PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE i Uradniški in upravniškl prostori: 1657 South Lswpdsls Aw. , » , t* Oftkoa at PubUoitka: 1087JtouUi Lawndato Ar* ff^f"5 matter January It. lm. at th« poat-offlo« •t Chicago, UUnots. unflw «M Act ma diplomatičnih in eko h odnošajev s fašističnim »m španskega diktatorja ta na seji varnostnega sveto gotove velesile prevzele " Ino odgovornost. Izrekle so * akciji, ki bi uničila nafto leglo fašizma v Evropi, '•tki Britanija, Francija, dija in druge kolonialne » krš.le darter Združenih ker niso predložile za-1 "vvih načrtov, da pridejo "■je pod poverjeništvo Zdru-mrodov. Prebivalcem ko-^ so žrtve izkoriščanja, so «1« samovlado. Britanija, Amerika in Podporniki so blokirali ak-»•mostnega sveta in odbili A^i predlog, da morajo raz- ■wv.lo vojakov, ki so na »Jih držav v okviru Zdru-Rirodov. Sovjetska Rusi-Pnpravljena dati vse infor-J* glede svojih čet in ne vi-vzroka, zakaj dru-« jo dati takih in ne na vojaške čete, in to ni naključje. Tretja iluzija je mnenje, da atomsko bojevanje ne bo prineslo povračila iste vrste. Atomske bombe, uporabljene na eni strani, bodo orožje na drugi strani. Molotov je govoril mirno, toda njegove besede so bile dina-mit. Bil je bojevit in pripravljen za akcijo. Ko je končal svoj govor, je Paul-Henri Spaak iz Belgije, predsednik skupščine skušal zaključiti sejo. Molotov se je takoj dvignil in zahteva diskuzijo o svojem predlogu. Dejal je, da morda drugi dele-,gati žele izraziti svoje mnenje Spaak je kljub zahtevi, naj sc debata nadaljuje, zaključil sejo Naznanil je, da se bodo disku-zije nadaljevale danes. Na današnji seji bo govoril bivši senator Warren R. Austin načelnik ameriške delegacije. On bo odgovoril Molotovu in pojasnil stališče Amerike. Austin je priznal, da je imel Molotov imeniten govor na seji skupšične. "Odgovoril ne bom sedaj na izrečene obdolžitve," je dejal. "Vesel sem, ker je Molotov izrazil tudi konstruktivna mnenja. Upam, da bodo tvorila podlago soglasnemu dogovoru in pozitivni akciji za mir in varnost." Možnost je, da bodo člani a-meriške delegacije podprli predlog ruskega zunanjega ministra, da velesile razkrijejo število vojakov, katere vzdržujejo v državah v okviru Združenih narodov. Dobili bodo informacije o številu ruskih vojakov v evropskih državah. Amerika ima vojaške čete na Kitajskem, Filipinskih otokih in v drugih krajih. Velika Britanija bo pobijala predlog, ker noče razkriti števila vojakov v Grčiji, deželah Srednjega vzhoda in drugih krajih. Ameriška delegacija čaka na navodila od državnega tajnika Byrnesa, Priznano dejstvo je, da je^o-vor ruskega zunanjega minis naredil globok vtis na delegate. Njegov apel za splošno razorožitev na seji skupščine Združenih narodov spominja na slična prizadevanja sovjetske Rusije pred 19 leti. Maksim Litvinov, ruski delegat na konferenci v Ženevi, Svi ca, na kateri je bila razprava o razorožitvi, v novembru 1. 1927 je dejal med drugim: "Način razorožitve je razorožitev, Kjo ne bo sredstev za voj no. vojne ne bo. Predlagam odpravo armad in bojnih mornaric vseh držav." Njegov predlog ni dobil odziva. Komentar je bil, da je »a njaški in utopija. To se je maščevalo nad državami v drugi g veto vn i vojni. Litvinov je ponovno predlagal splošno razorožitev na konferen ci v Londonu L 1929 in na kon ferend v Ženevi 1. 1932 in 1. 1934, toda naletel je na gluha ušesa. rJU» J« dejal, da lmperia-r Am<-r k.; Veliki Britaniji '-'"m drugih državah vo h ^Panjp dominacijo < n v, ničesar iz * »vetovne vojne. Odve-V"Jne pse v svoji za dominacijo svete. _ prerok m glaanik impe Am< r ki. .n Veliki ■ <> vši premier Win Amerika se mq "•a bo obdržala kon-^ ''T sko bombo. Zna-n ' n8tv«*njkov ne more ^ in jih držati pod T Tr> j* nevarna iluzija. . ' J a je men je. da bo v nd ločil n 'mj Atomski iCfc urcK VfT n nad bi, Atomske vriene ne mesta. Domače vesti Wmk Društvo iagubilo dvs člsns ▼ enem tednu Lloydell, Pa.—Tukajšnje društvo št. 60 SNPJ je v enem tednu izgubilo dva člana. Prva je umrla v bližnji Onalindi Margareta Smel, rojena Hiti, doma od Sv. Vida nad Cerknico, stara 76 let. Umrla je po petmesečni bolezni in bila pokopana po civilnem obredu 17. okt. Članica iruštva 60 je bila dolgo let. Tukaj zapušča šest odraslih otrok, Jva sinova in štiri hčere ter več vnukov in vnukinj. Mož ji je umrl pred 27 leti.—Par dni po-*neje pa je umrl John Likovič, itar 66 let, doma iz Rakitne, po« ita Preserje pri Ljubljani. Bolan je bil dve leti in bil pokopan 21. okt. Tudi on je bil dolgo let član, prej SSPZ, po združitvi pa SNPJ. Tukaj zapušča ženo, tri pastorke, sina, tri hčere in tri brate, v starem kraju pa tudi brata. V zadnjih treh letih je to že tretji primer, da sta pri tem društvu umrla kar dva člana v enem tednu. Prva sta bila Helena Deželan in John Švigelj, druga dva pa George Jakopin in Frank Šuštaršič. Is Clsvslands Cleveland. — Naglo je umrl Anton £kul, star 33 let, rojen v Clevelandu. Smrt ga je doletela, ko je šel v spremstvu svoje žene r Arizono iskat si zdravje. On je že dalj česa bolehal za srčno hibo, zdaj pa ga je na potovanju zadela srčna kap. Po leg žene zapušča očeta, mačeho, dva brata in sestro, ki se nahajajo v Genevi, O. Truplo je bilo pripeljano v Cleveland.—Po kratki bolezni je v bolnišnici umrla Anna Novak iz Collin-vvooda, rojena Jakše, stara 77 let, doma iz Prečne pri Novem mestu, v Ameriki 48 let in čla niča KSKJ. Tukaj zapušča štiri hčere (tri poročene), dva sino va, brata in štiri vnukinje. Mož ji je umrl pred 23 leti.—V bol-iSrrici Polyclinic se nahaja Bose _erbst.—Od vojakov je bil častno odpuščen John Straus.—Pri družini Edward Tomsic so se o glasile rojenice in pustile prvo-rojenko. Is Argentine Buenos Aires.—Nedavno so se v Argentini povezale vse sloven ske organizacije v okviru nove ga Slovenskega izseljenskega sveta. Posledica tega Je bila, da sts se združils tudi obs tukajšnja lista, Slovenski list in Pra vica, pod novim imenom Slovenski glas. Oba lista (polmesečnl-ka) sts bils naklonjena novi Ju goslaviji in tako bo tudi Slovenski glas. Grški levičar ji začeli ofenzivo Churchill je odgovoril Stalinu Izrazil je dvom, da ima Rusija samo 60 divizij v Evropi London. 30. okt.