Očetov blagoslov Ži?el je nekdaj na Kranjskem v majhnej vasi, debelo nro hoda od mesta M,, pri ljndei y okojici obi?e spoštoyaD črevJjarr ADtlrpj po imeuu, kj bi je s krpanjem črevljev nekoliko premoženja pridobil. To mu je bilo toliko laže, ker je bil jediui črevljar v ondotuej okolici, ki je znal vsacemu črevlje tako po godu narediti, di ao se nog prijeli kakor bi bili na nje vliti. Njegova žena, tudi pridna gospodiaja, šla je vfiasi v bližnji grad na dniao, pa je tudi ženam in dekletom t okolici prala peSe in kmetskim mladeiiičein praztiiške srajee, ter si s tem zaslužila tnliko denarja, da nij bilo tr('ba možu niti za sol niti za ujeno obleko skrbeti; suiuo za praznike jej je knpiJ aa bližnjem spjmu kai robec a]i krilo. Nij tedaj čudo, da si jo Andrej pri tej varčnosti ia dela^-noati kmalu kupil toliko posestva, da je mogel rediti čvetero živinčet, Pri domačem delu sta mu pomagala siuova France in Janez. Prvi se j« poprijel očetovega rokodelstva ter je oSetn pridno pomagal krpati erevlje; a starejji sin Janez je z materjo oskrboval žiiino in opravljal druga poljska dela. To 89 zna, kadar je bilo mnogo di'la oa polji, da sta jima pomagala tudi oče id France, ako uij bilo pieveii (5revljarskega dela. A kinalu je zadela pridno dnižino reiik* nesreCa, katero je poseimo o2e Andrej hudo obfiutil. Dobra in skrbna žena mu je hudo zbolela, ter po kvatkej bolezai umrla. Ko je v bližiijej farnej cerkvi zapel niertvažki zvon, brž se je razuesla po vasi žalostua novica, da je Andrejeva žena mnrla. pBog jej daj ve5ni mir in pokoj," vzdihuila je maraikatera kmetica po dobr^j Aa-drejerej ženi in marsikdo je rekel: nveliko pmlporo je zdaj nbogi Andrej iz- 23 gnbil. ki jo bode pogrešal do groba; drngifi ženiti se mu ne kaže, ker je Že prileten in sinova sta tudi ža odrasla.u Po pogrebu je rekel oče sinov-fiua: rizgubila sta zdaj naJTečji zaklad na zemlji, predobro in skrbno mater. Jaz redno bolehen, vama ne bodem mogel več mnogo pridcbiti, če ne bodeta sama Tarčna in delavna. Fraoeeta pri teh besedah solze obljijejo, in da-si sam tolažbe potreben, tolaži očeta, obljubovaje ma pomagati kolikor bode mogel in znal. A Janez, sicer dober iQ priden uiladenič, nepremišljeuo reče: ^čimu bi toliko žalovali in tarnali, saj bodcnio tudi mi jedenkrat umrli; res je, da bi rajše izgubil Eoa; zna kaj, nego preljuljo mater, ali zdaj ko ao že tam v večnosti, ne pomaga uii nič, aJto žalujem." Nato oiu odgovori France: rti si res zel6 trdega srca, pomisli le izgubo, ki je naju zadela. Kam se bodeva podala, fe nama še o^e urnrj6? Po^eui ti, da dolgo jih ne bodeva imela, ker materina srart jih bo še bolj potlafila in šli bodo kmalu za materjo T črai grob." Jauez nekuliko poparjen pri teh bcsedah, vendar naposled od-govori: ,,aaj je svet velik, pojdein pa s trebubom zaknLhom.u — SosedevTasi so Žalovale po priduej perici, črevljarjevej ženi; a kmalu so jo tudi pozabile, ker je neka druga žena prevzela perilo. Ko so se bhžali božiCni prazaiki, imeia sta oSe in France toliko dela, da še jesti in spati nijsta utegnila. Vedno sedeaje pri težavnem črevljarskeni delu in nepozabljiva smrt dobre žene sta bila vzrok, da je o6e od dae do dne bolj biral in primoran bil kopito popustiti ter se t posteljo vleči. France, starejSi sio, streže bolnemn oSetu ter dela po noči ia po dnevu, a pri najboljžej TOlji vendar ne more ofietovega stanja izlioljšati. Zdaj pošlje po zdravnika. Zdravnik pride, prime boloika za žilo ter z glavo majaje reče: nta bolezeu je že zastarana in zna že dolgo trajatL" Ko Janez te zdraTnikove beaede sliši, reče sam 7 sebi: ^zdaj bo pa bolezen pobrala, kar smo si s težavo priliranili." Ko vidi necega fbje oeeta čvrstejšega, pristopi k postelji ter iefe: no6e vidiin, da ste od diie do dne slabejši; ali bi ne bilo prav, ko bi naredili oporoko, da bi ne bilo po vaSej smrti takih ho-matij, kakoršne so bile pvi sosi-dtt V. zaradi dedSine. A Janei nij silil očeta oporoke delati iz tega namena, da bi se znabiti bal razprtij s svojim bratom, nego zaradi tega, ker se je bal, da bi premoženje z očetom ne umrlo, ter bi potem ne imel kaj podedovatL Oce ga ubogajo, poklifejo postavne mož^ ter volijo Francetu vse imetje a to pogodbo, da mora Janezu, kadar izpolni gtiri in dvajseto leto, izplačati 200 gld. Po storj^nej oporoki reee Janez svojemn bratu Frauoetu: nako mi tak