zapora, denarnih glob pa plačali že nad 3 in pol milijona dinarjev. Ker so te zaporne kazni presedeli oziroma denarne glooe plačali v kratkih Šestih mesecih, si lahko predstavljamo, koLko je bilo v Beogradu taksnih grešnikov ln kako strogo so bili kaznovani. — želJV zn|>rr»-b&klh »vtotzvoAčkov. Ka kor srno že poročali, da bi po novi omejitvi porabe pogonskih sredstev in motom ga prometa, ki jo je ".e.avno odrea.la hrvati-K a Vlada, snelo v Zagrebu c-1 -at ova ti samo se 80 avtoizvoAckcv. d^ rr jih je imei Zagreb doslej 2J. T t_r < >5k. avtoizvoteki so zaradi strogih omejitev te dni v lotili na mestno županstvo prošnjo, v kateri so razložili svoj težaven položaj ji prosili, da naj bi za veliki Zagreb nezadostno število 60 taksi -avtomobilov povečali vsaj še za 120. tako da bt jih bilo skupno v prometu 180 Kako bo njihova proenja rešena. Se ni znano. — Hrvatski držat ni urad za določanje ses in mezd je te dni dob-1 poseben poslovnik, ki določa da bo razdeljen na 4 odseke, in sicer na občni odsek, odsek za določanje cen in mezd, odsek za ugotavljanje sen in mezd ter odsek za nadzorstvo nad cenami in mezdami. Nov. pos:ovn_k podrobno določa tudi delokrog urada Ji vse njegove dolžnosti oziroma pravice. — Moč italijanske tekstilne industrije. Med največjimi in gospodarsko najpomembnejšim, industrijami Italije je ne dvomno tekst-Ina industrija. Podatki, k; so bili zbrani ob Štetju v času od i. 1937 do 1940, povedo* da proizvaja tekstil:je 36.789 inoHistrijskih m obrtnik.h podjetj. Ogromna večina podjetij deluje v severni Italiji, kjer j:h je biio 21.661. V srednji Iia-j&jji so jih našteli 5690 v južni 6066 in na otokh 2152. Pomembno je število pri tekstilni industr j; zaposlenih ljudi. Skupno je sodelovalo upravnega, tehn.čnega in vodstvenega osebja 607 737 Največ podjetij je bilo v Lombardj: (7610 z 283.447 za poslemrr. > sledijo Piemont (4789 — 136.659), Ver.e'o (4478 — 74.081). Toscana (^763 — 35.207) in bailia (3181 — 13.714». Manjše število podjetij ;e po vseh drugih pokrajinah, nekaj tudi v Julijski Benečiji in Zadru. Po podatkih- ki so na razpolago, je v tekstilno industrijo investiranega kapita a za nad 10 milijard lir. L. 1938 so samo delniške družbe, ki so izdelovale tekstilno blago, imele n«.m!na!ne-ga kapitala za 3710 na <■:>•. — Pojasnilo riede zbiranja kunčjih tn zajčjih koz Na stavljeno vprašanje je Korporacijsko ministrstvo določilo, kakor poroča Agi*, b Rima, da so proizvajalci kunčjih in zajčjih kož upravičeni, da s. za svoje crrrržmske potrebe pridržijo letno skupno 40 kož za \sako družino. Industrijska in trgovska podjetla si morejo nabaviti kunčje in zajčje kožice jamo na podlagi posebne izkaznice ki jo dobijo pn »Prenran-beni služb!