—Bivši britski premier Winston Churchill, vodja konservativne stranke, je odgovoril Stalinu, ki ga je označil za glavnega vojnega hujskača v Veliki Britaniji. Izrazil je dvom v Stalinovo izjavo, da ima Rusija samo 60 vojaških divizij v državah vzhodne Evrope. Churchill je prej v svojem govoru v parlamentu dejal, da ima dokaze, da Rusija vzdržuje najmanj dvesto divizij v teh državah. Churchill je pozval organizacijo Združenih narodov, naj ugotovi število ruakih vojakov v vzhodni Evropi, Nemčiji in Avstriji. "Ničesar drugega kot fak-ti lahko odpravijo sumničenja," je rekel Churchill. "Organizacija Združenih narodov naj ugotovi število ruskih vojakov." Stalin je oplazil Churchilla kot vojnega hujskača v svojih odgovorih na vprašanja, katera mu je predložil Hugh Baillie, predsednik agenture United Press. Churchill je v svojem odgovoru opozoril Stalina, da sta Velika. Britanija in Rusija, ko je bil on predsednik britske vlade, podpisali dvajsetletno pogodbo, s katero sta se obvesali, da se ne bosta vmešavali v notranje zadeve obeh držav in socialna sistema. "Ne vidim i nobenega vzroka, zakaj ne M bili prijatelji," je dejal. "Na bazi prijateljstva in kooperacij« bOmo lahko dvignili življenski s ka n d a r d ljudstev v vseh državah." Odmev Stalinove izjave v Franciji Voditelji komunistične stranke vznemirjeni Kampanio zo noraz kongresnika Mayja Pikeville. Ky., 30 okt.-Urad-niki tridesetega distrikta rudarske unije UMWA so naznsnili kampanjo zs porsz kongresniks Mavjs. demokrsta. Izjavili so, da se je Msy izkszsl kot nsj-večji sovražnik delavskih orga-nizacij kot člsn kongresa Ursd-niki so pozvsli rudsrje. nsj store vse, ksr morejo, ds bo Msy porsžen pri volitvsh prihodnji torek. Msy je nsčelnik kon gresnegs odseki zs zunsnje zadeve in zspleten v šksndal v zvezi z oddsjsnjem kontrsktov trem kompenijsm v Illinoisu v vojnem času, ki so nsredile ogromne profite. Cez dvesto ubitih in ranjenih Atene. Grčije. 30. okt.-Vsi tukajšnji listi so objsvili poro-čils iz Tesslije, ds so levičsrji zsčeli ofenzivo proti vlsdnim četsm v severni Grčiji. V eni bitki je bilo čez 200 oseb ubitih in rsnjenih. Pozor išče ene bitke je bilo pri Grsvenu. glsvnemu mestu grške province, ki leži 60 milj južno od jugoslovanske meje V tej je bilo 78 grških vojskov in levi-čsrjev ubitih. Komunistični list Riropsstis poroča, ds je bils bitks uvod ofenzive, kstere cilj je zavzet »e Graven* Ljute bitke divjajo tudi v hribih na severni strsni Grsvene poročilo pravi, da Je bilo v teh 47 vojskov in levičarjev ubitih Paris. 30. okt.—Izjava in odgovori ruskega premierja na stavljena mu vprašanja glede mednarodnih zadev Je dobila odmev v Franciji in drugih zapad-nih državah. Voditelji francoske komunistične stranke so sicer pozdravili Stalinovo deklaracijo, ds se vojna napetost ni povečala, vznemirila pa jih je Izjava, da je ekonomska in politična enotnost Nemčije potrebna in zaželjiva. Francoski politični krogi in komunisti so proti ekonomski in politični enotnosti Nemčije iz razumljivih razlogov. Boje se< močne Nemčije, ker je bila Francija že večkrat žrtev nemške agresije. O tem vprašanju ae bodo vršile dlskuzije na sejah zunanjih ministrov štirih velesil v New Yorku. Francoska vlsds se bo Ji, ds bo ostsls oasmljens v opoziciji. Ons Je zagovornica šibke in rszkossne Nemčije. Če bo vodils opozicijo proti enotnosti ns sejsh zunanjih ministrov, bo lahko obdolžena netenja raz ko la med velesilsmi Voditelji frsncoake komunis Učne strsnke. ki ima reprezen tan te v sedanji koalicijski vladi, niso proti politični in ekonom •ki enotnosti Nemčije, temveč le nsglsšsjo, ds mora ts priti po temeljiti tfenscifikaciji. Trije briteki vojaki ubiti v Palestini Jeruzalem, Pslestins, 30. okt. —Trije britski vojski to bili ubt ti, 15 ps rsnjenih. ko je ekspio zija dinamita razdejale most pod vojsškim konvojem. Moat Je bil v židovaki četrti Jeruzalems. Prvi tovorni svto konvojs Je bil uničen, drugi pe poškodovsn, Levičsrske gerilske grupa so koncmtrirsne ob cesti, ki \<*Ji iz St Ansrgyrs v Grsveno nemški komunisti oplazili vojne hujskače Obsodba kapitalistične propagande proti Rusiji TISK POD KONTROLO MONOPOLOV Berlin. 30. okt.—List Tagliche Rundschau, glasilo nemške komunistične stranke v ruski okupacijski coni, je objavil uvodnik z ostro kritiko vojnih huj-skačev. Udaril je po kapitalističnih krogih v Ameriki in Veliki Britaniji in jih obdolžil, da podžigajo propagando za vojno proti Sovjetski uniji. Uvodnik poziva Nemce in prebivalce v centralni Evropi na boj proti imperlallstom. "Rušija je zadala smrtni udarec pruskemu militarizmu," pravi list. "Prinesla Je resnično demokracijo deželam, kstere je osvobodila. Ona je za uničenje vseh ostankov nacizma in fašis-ma v Evropi. Velika Britanija In zapadne evropske drŽave bi morale gledati na Moskvo in tam iskati vodstva. Sedanjo propagando proti ruskemu komunizmu vodijo isti interesi, ki so financirali naclj-sko gibanje v Nemčiji. Pod maa-ko borbe proti boljševizmu ata Velika Britanija in Francija sklonili sramotno kupčijo s Hitlerjem v Monakovu, ki je bila uvod v drugo svetovno vojno." List citira izjavo ruskega zunanjega miniatra Molotova E obsodbo ameriškega in brltaltega tiska, ki je pod kontrolo monopolistov. V članku trdi, da po snema Goebbelsove metode v propagandi zs vojno. Članek posveča posebno po zornost britski časniški agenturi Reuter In agenturi DPD v Nem čiji, ki je pod britsko kontrolo. V uradu slednje ao bivši Člani Goebbelsove klike. Hearstovi in drugi listi v Ame riki so v službi črne rsskeljs, ki podžiga vojno proti Sovjetski uniji. Trumsnovs admlnlatrsci js na vsej črti podpira Veliko Britanijo, ki skuša obdržati svoj imperij, dasl Je očitno, da je v procesu rszpsdanjs. Predsednik Truman čestital Cehoslovakiji Washington, D. C., 30. okt.-Predsednik Trumsn Je čeatits Čehoslovskiji ob 28-letnici pni slu v njene neodvisnosti. Nagla Mil je tesno prijsteljatvo med če hoalovsškim in smerišlum ljud stvom »n skupno borbo proti so vražnikom demokracije in ovo bode. Čestitka ni v soglasju s prej objavljenim nsznsnilom dr žsvnega departments, da je Ameriks odrekls vso finsnčno pomoč Čehoslovskiji, ker se na slsnjs ns Rusijo in druge alo vanske države. Znanstveniki pozdravili ustanovitev komisije ] Wsshington. D. C., 30. okt,— Znanstveniki so pozdravili uata novitev komisije za kontrolo a tomake energije. Dr. Robert R Wilson, profesor ns univerzi Hsrvsrd in predsednik Zveze rnsnatvenikov, je pohvslil člsn« komisije, kstere nsčelnik je Ds vid K Lihenthsl. Star avtomobil streha za družino Dobiti ne more stanovanja Chicago. 30. okt.—John Mar-shsll, njegova žena in pet otrok mora bivati v starem avtomobilu >.e teden dni. Vzrok ni pomanjkanje denarja za najetje stanovanja. Oglasili so se Že v več hišah, v katerih bi radi živeli, toda povsod so jim rekli, da je preveč otrok. Izseliti so se morali Is hiše, v kateri so stanovali. Obleko in odeje ao .znesli v avtomobil, ki im daje streho. Otroci, med katerimi je najstarejši 13 let, najmlajši pa devet mesecev, in oče ;er mati imajo sedeža avtomobila za postelje. "Ponoči ae odpeljemo t avtomobilom v kraj na ceatl v rezi-denčnem dlstriktu, kjer ni veli-tega prometa," Je rekla mati. "Zjutraj, ko se vzbudimo, odrinemo proti najbližji postaji nad-ceatne železnice, kjer se umijemo. Starejše otroke potem pošljemo v šolo, ostali pa se od-»ravimo na iakanje atanovanja. doslej gs Še nismo našli, ker hišni gospodarji ne marajo otrok." Marshall, ki je pleskar, le ne dela dva tedna. Ves ta čas je }K)troŠll v brezupnem Iskanju stanovanja. Prihranil al je dva tiaoč dolarjev, toda vaota ae naglo krči. Družina mora zahajali v reata vrači je, v katerih ao cene vlaoke. Kuhati n« more v avtomobilu, toda to dejatvo no brfrffi last h Ik ov h II, ki pravijo: "Preveč je otrok." Policijska sila poslana proti stavkarjem Milwsukee, Wis.. 30. okt.-. Policijski nsčelnik John W Pol cyn je mobilizirsl policijsko silo zs skcijo proti piketom, ki oble-gsjo tovsrno All s Chalmers Manufacturing Co., ds prepreči obnovo bitk med stavkarji in atavkokazo Stsvks kst*ro Je o-klirsls unija CIO. trsja še 1*3 dni. Preokret britske politike v Nemčiji Podpiranje desničar ske katoliške stranke London. 30. okt,—Brltska poli tiks v Nsmčiji ae je oatro za obrnils v smeri desnice in proti demokrstičnim elementom. Zns čllno Je, ker Js preokret politi ke obsodil visok britski vojaški čsstnik. On je letslski podmar šal Hugh Crespigny. vojaški komisar zs pokrsjino Schleswig Holstein. Doznsvs se, ds Je Crespigny poslsl zaupno poročilo britski delsvski vladi, ker Je umsknils podporo nemški strsnki social nih demokrstov in podprla des ničsrsko katoliško stranko. V poročilu je naglasil, ds bi brit ske vojsške svtoritete legije vzdrževale red v britski okups cijski coni, zlssti ps v Industrij skih središčih, a kooperscijo socialnih demokrstov, ki Imsjo za slombo pri delavcih. Cresptngy Je kritiziral preo kret britske politike in vlado, ki je sankcionirala imenovanje članov katoliške stranke na važne pozicije v administraciji. Dej btvo, da je moral visok britski vojaški častnik opozoriti premi erja Attleeja In člane njegove gs kabineta, ds Je politike, kste ro /ssledujejo v Nemčiji, zmot ns in nedemokrstičns. je znsčil no. Opozorilo Js povzročilo presenečenje. Ksm vodi aedsnjs britska po littka, Je Jaano. Vse va*ne po izcije v civilnih administracijah britske okupacijske cone ao dobili reptezenUntl kstoliške strsnke. V teh nI niti enegs socialnega demokrsta. Kskor v britski coni, tsko tudi v smeri ški coni reskcijs dvigs glsvo. Vpliv kstoliške strsnke se hitro širi v aeverozapsdni Nemčt Ji, kt Je pod bntako kontrolo Nemški socialisti so rszočsrsnt uradi razplete dogodkov, Dr-j Agartr, vodja levičarskih grup, RAZŠIRJENJE OPERACIJ FEDERALNE KORPORACIJE Financiranje izvoza iz ameriške cone v Nemčiji KREDIT BRITSKI VOJAŠKI VLADI Wsshington. D. C* 30. okt.— Kot posledica podcenjevanja stroškov okupacije Nemčijo, se je federalna korporaclja ta rekonstrukcijo financ odločila sa razširjenje svojih operacij. Naznanila je, da bo financirala ls-voz blaga ne samo Iz svoje okupacijske cono, temveč tudi ii britske okupacijske cono. George E. Allen, komisar vladne korporacije in svetovalec predsednika Trumana, bo rasla-kal vse možnosti razširjenja operacij, On bo kmalu odpotoval v Nemčijo in ae udeležil konference, na kateri bo rasprava o tem vprašanju. Uradniki državnega depart-menta in korporacije Imajo oblast glede dajanja kreditov na note, katere podpiše brltaka vo-aška vlada v Nemčiji. Blodnja Je že dobila kredite od urada ameriško vojaške vlado v Nemčiji. Državni department jo aavsol stališče, da mora Amerika plačati oeno sa apojitev svojo okupacijske cono s britsko eono v Nemčiji. Amerika bo potrošila čez dvesto milijonov dolarjev za financiranje izvoza blaga Is svojo in britske cone. Mnenje prevladuje, da ae bodo atroftkl povedali, Allen bo prihodnji teden zapustil Washington in odletel v Nemčijo. Konferenca, na kateri bo razprsvs o financiranju is-vosa blaga, se bo vršila v Frank-furtu. Poročilo Is zanesljivega vira pravi, da bo Amerika poslala čei 400,000 bal bombaža v svojo okupacijsko cono v Nemčiji. Is bombuža bodo izdelovali obleke nemških tovarnah. Poročilo dostavlja, da je brltska vlada pozdravila odločiev glede razširjenja operacij federalna korporacije za rekonstrukcijo financ. Amerika bo prevzela del kreditnega bremena v britski oku-psoljskl coni v Nemčiji. Rusija in Frsnclja ats ae Izrekli proti ameriškemu predlogu glede združitve vseh okupacijakih con. Zmaga ameriške reakcije napovedana Chicago, 30. okt. — Governor Oeorgije Kllis G, Arnall jo napovedal, da bo ameriška reakci* ja triumfirala v prihodnjih oo-mih ali dvanajstih letih, obenem pa je opozoril liberalce in progresses, ds bo njihovo pot tr-rijevs. Arnsll Je govoril pred Člsni rotsrijskegs kluba. Nadaljnje kontrole cen odpravljene Washington, D. C., 30. okt.— Kontrole cen sa vrsto predmetov ao bile odprsvljene. Med temi ao rsdiospersti, električni 11-ksltilki in drugI predmeti. Urad adminiatracije cen Je namignil, ds bodo tudi druge kontrole cen odprsvljene v bližnji bodočnosti T Je prišel ns črno listo britske in nemške reekcije. Celo konservativni londonaki list Observer je kriUairsl preokret britske politike v Nemčiji v prilog reakciji. Objavil jo ree-no svarilo, da bo resultirala v nemirih v industrijskih središčih. PROSVETA ^IcUkDvi nožih. na&sdibL REVNI ŽENI SO UKRADLI PAKETE Clsridge, Pa. — Prejela sem pismo iz Itare domovine, v katerem mi sporoča sestra, da so dospeli paketi, ki sem jih poslala, v neredu, razkopani in povezani samo z eno vrvico. Jaz sem vse dobro zavila in povrhu še v vrečo zašila. Poslala sem enajjt oblek, a dobila je samo eno. Moja sestra je velika reva, sedaj pa so jih še pokradli, kar sem ji poslala. Njen mož je bil v Ameriki, potem pa je šel domov, kjer je umrl za pljučnico in zapustil pet nepreskrbljenih otrok. N; prav, da kradejo pakete, ki so namenjeni za revne ljudi. Vse kaže, da ni poštenih