«, k-; de!u4e pri FaJ stični tn-du^ zvezi. Ommmjmm služba bo iz dajala izkaznice pri pokraj nskih tn med- njimi ' th r - skladi?' — Novoletna beseda dr. Pavel i ča hrvatskim izseljencem. V Silvestrovi noči je potom kratkovalne radijske od lajne postaje v Zemunu ir Pa veli č govoril hr\*atskim izseljencem v tujini V komentarju njegovega govora ki ga je objavil >Hrvatski Narod«, pravi pisec med Irugtm: »Gleda-mo Beogral. ki lezi pred nami v megli, hi se spommjamo zadnjih dveh desetletij krvave megle -n ječ V tem mestu so zapovedovali največji sovražniki hrvatskega imena in hrvatskeea naroda S'edovl tuje oblasti sn v Zemunu le vidni Pa vendar 3mo očitne na meji dveh svetov, na meji vzhoda in zapada . . . < P sec z zadoščenjem zaključuje da Zemun v kratk; vojni, ki jo je preživela btvti Jue"*Tavija ni dosti trpe!. Zer~so samo opazovali, kako v temni noči pari Beograd dru crn strahot pa niso preži veli ker j m je bilo kot Hrvatom prt zart«. seno — »ItaJfia bi Hrvatska v fa* »ttčni la n«ra*ki revolneifL« Generalni ooro-*nlk "talijanske fašist eru d i vzi je in vodja predstavništva Narodne fašistične stranke pr-hrvatskem ustaskem pokretu Eugenio Co-selsehi je pod zgornjim n^s'^vom za hrvatski list« napisal članek ki v njem primer'?. f-£ ^lucijo v Ttal ji in ustaški trpor na Hrvatskem, ki sta si v mnogo-čemu ze!o sorodna Med drugim pravi, ds sta. kakor v Italiji, tuli na Hrvatskem zmerom prevladovala duh m razum z voljo in zaspanjem. V teni prepričanju sta občut-li Hrvatska in Italija povezanost svojih usod V prijateljstvu dveh voditeljev. Ducea in glavarja dr. Paveliča. ki sta spoznala, kako sta zedinjena v enakem revoluc: narnem hotenju, je bila za večnost ustvarj r. i neodvisna hrvatska država, ki bo skupna z I ta L jo uravnala življenje v tem delu sveta .. . — Promocija. Dne 22 decembra 1941 je rril promoviran v Beogradu za doktori v s ■■-ga zdravilstva je po poročilih hrvatskih lis*ov društva Hrvojec ▼ Mostaru, ki obstoj: že od letn 18S8. Nedavno je to društvo pri e lilo poseben koncert v korst hrvatske z.mske po-laatt, ki je zelo uspel in dal tudi p~ecei čistejša dobička. - 17° C pod ničlo v Hrvatskem Zagorju Te dni so v Hrvatskem Z.iporj : za najbolj hladne dneve letošnje zime Top o ta je povprečno znašala —9» C ker ps podnevi in ponoči p hal močan seve n veter, je padla na —15« C. V hrb v.tih jih. zlast: okoli Golubovca in Ivanka, so zabeležili celo —17' C. — ProAnja železniški direkciji. Z 11 cembrom je bilo na progi Ljubljana Zalog ukinjeno neka lokalnih železm/.k.h vlakov, ki so pa bili vsi zadostno z<». t-oc-m. Prosimo že!^zni*ko upravo, da sa ass zopet na tej progi ukinjene lokalna v»a*e. ki so plede na posto naseljene tia/ postajah D. M. v Polju ui Zalogu neobh potrehni Pripominjamo, da se /ak »v na propi Ljubljana 7 ; > poslužu e tudi občinstvo iz sosednih ohčm LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16.. 18.15, »h nedeljah is praznikih ob 10 JO 14.30 16.54) tn 18.50 o("r drueih itralrrt in statistOT R idi izredne dol ine filma predstaTe t ned»ljo ob 10., 14. 16.. 18.15. 1'vrnv Večna iluzija .*adnji m najt»:j*i f! m -lovitega reži • r*a Franca Capre Jean Arthur Jarres Stewifcrt. Lvonel Barrvmore tui ^Tarario n.ijbo!JSi filmski komik v *ija1n* burki Patepušček Nab.ivite vitrpnice ie ▼ predprodaji: 'NO MO>TF i-:rr ob 14 . 16.30 in 19. PRVI POL.flB !»• j . n_ Durb n v svojem najbolj^eni p<-\ rn ip'rllmu. Arij* iz opere m.idam B'.itterfl>. Straussovi vnlćki itd. PEKLENSKA DOLINA Ran !a*I. pojoči cowboy maščevalec !-r.