uradnikov na poštah. (Po sedaj še ni bilo nobenih pritožb, da bi bila izvršena kakšna nerednost s paketi v Jugoslaviji, velike tatvine paketov pa se dogajajo v Trstu—Ured.) Srce me boli, ker sem poslala že 13 paketov za tatpve. Po vsem svetu se dogajajo lum-parije. Amerika je tako bogata, a nimamo ne mesa ne sladkorja. Seveda, vsega je dovolj za bogati nce, ne pa za reveže. Anna Reglna. Cook Co. 17JO sa oolo leto. $9.71 sa pol leta; sa inoeemstvo SS.OO. Subscription ratosi for the United States (exespt Chicago) and Canada S%M gee year, Chicago and Cook Co«*ty r M pes year. Ceno oglasov po dogovoru—Rokopisi dopisov In neporočenih r l—line se no vrače)* Rokopisi literarno vsebine (Črtice, povesti, jma.gMgiUH,) H wio pošUjatelJu le v slučaj«, če Jo prilešU mov/ni ertising rates on sgioeniont Mannsrrlpts of communicaiiona MdkUel articles will not be returned. Other manuscripts, is stories, ploys, poems, etc* will bo returned to sender only accompanied by aoil-eddrssoed and stamped edvslopo, f ^ Te dni je ves meščanski in večinoma tudi ves delavski in liberalni tisk poln političnega oglaševenja, plačanega in zastonjskega, kakor tudi urgenc in priporočil volilcem, kako naj glasujejo prihodnji torek pri volitvah. Prav tako je dosti političnega oglaševanja po radiu. Hrupa in bunka je veliko. Smo pač v dobi, katero je pokojni Oscar Ameringer približno takole definiral: Politika je umetnost po kateri kapitalistični politiki dobivajo densr od bogatinov in glssove odtrevežev, da jih lahko vlečejo za nos. Ta "umetnost" je v tej deželi zelo razvita; sploh ne samo v tej deželi, marveč v vseh buržvaznih državah. Prav s to "umetnostjo" — z vlečenjem ljudi za nos — se vladajoči razred, majhen po številu, lahko drži na krmilu. Zato tudi bogsto financira obe stari strsnki, Pri vsakih volitvah potrošijo težke milijone dolarjev, ki pa se jim izbor-no obrestujejo. Prsvksr čitamo, da so demokratski politiki v državi New York vrgli z glasovnice tri manjšinske stranke, med njimi tudi socialistično, radi par tehničnih pomot na nominacijskih peticijah. Vse zato, da mogoče dobe nekaj tisočev več glasov, katere krvavo potrebujejo. V sili se pristaši kapitalizma poslužijo vseh metod in politična demokracija jim je le sredstvo, da se drže na krmilu Gospodarjem dežele je tudi vseeno, katera izmed starih strank zmaga, kajti dobro vedo, da jim vrlo dobro služita obe. Kadar se večins volilcev nsveliča jahanja na slonu, lahko presedla na osla ali obratno, toda politične igre to ne bo spremenilo. Gospodarji bodo še vedno ostali na konju. Do večje razlike bi lahko prišlo le tedaj, ako bi si delovno ljudstvo ustanovilo svojo lastno politično strsnko, tods tudi to le tedaj, ako bi bila levičarsko usmerjena. Toda o tem ne mislimo pisati. V mislih imamo nekaj drugega Po-mudili se bomo nekoliko v naši lastni državi. NA OBISKU V KENOSHI ' Detroit, Mich.—Meseca septembra sem prejel pismo od mojega brata Pavla Jurce, v katerem mi je sporočil, da se je nekaj izrednega zgodilo, zato moram biti navzoč tudi jaz. "Aranžirali bomo dobrodošlico za najinega brata Franka Jurco in njegovo ženo," mi je pisal. Frank Jurca se je namreč oženil in z ženo sta šla za nekaj tednov na "medeno" potovanje. Obiskala sta Grand Haven, potem pa prišla tudi v Detroit. Njun obisk nas je iznenadil. Frank Jurca je prišel v Ke-noshp iz stare domovine, potem pa se preselil v Chicago, kjer je živel 26 let. ČikaŽani ga dobro poznajo. Njegova žena mu je umrla pred tremi leti in od te daj ni imel več ne gospodinje ne pravega doma, zato se je oženil z Jennie Hrvat, ki je dobro poznana v Kenoshi. Ona je izgubila že dva moža, katera ji je ograbila neusmiljena smrt. Na povabilo brata Psvla sem odgovoril, da ji želim vse najboljše, toda na obisk ne bom mogel priti, ko pa sem stvar pojasnil svojemu sinu, je takoj razumel položaj in sugestiral, da se vbi odpeljamo tja. Podali smo se na pot ob tretji uri zjutraj in dospeli na mesto že ob enajstih dopoldne. Z nami je potoval tudi Anton Grum. Najprvo smo se ustavili pri moji sestri Frances Robsel, katera je bila zelo iznenadena, kajti brat Pa vel ji je povedal, da smo sporočili, da ne bomo prišli. Frances nam je pripravila svežo kavo in pecivo. Zazvonil je telefon in oglasila se je Mary Ka-telic, katera je bila tudi zaposlena e pripravami za gostovanje. Od sestre smo Šli k družini Pavel in Rozi Rodomont, s ka tero smo si tudi v sorodu. Ker jim ni bil znan naš prihod, so bili tudi oni zelo presenečeni, ko so nas zagledali. Tu smo bili zopet dobro pogoščeni in tudi prenočili. Zabevni večer v po-čast novega zakonskega para se je vršil v Burgarjevi dvorani. Ko smo odprli vrate in stopili notri, so bili vsi prijetno izne-nadeni, kajti mislili so, da nas ne bo. Dvorsne je bile polna goetov, mize okrešene s cvetjem in ne njih vsekovrstnih dobrot. Pisec je spregovoril nekaj besed in ne programu je bilo še več drugih govornikov. Na zabavo so prišli sorodniki tz Chicago. Grand He vena in Detroita. Bilo je zabave in veselje ne pretek. Tudi iz Waukegene en prišli, eorodmki. In sicer Grželov in godbeniki, kakor tudi t? Kacina Krember-gerjev, sinovi in mati. Zabeveli smo se do dveh zjutraj. Najlepša hvala vsem za gosto- Poleg aspirantov za politične službe je pred volilci države Illinois tudi nekaj aktualnih vprašanj, o katerih bodo prihodnji torek izrekli svojo sodbo. Eno teh vprašanj je vojaški bonus, o katerem je dosti agitacije za in proti. Ker je v tej državi blizu 900.000 vojnih veteranov, so politiki obeh strsnk prišli na dan z načrtom za precej čeden vojaški bonus, ki bi stal državo okrog pol milijarde dolarjev Zahteva za ta bonus ni prišla od veteranov, marveč od kapitalističnih politikov, ki so zs glasove pripravljeni prodati tudi deželo. Z iniciativo Je prišel na dan republikanski governer Green, ki je zadnjo pomlad sklical izredno zasedanje legislature v ta namen. Za predloženi načrt so glasovali tudi vsi demokratje, kajti tudi njim gre v prvi vrsti za glasove. V legislaturi sprejeti načrt določa, da ga morajo odobriti tudi volilci, predno bo veljaven. Po tem načrtu bi država izdala za $385,000,000 bondov, kar bi dalo vsakemu veteranu te države povprečno okrog $450 bonusa — $10 za vsak mesec vojaščine, $15 na mesec za prekomorsko službo in $900 srprtnine za padlim vojakom. Ti bondi bi dozoreli v 25 letih in bi se obrestovali ter izplačevali z devkom ne konjske dirke, cigerete