-. let v fll i u tajinstvenega Zapad i. Ob 19 uri »amo: Prvi poljub! VESELI TEATER N O V O L F T N I P R O G K A M V soboto ob I8.S0 — v nedeljo ob 14.30. 10.30 In 18 30 (»OSTI JK |J| BI * A JO V A N O V I C Privatno telefonski im«*nik. ^ootno ravnateljstvo je zviedelo, da se zbiiajo oplasi za privatno izdajo telefonskega imenika Opozarjamo vse priza.iete. da ravnateljstvo doslej še nikogar ni poobla.sf.m za izdajo telefonskega imenika m da ra. pe-čavan.e takega Imenika ne bo dopustilo, ker bo v kratkem iz&el uradni imeni k za le»o 1942 — Ne«rečr. V boln co so včeraj i prejeli naslednje pont. čenče: Bogdan Ra>s. sin manufakturista pi i tvi.lki P^^zrt^an v (ML Vidu na i Ljubljano, se je s S:bo dregnil v levo oko ln ga hudo poškodoval. Franc Avbelj. 321etni mesarsi:. ter iz 1 ljane si je pri delu preit' . na I — Avgust Siavineo. 331etn: ti g >vjk. pomočnik iz Trebnjega, je n;i r. i 11 let dan padel z voza in se poškodoval po gla^: in rokah.. — Karel Pezdir. r.TIetr po« z Brezovice je že pred šestimi tedni doma padel m si zlomil desno nogo I-ado sa, 211etni delavec iz Ljubljane, se je yo nesreči urezaJ v desnico. Iz Ljubljane —lj živilski trg. Po praznikih je prestalo nekoliko živahnejše na živilskem trgu Jele danes Dovoz domače zelenjave pa še vedno ni bil posebno dober, kar je creba pripisovati mrazu; prodajalke zda; nerade stoje pri blagu na prostem razen tega pa tudi ni več toliko domače zelenjave Do^ci je pa dovoz zelenjave iz južnih pokrajin Tako Je zdaj na trgu mnogo cvetače, ki ie precej lepa in jo gospodinje rade kuDu-jejo. Maksimalna cena znaša 3.45 dr kg Na zelenjadnem trgu je precejšnje povpraševanje po domačem radiču in moto-vilcu Naprodaj je se nekaj zeljnatih g av. endivije. zelenjave za juho. cele repe, kolerabe in korenja. Trg je zdaj. ko je k* ajš] dan nekoliko bolje zaseden šele ob 9. Vendar pa posamezne prodajalke pripelje o blago že pred 8.. tako da ga razprodajo, še preden ga pripeljejo druge iz bolj Oddaljenih kra ev Pn mesarjih je pa vselej ob sobotah najbolj živahno že ob 8. Danes je bilo naprodaj po 14 dkg mesa na diu-oskega člana. —lj Ali dobimo »nepj? Lepo vreme traja Bi tako dolgo, da smo se ga celo navel'čali. Zdaj si že želimo "sneg bolj kakor si no, mrzlo vreme, ki je trajalo zadnji teden Meščani tožijo nad prahom, ki je res ob . nih. netlakovanih cestah prava nadloga. Ta.koj po novem letu je začela nai a-ščati temperatura in kazalo je. da se je v vitjih zračnih plasteh že začel uveljavljati ug. Vendar je toplota naraščala, počasi, k r ;e še ostalo pretežno jasno. V pretekli se je pa pooblačilo in postalo je znatno topleje. Včeraj je znašala maksimalna temp' ratura —2°. Ker je bilo že delno obi i no. se podnevi ni tako ogrelo kakor predvčerajšnjim. Davi je znašala minimalna temperatura le se —3.8°. V zraku je že jug. Tudi po barometru smemo sklepati, da bo prišlo do vremenske spremembe. £e se bo še malo ogrelo, bo najbrž začelo snežiti. Sneg si zdaj žele tudi kmetje. Spravljanje lesa iz goadov. zlasti iz višjih ieg. e zelo težavno, če ni snega. Seveda pa prevažanje lesa ovira tudi previsok »neg. Sekanje je pa bilo doslej olajšano v sunem vremenu. Sneg bi bil