in jx> potrebi na zemljišča. Z obrestmi vred bi ta bonus ste) drževo blizu pol milijarde dolarjev. Vsekakor gigantična vsota za drževo, katere dolg že sedaj znaša čez $100,000,000. S sprejetjem tega načrta bi Illinois postal najbolj obremenjena država Unije. Ta bonus bi lahko krstili za svoje vrste politično raketirstvo. V bistvu je nekakšne nagreda ali podkupnina za — patriotizem. Cena tega patriotizme bi v Ulinoisu znešala po $10, odnosno $15 na mesec. Ampak precejšen del te podkupnine bo plačal tudi vsak veteran. Tistih par sto dolarjev bi hitro zapravil, račun pa bi pla-čevel 25 let. Nekdo je nemreč izrečunel, da bi vsakdo, veteren ali ne, ki pokadi paket cigeret na den, prispeval sto dolarjev za ta bonus. Kjer kedite mož in žena, bi že samo pri tem davku plačala $200 Toda kdor je lastnik hiše ali posestva, bi plačeval tudi zemljiški devek ze ta bonus — skozi 25 let. Na konju bi za to dobo sedeli le raketirji, ki se ukvarjajo s konjskimi dirkami, kajti ta zekon bi ze prihodnjih 25 let nepreklicno legeliziral in garantiral konjske dirke. Tak načrt so torej skuhali illinoiski "pelitišni". Ni čudno, če ngitirejo proti temu rakctiiskemu načrtu tudi organizirani veterani Namesto da bi državna udministracije in državni poslanci poskrbeli, da bi vetereni prišli do krvevo potrebnih stanovenj, lehko tudi do cenenih drževmh i>osojil ze grednjo leetnege doma ali farme ali ze eteblirenje v biznisu, Jim pe politiki ponujejo skledo smrdljive leče ze njih — patriotizem. Slične vojaške bo-nuee. desi ne tako "generozne", ponujejo veteranom tudi v mnogih drugih drševeh. V državi Meine so volilci skupno i veterani že odklonili tak bonus, ki je v resnici poniževalen za vsakega ve-terene. Te vrstici pišemo z željo, de bi vsek volilcc. ki jih člta, glaeoval proti takemu bonusu In proti temu političnemu kremerstvu s patriotizmom. "PADEC BERLINA" V WAUKEGANU Waukogan. 111. — Macedonska progresivna skupina bo predve-jala filme v soboto, 2. novembra, začetek ob sedmih zvečer v Slovenskem narodnem domu na 10. ulici in McAlister sve.. Weuke-gan, 111. Predvajan bo film "Pe-dec Berlina." Kot govornica pa bo nastopile Desenke Tomašič. katera je pred kratkim prišla iz stare domovine Ona se je borile tri leta in pol v partizanski vojski. Po predvajenju filme se bo vršil ples in prosta zabava. Ves čisti dobiček bo oddan za bolnišnico v Jugoslaviji., Na priredbo vsbimo tudi vse zavedne Slovence in Jugoslovane v splošnem. Vstopnina je samo 75c. Za dobro postrežbo bo skrbel odbor. Hrlato Lekoushelf. .. V Ulinoisu bo volilcem predlo/eno tudi vprešanje glede olajšanje emendirenje usteve. Po sedanjem nečinu Je državno ustavo, ki je na vsej črti zastarela, aktualno nemogoče emendirati all is-boljšeti, ze ker so poskrbeli njeni reekcionami očetje pred več kot 75 leti. Cb bi na primer dobili progreeivno ali delavsko vlado v tej državt, bi imela popolnoma vezane roke In bi ne mogle Izvesti nobenih wform. posebrto pe ne večjih. Priporočljivo Je, de veek volllec *1«teije za predlošrni dodatek, po katerem bi bilo nekoliko lažje amendiratl ustavo, čikaški volilci pa bodo Imeli pred seboj tudi predlog, ali naj mesto In okrej tŠwk nabavita volilne stroje (voting machines). Da- ^OKTOBRA 194« tijski proces proti sloven- itn izdajalcem v starem kraju Mirko Kuhal, tajnik SANS-a i (Nadaljevanje) XIII Crtkor. izd.J.l.kaprop. ganda V Italiji L ,lec-Obtoženi Rupnik, iz ^h nagibov ste pisali razne flie in spomenice za inter , o proti Federativni ljudski ink) Jugoslaviji? Včeraj prebrali dve vaši pismi, ki 'J, pisali nekim delopi tako novane jugoslovanske vojske 0l,ju in kjer razlagate svoj ,tdaje treba ustanoviti voj-t bo v zvezi z reakcionar zavezniškimi klikami vko-_ v Jugoslavijo in uničila ntivm demokratični red v -aviji. tem vprašanju se je obtp-dalje časa zamislil, nato presekanih stavkih jeclja-odgovoril: Jaz sem v tabo-» Italiji podlegel sugestiji trne propagande. Id je ala in širila vesti o o-itanju v Jugoslaviji, nadaljevanju svoje izpovedi Rupnik navajal različne raz-t u svoje početje v Italiji in med drugim tudi oipenjl ge-k. jih je med emigranti jal dr. Miha Krek, ki je bljal* emigrantom, da bo u nastopil tak položaj, .da bodo mogli vrniti v Jugosla Krek je najprej širil vesti atku v domovino, je deja ik. že meseca junija 1945 je zopet prišla parola, da vse to trajalo še dve ali tri zadnja parola pa je bila je bil Krekov pesimizem ne-čen in da so sedaj naj okoliščine, da bi se emi-vrnili pozimi 1945. lec:—Med dokaznim gra imamo dve pismi obtoše dr. Kreka, ki Ju Je piaal irbakim politikom. V teh juno pove. da sa emi ni nikakšnega upanja in di jih čaka usoda "Belih Na kak način jo mogel one, ki ao bežali prod evo-kiinim ljudstvom? mk:—Da bi oatali na svo-jah, ker ao solo avtori-ravnali z emigranti. Po-w tudi od siromašnega o-»nega ljudstva priapovko i odbor, "otlec:—V kakšne namene so 'Mi i« denarna arodaiva? k:—Tega ne vem. Od •*mih pa vem. da ao kri-Ukaen postopek in deja-gospodje V RIMU DO- živijo. 'ož-lec:—Dr. Krek je pisal W ministru Dragiši Cvetni iz emigracije: "Mi v emi-1 pomenimo zelo malo. Jas P^bil mnogo čaaa in ail [k neplodno delo. Sedaj je nl> popolnoma jalova do-Cmotni položaj aili vaako-d »' išče kakršno koli za-bi ae mogel preii-C*1 par mesecev bom mo-1,1 "krbeti, da al nekaj Nadaljna pisma ' 'ali v dokaznem poetop-"kaj to vaa za verniki U-oblMtem Federativno ljud-| republiko Jugoslavijo? ' "P« k:—Zato, ker ste me is- nika slovenskega naroda je za šumelo po dvorani med ljudmi, ki niso prišli k sodni razpravi iz Ljubljane, ampak iz vseh kraj Pri prvi sapriaegi je bral vojaško mašo Rošman. Priaoatvoval ie tudi Rupnik. saatopnik Rai-nerja. vrata častpil^ov, nemški generalni konzul in hrvaški konzul. Nekako iate oeebe ao pri-soatvovale tudi drugi sapriaegi le da j* bilo Škofu Rošmanu zaradi nekakšne bolezni v vratu nemogoče brati mašo. Pojavil P« se le potem pri paradi in je izjavil. DA JE SEDAJ NAME jev Slovenije, tudi s Štajerske- NOMA priSeL *ATO. DA BI ga in Gorenjskega, kjer je obto- GA SLOVENSKI NAROD VI-ženec od vsega začetka izvajal DEL IN DA BI s TEM POKA _»... . J 7.AT. na CP CTD1MM t ^n.. največje ^ločine nad civilnim prebivalstvom. Mnogi med navzočimi, ki so bili žrtve njego vega zločinstva, mnogi objokujejo ustreljene talce in izseljene svojce, ki so poginili v taboriščih I je Rosener priznal, "da ^ vodil v tujini, niso mogli verjeti