koristen tudi na poljih, zlasti da bi pokril ozimino, ki bo -sicer slabo prezimila. —li Razdeljevanje tiskovin »Prijava za dodelitev mleka« se prične v ponedeljek 5. t. m. Prehranjevalni zavod Visokega Ko-misariata opozarja hišne gospodarje (upravitelje), da tiskovine takoj razdele v njihovih hišah stanujočim družinskim poglavarjem, ti pa naj oddajo izpolnjene prijavs čimprej, najkasneje pa do 15. jan. v najbližji mlekarni ali na najbližji mitnici. V ostalem veljajo navodila. natisnjena na hrbtu tiskovin, ki so bila tudi objavljena v istih od 1. in 2. t. m. Ij— Vrtnarska predavanja pri Sadjar-Ki in vrtnarski podružnici Ljubljane l. V sredo dne 7. t. m. predava g mestni .rt-narski asistent Franc Pirnat o »Zg«xlnje spomladanskem delu v zelenjadnem niol^m vrtu (priprava prvih toplih gred, najzgodnejše setve v topli gredi in na prostem). Začetek točno ob 18. (šesti) uri 1 večer. Kemijska predavalnica na I. drž. reami gimnaziji v Vegovi ulici. Vstop prost — lj Novoletni program »Veselega Msa-tra^t, v katerem nastopa tudi g. Ljuniša Jovanović kot gost. si oglejte v sobo o ob 18 30 ali pa v nedeljo, ko so tri predstave in sicer ob 11.40, 16 30 in IS.30. Na sporedu: petje, akrobatika, skeči itd. Preupro-da;a vstopnic v soboto od 10 do pol j3. ta od 16. dalje, v ned- o od 10. ure dalje neprekinjeno do večera. —lj Komorni koncert Ljubljanskega komornega dua, ki ga tvorita rektor Gl laoe-ne akademije, pianist Anton Trost m pio-fesor Jan Slais, violinist, bo v petek one 9. t. m ob pol 7. zvečer v Veliki fiirai-monični dvorani. Oba umetnika bosta izvajala tri sonate in sicer Beethovnovo op. 12 Št. 3. Cezar Franckovo v a-^luru in Respighijevo v h-molu. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. 3-n —lj Prihodnji simfonični koncert bo v ponedeljek 12 t m. v veliki Unionski dvorani. Pod vodstvom dirigenta Draga Vlaria Si.anca bo izvajal orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice pomnožen 1 člani Zveze godbenikov tri velika Sioer-jančeva dela ln sicer njegovo Dramatično ouverturo Tretjo simfonijo in Klavirski koncert, pri katerem bo sodeloval pianist Anton Tiost. Vstopnice za ta koncert bodo prihodnji teden na razpolago v knjigami Glasbene Matice. 2-n —lj Živilske nakaznice so vse razdeljene kolikor je bilo mogoče ugotoviti naslovov Kdor pa navzlic temu še ni dobil živilske nakaznice ali dodatnih kart, ki mu pripadajo, naj j:h reklamira od sobote 3. januarja dalje v dvorani Mestnega doma od 9. do 14. Spet opozarjamo, da gospodinje hišne pomočnice in gost.nsko osebje nima pravice do dodatkov ter bi zato brez uspeha reklamirali dodatne karte. Obenem opominjamo trgovce, peke in gostilničarje, da smejo racionirano blago oddajati samo po predložitvi celih nakaznic, torej samo na nakaznice s pravilno izpolnjeno glavo. Stran S —Ij Ugotovitev. Na prošnjo ugotavljamo, da Presker Maks, ki je bU včeraj objavljen v seznamu optantov iz Ljubljane, ni idenLčen z g. Maksom Preskerjem, računskim kontrolorjem na finančni direkciji v Ljubljani. —lj šentjakobska knjižnica v Ljubljani posluje odslej vsak delavnik tudi dopoldne od i.i 10. do 12. —i/11 —lj L mrli so v Ljubljani od 26, decembra 1941 do 1. januarja 1942. Grimm Marija, 70 let, zasebnica; Maučec Marija, sestra Rosilda. 