ob- celo vrsto akcij proti partizanom . . . na Pohorju, akcijo proti Kočevju, proti. IX. korpusu —Ali se čutite vsaj delno kri -1 spomladi 1945 ter neke akcije ZAL. DA SE STRINJA Z #EM-ŠKO POLITIKO." Slovenski četniki so dobivali od Roeeenerja vao pomoč Na predsednikov^ vprašanje PROSVETA ...... vega? na Gorenjskem. Pri teh akcijah —V nobenem pogledu se ne so sodelovale tudi domobranske čutim zavestno krivega. Mogoče enote. je, da sem bil deloma nezavestno Glede četniškega odreda pod kriv. - ' vodstvom Črtomira Marna )e iz- Ta izjava je še bolj vznemiri- javil, da je Marn sodeloval z nje- ,i J' " * gotovimi četami ob različnih pri- I General Evana £ Carlaon. ki Je na Pacifiku povečeval marl nom. ae je poalovil od armade (stopil Jo v pokoj) a sahtavo. naj Afrika odpokliče avoje* vojaš-tvo a KI ta Jake. f uTrSamo /at0- ker smo ••kali? Ali -lil*-' ne zato, ker ste la ljudi v dvorani. V nadaljevanju zasliševanja je I likah in delal v sporazumu z Roesener izpovedal, kako je bilo nJim tet; da je od nemške voj razdeljeno vse področje nemške ske ob različnih prilikah dobival države in kdo je na teh področ- denarna sredstva. Nemškim če-jih izvajal oblast in ukaze. Ome- tarn Je tudi bilo sporočeno ozem-nil je, da so ga vojaki imeno Ue, na katerem je deloval Marn, vali "carja", medtem ko mu je da bi ne streljale na četnike. tožilec osvežil spomin, da so ga Marn je deloval največ okrog imenovali "malega Himlerja". St. Vida na Dolenjskem ter o Ob zasliševanju glede mno- kr06 Cerkniškega jezera, žičnega izseljevanja Slovencev s Roesener je nadalje pojasnil Spodnjega Štajerskega in Go- s pomočjo ftupnika, ki je bil na-reijjskega ter streljanja talcev menoma zato pozvan na pozor -je sodišče predložilo kot dokaz- mc°. da sta v deputaciji, ki jo no gradivo različne letake z na- je k njemu poslal "Narodni odredbami in ukazi, podpisanimi maja 1945, bila tudi duhov-od Roes^nerja. Priznal je poleg | n»ka Škulj in Markun, posebno drugega, da je njegov predstoj nik general Rainer govoril tudi pa se še spominja dr. Basaja. (Dr. Joše Baeaj, eden ism*d o tem, naj bi se Slovencem dala I voditeljev Narodnega odbora, Id prilika, da organizirajo lastno Jo hotel e pomočjo nemških rab vojsko, s katero naj bi al sami Uev ščititi slovenski narod pred priborili avojo aamoatoj nosi. partisanalp) osvobodilno vojsko, Slovensko doaobranstvo pa naJ Je bivši aošolec clevelandakoga bi končno nadomestilo nemške "domobranca" Jakata Debevca. aile ne področju Ljubljano, urednika Ameriško Domovino. (Nemčija je Bila tedaj prisiljena Kakor dr. Bogomil Remec, svak zmanjšati število okupacijskih našega clevelandakoga Jakata čet, da se zamašijo vrzeli na ru Debevca. so Jo tudi BasaJ s oata-ski fronti. Za kontrolo Sloveni- Hmi člani "Narodnega odbora" jfe je žačela rabiti domače izda- * nemško in domobransko voj jalske domobranske čete.)—Na »ko pomaknil na Koroško in se vprašanje, proti komu naj bi se daj v begunstvu nadaljuje delo. uporabile sile Slovenskega do- ki na Je sapričel v Ljubljani med mobranstva, je odgovoril: Proti | okupacijo. Ti ljudje tudi načo partizanom. Rošmanov odposlanec kaplan KriŠman Je zahteval skupno delovanje alovenskih domobranskih in nemških čet lujejo begunskemu odboru, katerim Je povezana Katoliška liga in kateremu pošilla denarna sredaiva se propagando proti Ju goalaviji.) _ _ . . Po Rosenerjevi izjavi se je Predsednik Modic je vprašal takozvani «Narodni odbor" dva Roesenerja, ce je dobival za u- Lt 0R)asjl pri niem jn obakrut stvarjanje domobranstva pobu- je bj, ? njimi ludi skof dr Rož do tudi od slovenskih izdajalcev.1 Odgovor: Temeljna misel sa formiranje domobranstva Jo pravzaprav izhajala od kaplana Krišmana. V tej sadovi ae Je sglasil pri meni dr, ftmajd, ki man. Gesiapovski vodja, ki Je ima! svese s Vatikanom, pri škofu Rošmanu Ker se je hotel Roesener opro pa ae Je prijavil pod drugim stiti in prepričati sodišče, da po- imenom. Rasen toga ao se pri- licijska sodišča niso spadala pod javljalo tudi drugo formacijo in njegovo področje, mu je javni poedinci. da bi nastopili slušbo- tožilec dokazal, da je v slučaju vanje ... Ne izključujem, da so dr. Vladimirja Kanteta in Fran tudi druge oeebnoati. n. pr. Rup- ca Savca Roesener osebno potr nik. pomagale, da ao ao rasbite jeval smrtne obsodbe. nemško čete sbrale.in uredila ... Nekoč je prišel k meni v hotel Miklič KriŠman s zahtevo, naj ae vao akupine na področju LJub-Jene združijo v enoto, da bi ae [ vsemi silami borile skupno s nemškimi četami proti partizanom. Tedaj so zahtevali od nas pomoč v orožju, municiji in drugih malonkoatih. Zatem je sodišče vprašalo obtoženca: Razložite nam, zakaj so Nemci ostro postopali proti duhovščini na Gorenjskem in zakaj so zavzeli drugačno stališče v Ljubljanski pokrajini? Odgovor:—Kakor sem že po vedal, se je smatralo področje Gorenjske in Spodnje Štajerske že kot ozemlje nemški* države. ■ ill!', da, iakali atome Hvala lepa! I R lm 1« tožilec zaenkrat za vprašanja. Obto upr' k je na poziv predsed stopil Z odra in se otožno klop. a&nje vojnega jjOCmCA GENERALA r*ma roesenerja . « nata je nato ob-Pf (ne zasliševanje ••rl meni. T^»da nI hntel povedat o čem *o »e pri škofu razgovarjjl'' Dal na mi ie neke vrste karakterlst ko Ik^fa Rnfrrana r ' 'S tem mefem »e Kr» lehke delalo, le ne tele velik Heiek.' Vt-m da ie b.l v*i. SS vrv1 le dvakrat pri RnjFmetw H/>fmW»m »>a mttfru* sti. da je bil vetkrat" 0 novem sporu med Ameriko in Jugoslavijo Beograd. — ONA. — Bistvo spora med Jugoslavijo in Zedi-njenimi državami leži v načelnih razlikah ocenjevanja, kdo je jugoslovanski državljan in kdo ne. Beograjski uradni krogi trdijo, da je izvir spora o nekih ameriških državljanih, ki so bili ba>e izkoriščani kot "suženjski delavci" ravno v tem vprašanju. Jugoslovanske oblasti odgovarjajo, da pretežna večina ljudi, katere navaja ameriška nota, nikakor niso ameriški državlju-ni temveč takozvani "Volks-deutsche", ki so bili prej nekoč ameriški državljani, ki so pu tekom vojne prestopili na stran Nemčije in zaobljubili svojo zvestobo nacizmu. Po zlomu Nemčije so Jugoslovani zaprli te ljudi v zapore, predno bi J«h pregnali iz dežele, in sicer v Nemčijo. Beograjski uradni krogi odločno zanikava-jo, da bi obstojalo nekaj, kar bi se moglo nazlvati "suženjsko delo", ali pu da so bili umeriški državljani odposlani v Rusijo Jugoslovansko zunanje minister-stvo nagluša tudi, da po mednarodnem zakonu pripada Jugoslaviji pravica, da odloča o tem, kaj je državljanstvo teh oseb. Eden predstavnikov zunanjega ministrstva je tudi povedal, da je jugoslovanska vlada predložila ameriški ambasadi predlog, da izdela seznam vaeh takih "Volksdeutsche", katere ambasa- da priznava kot ameriške državljane, ter da je pripravljena Jih predati ambasadi, ako bo poskrbljeno za to, da se jih tako potem odpravi iz dežele. Zunanje ministerstvo naglaša da je mnogo oseb, ki se nahajajo na ameriški listi, vojnih zločin cev, ki so se v času nemške okupacije izjavili za "dobre in zveste Nemce", a zdaj skušajo s tem da se zopet izjavljajo za a meri ško državljanstvo, uteči "preteč kazni za svoje zločine." Navzlic temu pa je Jugoslavi ju izdala potne liste preko 100 takim osebum. ki so deielo tudi zapustile in odšle v Ameriko. Uradni jugoslovanski krogi so silno ogorčeni nad obtožbo radi "suženjskega delu" in drugimi očitki v zvezi s to sporno zadevo glede državljanstva teh "Volks deutsche". Zunanje minister stvo je izjavilo, du je to še en dodaten korak na potu "organi zirane kampanje nekaterih krogov v Zedirijenih državah proti jugoslovanskemu narodu. Ta kampanja je danes prišla tako daleč, da ji nI treba več pravih vzrokov, temveč da si jih najde, kadar potrebno iz trte." te Izjave so bile posledicu tiskovne konference ameriškega ambasadorja Pattersona, ki je izjavil, du je "suženjsko delo v Jugoslaviji obstojalo že prej in da tudi še danes obstoja v svoji najodvratnejii obliki." Rosener je naoalje priznal, da je bil ta SS vodja precej visok dostojanstvenik v katoliški cerkvi ter da je med člani ge stapovskegu štaba bilo več ljudi te vrste. Ta SS vodje Je tudi pisaril pod imenom "Lachman" in po njegovem pripovedovanju aklopa Rosener, da Je imel selo tesne svese s Vatikanom. Vsa ta duhovščina baje Oprrira s tolikimi imeni, du jih je nemogoče točno ugotoviti. Obtoženec je nadulje priznal, da besedilo domobranske prisege, ki govori, da ho slovenski domobranci bo rijo proti zaveznikom, pomeni proti Angležem m Amerikan-cepi. S tem je bilo zasliševanje Roe senerja v glavnem končano. (Dalje prihodnjič.) M Titovi črni pio-rji" iz Trbovelj pojejo v Ljubljani Ljubljana.—Takoj po osvoboditvi se je 15. maja 1945 organiziral mladinski pevski in reci-tacijski zbor "Titovi črni plonir-,i" v okviru Okrajnega odbora LMS—Trbovlje. Zbor Je s svojimi nastopi, z najboljšim izborom partizunskih, narodnih in umetno narodnih pesmi z vrsto izbranih zbornih recituclj priku zal slovenskemu ljudstvu, da je velika narodno osvobodilna bor-bu rodila tudi kulturne vrednote, ki num bodo ostale kot tra jen spomin na našo najtežjo preizkušnjo v zgodovini. Od svoje ustanovitve pa do danes, je zbor izvedel vrsto na stopov, tako v Trbovljah, Celju Rimskih toplicah, Zagrebu, Rogaški Slatini, Šmarju pri Jelšah pred kratkim v Kranju in na Bledu, kjer Jo bil abor kot goat maršala Tita delešen njegovega osebnega prisnanja. Ob tej priliki se Je maršal Tito izrazil naj pohvalneje o zboru, izpraševul po prilikah ter jim želel Še mno go uspehov. Pod od ličnim vodstvom pevo-vodje tov. Dolničarja Rudolfa, se mladinski pi vski zbor nad vse uspešno razvija, o čemer pričajo številni lepi uspehi in priznanja ki Jih je bil zbor deležen na svo jih nastopih, V pondeljek 2. septembra t. I. je priredil mladinski pevski zbor "Titovi Črni pionirji" ob 8. uri zvečer v veliki dvorani kina Union koncert partizanaklh, narodnih, umetno narodnih pesmi In recitacij, Tedenski pregled iz Slovenije (Od našega dopisnika.) Volilne predpriprave za vo Utve v I. ustavodajno skupščino LR Slovenijo »o v polnem teku. Nu velikih volilnih zborovanjih razpravljajo o pomenu teh vu litev ter o važnosti naših strem* Ijenj na gospodarskem polju. Te volitve ne pomenijo zu Slovence sumo važno potrdilo poli tike Osvobodilne fronte pri list varjenju novih življenjskih pogojev delovnemu človeku, nege so tudi vužno potrdilo naše vo Ije proti reakcionarnim krogom inozemstva, ki so v teku zgodo vinskih dogajanj puriškc mirov ne konference dajali o naši dr žavi nujrazliČnejše in nepovo)j ne izjave, ko se je naša mirov Kongres LJudake fronte v Zagrebu se jv vršil mirtule dni. NAROČNIKOM Datum v oklepaju, na primer (Oct. 31. I»4S), poleg eašeg« Imena ne naslovu pomen!, da vam Je a tem datumom potelda naročnina. Ponovite le pravo *eeno. da ae earn ltat no ueta*< Kakor hitro Jo predeednlk Truman preklical kontrolo con meeu. Je bilo takoj dosti klavne Šlvine na trge. "Free enterprtaorM" sedal žanjejo kol nl«o še nikdar šoli Meao boljšo kvaliteto Jo do anglo fantaatlčne 'ene In al ga morejo privoščiti le oni kt Imilo doe i i cvenka v žepu. Ampak ljudje ne marajo nič ellšatl eocialismu .,« na delegucija n tov. Kardeljem na čelu tako pogumno, dosledno in vztrajno borila zu naše narodnostne pravice bratov iz slo venskega Prlmorja in. Trsta. Nujvažncjši predvolilni govor tem času je imel predsednik slovenske vlade tov. Marinko v Ljubljani, pred desettisočglavo množico, ki je pod vtisom zad njih usodnih zuključkov mirov ne konference z največjim zanimanjem sledila stvarnim izvajanjem vodilnega slovetuikegu po litika, ki je podčrtal dosedanje stvaritve ljudske oblasti, naše celokupno delo ter omenil tud zglede naše bodočnosti. Naša oblika vladanju Je mno gir» reakcionarnim krogom v ^ nozemstvu trn v peti, ker imamo mi demokracijo, v kateri izvajajo vsu oblast delavci, kmetje in delovna inteligenca, Dosegli smo velike politične in go*|>o darske uapehe in vsakdo se jt m«»gel prepričati, da Je oblast ljudstva trdna, da donaša ljud atvu velike in vedno večje ko usti in du ae življenje izbolj? iuje iz dnevu v dan. Natolcevanja o pregunjanju vere, ki jih je slišati iz sovražnega tabora izvirajo sumo od tistih, kt ao življenjsko zainteresirani nu spremembi dunušnjuga družali nega reda in ki si radi svojih ozkih, sebičnih koristi žele po vratek k staremu, da bi mogli še nadalje ribariti v kalnem. NaŠl uspehi so veliki in Jo vMukdo, ki znu pravilno in ob jektivno ocenjevati, lahko zadovoljen, kajti ob našem načrtnem gospodarstvu, ki ga uvajamo, je naše vodilo, da ne znižujemo življenjskega standarda, marveč Ka zvišujemo. Težave so brez dvoma še, toda z našim načrtovanjem v goapodarstvu uspešno premagujemo težave in našu perspektiva bo z vsakim letmu lepša. Usjiehe pa imamo zato ker imamo na razjxilago sred stva naše kritike ter voljo šte vilruh uktiviatov, da