36 let, sestra sv. Križa; L*i-bej Karol, 19 let, s-n kočarice; Logar Katarina, roj. Debevec, 73 let, žena žel. uradnika v p.; Krek Laura, roj. Schilcher, 96 let, vdova dvornega svetnika; Mavc Amalija, roj. Zakrajšek, 57 let, vdova žel. zva-ničnika; Krevs Ludvik, 18 let, sin posest-nice; Okorn Marija, roj. Kocjan, 83 let, vdova žel. uslužb.; O mladič Jakob, 78 let, trgovec; Peterlin Valentin, 70 let, mizar, pomočnik; Cepn Terezija, roj. Manfreda, 68 let, uslužbenka drž. žel.; Trost Ivana, roj. žgur. 79 let, vdova nadučitelja; Nemec Anton, 21 let, dijnrukar; Sušnik Ivan, 88 let, stolni kanonik. — V ljubljanski bolnici so umrli: ćanžek Ivanka, roj. Godec, 25 let, žena delavca; Tesar Franč-ška, roj. Prime, 52 let, žena zvan. poštne hranilnice; Kukar Jakob, 42 let, poštni uradnik; Kavčič Anton, 46 let, dninar, Brest, ofcč. To-mišelj; Skutelj Franc, SO let, Otok, obč. St. Jernej; Kajfež Matija, 38 let, čevljar. Fara pri Kočevju; Setnlkar Marija, 7 let, hči delavca. Dobrava pri Ljubljani; Mahne Alojzij. 68 let, dninar, Karlovca, obč. Velike Lašče; 2en Lovro, 71 let, trgovski poslovodja; Kos Marija, roj. Korlnšek, 46 let, žena policij, svetnika; Krizmane Anton, 41 let, posestnik, Bevke pri Vrhniki; Krapš Jože, 67 let, čevljarski pomočnik; Markelj Murka. 65 let, kuharica; Gogala Lea, 2 meseca, hči kuharja; Piskar Vekoelav, 19 let, sin ključavničarja; Pogačnk Helena, 49 let, delavka; Sajevic Ivana, roj. Šibenik, žena strok, učitelja, 52 let; Fortin Janez, 27 let, C i ti a pri Dravogradu; K ocen Rado, 14 let. sin trgovca; Kalčič Božidar, 8 dni, sin mornar, vodnika. — V Karel i ji so Finci znova zgradili nad 16.000 hiš, ki so bile porušerie v tej vojni. Med temi stavbami je tudi 10.245 stanovanjskih zgradb. CURA INFlUENZA. ZDRAVI HRTPO. Ki-NEVRALGIE, REUMATISMI VRALGIJE, REVMATIZEM 10MBAGGINE e ropida- TRGANJE V LEDJIH ssogto mente ne COlma i dolori pomiri bolečine «*• boietm. lati. O. MANZONI S C • MHam» * »ia ?**<*JS MALI OGLASI SPET BO* T F MLADI, krepki m prerojeni — če boste stalno uživali Ambrotevo i.iedieo, ki jo dobite le v M< d.ir-ni. Ljubljana. ? ska ulica 6. 87 POHIŠTVO p, naročilu Id vse vrste Stolov izdelujem Poli tiram oprave m zvrSujem vsa popra vila najceneje — 4o *lp Zorman. Ljubi ja na. Breg 14. 1063 ALI RI s S L NK v KSTE, da vam oglas v »Slovenskem Narodu* odvzame vse Vaše skrbi? Ce iščete službo ali stanovanje, če želite karkoli kupiti, se obrnite na oglasni oddelek »Slovenskega .Naroda«. Ki Vam bo s cenenim oglasom izpolnil žeho Oglasni oddelek »Slovenskega N i roda * sprejema »ci.jse za isti dan vsak vsak dan od 9 are KUPIM EVEN r. IZPOSODIM si ženske drsalne čevlje št. 38-39. — Kune, Zalokarjeva ulica 14. 88 Inserirajte ,3«©v. Narodu4 Premog — drva — oglje •specialno oglje za generatorje vedno na zalogi pn Resnian Lojze Lfl BLIANA, C. 29. oktobra (Rimska) 21 Telefon 44-90 KRED ITN I ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO LJUBLJANA, '•V t*ai NAIVJĆIIH PO* 1 NIH URADIH KRALJEVINI 51 LAHKO BREZPLAČNO OGLEDATE KATALOG POSTNIH VFEDNOTNIC. KI TTH ZA KOLEKCIJE PRODAJA FTTA TELISTICNI L RAD L PRAVE POiTE IN TELEGRAFA OMENJENI CRADI ^PREJEMAJO NAROČILA ZA NAKUP ZNAMK DN KATALOGOV. CENA KATALOGU TE L 4, CB. GA KUPTTE NEPOSREDNO PRI PILATE L1ST1CNEM URADU V RIMU. ZA POilLlATEV PRILOŽITE L 1.10 ZA KRA L fEV INO IN KOIOVTTF TER L 2.T5 ZA INOZEMSTVO PREŠERNOVA UL. 50 TELEFON: 37^81, 37-82, 37-83, 37-84. 37-85 Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA Podružnica Beograd, Uzun Mirkova ul. 10 Telefon: 29-154 Brzojavni naslov: KREDIT BEOGRAD Obrestovanje vlog, nakup tn prodata vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic kuponov nakazila doma in v tujini, sate - deposits i. t d »SLOVENSKI HAROO«, Kanoniki.Su$mk| Ljubljana, 3. janu4na Včeraj zjutraj j« Ljubljano Iznenadila Test, da ;« umrl eden najvzornejSih predstavnikov nase duhovščine, znani bi aplošno priljubljeni javni delavec, »t^no-afk in apostolski protonotar Ivan Sušnik, Ko je bO L 1878. in imenovan za kaplana v Selski dolini, je takoj začel a svojim izpodbudnim deiom med ljudstvom. Ljudem ni bil samo vzoren pastir, duhovnik, kakršne si naše ljudstvo najbolj želi. ampak je bil tudi pravi oče ln gospodarski svetovalec, ki je nemalo pripomogel h gospodarskemu napredku ln povzdigi Selske doline Visoko i»-obraZen, — saj je poleg bogoslovja rad študiral tudi naravoslovje in matematiko, je imel dovolj podlage, da je kmečko gospodarstvo Selške in drugih dolin, ki so sledile njegovemu lepemu zgledu, prerodil. Pok. kanonik Ivan Sušnik ima posebne zasluge za izkoriščanje vodnil sil v SelSki dolini, k;er so ga, čeravno je tam ostal komaj 12 let, do danes ohranili v najlepšem spominu Cerkveni dostojanstveniki so v tedaj Se mladem Ivanu SuSnlku z razumevanjem naslutili izredno izobraženega in nadarjenega moža Ze 1. 1891 je bil imenovan za kanonika ljubljanskega stolnega zbora in Sele na tem mestu je lahko uvel avli vse svoje vrline in sposobnosti. Posebne za-sai-ge mu pripadajo pri delu za obnovitev Ljubljane po hudem velikonočnem potresu L 1895. na socialnem in gospodarskem polju pa si je pridobil zasluge s svojim delom, ki je bik) tesno povezano z irekkim Slovencem dr Janezom Evangelistom Krekom Pok kanonik Ivan Suftnik se e oddolžil tudi naši dorasčajoči mladini, ki je zanjo dolgo vrsto let z največje ljubeznijo skrbel v MarijaniSču Med svoje na bo'jše in najbolj razgledane sodelavce Štejeta p k Ivana Sušnika tudi Ljudska tiskarna m v Ljubljani. U Ja Ml predsednik, in Vzajemna zavarovalnica, kt je bil dolga leta Član njenega ravnateljstva in njen predsednik, bil pa je tudi mod njenimi ustanovitelji. Pok. kanonik Ivan Sušnik je bil rojen I 21. decembra 1854 v ugledni meščanski j družini v fikof ji Loki in je torej lani dopolnil častitljivo 87. leto svo.ega življenja. Vzornemu in vzgiednemu slovenskemu duhovniku bo naša javnost ohranila ča-sten spomin. Utemeljena odklonitev Bougainviile, pisatelj brez vsakega upanja na večji uspeh, je bil tako predrzen, da se je leta 1752 potegoval za mesto v Francoski akademiji, izpraznjeno po smrti seinskega knezoskofa. Čeprav so se potegovala za izpraznjeno mesto sloveči možje, med