se čim hitreje uvede red v naše poalova nje; to pu je tudi ntijučinkovl tejši način, ki omogoča vsako tnur konstruktivno sodelovanje to je tudi osnova in bistvo naše ljudske demokracije, Naš uspeli je tudi zbliženje mesta in debele, kajti razlike med delavcem trt kmetom padajo. Zaradi u dainiškega poleta ae nižajo cene industrijskih proizvodov, kar noš kmet dane« občuti prav blago dejno. Upravičeiui je prepričanje, da se bo nloven*ko delov no ljudstvo ob volitvah v I Uhtavodajno hkupščiro poka/alo vredno avoje politične zrelosti Kandidati Of v Uatavodajno hkuplčlno Llth ao izbrani. Mo-glasno ao bili postavljeni Kai lelj, Kidrič, Kraigher. Zupančič, Rrecelj, Marinko in Vidmar v mestu Ljubljani. V Olju soj kandidati minister Leskošek, Kidrič in Lumpret. V Mariboru kandidirajo Kardelj, Petejan, v mariboiakem okrožju K veder, Ko/ak, Hi at ko in drugi. Na Je aemcah so Izbrali za kandidata Kardelja, v Kamniku Svetino In Brejca, v Kranju Kajfarja in dr Krtišnika Za 120 poaleneev je bilo poetavljenih približno 2S0 kand d.itovpiriv toliko na-met trnkov y veliki večini kan d utirajo delavel, kmetje in de-lovna inteligenca. nu je to 1. kongres LR Hrvatske. Soglasno je potfffil bratstvo hrvatskega in srbskega na toda ter enotnosti delovnih množic. Na kongresu je bilo zbrunih preko 2000 delegu|U?v iz vseh pokrajin LR HrvatsKe, Ker h e više volitve v Ustavodajni nabor tudi na Hrvatskem (10, novembra), je kongres izdal vo lilni proglas, v katerem so ome njuli požrtvovalni napori delavskega razreda pri obnovi naše države. Statistično številke dokazujejo naraščanje proizvod* nje, pocenitev blaga In vedno večjo izmenjavo blaga nu domačem trgu. Ljudska oblast jt? uresničili! osnovne zahteve kmetov. Preko 80,000 kmetskih dru> £in je dobilo z agrarno reformo če* 120,000 oralov zemlje. V izvedeni kolonizaciji je bilo razdeljenega preko 100,000 oralov /emlje kolonistom. Organiziralo ie Je ljudsko zadružništvo ob vsej pomoči ljudske oblasti. Mogočna delavsko kmetska gospodarsko politična organizacija uideluJe v borbi proti oderuŠtvu, tj)ekulantom in drugim parazitom družbe. e Volitve v uatavodajno akyp tčino Bosne in Hercegovine, ki so se vršile 13. oktobra, so pokazale veliko zaupanje delovne W ljudstva do Ljudske fronte in njenih kandidatov. Udeležba ia volitvah je bila ogromna preko 90'») in je pokazalo ljud-»tvo Bosne in Hercegovine vao tvojo politično zrelost. e Pravo lice protllJudakf duhovščine se je razkrilu na pravkar končanih sodnih proeeaih v Za grebu, LJubljani in Mariboru. Vsak od teh procesov je obrnil veliko pozornoat slovenske jav-noati, *aj v neki povezavi vidijo naši ljudje marsikatero doslej še zakrito stran tiste velike dobe, ki pomenja za naše naro de zgodovinsko prelomnico: do l>a naše narodno osvobodilne borbe. Podtalno delovanje naše domače reakcije, podprte od im-|H?riali»tičrie reakcije inozemstva in belo plavo gardistične emigracije, je postalo odkrito, pro liljudska duhovščina se je razgalila, mi pa še intenzivnejše razvijamo potrebno budnost pro ti vnem »ličnim pojavom, ki jdi obratno poito. ROSSE PRODUCTS CO. Dept. F-5. 2708 W. Farwell Avenue Chicago 45 Illinois Of huuhanri , 1,1 '' H of husband _ complete »13,500~" 452 "n ..imcic »u.ouu 452 N u. — or call Eucitdjffl £ PowERlucmm OPERATORS To learn Slip Cover «nd Drapery work. OAKLAND 4081 Venetian Blind Factor \ NEEDS IMMEDIATELY Experienced Sprayei Preferably one who knows how match colors. Steady work - Paid vacatk Hospitalization Insurance Plenty of overtime ACME VENETIAN BLIND C 2320 S. Western Ave. MIDDLE-AGED MA Night Clean-up Work GOOD PAY GOOD HOURS No Experience necessary See Manager Evenings FRE JL ACH'S Ice Cream Co. 7112 Cermak Road. BerwynJ GIRL General Office Work Must know shorthand—also operate small switchboard 5 DAY WEEK - GOOD PAY ■ Paid vacations Hospitalization Insurance APPLY AT ONCE ACME Venetian Blind Co. 2320 S. Western Ave. Mladi par za oskrbovanje hiSe za 2 odrasla; novo 4 sobno stanovanje ob jezeru, dobra plača. Prijazna okolica Kličite: SUPERIOR 6475 all ROGERS PARK 3280 AU GLEDATE ZA DO Bil PLAČO IN STABILNOST? Telefon kompanija Ima nski takih prilik HIŠNICE (JANITRESSES) Takoj od sačetka plača 72 He ■ uro. po treh mesecih 77Mtc m m in po šestih mesecih po 12 H ■ uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSfl DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do U ure ponoči. Oglasite se pri ILLINOIS BELI TELEPHONE COMPANY v uposlovalnem uradu sa iss* ▼ pritličju 309 W. WASHINGTON It V Procvati so dnevne ne la delavska vesti. AU I 61 ta te vsak dan? naroČite si dnevnik prosveto Po sklepu 11. redne konvencije se lahko naroči aa list Proivetojs prišteje edea, dva. tri. itiri ali pet članov Is ene druilne k eni nsroe ninl. List Prosveta stane aa m »nako. ta člane ali nečlane S6 00 u ene letno naročnino. Ker pa člani le plačajo pri asetmentu SI 20 n tednik, ae Jim to prlftteje k naročnini. Torej sedsj ni vsroki. rea da Je lisi predrag sa člane SNPJ. List Prosveta )e vaia '»»tnins is gotovo Je v vsaki družini nekdo, ki bi rad člial lis! vssk dan. Pojaanilot—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenehs biti cum SNPJ, ali če se preseli prpč od družine in bo rahtevsl sam f»oj «» oral tleti član iz dotične družine, ki Je tako »kupne ________________evnik Prosveto, to takoj naznaniti uprsvniltvu iw» ln obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako ter »torL tedai mora unravniitvo mižati datum *a to vaoto nirorm • tednik, bode moral stori, tedaj mora upravnlitvo mižati datum ra Cen« listu Proeveta jet Za Zdrui. driave in Kanado St.00 1 tednik in__________4.S0 2 tednika In_________L 3 §0 3 tednike in __________2.40 ' 4 tednike In............1 JO 5 tednikov in_________ nič Za Chicago ln okolico }e -IJ J 1 tednik in 2 tednika in . 3 tednike in . 4 tednike in 5 tednikov in Sl.00 lil 3.H 171 IM Za Evrope Jo....,...............— . j#nirj« iB Tipolnite apodnji kupon, priloftite potrebno vtofo o. ^ Money Order v piamu in ai naročite Prosveto. lisi. ki Je "M PROSVETA. SNPJ. 2IS7 So. Lawndala Ave. Chicago 23. I1L vsote I Priloieno poftiljara naročnino aa list Prosveto L Ime___________;______ČL druitvs * Naslov _________________ - -____________—" Ustavite todnlk ln ga prtpitite k moji naročale! e< članov moje druilne: 1 ČL druil*« * t.____________________ČL dru* 4. ČL dnUtv« H- L ČL rfruitve S- Drte" Meeto Nov naročal* 0