njimi Buffon in d'Allenbert, je vendar nekaj dobrodušn h članov Akademije podpiralo njegovo kandidaturo z utemeljitvijo: Bougainvillovo zlravstveno stanje je tako slabo, da bi itak ne zavzemal dolgo svojega mesta v Akademiji znanost. Zato naj bi pač ustregel njegovi želji. Slavni pisatelj Duclus je pa kratkomalo odklonil Bougsmvillovo kandidaturo rekoč: Akademija ni nobena zadnja popotmea. D A RILO ZA GOD Jerica je imela preu . ajšnjim god m ko jo je danes stric vprašal, kakšno darilo je dobila, mu je odgovorila kislega obraza: — Krče v trebuhu. Vzroki nenadne smrti Največkrat so krive nennrtnr motnje v krvnem obtoku srca in V obširni razpravi govori dr. Schrader z instituta za sodno medicino in kriminali-stiko na univerzi Haile o primerih nenadne smrti. Za zdravn ka pa tudi za svojce in bližnjo okolico so taki primeri navadno zelo pretresljivi doživljaji. Mnogi učenjaki so si že zastavili vprašanje, kaj je prav za prav vzrok nenadne smrti. To vprašanje je važno s sodno-med.cinskega vidika, ker gre večkrat za čuine okolnosti in domnevo, da človek ni umrl naravne smrti. Tako pride pogosto do sodnih preiskav. Pojma nenadna smrt kot takega ne smemo jemati preozko. Poleg trenutn h smrti, ko ugasne človeško življenje v nekaj sekundah, moramo upoštevati tudi take primere, ko traja umiranje vsaj nekaj minut, toda brez vidnih znakov bolezni. Pojavi pred nenadno smrtjo so pogosto kaj čudni, vzbujajo upravičeno presenečenje. Načelno pa moramo ločiti primere nenadne smit: pri otrocih in odraslih. Pri otrocih zopet je treba razlikovati primere nenalne smrti po starosti. Pri novorojenčkih nastopi nenadna smrt po poškodbah med porodom, v prvi vrsti pa po boleznih dihal in prebavnih organov. V poznejših letih so otroci zelo podvrženi nalezljivim boleznim, ki kaj rade povzročijo nenadno smrt Pri odraslih povzročajo največkrat nenadno smrt bolezni srca in motnje v krv- nem obtoku. Takih vzrokov nenadne smrti je od 40 do 50?c. V zadnjih 30 let h je močno naraslo število nenadnih smrti zaradi motenj v krvnem obtoku. Tu igra seveda precej važno vlogo večje zan manje za vzroke smrti zlasti po mnogih obdukcijah. Vendar bo pa treba temu vprašanju posvetiti večjo pozornost. Mcški so razmeroma prej podvrženi nenaini smrti kakor ženske. V primerih, ko nastopi nenadna smrt zaradi srca, gre v prvi vrsti za patološke izpremembe v srcu samem. Srce se p.e.eč skrč: zaradi skleroze ali tromboze, v njem se nabere preveč tujih snovi, srčna st n i se pretrga zaradi sveže nekroze it 1. Tudi glede primerov nenadne smrti, ki ima svoj izvor v srcu, so moški na slabšem kakor ženske, kar je navadno posledica njih ve-ga poklica ter čezmernega uživanja a ko-hola m nikotina. Tudi lues pogosto zakrivi take vrste nenadno smrt. Ameriški učenjaki so dognali, da povzroči nikotin patološke izpremembe v srcu, če človek preveč kadi. ZAKON Zakon je podoben pristanišču, kjer se srečata dve ladji. No, potem pa ne more biti dvoma, da sem srečal jaz vojno ladjo. Soustanovitelj in dolgoletni predsednik prve slovenske zavarovalnice mil. gospod Ivan Sušnik apostolski protonotar, kanonik ljubljanskega kapitlja itd.